¦ letnik 26, št. 7-8 ¦ julij-avgust 2020 Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje I n f o r m a t i v n o g l a s i l o o b c i n e D o b r e p o l j e Slika zgoraj: Izgradnja nove športne dvorane je pri koncu, vecina del koncanih, opravljen tudi tehnicni pregled. Slika levo: V Bruhanji vasi so izvedli že 17. športni dan. BREZPLACNI pregled racunalnika PONUJAMO: POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • Popravilo racunalnika, diagnostika in ocena stroškov • Svetovanje pri nakupu racunalniške opreme • Servis in nadgradnja racunalnika in racunalniške opreme • Namestitev programske in strojne opreme Windows in Linux • Vzdrževanje programske in strojne racunalniške opreme • Odstranjevanje virusov • Namestitev protivirusnih programov • Strojno in programsko racunalniško opremo • Postavitev pisarn in vzdrževanje objektov NAMEŠCAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMO IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA 051 - 246 - 208 matostoritve@gmail.com Za vas in vaše brboncice poskrbimo v Mesarstvu Adamic ! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla po UGODNIH CENAH. Poklici 041 25 25 14 JanezKer prisegamo na domaco umetnost priprave mesa, je meso kvalitetno in odlicnega okusa. Z vami z veseljem delimo tudi nasvete za pripravomesa in poskrbimo za dostavo. FIZIOTERAPIJAKRAJNCSamoplacniške terapije za odpravo bolecin, sanacijo poškodb ter boljše pocutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s celjustnim sklepom - biodinamicna kraniosakralna terapija - Tecar Fizioterapijo na delovni nalog (cakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.siPartner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Marija Novak s.p. Reber 2a 8360 Žužemberk Naš namen je, pomagati Vam v najtežjih trenutkih ob izgubi svojih najdražjih. Nudimo 24-urno dežurno službo ter kompletno storitev na enem mestu. Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 Spoštovani bralci Našega kraja, po enomesecnem premoru v vaše domove spet vstopa naše obcinsko informativno glasilo. Za nami je t. i. cas kislih kumaric, ki pa je bil letos zaradi epidemiološke situacije v svetu in doma malce drugacen. Dnevni mediji so imeli veliko dela z objavljanjem vsakodnevnih številk novih okužb s covidom 19 in predvsem tisti, ki smo se odpravili tudi cez meje naše države, smo trendom precej redno sledili. Žal so se uresnicila svarila o možnostih prevelike sprostitve ukrepov, predvsem v obmorskih krajih, in v teh dneh beležimo velik razmah širjenja virusa. Za razliko od pomladne epidemije se tokrat virus širi predvsem med mlajšo populacijo. Vabim vas, da si preberete županov poziv, da se ne bi virus v prihodnjih mesecih razširil tudi v naša rizicna domova, v vrtec, šolo … Prostora za sebicnost ni, uspešni smo lahko samo kot skupina. V avgustovski številki si lahko preberete utrinke s poletnih dejavnosti. Kljub negotovosti je bilo izvedenih nekaj vecjih športnih dejavnosti (tradicionalni športni dan v Bruhanji vasi in dva poletna futsal tabora za otroke), tradicionalna poletna izleta otrok na morje ter nekaj delovnih akcij po naših vaseh. Gotovo cakate na nove informacije o reševanju zdravniške situacije v naši obcini, o napredku pri gradnji športne dvorane ter drugih projektih pod okriljem naše obcine. Informacije o tem v svojem prispevku podaja župan Igor Ahacevcic. S septembrom se bodo spet napolnili šolske klopi ter stolcki v vrtcu. Šolsko leto, ki je pred nami, bo gotovo pestro, pred vodstvi šol, ucitelji, vzgojitelji, ucenci, malcki in starši se bo znašlo veliko novih izzivov. Pomembno je, da jim bomo znali biti kos. S potrpežljivostjo, sprotno komunikacijo ter strokovnostjo in odlocnostjo gremo lahko uspešno cez vse zapreke. To smo vsi skupaj že dokazali pred nekaj meseci. Naj vas opozorim na odprte javne razpise Obcine Dobrepolje, še vedno pa se išce tudi nekdo, ki bi mu bil izziv sprejeti mojo štafetno palico urednika našega glasila. Tudi tokrat nista izostala stalna izo braževalna prispevka – ob letu bratov Kralj ter o uporabnosti semen. Vabljeni k branju. Stalna rubrika Dan v podjetju je tokrat nekoliko drugacna, ponuja pa veliko iztocnic in izhodišc za naše razmišljanje o napredku naše obcine. Za konec naj vas opozorim še na to, da se je vrnila rubrika Koledar dejavnosti. Ne pozabite na odvoz iztrošene elektronske opreme, vabljeni pa tudi na dve dejavnosti Turisticnega društva Dobrepolje. Clanska ekipa Futsal kluba Dobrepolje pa bo v zacetku septembra zacela svojo prvo sezono v elitni 1. slovenski futsal ligi. Žal za zdaj brez prisotnosti gledalcev, kljub temu pa bodo v naše kraje prišle najboljše slovenske ekipe. Zgrabimo torej za roge vsak svoj septembrski izziv. Saj veste, vec truda skoraj vedno prinese tudi vec zadovoljstva. To je pa navsezadnje tisto, cesar si najbolj želimo. Želim vam prijetno branje ter uspešen mesec. Urednik Bojan Novak Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm – Dobrepolje Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje objavlja objavlja Javni poziv za dodelitev proracunskih sredstev za Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov namen pokroviteljstva v Obcini Dobrepolje za leto ljubiteljske kulture v Obcini Dobrepolje za leto 2020. 2020. Rok za oddajo prijav je 18. september 2020. Rok za oddajo predlogov je 15. oktober 2020. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani obcine https:// dostopna na spletni strani obcine https:// www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. objave. Naš kraj Kazalo Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 25. septembra. Rok za oddajo prispevkov je 15. september 2020. Iz obcine .................................... 4 Obvestila.................................. 10 Aktualno ................................. 15 Dan v podjetju ......................... 18 Kultura ..................................... 21 Iz vrtca in šole.......................... 22 Iz društev ................................. 26 Šport ........................................ 32 Pisma bralcev........................... 35 Zahvale .................................... 37 Poletje, polno izzivov Poletje 2020 se pocasi izteka. Eno najbolj pestrih, kar jih pomnimo. Poletje, polno nenavadnih izzivov in upanja, da bo na koncu vse skupaj dobro. Upam, da ste ga dobro preživeli. Da ste imeli lepe pocitnice, da ste se tudi odpocili in se pripravili na jesen. Nekateri ste se pohvalili z dobrim pridelkom krompirja, fižola in tudi kumaric; paprika pa letos ni imela dobrega leta. To je bila tema marsikaterega pogovora. V trenutku, ko to pišem, smo v drugem valu epidemije, a pri nas se dobro držimo. Doslej smo imeli le dve okužbi, kar govori o tem, da smo v glavnem resni in odgovorni ljudje. Bog daj, da bi tako ostalo še naprej! Držite se navodil zdravstvene stroke, izvajajte osebno higieno, nosite maske in spoštujte varnostno razdaljo. Poleti smo dobili zagotovila, da bo jeseni le pripeljal vlak po kocevski progi. To bo vsekakor možnost za razbremenitev cest. Sredi avgusta so strokovnjaki opravili tehnicni pregled športne dvorane, ki jo nekateri že nestrpno pricakujete. Gremo proti koncu gradnje, a bo do cisto pravega konca projekta potrebne še kar nekaj financne spretnosti. Poleti smo tudi zakljucili projekt agromelioracije v Bruhanji vasi in Podgori, kar pomeni, da smo pred ustreznimi organi dokazali, da je bil projekt dobro opravljen in smo že pridobili odobrena sredstva. Zakljucili smo tudi s prvim delom izgradnje cistilne naprave v Bruhanji vasi. Skupaj z ministrstvom za infrastrukturo smo pripravili drugi del obnove ceste v Predstrugah, kar bo letos že druga obnova cestnega odseka v obcini (spomladi je bil urejen odsek v Zdenski vasi). Na podrocju kulture se praznovanje obletnice Franceta in Toneta Kralja sicer odvija brez javnih prireditev, a upam, da bo jeseni bolje in se bomo lahko srecali ob odkritju spomenika na Vidmu. Kultura je zelo pomemben element našega življenja, ceprav je marsikomu to le potrata casa in denarja. Vendar je kultura tista, ki nas doloca, ki ustvarja podlago za gospodarski razvoj kraja in naroda. To je v naši zgodovini lepo dokazal Fran Jaklic - Podgorican. V tedniku Družina sem prebral, da v razviti Skandinaviji svojim otrokom berejo kar v 80 % družin, pri nas pa komaj v vsaki tretji družini. Slaba polovica Slovencev v preteklem letu ni kupila nobene knjige, še manj, niti ene ni prebrala. To pa lahko pomeni, da bomo zaceli izgubljati svoje založbe, pisatelje in pesnike, glasbenike ... svoj jezik. Neprijeten je tudi podatek, da je kar cetrtina Slovencev funkcionalno nepismena. Tukaj pa nastopi ekonomija. Ker je bilo v našem kraju v preteklosti premalo ustvarjenega prometa na banki in pošti, so zaprli poslovalnice. Neusmiljeno! Si predstavljate, kako grozno bi bilo, ce bi kar naenkrat morali vse brati in pisati v nekem drugem jeziku? Zdaj je cas, da bi delo v naših društvih postalo dejavnejše. Zlasti na podrocju kulture, kjer smo še ne tako dolgo nazaj blesteli in so se po nas zgledovali, zdaj pa vecina stvari prav žalostno miruje. Jeseni pobiramo plodove svojega dela. Upam, da bomo ponovno odprli tudi svojo ambulanto in da se bodo z božjo pomocjo stvari uredile tudi na tem podrocju. Zdaj imamo zdravnike v obeh socialnih zavodih (v Prizmi Ponikve je zdravnica zacela delati 1. avgusta), poleti smo objavili še en javni razpis za splošno ambulanto. Ce bo vse po nacrtu, bo 1. oktobra zacel v ambulanti delati nov zdravnik. Z Lekarno Ljubljana pa smo dogovorjeni, da bi do obcinskega praznika prenovili in v nove prostore preselili lekarno. Veliko možnosti imamo tudi za povecanje obsega koncesije za patronažno službo in fizioterapijo. Vsem ucenkam, ucencem, dijakinjam in dijakom ter študentkam in študentom želim uspešen zacetek novega šolskega in študijskega leta in cim manj dela na daljavo. ¦ Širjenje koronavirusa znova na pohodu, bodimo odgovorni! Drugi val širitve koronavirusa je zajel tudi našo obcino. Gre za okužbo mladega cloveka. Ne vemo, od kje je prinesel okužbo (baje iz Hrvaške), dejstvo pa je, da je tu in da moramo biti pozorni. Govoril sem z direktorjem enega zdravstvenih domov iz okolja, kjer imajo precej vec okužb kot pri nas, a se uspešno spopadajo z njimi. Vse njihove okužbe so bile prenesene iz Hrvaške in povecini gre za mlade ljudi, ki so se zabavali v enem od znanih hrvaških zabavišc. Tistim, ki so že okuženi, ne ostane drugega, kot da upoštevajo navodila (tudi njihovi domaci) in uspešno prestanejo karanteno. V vsakem primeru je najboljši nacin spopadanja s tem virusom ta, da smo disciplinirani in upoštevamo navodila stroke. Potrebna je v prvi vrsti osebna higiena (umivanje in razkuževanje). Treba je držati ustrezno razdaljo in nositi masko. Še posebej v zaprtih prostorih. Potem ko je epidemija nekoliko usahnila, smo se vsi bolj sprostili in opustili ukrepe. Vendar je ocitno, da se nam to vraca, in ni druge možnosti, kot da zac nemo spet upoštevati to, kar nam govorijo strokovnjaki. Posebej problematicne so družinske zabave, pikniki s prijatelji in praznovanja, na katerih se zbira vecje število ljudi, kot je dovoljeno oz. priporoceno; na zabavah se ne drži varnostna razdalja in se ne uporabljajo maske. Samo od nas samih je odvisno, kako bomo ravnali in kako bomo delali, da bo šla ta epidemija mimo nas s cim manjšimi posledicami. Zdravstvenimi in gospodarskimi. Igor Ahacevcic, župan OBVESTILO ZDRAVSTVENEGA DOMA GROSUPLJE Za vse paciente iz obcine Dobrepolje, ki vam še ni uspelo poiskati novega osebnega zdravnika, je zacela 13. julija 2020 z delom nadomestna ambulanta v ZD Grosuplje. Zdravnik v ambulanti dela po sprotnem razporedu, ki ni vsak dan isti. Trudimo se, da vas bo obravnaval vedno isti zdravnik, kolikor je glede na dopuste to možno. Za pregled se mora vsak pacient narociti. Narocanje je možno na telefonsko številko: 041 468 503 od ponedeljka do cetrtka od 8h do 12h ali na e-naslov videmdp@zd-grosuplje.si. Na navedeno telefonsko številko in e-naslov lahko narocite tudi recepte za kronicno terapijo, napotnice za kontrolne preglede in narocilnice za tehnicne pripomocke. Za narocanje so potrebni podatki: ime, priimek, rojstni datum, številka zdr. zavarovanja (napisana je na ZZZS kartici) in vaša tel. številka. Ce imate izvide specialisticnih pregledov doma, jih na pregled prinesite s seboj, sicer pravocasno oddajte vlogo za pošiljanje kartona. Z zdravstvenimi kartoni upravlja ZD Grosuplje. Navodila za ravnanje s kartoni: enako kot doslej oziroma tako, kot je navedeno na spletni strani Obcine Dobrepolje. Za življenje ogrožajoca stanja klicite številko 112. Porocilo z 10. seje obcinskega sveta Obcine Dobrepolje Kljub poletnemu casu so se svetniki Obcinskega sveta Obcine Dobrepolje sredi julija zbrali na svoji 10. redni seji. Najvec energije so vložili v obravnavo in sprejem rebalansa letošnjega proracuna, nekaj tock pa je bilo povezanih z zakljucevanjem velikega projekta, gradnje športne dvorane. Seja je bila konstruktivna, po njej pa je župan svetnike popeljal po novi športni dvorani. Povzetek: Sprejet je rebalans letošnjega proracuna. Obcina se bo še dodatno zadolžila, sredstva pa porabila za dokoncanje športne dvorane, izgradnjo cistilne naprave in komunalne infrastrukture v obrtni coni Predstruge, ureditev ceste pri šoli ter za pripravo rekonstrukcije regionalne ceste Pri Cerkvi–Videm. Sprejet je tudi predlog cenika najema prostorov v športni dvorani. Predsednica nadzornega odbora je predstavila porocilo o izvedenih nadzorih v letu 2019 in predstavila nacrt letošnjega dela odbora. Bojan Novak Sredi julija (14. 7.) so se zbrali svetniki obcinskega sveta, da bi pred dopusti opravili obravnavo nekaterih pomembnih tock za delovanje obcine. Svetniki so se zbrali v polnem številu, v skladu s takratnimi ukrepi za preprecevanje širjenja covida-19 pa so sejo opravili z zašcitnimi maskami na obrazih. Glavna tema seje je bila obravnava rebalansa letošnjega proracuna. Po sprejemu zapisnika 9. redne seje je župan predstavil glavne poudarke rebalansa. Na podlagi realizacije proracuna v prvih mesecih letošnjega leta je župan z obcinsko upravo pripravil popravke proracuna (rebalans). Na prihodkovni strani je najpomembnejši projekt pravocasno dokoncanje športne dvorane in poplacilo izvajalcem. S tem se odpre možnost crpanja sredstev Eko sklada. Župan je predstavil tudi amandmaje, o katerih so svetniki razpravljali pred sprejemanjem. Predsedniki odborov so povedali, da so vsebino predlaganega rebalansa že obravnavali pristojni odbori in ga soglasno podprli ter predlagali sprejem. O vsebini je razpravljal Janko Nose, ki je menil, da se sredstva krcijo na napacnih mestih, ne krcijo pa se na podrocju delovanja obcinske uprave. Jernej Stare je ponovno poudaril, da obcina nima vizije razvoja, kar se odraža v pripravi proracuna. Menil je, da se z rebalansom znižujejo sredstva, ki so bila namenjena predvsem otrokom. Slavc Palcar je poudaril, da športna dvorana v veliki meri obremenjuje obcinski proracun in bo morala zaradi tega kaka investicija pocakati. Župan je ob koncu razprave odgovoril na izpostavljene zadeve, nato pa so svetniki predlog rebalansa podprli. Tudi naslednja tocka dnevnega reda se je dotikala zakljucka gradnje športne dvorane. Pokazalo se je namrec, da se je višina potrebnih sredstev zaradi nekaterih novih stroškov dvignila, zato za zapiranje financne konstrukcije obcina potrebuje še nekaj sredstev z zadolževanjem. Poleg približno 530.000 evrov za športno dvorano se bo obcina zadolžila tudi za izgradnjo cistilne naprave in komunalne infrastrukture v obrtni coni Predstruge (250.000 evrov), za ureditev ceste pri šoli in novem vrtcu (200.000 evrov) ter za pripravo projekta rekonstrukcije ceste Pri Cerkvi–Videm (45.000 evrov). Obcina se bo tako zadolžila še za milijon evrov za dobo 20 let. Še zadnja tocka, povezana z novo športno dvorano, pa je bila obravnava predloga cenika najemnin za športne objekte. Pripravo predloga je obrazložil podžupan Jože Prijatelj. Predlog je plod ocen stroškov upravljanja, izkušenj s podobnimi objekti v okolici ter podatkov o porabi energentov stare telovadnice. Predlog je usklajen z Zvezo športnih organizacij Dobrepolje. Janko Nose je vprašal, kako je bila v izracunu upoštevana amortizacija, podžupan pa mu je odgovoril, da je bila upoštevana najnižja možna stopnja, da bo s tem najem za uporabnike cim bolj ugoden. Obcina se s tem zaveda, da pobrana sredstva ne bodo pokrila višine sredstev upravljanja. Slavc Palcar je ugotavljal, da so bili svetniki ob zacetku gradnje zavedeni glede višine potrebnih sredstev za izgradnjo. Ta so se precej zvišala. Tudi pri ocenjenih stroških vzdrževanja so bili ocenjeni precej prenizko. Župan je pred glasovanjem še povzel konstruktivne pogovore s športno sfero, nato pa dal predlog svetnikom v presojo na glasovanje. Ti so predlog cenika podprli. Direktorica obcinske uprave in predsednik statutarno-pravne komisije sta svetnikom predstavila postopek sprejema uradnega precišcenega besedila Statuta in Poslovnika o delu obcinskega sveta. Svetniki so obe precišceni besedili soglasno sprejeli. Predsednica nadzornega odbora obcine Ana Kaplan Novak je predstavila porocilo o štirih izvedenih nadzorih v letu 2019 (postopek javnega narocanja za izbiro izvajalca za izgradnjo športne dvorane, pregled zapadlih terjatev in postopkov izterjav, pregled izvajanja koncesijske pogodbe s podjetjem KPL, d.d., ter pregled izvajanja pokopališke dejavnosti in zaracunavanja grobarin). Svetnike je seznanila, da tudi v letu 2020 nacrtujejo štiri nadzore (pregled ravnanja z nepremicnim premoženjem obcine, pregled nad vsemi stroški v zvezi s komunalnim opremljanjem obrtne cone Predstruge, pregled nad javnim narocilom šolskih avtobusnih prevozov, pregled nad izvajanjem pogodbe za gradnjo športne dvorane). Župan je ob zadnji tocki povedal, da se je na mesto zdravnika v ambulanti Videm prijavil zdravnik, ki naj bi zacel delo oktobra. Prijavila se je tudi zdravnica za delo v Zavodu Prizma Ponikve, tako da se zdravstvena situacija izboljšuje. Svetnike je seznanil, da je s 13. julijem zacela delovati posebna ambulanta za naše obcane v Zdravstvenem domu Grosuplje. Jernej Stare je pokomentiral situacijo na prejšnji seji, ko se je sprejemal Pravilnik o najemu športnih prostorov. Povedal je, da po enem letu ni bila sklicana seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Franci Žnidaršic je spraševal o postopku obravnave za naše obcane v ambulanti v Zdravstvenem domu Grosuplje. Župan je povedal, da se je treba prijaviti k zdravniku, zdravstveni dom pa poskrbi, da je zdravstveni karton zdravniku na razpolago. Janko Nose je predlagal, da se opticna vlakna v Strugah cim prej potegnejo, saj obstaja možnost, da bo potrebno jeseni spet šolanje na daljavo. Predlagal je, da obcina bolj agresivno pristopi k državnim organom za rekonstrukcijo ceste Pri Cerkvi–Videm. Spraševal je tudi, kako potekajo priprave na izvedbe sej na daljavo, ce bo to jeseni potrebno. Pohvalil je letošnjo košnjo ob naših cestah. Janez Škulj je prenesel prošnjo vaškega odbora Ponikve, da se protipoplavni nasip v Ponikvah dvigne za 40 centimetrov. Menil je tudi, da je trenutno stanje urejanja vaškega središca v Ponikvah nezadostno. Prosil je, da se popravi manjši most do gozdov, ki zdaj ne omogoca vožnje težjih strojev, ter da se poskuša pridobiti prostor za gradnjo športnega igrišca. Župan je povedal, da so o vsem razpravljali na srecanju z vaškim odborom in da skupaj išcejo najboljše rešitve. Slavc Palcar je dal pobudo, da se pre veri potrebnost stalnega delovanja klimata v novem vrtcu, tudi med koncem tedna. Nada Pavšer je predlagala, da bi dali pobudo na ministrstvo za kmetijstvo, da se trava ne bi kosila prehitro, še preden naredi seme. S tem bi reševali travnike in cebele. Predlagala je, da bi se zvišala višina subvencije za tiste kmete, ki ne bi kosili prezgodaj. Jože Hren in župan sta povedala, da operacija subvencioniranja pozne košnje že obstaja, a se kmetje povecini odlocajo za zgodnjo košnjo, ki prinese kakovostnejšo krmo za živali. Po koncu seje je župan svetnike odpeljal na ogled nove športne dvorane. ¦ SPREJETI SKLEPI NA 10. REDNI SEJI OBCINSKEGA SVETA: Obcinski svet Obcine Dobrepolje sprejme: • predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Dobrepolje za leto 2020 z nacrtom razvojnih programov za obdobje 2020 do 2023 po skrajšanem postopku; • predlog Sklepa o zadolžitvi obcinskega proracuna za leto 2020; • predlog Cenika najemnin športnih objektov v obcini Dobrepolje; • predlog Statuta Obcine Dobrepolje – uradno precišceno besedilo; • predlog Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Dobrepolje – uradno precišceno besedilo. Ponovni javni poziv k podaji predlogov za imenovanje urednika obcinskega glasila NAŠ KRAJ Spoštovani, odgovornemu uredniku obcinskega glasila Naš kraj je s 1. aprilom 2020 potekel mandat, zato je treba v skladu z do- locili 8. clena Odloka o ustanovitvi in izdajanju obcinskega glasila (Uradni list RS, št. 28/08) imenovati novega odgovornega urednika za naslednje štiriletno mandatno obdobje. V Odloku je doloceno, da odgovorni urednik: • opravlja svoje delo nepoklicno, • ne more biti funkcionar politicne stranke na lokalni ravni, • da mandat traja štiri leta in se lahko ponovi. Predlagatelje in kandidate vljudno prosimo, da h kandidaturi priložijo: • podpisan predlog kandidature oz. soglasje kandidata (dva obrazca v razpisni dokumentaciji), • svojo vizijo glasila in • kratek življenjepis. Iz navedenega predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Dobrepolje (v nadaljevanju Komisija) v imenu Komisije poziva zainteresirano javnost, da posredujejo svoje predloge za imenovanje odgovornega urednika glasila Naš kraj v elektronski obliki na naslov: tajnistvo@dobrepolje.si. Poziv je odprt do preklica oz. dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za sklic seje obcinskega sveta in njegovih delovnih teles. Pravico predlagati kandidata za odgovornega urednika ima vsak, ki ima pravico voliti na lokalnih volitvah v obcini Dobrepolje. Kandidat se lahko predlaga sam. Kandidate lahko predlagajo tudi skupine obcanov, obcinski odbori politicnih strank, društva, združenja in druge organizacije s sedežem v obcini Dobrepolje ter druga zainteresirana javnost. Izmed prejetih predlogov bo Komisija izbrala kandidata za odgovornega urednika obcinskega glasila in ga predlagala obcinskemu svetu v imenovanje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jernej Stare, predsednik Informat vno g asi o obcine Dobrepolje Javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Obcine Dobrepolje Na podlagi 9. in 10. clena Odloka o priznanjih Obcine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 50/19, 55/19 in 69/20) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcinskega sveta Obcine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: Komisija) objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Obcine Dobrepolje. (1) Priznanja, ki so predmet tega razpisa: • priznanje castni obcan; • priznanja zlata, srebrna in bronasta plaketa Obcine Dobrepolje. (2) Kriteriji za priznanja: Priznanje castni obcan je najvišje priznanje in se podeljuje posameznikom, ki so izjemno zaslužni za ugled, prepoznavnost, razvoj in napredek Obcine Dobrepolje ter za njeno povezovanje v Republiki Sloveniji in širše. Praviloma se podeljuje sedanjim in nekdanjim prebivalcem Obcine Dobrepolje za življenjsko delo oz. za izredne dosežke na raznih podrocjih družbenega življenja in dela. Zlata, srebrna ali bronasta plaketa se podeli posameznikom, skupinam posameznikov, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali h kakovostnejšemu življenju obcanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Obcine Dobrepolje na razlicnih podrocjih. Plaketa se podeli tudi za življenjsko delo ali za izjemne dosežke pri delu. Priznanja se lahko fizicnim osebam podelijo tudi posmrtno, ce je smrt kandidata nastopila v letu oziroma v predhodnem letu oddaje predloga za priznanje (2020 ali 2019) in ce s tem soglašajo najbližji sorodniki kandidata. (3) Upraviceni predlagatelji: Predloge kandidatov za dobitnike priznanja Obcine Dobrepolje lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, politicne stranke, župan in vaški odbori. (4) Obvezna vsebina predloga: Predlog mora vsebovati ime (imena) oz. naziv kandidata ter vrsto predlaganega priznanja (castni obcan ali plaketa). Predlog mora biti pisno utemeljen in mora vsebovati kronološko urejene podatke o kandidatu in njegovih dosežkih, ki predlog utemeljujejo v skladu s kriteriji za priznanja. Ce je kandidat fizicna oseba, mora predlog vsebovati soglasje kandidata h kandidaturi ter soglasje kandidata za uporabo osebnih podatkov. Soglasje za umrlega kandidata podajo najbližji sorodniki. Obrazec za soglasje je na voljo na spletni strani obcine. (5) Rok in nacin zbiranja predlogov: Predlogi na osnovi tega razpisa se zbirajo od dneva objave do vkljucno 30. 9. 2020. Predlogi morajo biti posredovani v pisni obliki v zaprti ovojnici s pripisom »Predlog za obcinska priznanja« na naslov: Obcina Dobrepolje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. (6) Odlocitev o podelitvi priznanj: O podelitvi priznanj odloci Obcinski svet Obcine Dobrepolje na predlog Komisije. Komisija lahko v okviru postopka oblikovanja predlogov spremeni vrsto predlaganega priznanja ob soglasju predlagatelja. Komisija ima tudi pravico, da za posamezno priznanje Obcinskemu svetu ne predlaga nikogar, cetudi so bili predlogi podani. Seja Komisije, na kateri se obravnavajo predlogi, je zaprta za javnost in mora biti sklicana najkasneje 10 dni po izteku roka za oddajo predlogov. Odlocitev Obcinskega sveta o podelitvi priznanj je dokoncna. (7) Informacije o razpisu in pripravi vloge: Za informacije o razpisu in pripravi vloge se lahko zainteresirani obrnejo na tajništvo Obcine Dobrepolje (tel. 01 786 7010) v casu uradnih ur ali na e-naslov tajnistvo@dobrepolje.si. (8) Objava razpisa: Ta razpis se objavi v obcinskem glasilu Naš kraj in na spletni strani Obcine Dobrepolje (https://www.dobrepolje.si/objave/ 58). Jernej Stare, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obstaja samo en nacin, da se dobro pocutimo, nauciti se moramo biti zadovoljni s tem, kar nam je bilo dano, in ne vedno zahtevati tisto, kar nam trenutno manjka. (Theodor Foutein) Kot napoved vzpostavitve potniškega prometa železniško postajo Predstruge obiskali visoki gostje V sredo, 15. julija, se je s posebnim vlakom po obnovljeni železniški progi Ljubljana–Kocevje tudi do naše postaje v Predstrugah pripeljala delegacija Ministrstva za infrastrukturo RS, Direkcije za infrastrukturo RS in Slovenskih železnic. V Predstrugah so imeli najdaljši postanek na svoji poti in opravili tudi tiskovno konferenco. Prvi potniški vlak naj bi zapeljal po progi v zacetku oktobra. Bojan Novak Delegacijo na celu z ministrom za infrastrukturo, Jernejem Vrtovcem, je po prihodu s posebnega vlaka sprejel žu- pan Igor Ahacevcic, takoj za tem pa so si skupaj ogledali nadzorni center na postaji. Po krajšem okrepcilu so gostje stopili pred kamere in mikrofone dveh slovenskih televizij in povedali nekaj zanimivih informacij tudi za obcane naše obcine. Kot prvi je besedo dobil minister Vrtovec. Povedal je, da je vesel, da se tako velik (celotna vrednost je blizu 100 milijonov evrov) in nekaj let trajajoc projekt obnove železniške infrastrukture le zakljucuje in da bo proga zaživela s 1. oktobrom. Trenutno potekajo na progi zadnja dela, povezana s signalnimi napravami, v naslednjih tednih pa bo še nekaj testiranja. Proga bo korak v smeri trajnostne mobilnosti. Želi si, da bi ljudje v vecji meri koristili javni prevoz, in vlak bo predstavljal ugodno možnost za to. Naslednje leto je predvidena še obnova železniške postaje v Grosuplju, ki se je nekoliko zamaknila. Direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je podal nekaj tehnicnih informacij. V uvodu je pojasnil, da se je obnova zaradi koronakrize casovno nekoliko zamaknila, saj nemški dobavitelj ni mogel dostaviti in montirati signalnih sistemov. Na progi Ljubljana–Kocevje bodo sicer vozili povsem novi vlaki, saj so Slovenske železnice kupile kar 52 novih vlakov. Ti vlaki bodo neprimerno boljši in udobnejši, kot so sedanji. Slovenske železnice sicer nacrtujejo, da bodo celoten vozni park zamenjale do leta 2024. V zacetku so nacrtovane tri dnevne direktne linije med Kocevjem in Ljubljano in še šest vlakov med Grosupljem in Ljubljano. Po prenovi postaje v Grosuplju naj bi bilo vlakov še vec. Direktor Mes je povedal tudi, da naj bi vožnja iz Kocevja do Ljubljane trajala dobro uro, iz Predstrug pa približno 40 minut. Na vprašanje novinarke glede cen vozovnic je direktor povedal, da v javnem prometu dobicki niso v prvem planu. Kljucno je, da bo cena konkurencna, da se bo cim vec ljudi odlocilo za vožnjo z vlakom. Na ta nacin se bo tudi zmanjšala obremenjenost cestnega prometa, ki je ob prometnih konicah v okolici Ljubljane precejšnja. Sicer pa imajo subvencio nirano ceno vozovnice dijaki in študenti, medtem ko se upokojenci in vrhunski športniki lahko vozijo brezplacno. Župan Igor Ahacevcic je povedal, da v obcini pricakujemo vzpostavitev potniškega prometa z zmernim optimizmom, pricakovanja pa gredo v dve smeri. Ena je ta, da se bo ponudila ugodnejša možnost za naše obcane, ki delajo ali se šolajo v Ljubljani, po drugi strani pa se bo izboljšala tudi možnost, da ljudje od drugod pridejo v našo obcino, s cimer kot obcina dobimo pomemben veter v jadra za razvoj turizma. Izrazil je upanje, da se vse skupaj res zakljuci do konca septembra in da bo velik vložek v naše kraje z odprtjem proge poplacan. Po izjavah so se gostje odpeljali po progi naprej in se ustavili še v Velikih Lašcah, Žlebicu, Ribnici in Kocevju. Pred postankom na naši postaji so se ustavili tudi na železniški postaji v Grosuplju. Ocitno se po desetih letih obnove cez dober mesec le nadejamo ponovne oživitve železniške potniške povezave s Kocevjem, Grosupljem in Ljubljano. Informacije o voznih redih bodo objavljene tudi v Našem kraju. ¦ Delovni cas pomembnih služb, ustanov ZDRAVNIŠKA OSKRBA Za vse paciente iz obcine Dobrepolje, ki še niste uspeli poiskati novega osebnega zdravnika, je pricela 13. julijem 2020 z delom nadomestna ambulanta v ZD Grosuplje. Zdravnik v ambulanti dela po sprotnem razporedu in ni vsak dan isti. Za pregled se mora vsak pacient narociti. Narocanje je možno na telefonsko številko 041 468 503 (od ponedeljka do cetrtka od 8.00 do 12.00) ali na elektronski naslov videmdp@zd-grosuplje.si. Za narocanje so potrebni naslednji podatki: ime, priimek, rojstni datum, številka zdr. zavarovanja (napisana na ZZZS kartici) in vaša tel. številka. ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 13.00–19.30 SREDA: 7.00–13.30 CETRTEK: 7.00–13.30 PETEK: 7.00–13.30 V zobni ordinaciji še veljajo nekateri posebni ukrepi. Sprejemajo samo narocene paciente. Narociti se je treba tudi v primeru bolecin. V cakalnici je lahko prisoten samo en pacient. Ostali pocakajte na asistentko pred vhodnimi vrati. Pred vstopom v stavbo si morate pravilno namestiti zašcitno masko, v cakalnici pa razkužiti roke. Narocanje je možno na telefonskih številkah 01/7807 866 in 031/478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. Stari termini ne veljajo vec. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA PONEDELJEK: 8.15–13.00 SREDA: 12.00–17.00 LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM PONEDELJEK: 7.30–14.30 TOREK: 12.00–19.00 SREDA: 10.00–17.00 CETRTEK: 12.00–19.00 PETEK: 7.30–14.30 FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30–10.00 (na delovni nalog). Samoplacniki po dogovoru. OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE PONEDELJEK: 8.00–11.00 in 12.00–14.30 SREDA: 8.00–11.00 in 12.00–17.00 PETEK: 8.00–11.00 in 12.00–13.00 KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00 KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 8.00–15.00 SREDA: 12.30–19.00 CETRTEK: 11.00–15.00 PETEK: 12.30–19.00 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA TOREK: 18.00–20.00 POŠTA – VIDEM PONEDELJEK: 14.00–18.00 TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 14.00–18.00 CETRTEK: 9.00–14.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–12.00 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM PONEDELJEK: 7.00–17.00 TOREK: 7.00–17.00 SREDA: 7.00–17.00 CETRTEK: 7.00–17.00 PETEK: 7.00–17.00 SOBOTA: 8.00–12.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) PONEDELJEK: 15.00–17.00 TOREK: 10.00–12.00 SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Stik: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Stik: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si MEDOBCINSKO REDARSTVO Stik: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOCEVJE – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOCEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1, STRUGE PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 PODJETNIŠKI KOTICEK PODJETNIŠKI KOTICEK PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, vec informacij in prijavnice na www.ooz-grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje: BREZPLACNO INDIVIDUALNO »DAVCNO IN RACUNOVODSKO SVETOVANJE« NA OBCINI DOBREPOLJE s Tadejo Bucar, davcno svetovalko na OZS, v petek, 25. septembra 2020, med 8.00 in 15.00. Svetovanje bo izvedeno v okviru SPOT Osrednje slovenske regije. Prijave možne do zapolnitve terminov na ooz.grosuplje@ozs.si. Svetovanje je prvotno namenjeno podjetnikom in podjetnicam oz. vsem, ki to nameravate še postati, iz obcin Dobrepolje, Grosuplje in Ivancna Gorica. Vabljeni. • Jezikovni tecaj »POSLOVNA ANGLEŠCINA«, predviden zacetek v ponedeljek, 14. septembra 2020, ob 19.30 v Domu obrtnikov v Grosuplju. 12 terminov po dve šolski uri, skupaj 24 ur. Izvajalec: Društvo Emperus Grosuplje. • Jezikovni tecaj »POSLOVNA NEMŠCINA«, predviden zacetek v cetrtek, 17. septembra 2020, ob 19.30 v Domu obrtnikov v Grosuplju. 12 terminov po dve šolski uri, skupaj 24 ur. Izvajalec: Društvo Emperus Grosuplje. • Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 14. oktober 2020, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNIKE IN PODJETNICE IZ OBCINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: V skladu z dogovorom z Obcino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplacno na voljo za vprašanja poslovne narave. Vabljeni, da stopite v stik z nami. Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da na OOZ Grosuplje poslujemo nemoteno, vendar v skladu s preventivnimi ukrepi za preprecevanje širjenja virusa. Pisarna OOZ Grosuplje je odprta za vse stranke v skladu z objavljenim delovnim casom, in sicer ob ponedeljkih, sredah ter ob petkih. Vseeno vse stranke OOZ Grosuplje pozivamo, da pisarno OOZ Grosuplje obišcete le v nujnih primerih, svoj prihod pa obvezno predhodno najavite. Na voljo smo vam na telefonski številki 01 786 51 30 ter na ooz.grosuplje@ ozs.si. Vsa komunikacija ter odgovori na vaša vprašanja bodo po navedenih dveh kanalih tekoce izvajani in posredovani. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si/koronavirus-info. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, objavljena so navodila za opravljanje posameznih dejavnosti in sekcij, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter druge koristne informacije, ki vam bodo pomagale pri vašem poslovanju v teh težkih casih. OZS PREDLAGA ZNIŽANJE STOPNJE DDV-ja: Z negativnimi posledicami epidemije covida-19 se spoprijemajo številni obrtniki in podjetniki. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menimo, da bi ukrep znižanja DDV-ja po vzoru sosednjih držav pomagal k oživitvi tega ranljivega segmenta gospodarstva. Ministrstvu za finance in Vladi RS smo zato ponovno predlagali znižanje stopnje DDV-ja. V OZS predlagamo, da se splošna stopnja DDV-ja zniža z 22 na 20 odstotkov, znižana stopnja pa z 9,5 na 8,5 odstotka. Hkrati pa naj država za najbolj prizadete panoge (kozmeticne storitve, avtobusni prevozi, prireditvena dejavnost, dejavnosti kemicnega cišcenja in pranja, šivanje izdelkov po meri, izdelava cevljev, fotografske storitve, domaca in umetnostna obrt) zacasno omogoci obracun DDV-ja po znižani stopnji (8,5 %). Za podrocje turizma in gostinstva (gostinske storitve prehrane, brezalkoholne pijace, vino in pivo, razen za alkoholne pijace z vec kot 15-volumenskih odstotkov alkohola) predlagamo zacasno znižanje DDV-ja na sedem odstotkov. Naša najvecja gospodarska partnerica Nemcija je že znižala splošno stopnjo DDV-ja z 19 na 16 odstotkov, znižano stopnjo pa s sedem na pet odstotkov. Sosednja Avstrija je znižala DDV na podrocju gostinstva in nastanitvenih dejavnosti na pet odstotkov. Znižanje stopnje DDV-ja pa sta že napovedali tudi Italija in Hrvaška. V Sloveniji so izdelki in storitve v okviru dolocenih obrtnih dejavnosti, ki izvajajo storitve za koncnega potrošnika, obdavceni z 22-odstotnim DDV-jem, zaradi cesar so njihove storitve in izdelki predragi za koncnega porabnika. Številni so v casu epidemije covida-19 ostali brez dela, zmanjšala se je tudi kupna moc. Znižanje stopnje DDV-ja bi tako pomenilo vsaj delno pomoc, ki bi marsikateremu obrtniku in podjetniku omogocila preživetje, sicer bodo primorani odpušcati in zapirati obratovalnice. Pazite nase in ostanite zdravi. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje PRIJAVI SE NA WWW.SEEMEET.SI Pridi. Spoznaj. Prosperiraj. Najvecji Dogodek za Mreženje v Sloveniji! 21. - 22. OKTOBER 2020 HOTEL CITY MARIBOR Pridružite se nam na mednarodnem poslovnem dogodku – pricakovana udeležba 150 podjetij. Mreženje Družabni vecerTematska predavanja Vnaprej dogovorjeni individualni sestanki PRIDI ustvariti nove poslovne stike in posle. SPOZNAJ podjetja iz kovinske industrije, energetske ucinkovitosti, digitalizacije in IKT, plasticne industrije, elektro industrije, pohištvene industrije, prehrane in kmetijstva, turizma in ostalih podrocij. PROSPERIRAJ na domacem in mednarodnem trgu. Vec informacij : www.seemeet.si, RC Kocevje Ribnica d.o.o. (Tomaž Lovšin, tomaz.lovsin@rc-kocevjeribnica.si, 031 451 434) Odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v obcini Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj s podjetjem ZEOS d.o.o. organizira odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme iz gospodinjstev v obcini Dobrepolje. Odvoz bo v soboto, 12. septembra 2020, izvajal pa se bo po naslednjem vrstnem redu: NASELJE ZBIRNO MESTO CAS POSTANKA ura STRUGE Parkirišce pred cerkvijo 7.30 do 7.45 KOMPOLJE Parkirišce pri gasilskem domu 8.00 do 8.30 ZAGORICA Parkirišce pri starem igrišcu 8.45 do 9.00 PONIKVE Parkirišce pri gasilskem domu 9.30 do 10.00 PREDSRUGE Parkirišce nasproti Iskre 10.15 do 10.30 CESTA Prostor na igrišcu 10.45 do 11.00 VIDEM Parkirišce pri gasilskem domu 11.15 do 11.45 ZDENSKA VAS Parkirišce pri gasilskem domu 12.00 do 12.15 HOCEVJE Parkirišce pri gasilskem domu 12.30 do 12.45 Med odpadno elektricno in elektronsko opremo sodijo: 1. veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.; 2. hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.; 3. monitorji, televizorji; 4. mali aparati: sesalniki, likalniki, mlincki za kavo, naprave za striženje las, osebni racunalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd.; 5. plinske sijalke: varcne žarnice ipd. Vso odpadno elektricno in elektronsko opremo je treba na dan odvoza ob dolocenem casu pripeljati do zbirnega mesta in naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplacen. Obcane pozivamo, da na prevzemno mesto prinesete le odpadno elektricno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bomo sprejemali. Dobrodelni enodnevni izlet na Debeli rtic Pod okriljem sponzorskega prispevka Maje Zupet in Tee Rusjan smo za en dan otrokom prižgali svetle iskrice v oceh. S sponzorstvom želita vlagati nazaj v svoje lokalno obmocje, kjer uspešno ustvarjata in delujeta že skoraj 20 let. Letos smo ponovno napolnili avtobus za Debeli rtic in skupaj z otroki in prostovoljci treh obcin (Grosuplje, Dobrepolje in Ivancna Gorica) užili zvrhano mero slanih užitkov morja, sonca in poletne radoživosti. Marica Kovacic, vodja projekta in poskrbeli, da je bil vsak udeleženec Mogoce pa gresta drugo leto dva avto osebno obdarovan s skrbno izbranim busa. In naslednja leta 30, 40, 50 ... Vreme je služilo našemu namenu. V zgo-darilom prav za ta sobotni dan. Maja Zupet in Tea Rusjan namrec želidnjem in meglenem julijskem sobotnem Pri pozdravu in skupni fotografiji se ta vsako leto cim vec otrokom omogociti jutru, ki se je kasneje razvilo v lep dan, nam je pridružila tudi njuna mama Jarši veseli dan na morju. sta Maja in Tea pred odhodom na mor-Zupet in skupaj so nam zaželele srecno Na morju nas je pozdravilo sonce, ki je je vsakega posameznika lepo pozdravili pot in pomahale v slovo. skrbelo za cudovit dan. Otroci so uživa li in že cakajo nove priložnosti, izjemna dejanja posameznikov ter vesele in sprošcene urice slanih dogodivšcin. Maja Zupet in Tea Rusjan, hvala za vajino ljubezen in širjenje spoštljivega dobrega med ljudi. Hvala vsem zanesljivim prostovoljcem, ki vsakokrat pristopite z veseljem in skrbnostjo: Nina Staric, Lucka Vidic, Anja Žitnik, Aleksandra Sadar, Erika Vidic, zanesljivi koordinator, pomocnik vodje – plavalec reševalec z znanjem prve pomoci Jan Einspieler in Marica Kovacic. Hvala za velike priložnosti našega malega sveta. ¦ Moc narave – moc semen Narava nam daje odgovore na vsa življenjska vprašanja. Resnica o njeni moci se skriva v njenem slehernem delu. Tudi v semenih rastlin. Ne glede na velikost ima vsako seme svojo bogato vsebino. S svojstveno govorico nam semena to najbolj kažejo v obdobjih svojih preobrazb. Za to pa potrebujejo moc. In ravno moc semen je tista, ki prica o dejanskem stanju sleherne rastline. Jožefa (Jožica) Fabjan Ljudje smo enakovredni sestavni del narave. Delujemo na sebi prirojeno in nauceno znani nacin. Sporazumevanje z drugimi živimi bitji zahteva od ljudi razumevanje z uporabo lastnih cutenj. To je pogoj, da obstanemo. Rastlinski svet zavzema v naših življenjih pomembno vlogo. Brez njih se življenje ljudi in živali konca. Vsi koraki v novejšem casu, ko ljudje umikamo sebe, živali in tudi rastline v zaprte prostore, so samo izraz naše nemoci. Toda življenje na našem planetu bo vseeno obstalo. O tem nam pricajo razna najdišca semen rastlin, ki so cakala na svoj cas tisocletja, da so lahko ponovno vzklila. Današnji vrtickarji in pridelovalci rastlinske hrane se spopadamo pri pridelavi tudi z raznimi samoniklimi rastlinami. V Sloveniji jih je 3000 razlicnih vrst. Od tega jih znamo uporabljati v prehrani polovico. Najbolj neželene samonikle rastline so pleveli. Sleherni pridelovalec hrane se spoprijema z njimi. Odstranjujemo jih na razlicne nacine (od puljenja, kolobarjenja ... do uporabe raznih kemicnih pripomockov ...). Pleveli si sami izberejo mesto rasti, medtem ko »svoji zelenjavi« obicajno ljudje dolocimo mesto. Praksa je pokazala, da smo pridelovalci s pleveli ves cas v nekem konfliktu interesov. Želimo imeti bogat pridelek, zato »svoje« rastline skrbno negujemo. Kratkorocno je to v redu. Po daljšem casu pa opazimo, zlasti pri pridelavi »svojih semen«, slabšo kalitveno sposobnost. Rastline, namenjene za osemenitev, naj osemenimo s trajnostnim navdihom! Pomeni, da bomo poskrbeli za preživetje njihovega celotnega življenjskega ciklusa (od semena do semena). To pomeni, da bodo pridelana semena mocna in kaliva v razlicnih okoljskih razmerah. Razna žlahtnjenja so namrec odvzela prvotnim rastlinam del njihove moci, ki se izraža v trdoživosti, vonju, okusu (npr.: krompir naj ohrani okus po krompirju, paradižnik po paradižniku). Monokulturni nacin pridelave rastlin je nenaraven. Razlicne rastline se znajo med sabo podpirati, si pomagati ne glede na vrsto in sorto. Ljudje smo lahko tu samo pomocniki. Tako kot v našem življenju velja tudi za rastlinski svet: boj za obstanek. Obstane namrec samo tisto, kar je mocno. Lovljenje ravnotežja med ljudmi, živalmi in rastlinami zahteva zlasti od ljudi modrost in obcutek za naravo. In kaj imajo dobrega pleveli? Nekateri služijo kot pokrivne rastline za gola tla, drugi imajo globoke korenine in rahljajo tla, so medonosni, tudi užitni ali s svojim vonjem privabljajo ali odganjajo živali, so vir hranilnih snovi za tla, cestokrat so kazalci vrste tal. Po odstranitvi z obdelovalnih površin jih lahko uporabimo kot zastirko, gnojilo, zdravilne caje ... Kadar se prevec namnožijo, jih odstranimo najkasneje pred osemenitvijo oz. izkopljemo njihove razmnoževalne korenine. Vsekakor pa se zavedajmo, da so samonikle rastline tiste, ki jih moramo bolje spoznati. V primerjavi z našimi vrtno-njivskimi pridelki imajo pleveli vecjo moc. Naš namen pridelave pa je, da imajo tudi naši pridelki vitalnost, energijo. To se da doseci v mešanih posevkih. Zlasti na vrtu. Pridelki in semena vrtnin, ki dozorijo v mešanih posevkih, ohranjajo in izboljšujejo svojo vitalnost. Najvec vitalnosti in moci imajo avtohtona semena, pridelana na naraven nacin. To pa je tudi smisel pridelave, kjer naj bo pridelek zdravilo oziroma zdravilo pridelek. Fižol Fižol je pomembna vrtnina, ki vsebuje veliko beljakovin, in sicer 1 do 3 % v svežem stroku in 20 do 25 % v suhem zrnu. V vegetarijanski prehrani deloma nadomešca meso. V Evropi smo ga zaceli pridelovati šele po odkritju Amerike, kjer so ga pridelovali Inki že pred 7000 leti. Iz Južne Amerike so pridelovanje širili v druga obmocja Amerike. Indijanska plemena so ga sadila ob koruzi. V naše kraje je prišel fižol iz Francije in Italije. Scasoma je izpodrinil strocnice starega sveta, kot so bob, cicerka in leca. Locimo nizki in visoki fižol. Tudi pri nas smo sadili visoki fižol s koruzo vse do strojne obdelave polj in uporabe pesticidov. Nekaj sort semen fižola Fižol zahteva toplo in vlažno podnebje. Že med kalitvijo zahteva vec toplote kot bob in grah, zato ga sejemo v naših krajih šele v prvi polovici maja, ko se dvigne temperatura na 10 do 15 °C. Optimalna temperatura za razvoj fižola je 18 do 25 °C. Pri temperaturah pod 15 °C in nad 30 °C ne cveti, jeseni pa cvetovi odpadejo pri temperaturah pod 7 °C. Visoke temperature vplivajo na skrajšanje strokov, manjše število zrn v stroku in manjšo maso semena. Poleg visoke zracne vlage potrebuje fižol tudi veliko vlage v tleh. Zlasti nizki fižol za strocje lahko sejemo vse do konca druge polovice avgusta. Ce je ta cas sušen, je dobro, da fižol namakamo že ob setvi. Letos te potrebe ni bilo, saj je bilo poletje radodarno s padavinami. Pri preveliki zracni in talni vlagi in visokih temperaturah rastlinam odpadajo cvetovi in postanejo obcutljive za napad bolezni. Za uspešnejšo oskrbo fižola z vodo se priporoca zastiranje zemlje s slamo, listjem. Na zacetku rasti potrebuje fižol veliko svetlobe, sicer so rastline pretegnjene, razvije se manj cvetov. V vseh urah dneva obraca fižol liste proti soncu (predvsem zjutraj in zvecer), opoldne pa pada svetloba samo na robove listov, kar preprecuje preveliko izsušitev. Fižol zahteva kakovostnejšo zemljo kot druge strocnice. Najboljši pridelek oberemo na srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vodo, imajo srednje visok nivo podtalnice, v zemlji pa dovolj kalcija. Optimalna reakcija tal je pH 6,5 do 7,8. Fižol zelo slabo uspeva v kislih tleh s pH pod 5,5, ker se v takih tleh ne morejo tvoriti nitrifikacijske bakterije, ki živijo v fižolovih koreninah. Te bakterije vežejo dušik iz zraka, ga dajejo na voljo fižolu in kasneje tudi drugim rastlinam. Zato obicajno ob spravilu fižola z obdelovalnih površin korenin ne izpulimo, ampak rastlino odrežemo nekaj cm nad tlemi in pustimo korenine v zemlji. V naših vrtovih najpogosteje rasteta nizki in visoki fižol, manj pogost pa je laški ali turški fižol, ki je za razliko od nizkega in visokega fižola tujeprašnica. Turški fižol ima bogate rdece ali bele cvetove in tudi semena so precej vecja od nizkega ali visokega fižola. Priporocljivo je, da vse vrste fižola sejemo dovolj narazen, zlasti ce nameravamo opraviti posebno odbiro za sortne poskuse oz. pridelavo semen. Na ta nacin zavarujemo rastline pred raznimi glivicnimi boleznimi. Zlasti to velja za obicajno vlažna tla. Zalivamo po potrebi, najvecje potrebe po vodi so v casu cvetenja. Praviloma rastlin ne zmocimo, ampak dodamo vodo samo v tla. V obdobjih vlažnega vremena, zlasti v zgodnji dobi rasti, se na fižol rade naselijo crne listne uši. Predhodno ga lahko zavarujemo pred njimi z zasaditvijo šetraja v bližini fižola, posipom pepela okoli fižola in vejicami grenkega pelina, ki odganjajo zlasti sladkosnedne mravlje, ki raznašajo naokoli listne uši. Najugodnejši cas zorenja zrnja sta avgust in september, ce je suho in ne prevlažno vreme. Takrat zacnemo tudi s sprotnim pobiranjem zrelih suhih strokov. Odbiro strokov za semena dolocimo že v casu, ko se delajo stroki. To velja zlasti za strocji fižol. Izberemo stroke, ki so vecji, so ustrezne oblike, barve. Pri visokem fižolu izbiramo stroke za semena nekje na sredini višine rastline, pri nizkem fižolu pa izberemo za osemenitev tiste rastlinice fižola, ki imajo najvec strokov. Zrele stroke poberemo, ko so dovolj suhi. Spravilo ne sme biti prepozno, še posebno, ce ni pricakovati ugodnega vremena. Stroke dodatno sušimo (pod streho) v suhem zracnem prostoru. Nato jih izlušcimo, odberemo semena, ki so ohranila karakteristicno velikost, obliko in barvo izbrane sorte fižola. Zrnje – seme – temeljito posušimo v suhem zracnem prostoru in nato za 5–7 dni shranimo pri temperaturi –18 °C (zamrzovalnik), da unicimo morebitna jajceca in licinke fižolarja. Ce seme pri zamrzovanju ni povsem suho, lahko trpi njegova kalivost. Po zamrzovanju seme shranimo v zaprte posode (platnene vrece, stekleni kozarci ... ), v zracen, temen in hladen prostor. Kalivo ostane tri leta, v ugodnih razmerah osem in vec let. In še namig za vrtna opravila v septembru Dnevi so vsak dan krajši in tudi jutranje meglice napovedujejo nov letni cas. September je v glavnem cas za spravilo naših pridelkov. Medtem ko so semena dvoletnih vrtnin in nekaterih trajnic v glavnem že dozorela in so tudi že pospravljena z vrta, dozorevajo na vrtu še semena nekaterih enoletnic (strocnice, plodovke, nekatere kapusnice, listnata zelenjava, cebulnice). Ker na nekaterih vrtninah ne dozorevajo semena istocasno, pobiramo zrela semena sproti (npr.: korenje, peteršilj, spomladanska in letna solata, strocnice ...). Semena pobiramo z vrta ob soncnem in suhem vremenu. V septembru je to obicajno sredi dneva. Na prazne obdelovalne površine sejemo zimsko solato, špinaco, motovilec, blitvo, rukolo, rdece redkvice. Zemljo izboljšamo z dodanim kompostom in tla rahlo pokrijemo z 1–2 cm visoko zastirko (slama, suha, neosemenjena trava), da ohranijo tla vlažnost. Na prazne površine lahko posejemo rastline za zeleno gnojenje, npr.: gorcico, facelijo, enoletne detelje, da bodo rahljale, pokrile in izboljšale tla do pomladi. Lahko pa prazna tla samo zrahljamo, dodamo nekaj komposta, tla prekrijemo z zastirko (listje, slama, neosemenjeni pleveli), in tako pripravljena tla pocakajo na prva spomladanska opravila v naslednjem letu. Ce je dolgorocna vremenska napoved za oktober slaba (znatno znižanje temperatur, morebitni sneg), posadimo ob koncu septembra tudi zimski cesen in cebulo. September je tudi mesec, ko presajamo vrtnine. Na zunanje pripravljene grede presajamo razne sorte prezimnega radica, endivijo, por, razna trajna zelišca, grmicasto jagodicevje, vrtne jagode (vsako tretje leto) ... Že konec septembra ali v oktobru razne gomoljnate in zelnate rastline obdamo z zemljo in zastirko (20 cm) in jih tako pripravimo na zimski cas. Med njimi so lahko odbrane vrtnine za osemenitev v naslednjem letu. Ce imamo rastlinjak ali tople grede, te ocistimo, zrahljamo obstojece grede, jim dodamo kompost in posejemo zgoraj omenjene vrtnine za setev. Lahko presadimo z vrta tudi gomoljnate rastline (korenje, rdeca pesa, crna redkev, repa, peteršilj ...) ter zimske solatnice (radic, endivija, zimska solata ...). Vse te rastline visoko zastremo z ustrezno zastirko. Vsa ta opravila zahtevajo pridne roke, z znanjem, veseljem in ljubeznijo tako dejavno preživimo del svojih dni. Biti v sozvocju z naravo, pa cetudi ob velikem vrtu ali samo vrticku, je tista notranja dota, ki nas zadovoljne in vesele tiho in spontano pelje v naslednje dni, mesece, leta ... In zato se splaca živeti. ¦ LETO BRATOV KRALJ Sprehod skozi stalno postavitev del Toneta Kralja v Galeriji Božidar Jakac V mesecu avgustu se spominjamo rojstva slikarja, kiparja in grafika Toneta Kralja, ki je bil rojen 23. avgusta 1900 v Zagorici. K sodelovanju sem zato povabil kustosinjo Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, gospo Kristino T. Simoncic. Pogled na Galerijo Božidarja Jakca iz zraka Pripravil Stane Škulj, avtorica spodnjega besedila Kristina T. Simoncic Ob 120-letnici umetnikovega rojstva se zasluženo spominjamo Toneta Kralja, umetnika, ki je pomembno zaznamoval slovensko umetnost 20. stoletja. Pustil je neizbrisni pecat tako v svojem rojstnem kraju Zagorici kot tudi v Kostanjevici na Krki, ki si jo je izbral – ne slucajno – za kraj svojega vecnega pocitka. V Kostanjevici na Krki je namrec eden najpomemb- V Galeriji Božidar Jakac je trenutno 21 zaposlenih, med njimi dva kustosa (Kristina T. Simoncic in Miha Colnar), ki sta zadolžena za stalne postavitve ter obcasne razstave, kustosinja pedagoginja Alja Fir ter kustos dokumentalist Mladen Bacic. Drugi zaposleni so knjižnicarke, vodniki, upravni delavci in tehnicno osebje. Galerijo vodi direktor Goran Milovanovic. Arkadno dvorišce Galerije Božidarja Jakca, foto Tadej Kališnik nejših muzejev umetnosti 20. stoletja v Sloveniji, Galerija Božidar Jakac. Galerija je bila ustanovljena leta 1974 v nekdanjem cistercijanskem samostanu, ki je arhitekturni spomenik državnega pomena. Tu danes domuje muzej, ki privablja obiskovalce s kar desetimi stalnimi postavitvami: slovenski umetniki 20. stoletja (Tone in France Kralj, Božidar Jakac, Zoran Didek, France Gorše, Jože Gorjup, Bogdan Borcic in Janez Boljka), izjemna Pleterska zbirka evropskih slikarjev iz bližnje Kartuzije Pleterje in Gorjupova galerija v OŠ Jožeta Gorjupa, ter z odmevnimi obcasnimi razstavami v treh razstavišcih znotraj galerije in v dislocirani enoti, Lamutovem likovnem salonu v nekdanjem ministerialnem dvorcu na kostanjeviškem otoku. Posebno mesto zavzema Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki z vmesnimi prekinitvami poteka v Kostanjevici na Krki že od leta 1961. V sklopu bienalnega dogodka izbrani umetniki s celega sveta ustvarjajo skulpture v hrastovem lesu, ki so nato umešcene v Park skulptur Forma viva. Ta obdaja kompleks nekdanjega samostana, nekatere skulpture pa so razpršene po lokacijah v mestu in po bližnjih vaseh. Ob ustanovitvi galerije je Tone Kralj Tone Kralj, Slepec, ok. 1934, les, foto Maruša Lapuh skupaj z Božidarjem Jakcem poklonil svoj opus del novonastalemu likovnemu muzeju. Leta 1983 je galerija pridobila tudi opus Franceta Kralja, ki je dopolnil trojico zvenecih imen slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Temu zgledu so sledili tudi drugi zgoraj našteti umetniki in njihovi dedici. Z velikodušnimi donacijami je tako nastala po kvadraturi razstavnih prostorov in številu stalnih zbirk najvecja slovenska galerija. Še preden obiskovalci galerije vstopijo v razstavne prostore, jih na velikem arkadnem dvorišcu pritegne leseni kip kralja, celopostavna upodobitev poveljnika kmecke vojske med uporom leta 1573 Matije Gubca, ki jo je Kralj izdelal leta 1972. V neposredni bližini so na ogled še štirje reliefi z motivi kmeckih uporov ter velik kip Tri dobe, ki je nastal po motivu istoimenske grafike iz umetnikovega ekspresionisticnega obdobja leta 1921. Slednjega je Kralj izdelal kot udeleženec Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva leta 1970. Danes v galeriji hranimo skoraj 400 del Toneta Kralja, na stalni postavitvi umetnika pa je na ogled okoli 80 del, ki si sledijo v kronološko zaokroženih celotah skozi tri prostore razstavišca. V prvi sobi osrednje mesto zavzema slika velikih dimenzij z naslovom Zaton življenja (1921), na kateri vidimo vplive dunajske secesije in Gustava Klimta, ki je s temo minljivosti clovekovega življenja vpeta v cas po prvi svetovni vojni. Sledijo znana dela V potu svojega obraza (1919), grafike iz cikla Življenje (1921), kip Salome (1922) ter kataklizmicna slika Na razvalinah (1922), ki je nastala v casu študija v Pragi, kjer si je delil stanovanje z Božidarjem Jakcem. To je bilo zelo plodno obdobje, saj je bila ceška prestolnica v tem Pogled v stalno postavitev Toneta Kralja, foto Matej Jordan casu eden izmed centrov ustvarjalnosti in rojevajocega se novega sloga – ekspresionizma. V tem casu je Kralj dejavno sodeloval s svojim prvim uciteljem, bra- tom Francetom Kraljem, v Klubu mladih (1922) ter bil kar trikrat zaporedoma povabljen k razstavljanju na Beneškem bienalu (1926, 1928, 1930). Leta 1928 se je porocil z vsestransko umetnico, kiparko, ilustratorko ter lutkarico Maro Jeraj. Štiri leta kasneje je nastal dvojni portret umetnika in njegove žene, Lastna podoba z ženo, na katerem je Kralj upodobil harmonicni zakonsko-ustvarjalni odnos ter naslikal sebe in ženo med modeliranjem njegovega portreta. Med pomembnejšimi deli iz obdobja nove stvarnosti v tridesetih letih so na ogled še slike Judita (1934), Rudarska mati (1937) in Moja mati – Pieta (1934), kjer je v biblicni prizor Marije z Jezusom preoblekel podobo svoje matere in brata Ignacija, ki je leta 1931 umrl v prometni nesreci. Religiozna tematika ga je spremljala celo življenje. Od leta 1926 se je s prekinitvami v razponu 40 let vracal na Primorsko, kjer je, namesto orožja s copicem, v casu druge svetovne vojne bojeval svoj boj in ustvaril izjemen in enkraten opus, saj je s freskami, slikami ali opremo obogatil okoli 40 cerkva. V tretji sobi so predstavljena v realisticnem stilu ustvarjena dela iz obdobja po drugi svetovni vojni. Med njimi izstopa veliko platno Pustni sprevod (1962), ki skupaj s prizori iz kmeckega življenja v graficnem ciklu Zemlja (1953/54) prikazuje obicaje, praznovanja in trdo delo iz umetnikovega domacega okolja. Verjetno so za mnoge izmed nas prvi stik z umetnostjo Toneta Kralja predstavljale ilustracije Levstikovega junaka Martina Krpana (1954). Bogato pripovedne in pogosto hudomušne podobe Krpanovih podvigov so blizu tudi današnjim mladim obiskovalcem galerije, ki motive na Forma viva, foto Tomaž Grdin Pleterska zbirka, foto Marja Gazvoda razstavljenih akvarelih zlahka prepoznajo. V zadnjih letih je galerija z donacijo in odkupi pridobila pet novih del umetnika, ki bodo ob letošnji obletnici predstavljena javnosti na njegovi stalni postavitvi. Dve deli, sliko Pustite male k meni (1972) in relief s podobo Jezusa s križem, je galerija pridobila z donacijo nekdanjega kostanjeviškega duhovnika Antona Vindišarja. Kip Bolest Slovenije iz leta 1921 je bil mišljen kot osnutek vecjega spomenika in smo ga javnosti predstavili na veliki mednarodni razstavi Obrazi ekspresionizma/Odtisi duha leta 2018. Leta 1938 je nastal patiniran doprsni kip z upodobitvijo Matije Gubca. Zadnja pridobitev je leseni kip Slepec iz okoli 1934, ki je fragment nekdaj dokolenske upodobitve slepega moškega. Nekaj ekspresionisticnega obcutja je tudi v tej tragicni figuri, ki z rokami in obrazom hrepenece išce svetlobo nad seboj in se na ta nacin povezuje z lesorezom Slepci (1921) iz umetnikovega zgodnjega obdobja. Tone Kralj se je zadnjih pet let svojega življenja veliko mudil v Kostanjevici na Krki, k cemur je botrovalo tudi prijateljstvo z Ladom Smrekarjem, dolgoletnim ravnateljem OŠ Jožeta Gorjupa, ki je bil hkrati spiritus movens kulturnega dogajanja v kraju. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen Dolenjski kulturni festival, v okviru katerega se je v prostorih osnovne šole vzpostavila prva Gorjupova galerija ter v nekdanjem ministerialnem dvorcu razstavišce Lamutov likovni salon. V letu 1970 je bil Tone Kralj povabljen v Kostanjevico na Krki kot eden izmed udeležencev Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, hkrati pa je bila v Lamutovem likovnem salonu ob njegovi 70-letnici odprta retrospektivna razstava umetnika, ki jo je odprl Božidar Jakac. Po odprtju razstave je sledil koncert umetnikove hcerke, sopranistke Tatjane Kralj, v kostanjeviškem kulturnem domu. Tone Kralj je že vse od leta 1971 pa do danes navzoc v življenju Kostanjevicanov na prav poseben nacin. Vsak ucenec OŠ Jožeta Gorjupa vstopa v hram ucenosti skozi vhodni leseni portal, ki ga je izdelal in šoli, v kateri je med pogostimi obiski Kostanjevice na Krki tudi bival, podaril umetnik. Nad vhod je Kralj postavil slogan NULLA DIES SINE LINEA, ki se v prevodu glasi »naj noben dan ne mine brez crte«, torej brez pisanja, brez usvajanja novega znanja. Vratni krili sta okrašeni s prizori kmeckih opravil v razlicnih letnih casih, rudarjev in upodobitvijo vil cestitk iz lokalne mitologije. Kostanjeviško pokopališce je tudi kraj, ki si ga je Tone Kralj izbral za svoj vecni pocitek. Spominjam se vtisa, ki ga je name kot otroka vedno naredil nagrobni spomenik v bronu, tako drugacen od vseh drugih »navadnih« marmornih nagrobnih plošc. Zasnoval ga je avtor sam, na njem pa so upodobljene umetnikove V letu bratov Kralj smo predvidevali vec prireditev in razstav, vendar koro navirus onemogoca širšo predstavitev. Predviden je bil tudi obisk odprtja razstave še nerazstavljenih del To neta Kralja v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, vendar je galeri ja od projekta zaradi virusa odstopila. Lahko pa si manjše skupine še ved no ogledajo stalne postavitve bratov Kralj. Potrebna je predhodna najava obiska. Upamo, da se bo do konca leta izvedla postavitev razstave ilustra torskih del bratov Kralj v knjižnici Dobrepolje. V oktobru predvidevamo koncert vokalne skupine GALINA v podgori ški cerkvi. V decembru naj bi pripravili razsta vo o pismih ter clankih o bratih Kralj v casu njunega ustvarjanja. Narocena spomenika našima roja koma sta v izdelavi in upamo, da bosta dokoncana in postavljena na trgu na Vidmu za obcinski praznik v zacetku decembra 2020. roke med delom z razlicnimi pripomocki in orodji. Tone Kralj je bil kipar, grafik, slikar, ilustrator in oblikovalec, resnicno vsestranski umetnik, na kar nas s svojo izvirno obliko opominja tudi njegov zadnji (javni) spomenik. ¦ Koledar prihajajocih dogodkov – september 2020 Ponedeljek, 31. 8. uvodni sestanek in vpis v vadbeno sezono Futsal kluba Dobrepolje (prostor pred novo športno dvorano, od 18.30) Torek, 1. 9. prvi šolski dan Nedelja, 6. 9. ogled predstavitve življenja in dela Franceta in Toneta Kralja (Jaklicev dom, 15.00 in 16.00) Sobota, 12. 9. odvoz odpadne elektricne in elektronske opreme (po razporedu) Nedelja, 13. 9. ogled predstavitve življenja in dela Franceta in Toneta Kralja (Jaklicev dom, 15.00 in 16.00) Ponedeljek, 14. 9. jezikovni tecaj Poslovna anglešcina za podjetnike in obrtnike (Dom obrtnikov Grosuplje, 19.30) Cetrtek, 17. 9. jezikovni tecaj Poslovna nemšcina za podjetnike in obrtnike (Dom obrtnikov Grosuplje, 19.30) Sobota, 19. 9. pohod po Brodnikovi tematski poti (Velike Lašce, 8.00) Nedelja, 20. 9. ogled predstavitve življenja in dela Franceta in Toneta Kralja (Jaklicev dom, 15.00 in 16.00) Petek, 25. 9. brezplacno individualno davcno in racunovodsko svetovanje za podjetnike (Obcina Dobrepolje, 8.00 do 15.00) Petek, 25. 9. prva domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (brez gledalcev) Sobota, 26. 9. poucna ekskurzija Po poteh Toneta Kralja (7.00) Nedelja, 27. 9. ogled predstavitve življenja in dela Franceta in Toneta Kralja (Jaklicev dom, 15.00 in 16.00) Dobrepolje ponuja številne priložnosti Na straneh, kjer ste v zadnjih številkah brali rubriko Dan v podjetju, si lahko tokrat preberete zanimiv pogovor z Markom Kastelicem, lastnikom podjetja Evromojster, ki je na podlagi izkušenj in tudi pogleda na našo dolino od zunaj nanizal številne zanimive teme za razmislek. Preprican je, da imamo Dobrepoljci številne neizkorišcene potenciale, izvedba katerih bi lahko prinesla ponovni razcvet doline in obcine. To potrjujejo tudi pozitivna mnenja skupine prijateljev, ki jo je pripeljal na ogled naše doline. Bojan Novak Z Markom Kastelicem sva se pogovarjala na njegovi, Baucevi, domaciji v Zagorici. Pred 30 leti se je podal na samostojno podjetniško pot in po težkih prvih letih mu je uspelo postaviti uspešno podjetje Evromojster. Življenjska pot ga je zanesla v Ljubljano, kjer zdaj živi med tednom, med konci tedna pa prihaja na domacijo v Zagorici, kjer se zadnjih deset let trudi obnavljati kmetijo svojih staršev. Ob tem skrbi tudi za dva konja in za zdaj štiri boškarine (posebna pasma volov, ki je zelo primerna za zorenje mesa). Na kmetiji se ukvarja tudi s predelavo mesa, predvsem v salame. O tem pravi: »Vložek v obnovo kmetije in v predelavo mesa je bil zelo visok in kratkorocno gledano se ne bo povrnil. Vendar sem navajen na stvari gledati dolgorocno, ob tem pa doživljam tudi veliko zadovoljstvo z opravljenim delom. To pa je tudi najpomembnejše. V lastni zorilnici suho zorimo svoje izbrano goveje meso v steake, T-bonde, tomahawke, ki na trgu dosegajo visoko ceno in je po njih tudi zelo veliko povpraševanje. Vsakemu kupcu tudi z veseljem razkažemo svojo kmetijo in znamenitosti Dobrepolja. Na naši kmetiji smo imeli že vec dogodkov, gostili smo tudi konjenice. Pri nas je pre- nocila konjenica iz Trebnjega s 45 konji, ustavili so se konjeniki, ki so jahali z Dunaja na morje, prav tako konjenica iz Gorickega v Piran. Na obisku je bilo pri nas že kar nekaj uglednih ljudi, med njimi tudi pater Krizolog Cimerman, župnik iz New Yorka.« Povod za najin pogovor je predstavljal obisk Markovih prijateljev iz Ljubljane, o katerem je povedal: »V župniji Ljubljana Vic sva z ženo vkljucena v dobrodelni Antonov klub, kjer se družimo ljudje, ki želimo z organizacijo dogodkov in prireditev pomagati zbirati denar za potrebe župnije. Zbrali smo že sredstva za dolocene projekte za mladino, za kak njihov izlet, romanja. S pomocjo zbranega denarja smo obnovili viške orgle. Smo skupina zagnanih ljudi, ki jo duhovno vodi nekdanji dolgoletni župnik na Vicu in sedanji provincial franciškanov, pater Marjan Cuden. V taki skupini je lepo sodelovati. Vsako leto hodimo tudi na razlicna romanja. Letos nam zaradi epidemije to ni uspelo, zato pa sem dal pobudo, da si ogledamo Dobrepolje. Dobrih 30 se nas je zbralo na avgustovsko soboto na Vidmu, kjer so nas sprejeli clani Turisticnega društva Dobrepolje (Dušica Hocevar, Maricka Žnidaršic, Nada Lunder in Jani Štrubelj), ki so za nas pripravili zanimiv program za celo popoldne. Najprej smo si ogledali spominske sobe v Jaklicevem domu in se seznanili z življenjem in delom bratov Kralj in Frana Jaklica. Ogledali smo si tudi Kraljeva dela na Vidmu, župnik Franc Škulj pa nam je predstavil farno cerkev. Clanice Društva podeželskih žena Dobrepolje -Struge so poskrbele za prijetno kulinaricno presenecenje, nato pa smo se preselili do cerkve pri sv. Antonu. Pater Marjan je daroval sveto mašo, na kateri bi moral somaševati tudi bivši dobrepoljski diakon Rok Pogacnik. Žal smo nekoliko zamujali in Rok nas je zaradi drugih obveznosti samo pozdravil in gostom iz Ljubljane povedal tudi nekaj lepih misli o Dobrepoljcih. V naši družbi sta bila tudi dva zaposlena v ljubljanski Operi, ki sta pricarala v simpaticni cerkvici res prijetno vzdušje. Po maši je kljucar, Jože Zrnec st., obširno predstavil zgodovino cerkve in naselja ob njej ter nas pocastil z litrom domacega. Na popoldansko malico smo potem odšli k nam, v Zagorico na Baucevo domacijo. Nato pa smo šli še v Podpec, kjer nam je Jože Zrnec ml. pripravil pogostitev, Anton Jakopic pa je povedal marsikaj zanimivega o zgodovini jame in vasi. Razkazal nam je tudi nov, sodobni hlev, na stojnici pa smo ob pripravljenih prigrizkih in napitkih spoznali tudi njihove domace pridelke. Veliko obiskovalcev so z okusi prepricali k nakupu. Ker se je že vecerilo, smo ogled podpeške cerkve prihranili za drugo priložnost. Podobno velja tudi za ogled domace hiše umetnikov bratov Kralj v Zagorici. Vecer smo ob pikniku preživeli na našem pašniku v Zagorici in izmenjavali vtise z ogleda. Udeleženci so bili navdušeni nad našo dolino, zmotila pa jih je predvsem slaba prometna situacija v Zdenski vasi. Niso mogli razumeti, kako lahko obstaja tako ozko prometno grlo v križišcu s kapelico, ki ga še potencirajo tik ob cesti parkirani kmetijski stroji. Ko smo govorili o tem, sem jim povedal tudi zelo pozitivno zgodbo iz iste vasi, ko so Jureževi kupili staro, nenaseljeno hišo v ovinku, ki je zastirala vidljivost, jo podrli in s tem prispevali k varnosti vseh nas.« Opisani ogled dela dobrepoljskih znamenitosti se je sogovorniku zelo vtisnil v spomin in tudi po pogovorih z drugimi udeleženci je želel poudariti vidik sodelovanja in povezovanja ter javno predstaviti svoje ideje za razvoj naše doline. Na Dobrepolje zdaj gleda z razdalje in tako lahko nekatere stvari lažje opazi: »Vca sih smo bili kot dolina precej poznani, tudi pomembni. Mnogi znani ljudje so delovali tu. Naj gre za umetnike (brata Kralj, Jaklic) ali kake druge pomembneže (Štihova rodbina, ki je imela gostilno in celo svojo dvorano za razne predstave). Mislim, da smo zdaj precej manj poznani in da smo v razvoju zaostali za drugimi kraji. Ostajamo nevošcljivi in težko privošcimo uspeh sosedu, sovašcanu, soobcanu. Vsak Dobrepoljec naj se vpraša, kaj lahko naredi za dobrobit svojega domacega kraja, ne pa da si ljudje med seboj nagajamo in mecemo polena pod noge. Da se na primer po sodišcih prepiramo za malo fliko zemlje, ki jo s treh strani obdaja kmet, ki jo ima že vrsto let v uporabi in jo želi kupiti, drugi kmet pa mu že štiri leta nagaja, zgolj zato ker je 'vecji'. Vcasih so dejanja skregana z zdravo kmecko pametjo. S takimi ravnanji se dolina na more razvijat v pravo, boljšo smer. Tudi pomoci in sodelovanja je precej manj kot nekoc, ko so se vašcani zbirali ob pomoci pri delu na polju, pri gradnji hiš … Zdaj nas k sodelovanju in druženju privedejo le zelo veseli dogodki in praznovanja (npr. poroke) ali tragedije (smrt, poplave, požari). A to je le manjši del casa, ki ga preživimo skupaj. Mislim, da mi je v veliki meri uspela podjetniška zgodba tudi zaradi odmaknjenosti od teh vaških razprtij in nevošcljivosti. « Na moje vprašanje o pogledu na razlike v možnostih, ki so bile za razvoj podjetništva pred 30 leti in zdaj, ima zelo jasno mnenje: »Absolutno je bilo pred 30 leti precej težje. Jaz sem pri 23 letih zacel prakticno iz nic in moral dolga leta opravljati dvojno službo, da sem prišel do tocke, ko sem lahko razmišljal o pozitivnem nadaljevanju. Ob tem mi tudi družina ni stala ob strani, saj sem zaradi toliko dela zelo manjkal na domaci kmetiji. Takrat sem se usmeril v obrezovanje visokih dreves ob stavbah. Sicer zelo nevarno delo je bilo dobro placano, in kljub temu da sem si moral vcasih celo sposoditi denar za bencin, se je po vztrajanju le pokazala možnost za razvoj gradbeništva. Menim, da sem lahko vzorcni primer za trditev, da lahko uspe vsakomur. Rad recem, da lahko uspe vsakemu, ki ima eno levo in eno desno roko. Le pot mora najti in delati na dolgi rok. Stremenje k hitremu zaslužku redko prinese uspeh, še posebej pa ne zadovoljstva. Tega obcutiš šele, ko se za uspeh projektov dolgo trudiš. Zdaj je zaceti poslovno pot precej lažje. Predvsem je na voljo neprimerno vec informacij, znanja. Vse je dostopno na internetu, na voljo so tudi zacetne financne spodbude in subvencije. Imamo pa po drugi strani precej bolj mehko vzgojo otrok. Verjetno so premalo izzvani in dlje casa ostajajo odvisni od staršev ter zato premalo samostojni. To pa zna biti velika težava pri snovanju podjetniške iniciative. « Logicno nadaljevanje najinega pogovora je šlo v smeri konkretnih idej za razvoj naše obcine. Vcasih se zdi, da se velika vecina ljudi ukvarja le še s skrbjo za lasten razvoj in razvoj svojega doma, družine, medtem ko se z razvojem vasi, obcine ukvarja zelo malo zanesenjakov. Sogovornik o tem razmišlja takole: »Mogoce bi bilo najbolje zaceti z nazorno parafrazo nekega pregovora. Ce se kmet na svoji njivi ne trudi ohranjati kulture, jo bo slej ko prej prerasel plevel. Tudi z našo dolino je tako. Premalo smo gojili in izpostavljali dobre prakse, se tudi prevec zanašali na druge (nekdanja obcina Grosuplje, država, Evropa). Zaspali smo. Zdaj pa imamo veliko 'plevela', ki duši nekaj dobrih 'semen'. Zadnja leta se predolgo spanje zelo nazorno kaže. Težave imamo z zdravniki, zaprli so banko, zmanjšal se je obseg delovanja pošte. To je vse posledica dejstva, da nimamo široke sredine, ki bi tu nekaj ustvarjala. Vecina obcanov si kruh služi izven obcine. Zato te službe odhajajo drugam. V središcu obcine tudi gostilne s hrano nimamo, kar je velik problem. Ce sem malo piker, potencialni zdravnik še na malico nima kam. Samo po sebi pa se ne bo nic spremenilo. Škoda je, da na takole žalosten nacin propada gostilna Brdavs, ki je nekdaj ohranjala življenje na Vidmu, zdaj pa dela kraju negativno reklamo. Preprican sem, da imamo v naši obcini nekaj zelo uspešnih in financno dovolj dobro situiranih podjetnikov, da bi lahko zasnovali projekt obnove in oživitve te gostilne. Verjetno na kratki rok projekt ne bi mogel biti ekonomsko upravicen. Cez nekaj let pa bi prišlo tudi to. Tak morebitni investitor bi dvignil celo obcino, si pridobil tudi ugled in naredil zgodovinsko potezo za nov zagon razvoja doline. Drugo pomembno podrocje pa je kmetijstvo. Kljub temu da število manjših rejcev živali stalno upada, bi bilo treba slediti mladim kmetom, lep primer je Kmetija Jakopic, ki se trudi povecati donos na kmetijah z osebno prodajo in oblikovanjem lastnih blagovnih znamk. Odlicno bi bilo tudi, ce bi zgradili manjši mesnopredelovalni obrat, kjer bi lahko naše dobro meso predelovali v mesne izdelke in polizdelke. Lahko bi ustvarili tudi lastno, dobrepoljsko, blagovno znamko. Predvsem manjši rejci bi priložnost iskali v buticni smeri pridelave zdravega mesa (brez krmljenja s silažo), ki ima na trgu visoko ceno (predvsem zoreno meso).« Bolj se je pogovor bližal koncu, bolj konkreten je sogovornik postajal. »Tudi sam se nekako trudim realizirati idejo, ki bi popestrila naše življenje in privabila goste od drugod. Zadnja leta prenavljam našo staro hišo, ki je bila omenjena že v Jaklicevih delih. Imam idejo, da bi v zgornjih dveh nadstropjih s sodelovanjem Turisticnega društva Dobrepolje uredili muzej, z Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge pa prostor za razne kulinaricne tecaje in predavanja. Pogovarjamo se o brezplacnem 20-letnem najemu, vendar bi bilo treba za realizacijo pridobiti tudi kaka evropska sredstva. Vidim tudi možnost obnove starega kozolca, ki bi lahko služil kot prostor za srecanja ob hrani in pijaci. Ce bi v tem casu dejansko prišlo do razvoja lastnih znamk mesnih izdelkov, bi bilo to enkratno sticišce interesov obiskovalcev in ponudnikov. Zadnja leta v ospredje prihajajo razlicne oblike catering ponudbe, za kar bi bila tu lepa priložnost. Poznam tudi mlade, ki se izobražujejo na tem podrocju, kar predstavlja še dodatno spodbudo. Obstaja torej priložnost sodelovanja rejcev živali, gastronomskih strokovnjakov, turisticnih in drugih društev.« Tako je pogovor spet nanesel na sodelovanje. Pojem, ki s seboj prinaša napor, prilagajanje razlicnim pogledom, tudi spore, a na koncu je v sodelovanju vedno kljuc do uspeha. S tem kljucem pa je mogoce najti še drugi, pomembnejši kljuc. Kljuc, ki ga je navadno treba iskati precej dolgo – kljuc do zadovoljstva. ¦ Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni cas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Cetrtek: od 11.00 do 15.00. Ob 120. obletnici rojstva velikega dobrepoljskega umetnika Toneta Kralja vas vabimo na ogled pregledne razstave TONE KRALJ »Utrinki iz življenja«, ki smo jo pripravili v prostorih knjižnice. Septembra bo sledila razstava ob 125. obletnici rojstva brata SLIKAR, KIPAR, GRAFIK, ILUSTRATOR, Franceta Kralja. OBLIKOVALEC IN VELIK SLOVENEC Povabilo k sodelovanju 23. AVGUST 1900–9. SEPTEMBER 1975 Ob želji, da dopolnimo in obogatimo knjižno zbirko Toneta in Franceta Kralja, vabimo vse, ki imate v lasti literarna gradiva, ki sta jih brata Kralj ilustrirala ali katerih vsebina se nanaša na omenjena umetnika, da svoja dela prinesete v knjižnico in jih delite z obiskovalci. Tone Kralj Fotograf: Vesel Fran, vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK RAZSTAVA »UTRINKI IZ ŽIVLJENJA«, Prva citanka, ucbenik, ilustriral Tone Kralj, prvic izšlo 1950. PROSTORI KNJIŽNICE DOBREPOLJE Gradiva bomo postavili na ogled na knjižni razstavi, ki jo bomo (Jaklicev dom) pripravili novembra. Po zakljucku razstave vam jih bomo vrnili. GROŠ-evo aktivno poletje Neža Androjna, ŠK GROŠ Letošnji avgust je bil, kljub trenutnim razmeram, obarvan s poletnimi dejavnostmi. Zacetek meseca je popestrila osvežitev na reki Kolpi, pri kampu Krasinec, kjer smo se v sencki vrbinih dreves in prijetni temperaturi reke zabavali cel dan, igrali družabne igre in se pomerili tudi v odbojki. Teden zatem smo Groševci organizirali še malo bolj aktiven dogodek, in sicer pohod na Grmado. Udeleženci so se lepo nahodili, pri našem aktivistu Simonu, na njihovi Kmetiji Jancar, pa so bili postreženi še s pohodniško malico. Potem pa se je mesec zacel pocasi prevešati že v drugo polovico in naši študentje dobro vedo, kaj to pomeni – izpitni dolgovi in stresni dnevi ucenja! Tudi na to smo pomislili in v ta namen pripravili delavnico joge v naravi, pri bajerju Zacurek, na kateri smo se skupaj sprostili in dvignili delovno motivacijo. Trenutno še nacrtujemo dogodke, ki bodo sledili v septembru, za zdaj pa 29. 8. delno zakljucujemo naše poletje s sedaj že tradicionalnim izletom v Terme Catež. Skupaj se bomo malo shladili, preizkusili tobogane in si naredili še en krasen poletni dan! Dijaki in študentje, lepo vabljeni! Vec informacij o prihajajocih dogodkih lahko dobite na GROŠ-evih uradnih urah, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 v prostorih Študentskega kluba GROŠ ali ob cetrtkih od 17.00 do 19.00 v Jaklicevem domu, preko spleta na našem uradnem Facebook in Instagram profilu ali na spletni strani www.klub- gros.com. Groševcu ni nikoli dolgcas! ¦ Iz vrtca v šolo V juniju smo v skupini Medvedki imeli zakljucek vrtca v rekreacijskem centru Gmajna v Bruhanji vasi. Mateja Lohkar in Mojca Mlakar Pridružila se nam je tudi knjižnicarka Jasmina in nam v naravi, pod krošnjami dreves, s pomocjo kamišibaja povedala pravljico Po cem diši gozd, ki pripoveduje o dobrepoljskem škratku Storžku. Pravljico je napisala Jasmina Mersel Šuštaršic, ilustrirala Meta Mehle. Otroci so se dopoldne igrali, ustvarjali hiške iz vej, igrali odbojko na mivki in razmigali svoje telo na fitnesu. Po vrnitvi v vrtec smo se poslovili od otrok, ki bodo odšli jeseni v šolo. ¦ Na jesen odidemo v šolo. Tam nas caka znanje, ucenost. Igra in veselje gresta z nami, smeh bo spremljal nas povsod. Skupina Medvedki z Jasmino v rekreacijskem centru Gmajna v Bruhanji vasi Iz vrtca v šolo, skupina Medvedki Delovni akciji na Cesti Spomladi se je vaški odbor Cesta pod vodstvom vaškega moža Romana Omahna dogovoril o delovnih akcijah – popravilo poti in ureditev Stare luže. Julija smo zaceli z intenzivnimi deli. Miro Petrušen, vaški odbor Cesta Na Stari luži smo odstranili stare klopi, jih nadomestili z novimi ter uredili okolico. Poskrbeli smo tudi za del razsvetljave. Delovno akcijo smo izvedli tudi na poti proti Lašcku, kjer smo nasuli in utrdili pot. Vaški odbor se iskreno zahvaljuje obcini za nasipni material, Antonu Grandovcu za dovoz nasipnega materiala, odvoz odvecnega materiala in utrditev ter Urošu Strnadu za podarjeni les za klopi ob Stari luži. Hvala tudi vsem vašcanom, ki ste pri teh delovnih akcijah sodelovali. ¦ Izvrstni uspehi dobrepoljskih ucencev na literarnem natecaju Likovno-literarni natecaj CLOVEK IZZIVA, NARAVA ODRIVA, ki ga je razpisal Center za mlade Domžale, je zakljucen. Rezultati so za našo šolo osupljivi – dve prvi mesti, tretje, peto in šesto mesto na državni ravni. Ema Sevšek Malo sem se zbala, kako mi bo uspelo motivirati ucence na daljavo, saj gotovo ni nikogar, ki ga nenadna sprememba povsem drugacnega pouka vsaj za hip ne bi pahnila v stisko. A sem zaupala v svoje ucence. In sledili so mi. In odzvali so se s presežnimi besedili, saj jim je mar za naravo in cloveštvo, mar jim je, v kakšnem okolju bomo živeli mi in naši zanamci. Morda pa jim je bila prav ta izkušnja dodatna spodbuda, da so vzeli pero v roke. Ker ce je clovek z naravo neprijazen, mu ta ne zmore vec prijazno vracati. Odziva se z naravnimi nesrecami, ne prizanese niti z boleznimi. Takrat pa zacutimo, kako dragoceno je naše bivanje v zdravem okolju z zdravimi ljudmi. In to dragocenost so zacutili šestošolci in ucenci 7. b razreda, pridružila pa se jim je še Maruša Cesen, tretješolka, ki jo je k pisanju spodbudila sestrica Sara. Koliko kakovostnih besedil je prispelo na mojo e-pošto! Izbrala sem tista, ki so se me globoko dotaknila. Imeli smo jih možnost prebrati v majski (Sara Cesen, Lana Virant) in junijski številki (Maruša Cesen, Zala Škrlj), dve besedili pa se ponujata tokrat v poletno branje (Ela Zajc, Vita Hocevar). Iz Centra za mlade Domžale so sporocili, da komisija ni imela lahkega dela. Besedila sta ocenjevala pisateljica Miomira Šegina in sin pesnika Daneta Zajca, Lenart Zajc. Z naše šole ju je nagovorilo kar pet besedil. Takole sta se odlocila: 1. mesto v prvi triadi osnovne šole gre Maruši Cesen (3. razred), 1. mesto v drugi triadi sta dolocila Zali Škrlj, 3. mesto Lani Virant, 5. mesto Viti Hocevar, 6. mesto Eli Zajc. Vse so ucenke 6. a razreda. Kaj ni to osupljiva bera? Drage moje besedne ustvarjalke, ponosna sem, da vam je mar za naravo, da vam je mar za literarno ustvarjanje. Sprejmite moje iskrene cestitke za vaš posebni uspeh, za uspeh ustvarjanja v posebnih okolišcinah. ¦ potrebno za življenje kot v mestu. Kmalu se je zaposlila v vrtcu, Clovek izziva, narava odriva kjer je služila denar kot pomocnica vzgojiteljice. Izvedela je, da to ne bo dovolj, zato se je ob delu v vrtcu zaposlila še v restavra- Ana je živela v majhni vasici na robu gozda, ob potocku. Ljudje ciji, kjer je pomivala posodo. Po treh letih trdega dela je ime v tisti vasi so si zelo prizadevali za cisto naravo. Ana se je vsak la dovolj denarja, saj ji ga je nekaj posodila še njena sestricna dan okopala v potocku in spila nekaj vode iz njega. Bila je cista Maja. Šla je v trgovski center in tam kupila telefon, avto, pralni kot solza in osvežujoca kakor rosa toplega spomladanskega jut stroj, pomivalni stroj, praške za oblacila in posodo … ra. Sapica je ob vrocih poletnih dnevih prav prijetno pihala in Vrnila se je v vasico, kjer je predstavila nove nakupljene sta zeleni listi so šelesteli. Zrak je bil svež in te je v trenutku prevzel. ri. Vecina ljudi se ni strinjala, da bi kupili vse te stvari, a jih je Vonj sivke, sveže trave in drugih cvetlic je bil opojen. kmalu prepricala. Tako je samo še Ana mislila, da to ni dobro. Pri Anini hiši so imeli konja, ki so ga jezdili v vrocih poletnih Kmalu so vašcani nakupili avtomobile, telefone, številne stvari, dneh. V takih dneh se ljudje iz vasi uležejo pod mocno in boga ki jih prej niso potrebovali. Vašcani so imeli vse vec odpadkov, to obrašceno drevo z listi, ki jim nudi senco, v kateri jim sapica zato so jih zaceli metati v potocek in gozd, ki sta od tedaj veljala boža obraz. Bilo je še mnogo lepih in prijetnih stvari, ki se jih za onesnažena prostora. Tako je potekalo njihovo življenje na ne da opisati z besedami. Ana je uživala v naravi, njena soseda vasi, a v mestu je narava že pokazala svoje moci. Breda pa si je želela drugacno okolje. Zacelo se je s kislim dežjem, kmalu je prišlo do pomanjkanja Ano je nekega jutra ogovorila: »Ana, jaz grem za nekaj casa v pitne vode, zime so bile vse bolj tople, neurja pa vse pogostej mesto k sestricni Maji. Ali bi lahko do moje vrnitve poskrbela za ša. Sledile so jim poplave. Po vec poplavah je Maja poklicala moja konja?« Ana je bila pridno dekle, zato ji je ugodila. Breda Bredo in jo obvestila o stanju v mestu ter jo hotela prepricati, je naslednji dan s konjem odšla v mesto, kjer je spoznala novo da bi prenehala onesnaževati okolje. Breda se je spametovala življenje. in vašcane opozorila na nevarnosti, ki prežijo v mestu. Vašcani V mestu je bilo vse tako drugace, niso imeli konjev, ker so so pridobili nazaj zaupanje in spoštovanje do narave. Še isti uporabljali avtomobile in druga prevozna sredstva. Hitreje so si dan so šli vašcani pobirat smeti, ki so jih s svojo pohlepnostjo lahko kaj sporocili, ker so uporabljali mobilne telefone. Pri se pridelali in zavrgli v svojo okolico. stricni se niso kopali v potocku, ker ga tam tudi ni bilo, in so se Ko so pospravili okolico, so se Ana, Breda in Maja odlocile, umivali v kopalni kadi. Oblacil niso prali v potocku, temvec so da bodo ustanovile društvo proti onesnaževanju okolja. Tudi jih prali v pralnem stroju. Bilo je še mnogo stvari, ki so dale Bre drugi so hoteli sodelovati, zato je bilo društvo veliko in uspešno. di upe za boljšo prihodnost, saj se ji je zdelo vse bolj preprosto. Kmalu so ljudje iz sosednjih vasi prihajali v vasico in poslu- Breda je kmalu Majo vprašala: »Kje bi lahko dobila te stvari in šali nasvete domacinov in mešcanov, ki so že imeli izkušnje, ki koliko stanejo?« Maja je Bredi zaskrbljeno odgovorila: »To se so jih naucile ceniti in spoštovati naravo. dobi v trgovskem centru. Stane pa kar veliko denarja.« Breda Ela Zajc, 6. a je bila odlocena, da bo zacela služiti denar in z njim kupila vse mesec preplavi vas in da veliko ljudi ostane brez doma. Obupal Clovek izziva, narava odriva je in se odpravil nazaj domov. Mama mu je svetovala: »Fant, ne obupaj! Spomni se, kaj je govoril tvoj pokojni oce. Narava Nekoc je živel reven decek s starimi starši v umaknjeni hiši sredi je velik zaklad, ki ga veliko ljudi ne vidi.« Decek se je odpravil gozda. Oce je bil zelo bolan, kar je otežilo delo mami in decku. v svoj gozdicek in zacel na glas razmišljati: »Kaj bi storil moj Zacelo je zmanjkovati zdravil. Niso imeli denarja za nova zdraoce? Kaj?« Spomnil se je. Naredil bo lep naravni park zraven vila, zato je oce cez noc preminil. Decek se je vedno spominjal jezera, kjer si bodo ljudje vsak dan lahko ogledali lepoto narave. oceta. Spominjal se je tekanja po travniku z njim, nabiranja Zacel je delati. Delal je celih sedem dni in noci. Gozdicek je rožic za mamo in skakanja v bližnje jezero. bil nared, a v njem nobenega cloveka. Par dni je sameval, nato Ko je decek odrastel, je šel v vas delat. Delal pa je samo zato, pa se je prikazal prvi obiskovalec. Bil je vašcan. Prav njega je da je lahko preživel sebe in bolno mamo. Ob delu se je izucil za vprašal za zmešnjavo v vasi. Gozdicek mu je bil zelo všec, zato gozdarja. Že prvi dan so šli v gozd blizu vasi. Ko je fant zagledal si je kmalu gozd ogledala cela vas. Fant je živel od dobicka, ki gozd, ga je zabolelo v srcu. Embalaža, papircki in steklo, vse je ga je dobil od ljudi. Ljudje so prišli vsak dan cofotat in plavat v ležalo po tleh. Razveselil pa se je šumenja potocka, zato ga je šel jezero. Kmalu je bližnji gozd postal tako lep kot deckov. Mama pogledat. Tudi sam potocek ni mogel popraviti narave. V vodi in decek pa sta srecno in z lepim razgledom na jezero živela do so bili cistilni praški in kanalizacija, ki je bila speljana do vasi. konca svojih dni. Decek se je odlocil, da bo organiziral cistilno akcijo. Po vasi Narava se res mašcuje za vsako umazanijo, ki jo naredi clo je nalepil letake in naslednji dan že zbiral skupine, ki se bodo vek. Raje jo pocisti in opazuj njeno lepoto. skupaj podale na akcijo. Ljudje so trgali letake s sten, saj se jim je zdelo pospravljanje gozda nesmisel. Fant je vprašal bližnjega Vita Hocevar, 6. a vašcana, zakaj tak prepir zaradi tega. Povedal je, da jim vsak Vseslovenski literarni natecaj Moja rodna domovina – Z Gorickega v Piran Osnovna šola Vic je skupaj z Združenjem veteranov 90-91 mesta Ljubljane in nekdanjih ljubljanskih obcin pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja razpisala že 12. literarni natecaj Moja rodna domovina, ki je tokrat nosil pomenljiv naslov Z Gorickega v Piran. Ucenci in ucenke od 6. do 9. razreda, ki obiskujejo osnovne šole v Republiki Sloveniji in zamejstvu, so v svojih delih opisovali, kako doživljajo svojo domovino, kakšni so njihovi obcutki, ko razmišljajo o njej, in kakšno prihodnost vidijo v tej mali deželi na soncni strani Alp. Ema Sevšek, mentorica Majhna pika Slovenija Tudi šestošolci naše šole so za natecaj prispevali Že od nekdaj v Sloveniji živim, mnoga odlicna dela. Petclanska strokovna komisija danes pa se sprašujem, profesoric slovenšcine in predstavnikov združenja kje je moja domovina. veteranov je v množici prispevkov iz vse Slovenije Sama pri sebi si mislim, da je to Slovenija. priznala tudi odlicnost pesmi Zale Škrlj, ucenke 6. a Vendar, ali je to res? razreda. Je res, da je moja domovina ta mala pika na zemljevidu sveta, Zala bo priznanje prejela jeseni na državni priredi ta kokoška, ki sega od Gorickega do Pirana, tvi na ljubljanskem gradu. A si že zdaj zasluži iskrene od Triglava do Gorjancev? cestitke. Vsi sodelujoci pa zahvalo in pohvalo. Saj brez Seveda, tu živim in sem srecna, nabora kakovostnih prispevkov ne bi bilo presežnih saj sem le tu obkrožena z ljubljenimi osebami. literarnih izdelkov. ¦ Prav v tej mali piki sem jaz, si ti, smo mi vsi. Skupaj oblikujemo državo, kulturo in jezik. Tu, ja, prav v tej mali piki je toliko lepih stvari in cel kup znamenitosti. Samo za nas so predniki od Jugoslavije se locili, mnogi za nas življenje izgubili, da mi svojo državo bi dobili, jo ljubili, negovali in si vse delili. Veliko ljudi misli, da si sami izberejo domovino. A to ni res. Domovina sprejme tebe. Kljub odhodu v svet te spremlja v tujini in te vlece vedno nazaj. Zala Škrlj, 6. a pexels.com Ekipa ucencev Osnovne šole Dobrepolje je dosegla cetrto mesto na državnem tekmovanju v Ekokvizu Osnovna šola Dobrepolje je v okviru programa Ekošola v šolskem letu 2019/20 sodelovala pri projektu Ekokviz za osnovne šole, na katerem so ucenci tekmovali na šolskem in državnem tekmovanju ter dosegli izjemen uspeh. Polona Omejc Tolar V okviru programa Ekošola so ucenci Osnovne šole Dobrepolje skupaj z mentorji, ucitelji in starši v šolskem letu 2019/2020 sodelovali v 16 projektih in dejavnostih na razlicnih podrocjih, ki sovpadajo z letnim delovnim nacrtom šole (likovni natecaji, branje literature z ekološko tematiko, locevanje odpadkov in pravilno ravnanje z njimi, Mladi v svetu energije, vzdrževanje šolskega vrta, zmanjšanje zavržene hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk, mednarodni projekt E-SPACE: Ekošola spodbuja krožno gospodarstvo itd.). Med projekti Ekošole je tudi Ekokviz za osnovne šole, na katerem Osnovna šola Dobrepolje sodeluje od šolskega leta 2011/12 naprej. Na Ekokvizu, tekmovanju v ekoznanju, je v teh letih sodelovalo razlicno število ucencev, od treh do 33 ucencev. Sodelovanje na tem tekmovanju spada med kriterije za pridobitev/ potrditev zelene zastave, ki jo je Osnovna šola Dobrepolje pridobila tudi v šolskem letu 2019/20. Tudi v letošnjem šolskem letu so ucenci 6., 7. in 8. razreda Osnovne šole Dobrepolje tekmovali za naslov najvecja ekofaca. Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih: šolska tekmovanja, na podlagi katerih so oblikovali regionalne lestvice, in državno finalno tekmovanje. Na Ekokvizu sodelujejo ekipe, v katerih so trije ucenci. Vsebina ucnega gradiva in vprašanj letošnjega tekmovanja je bila razdeljena na tri tematske sklope: Gozd in les (za ucence 6. razredov), Ogljicni odtis (za ucence 7. razredov) in Krožno gospodarstvo (za ucence 8. razredov). Na šolskem tekmovanju je 4. marca 2020 prek spletne strani tekmovalo 2445 ucencev iz 120 slovenskih osnovnih ekošol. Osnovno šolo Dobrepolje je na šolskem tekmovanju predstavljalo 22 ucencev, ki so hkrati tekmovali v osmih ekipah. Ekipa z imenom Dobrepoljci5, v kateri so tekmovali Marija Grandovec, Gašper Pelc (oba iz 8. razreda) in Maša Marolt iz 6. razreda, je v dobrih devetih minutah pravilno odgovorila na vseh 30 zastavljenih vprašanj razlicnih tipov. Ekipa je dokazala, da med drugim ve, da tretjino ogljicnega odtisa države Slovenije skupaj predstavljajo vse vrste prometa in da 90–95 % recikliranega papirja lahko uporabijo kot surovino za proizvodnjo novega casopisnega papirja. Med 815 sodelujocimi ekipami slovenskih ekošol so bili tekmovalci ekipe Dobrepoljci5 peti. Z izjemnim rezultatom tekmovanja so se skupaj s še 11 ekipami uvrstili na državno tekmovanje. Na uvrstitev ekipe je poleg pravilnega odgovora na vprašanja vplival tudi cas, porabljen za odgovarjanje. Državno tekmovanje v Ekokvizu naj bi sprva potekalo v živo na OŠ Jurija Vege Moravce, a je bilo zaradi pandemije covida- 19 in izobraževanja na daljavo najprej prestavljeno, nato pa odpovedano. Po vrnitvi ucencev v šolo so v Ekošoli 11. junija 2020 organizirali državno tekmo vanje, ki je potekalo prek spletne aplikacije Zoom. Na državnem tekmovanju je sodelovalo devet ekip, ki so se pomerile najprej v pisnem delu, kjer so odgovarjale na 30 vprašanj prek racunalnika, nato pa je sledilo še ustno preverjanje poznavanja okoljskih tematik, v katerem so se ekipe glede na rezultate reševanja kviza po pisnem delu pomerile med seboj. Med drugim so pravilno odgovorili, da borov les vsebuje mocno dišece smole, ki preprecujejo propadanje lesa, in da lahko bombažna vlakna s kemicno obdelavo predelamo v visokovpojne polimere, ki jih v medicinski stroki uporabljajo pri izdelavi plenic in izdelkov za inkontinenco, ter da povprecen Slovenec uporablja plasticno vrecko za enkratno uporabo 20–30 minut. Ucenci Marija Grandovec, Gašper Pelc in Maša Marolt so se kot ekipa OŠ Dobrepolje uvrstili na cetrto mesto na državnem tekmovanju v Ekokvizu. Ucenci, ki so sodelovali na Ekokvizu 2019/2020, so prejeli priznanje za udeležbo na Ekokvizu. Iskrene cestitke vsem tekmovalcem! Veselimo se okoljskega možganckanja z vami. ¦ Razstava gob v Hocevju je odpovedana Clane Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje, ljubitelje gob, redne obiskovalce naših razstav gob v Hocevju, simpatizerje in podpornike društva obvešcamo, da je zaradi nepredvidljive situacije glede preprecevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19 v jesenskem casu 15. tradicionalna razstava gob v casu od 19. do 21. septembra 2020 v vasi Hocevje, obcina Dobrepolje, ODPOVEDANA. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas zopet pricakujemo leta 2021 v Hocevju. Popolni odklop Na obicajno poletno soboto, 11. julija 2020, smo se vzgojitelji in 127 otrok odpravili na osemdnevno letovanje na Debeli rtic, ki ga je, že 24. leto zapored, organiziralo obmocno združenje Rdecega križa Grosuplje. Letovali so otroci treh obcin: Grosuplja, Ivancne Gorice in Dobrepolja. Nina in Tina, pedagoški vodji letovanja Na Debelem rticu nas je pricakalo poletno vreme. Pretovorili smo vse potovalke do paviljona Rakovica, se razdelili v skupine, naredili prvi krog po Debelem rticu, se spoznali med seboj in že prvic zaplavali v bazenu ter morju. Zvecer nam je vreme prekrižalo prvo zabavo v amfiteatru in v zavetju paviljona smo si ogledali risanko, se družili po skupinah, se igrali družabne igre in utrujeni potonili v spanec. Naslednji dan pa so se nadaljevali veselo cofotanje, raziskovanje obale, kopanje v morju in v bazenu, tudi nekaj neplavalcev se je že opogumilo in zaplavalo brez rokavckov. Popoldneve po kosilu smo si krajšali z razlicnimi delavnicami. Naucili smo se, kaj pomeni položaj za nezavestnega in kako nekomu nuditi osnovno prvo po moc, ce pride do poškodbe, rane. Spletali smo zapestnice prijateljstva in nizali perlice, narisali smo razglednice za svoje domace, ki smo jih tudi odposlali. Naredili smo si prave rtiške frizure in poiskali zaklad, za kar smo morali rešiti nekaj nalog ter na cilj prinesti pravilne rešitve. Vsak dan je nekaj otrok, ki so si to želeli, obiskovalo trening nogometa, v petek pa so odigrali pravi nogometni turnir. V cetrtek in petek smo odpluli na sladoled v Koper. Vožnja in izlet nam bosta ostala v odlicnem spominu, sladoled pa še toliko bolj, saj je bil zares slasten. Podnevi so bile temperature prijetno poletne, uživali smo v morskih radostih, zvecer pa so se ravno toliko spustile, da smo dobro spali in nam ni bilo prevroce. Za veliko otrok so bile to edine pocitnice na morju to poletje, verjamemo, da bodo o njih sanjali še nekaj casa. Po letošnjem pestrem šolskem letu so bile zagotovo pravi popolni odklop za marsikaterega otroka, ravno tako pa tudi za vzgojitelje, ki so otrokom pricarali nepozaben teden druženja z vrstniki in odklop od pestrega, vcasih tudi napornega vsakdanjika. ¦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Pozdravljeni! Jesen je že pred vrati, mi upokojenci pa še vedno kar doma. Tako je tudi prav. Prvo je naše zdravje, potem pa vse drugo. Kljub lepemu programu dela za leto 2020 so za letos naše dejavnosti ustavljene. Marija Tegel Ceprav smo upali, da se bodo do jeseni stvari uredile, pa se niso, okuženost se povecuje, nevarnost za okužbo pa tudi. Poklicimo se, malo poklepetajmo in s tem utrjujmo svoje prijateljstvo. Izlet v septembru ODPADE. Prekmurje kot tudi Orlovo gnezdo pa bosta morala pocakati do boljših casov. Nekateri sprašujete, kaj bo z letovanjem, ki je rezervirano za oktober. Tudi v tem primeru bomo še vide- li, kakšna bo situacija, ce se bodo okužbe kaj umirile, potem lahko upamo. Naj vas ne skrbi placana akontacija, ta se bo prenesla za prihodnje letovanje, ce se tega ne boste mogli udeležiti, vam bo vrnjena. Naj povem, da je v Delfinu bolj pusto, kajti odpovedana so vsa druženja, kot so dogodki v avli oziroma na terasi, potem pa še razkužila, maske ... Kakšni ukrepi se bodo izvajali za kopanje v notranjih bazenih, pa se še ne ve. Da pa ne bodo samo slabe novice iz našega društva, naj povem tudi kaj lepega. V casu razglašene korone, natancno 18. marca, je praznoval svoj visoki jubilej, 90 let, naš dolgoletni clan gospod Jože GACNIK, Kovacev ata iz Ponikev. Ker so bili takrat obiski odpovedani, smo ga obiskali v mesecu juliju, ko je bilo stanje malo boljše. Zaželeli smo mu še veliko zdravja in dobrega pocutja. (Vec s tega obiska si lahko preberete v prispevku Karitasa.) 17. julija pa je v Hocevju praznovala naša dolgoletna clanica, poverjenica za vas Hocevje in pevka Škrjanckov, gospa Pavla PERIC. Ob tej priložnosti smo se dogovorili s pevci Škrjancka, da ji pridejo zapet, skupaj s predstavniki upravnega odbora društva, Karitasa in Rdecega križa Dobrepolje pa, da ji zaželimo še veliko zdravja. Malo nervozna, nasmejana in lepo urejena (tako kot vedno) je pricakovala dogovorjeno uro, da smo se zbrali na pragu hišice, ki jo obkroža samo lepo cvetje. Pevci so ji zapeli, se skupaj fotografirali in pospremili smo jo pred gasilski dom. Za omizje so poskrbeli pevci, za vse drugo pa ženske. Vsem, ki jo poznate in jo imate radi, naj povem, da je svoj jubilej pricakala cila in bistrih misli, saj za vse še sama poskrbi. Naša Pavla je bila vesela med nami, potrudila se je, da je z vsakim od obiskovalcev spregovorila par besed, ter se vsa nasmejana zahvalila za obisk. Draga jubilanta! Še veliko zdravja in vse lepo v prihodnje vama želimo. ¦ Obiskali smo Kovacevega ata iz Ponikev Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Gospod Jože Gacnik, Kovacev ata iz Ponikev, je marca dopolnil 90 let. Zaradi karantenskih omejitev mu takrat nismo mogli osebno vošciti za jubilejni rojstni dan, zato smo ga obiskali julija. Na obisku smo bile predstavnice Društva upokojencev, Župnijske Karitas in Krajevne organizacije Rdecega križa. Marta Šuštar V lepem soncnem julijskem dopoldnevu smo se zbrali pri Kovacevih v Ponikvah, kjer so nas prijazno sprejeli slavljenec g. Jože Gacnik z ženo Elo in njuni vnukinji Sara in Hana. G. Jože in ga. Ela, ki je lani tudi dopolnila 90 let, sta še oba dokaj trdnega zdravja in bistrih misli. Prijetno je bilo pokramljati z njima. G. Jože se je rodil kot cetrti otrok v družini s sedmimi otroki. Izucil se je za kovaca oz. kovinarja in opravljal kovaško obrt, kot sta jo pred njim tudi njegov oce in ded. S podkovanjem konj se ni ukvarjal, za to so bili drugi kovaci. On je izdeloval vozove. Sprva so bili leseni vozovi, ki jih je bilo treba okovati, pozneje so bili »gumarji« in razne prikolice, popravila kmeckih strojev in orodij. Verjetno ni kmeckega gospodarja v Dobrepolju in pomagal ljudem, ki so potrebovali nje-žu in njegovi družini, ki vzorno skrbijo okolici, ki ne bi kdaj potreboval njegovih gove usluge, zato je še do pred kratkim zanju. Kako lepo, kar ganljivo, ju je viuslug, saj se pri kmeckem delu vedno opravljal kakšna manjša dela v delavnici. deti skupaj tako umirjena, zadovoljna z rado kaj polomi, zvije ali kako drugace Z ženo Elo sta porocena že 69 let. življenjem, povezana v medsebojni ljupoškoduje in je potrebno popravila ali Imata štiri otroke, veliko vnukov in tudi bezni in spoštovanju ter v prijateljstvu izboljšanja funkcionalnosti. Veckrat se je pravnuke. Sin Drago je duhovnik in dela in razumevanju z otroki in njihovimi cudil nad poškodovanimi oz. polomlje-med Slovenci v Kanadi. Vsako leto je družinami. nimi stroji in orodji in je rad rekel: »Kako prišel domov na dopust za mesec dni, G. Jože, želimo vam in vaši ženi še ti je pa to ratalo?!« Bil je dober mojster, letos pa zaradi pandemije, žal, ni mogel veliko lepih dni in prijetnih doživetij ter zato mu dela nikoli ni manjkalo. Rad je priti. Živita pri najmlajšem sinu Toma-veliko božjega blagoslova celi družini. ¦ Vabilo na septembrsko poucno ekskurzijo Po poteh Toneta Kralja, ki bo v soboto, 26. septembra 2020, ob 7. uri Turisticno društvo Dobrepolje Jubilejno leto bratov Kralj bi bilo v prizadevanjih našega proslavljanja nepopolno, ce ne bi izvedli izleta po poteh Toneta Kralja na Primorsko in obisk Ljubljane, kjer bomo decembra obiskali lokacije, ki jih krasijo umetniške stvaritve Toneta in Franceta Kralja. Koronavirus nam je precej porušil program delovanja in upamo, da bo na jesen vec možnosti za izpeljavo vsaj dveh izletov. Prva poucna ekskurzija bo v soboto, 26. septembra 2020, z odhodom ob 7. uri z Vidma na Primorsko. Postanki za naše prijatelje bodo v Cušperku, Mlacevem, Grosuplju in na Rudniku. Pot na Primorsko nas bo peljala mimo Postojne (kavica, stranišce), Divace (Ida Kravanja), Kozine in nato po magistralni cesti do Slivja, kjer bo prvi ogled poslikav Toneta Kralja iz leta 1943/44 v cerkvi sv. Martina (tu je bila 1943 naslikana znamenita slika Rapallo, ki jo bomo videli v muzeju v Kopru). Po ogledu se bomo vrnili do Kozine in naprej po dobri stari cesti mimo Crnega Kala do Dekanov, kjer bo drugi ogled poslikav Toneta Kralja iz leta 1944 v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Po ogledu sledi vožnja do Kopra, kjer si bomo ogledali stari del mesta in del muzeja, kjer hranijo znamenito Tonetovo sliko Rapallo. Slika prikazuje mirovno pogodbo, sklenjeno v Rapallu 12. novembra 1920 (100-letnica), ko je Primorska pripadla Italiji. »Rapallo predstavlja delovno ženo, zvezano s svojo zemljo: bila ji je oskrunjena njena narodna cast in meja je bila brezobzirno zasekana v njeno narodno telo po rapalski pogodbi. Podpisniki so bili: Japonska, Italija, Amerika, Anglija, Francija in Jugoslavija. Kakor so podpisali brezcutno, tako so bili sami brezcutna bitja – maske – ter kot predstavniki neljudskih režimov papirnata strašila fašizmu in potomcem Romula in Rema, ki so se zagrizli v prodani del (londonski krvavi novci) njenega telesa. 'Lupi di Toscana' (spomenik na Sabotinu) skušajo v požrešnem zaletu prodreti mejo (1941) in uniciti 'zavarovani' del Slovenije. Za hrbtom mask kljuje avstrijski orel njeno desnico in krije s svojim telesom prehod nemškega nacizma« (Po zapisu Toneta Kralja oktobra 1945). Vec ob sliki. Tone Kralj: Rapallo, 1943 Po ogledu vsega naštetega bo v Kopru kosilo. Po kosilu boste imeli nekaj casa zase (možno bo tudi kopanje). Ob 17. uri se bomo zbrali na dogovorjenem mestu in se veseli odpeljali proti domu. Prihod na Videm pricakujemo ob 19. uri. Lepo je pravzaprav vse, kar opazujemo z ljubeznijo. Bolj kot nekdo ljubi svet, lepši se mu bo zdel. Prijave na ekskurzijo sprejemamo od 1. septembra dalje, do zapolnitve mest, na e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com, po tel.: 041 962 823 in v TIC-u vsako soboto od 9. do 11. ure. Cena poucne ekskurzije je 18 € na osebo (organizacija, prevoz, vodenje, vstopnine), kosilo placate naknadno. Število udeležencev je omejeno zaradi koronavirusa. V primeru dodatnih ukrepov NIJZ-ja si pridržujemo pravico do odpovedi poucne ekskurzije. Tone Kralj: Srecanje Jezusa z Marijo Tone Kralj: Cirkus Nazzi, 1944 Vabilo Ob letu bratov Kralj vas TD Dobrepolje vabi v Jaklicev dom Turisticno društvo na ogled predstavitve življenja in dela Franceta in Toneta Kralja. Dobrepolje Ogled bo vsako nedeljo v mesecu septembru ob 15. in ob 16. uri. Obvezne so maske in upoštevanje varnostne razdalje. Predhodne prijave niso potrebne. Dodatne informacije na e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com ali po tel.: 041 962 823. Vljudno vabljeni! Po poti Brodnikove rodbine od Velikih Lašc do Ponikev Za 19. september je predviden prvi pohod po novi poti Brodnikove rodbine. V spodnjem prispevku opisujemo Brodnikovo rodbino, po domace Kolencevo, iz Ponikev in podajamo nekaj informacij o poti in pohodu. Manfred Deterding Janez Brodnik je bil rojen 30. novembra 1813 pri Kolencevih v bližnjih Ponikvah št. 1 (danes 30) ocetu Janezu in materi Mariji, rojeni Praznik, iz Dvorske vasi. Mašniško posvecenje je prejel od knezoškofa A. A. Wolfa 5. avgusta 1839 v Ljubljani. Za farnega vikarja v Lašcah je bil imenovan 1. maja 1848 in je to službo opravljal do leta 1862, ko je bil imenovan za prvega velikolaškega župnika. Župnijo je po imenovanju vodil še do leta 1871, ko je odšel v Žužemberk, kjer je do smrti opravljal delo župnika. Bil je dober dušni pastir in zelo dober gradbenik. Današnjo, mogocno župnijsko cerkev je gospod Janez Brodnik še kot zadnji laški vikar zastavil in jo zacel graditi v letu 1856. V grobem jo je dogradil in notranje opremil z deli najboljših tedanjih stavbnih mojstrov (slikarjev, zlatarjev, mizarjev …). Ne smemo pozabiti, da je g. Brodnik skoraj istocasno gradil tik ob cerkvi še župnišce na eni in šolo na drugi strani. Šola je bila prva nadstropno zidana dalec naokoli. Kot velikemu razumniku se mu je zdelo škoda, da bi mladina v naši župniji ostala nepismena in neuka, zato se je s skrbnostjo dobrega gospodarja lotil gradnje »ta prave« zidane šole, stanovanja za ucitelje in vsega, kar spada v življenje šolarjev in uciteljev. Na pokopališcu pa je gradil kapelo. Njegovo delo je nadaljeval in ga koncal gospod Matej Frelih, drugi velikolaški župnik. Gospod Brodnik je umrl 29. aprila 1879 v Žužemberku, kjer je tudi pokopan. Zelo malo ljudi pa ve, da je bil tudi njegov mlajši brat, Anton Brodnik, duhovnik. Rodil se je 24. aprila 1831, v mašnika je bil posvecen 30. junija 1854. Kot izkušen kaplan je služboval po mnogih župnijah. Umrl je kot starosta med kaplani 12. februarja 1899 v Ljubljani. Julij Brodnik O svojem prijatelju je Edi Zgonc napisal: Bil je najmlajši izmed šestih otrok. Rodil se je 24. februarja 1938 v Ponikvah. Vsi, ki smo ga poznali in se z njim družili, smo gojili do njega spoštovanje. Bil je preprost, pošten »fant od fare«, pravi kristjan, z neštetimi sposobnostmi. V vasi je opravljal vsa mogoca in nemogoca Julij Brodnik je bil vedno z veseljem pripravljen sodelovati na raznih delovnih akcijah. dela; od babice, prevozov porodnic v porodnišnico v Ljubljano, reševal vozila, ob vsakem casu in vremenu, ki so zletela s ceste, ni ostrešja v vasi, pri katerem ne bi sodeloval z delom in nasveti. Podpiral je vaške obicaje in navade, bil odlicen kosec, drvar, orac … Zelo je imel rad živali in tudi znal z njimi delati, bil je izjemen hribolazec in tudi plesalec. Posebej je izstopal s svojim petjem, kar 50 let je prepeval v cerkvenem zboru na Vidmu, bil pa je tudi solist pri Ansamblu Franca Flereta. Vedno je bil pripravljen pomagati v težavah in stiskah. Bil je tudi dober mož in oce, spoštoval je svoje najbližje … Umrl je 5. oktobra 2019. Potek spominskega pohoda Mesec september bo v obcini Dobrepolje in v obcini Velike Lašce mesec pohodništva. Obcinska društva TD Videm - Dobrepolje, PD Velike Lašce in društvo Claustra Alpium Iuliarum so letos prvic pripravila pohod po novi, zelo zanimivi tematski pešpoti, ki bo povezovala obe obcini. Pohod bo strokovno voden. Natancne podatke o pohodu bomo zaradi nepredvidljive bolezenske nadloge svetovnih razsežnosti sporocali tik pred njegovo izvedbo. Vsakoletni spominski pohod, katerega datum bomo dolocali letno, bomo vedno zaceli v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Lašcah. Letošnji bo potekal takole: V soboto, 19. septembra, ob 8. uri bo v velikolaški cerkvi spominska sveta maša za vse rajne Brodnikove in za pohodnike. Po maši se bomo prvic podali na Brodnikovo tematsko pešpot, ki je krožna, zato je njen zacetek prepušcen pohodniku. Šli bomo mimo pokopališca in vzporedno s prvo glavno cestno povezavo med Ljubljano in Kocevjem do zanimive podružnicne cerkve sv. Trojice v Malih Lašcah. Od tod se bomo spustili mimo Samovca (zaselek) v nižino, ki jo je in jo še gradi potok Rašica. Po varnem preckanju ceste se bomo ustavili na Trubarjevi Rašici. Takole je zapisal neutrudni in vsestranski poznavalec tukajšnjega življenja in prostora, domacin Božo Zalar: Brodnikova pot nas pripelje v rojstno vas Primoža Trubarja, na Rašico, ki ni zaznamovana zgolj z rojstvom prve knjige v slovenskem jeziku, ampak je bila dolga stoletja pomembno križišce trgovskih in tovornih poti. Na poti boste slišali o pomembni geostrateški legi vasi, ki hrani bogato kulturno dedišcino, poleg tega pa je leta 2001 prejela priznanje za najlepše urejeno vas v Sloveniji. Z Rašice nas bo pot vodila mimo cerkve sv. Jerneja skozi Brinje, do zanimive morfološke skalne gmote, ki so jo mitološko poimenovali Zmajevo gnezdo. Še bolj buri duhove njegova sosešcina s prav tako še danes nerazcišcenim imenom Rajturn. Mogoce bo pa (v priho dnosti) kdo od pohodnikov razvozlal to zagonetko. Po spustu iz gozda v dolino nas pot pripelje do gostišca Adam v Ponikvah (kava, stranišce in še marsikaj). Pot nas pelje skozi Zgornji konec (del Ponikev), mimo Stoparjevega mlina in Plecnikove kapelice do Zavoda sv. Terezike, danes Zavoda Prizma. Tukaj je v letih 1856–1895 delovala železarna, od leta 1935 pa Zavod sv. Terezike za brezdomce in invalide v oskrbi lazaristov in sester križark iz Djakova. Danes je dom za invalide in ostarele. Nadaljevanje poti nas pripelje do požiralnikov in estavel, kjer ponikne potok Rašica. Od tu bomo pot nadaljevali proti cerkvi sv. Florijana, ki se ponaša z ansamblom barocnih zlatih oltarjev (eden izmed njih je bil v letu 1970 na umetniških razstavah v Parizu in v Sarajevu) in Postlovimi poslikavami na oboku ladje. Po ogledu cerkve smo pred glavnim namenom tematske Brodnikove pešpoti. Ogledali si bomo domacijo Kolencevih, rojstni kraj naših slavljencev: duhovnikov Janeza in Antona ter njunega pranecaka Julija. Prav on je s svojo posebno hudomušno in veselo karizmo približal Kolencevo rodbino vsem veselim in dobro mislecim ljudem. Po ogledu in prijetnem druženju Blagoslov križa v Cetežu V soboto, 11. julija 2020, smo imeli v Cetežu blagoslov križa. Mojca Pugelj Kršcanski križ je eden od najbolj znanih simbolov kršcanstva. Njegov pomen se skriva v dejstvu, da je bil Jezus Kristus od Poncija Pilata obsojen na smrt s križanjem in v verovanju, da je Jezus po tem vstal od mrtvih. Križ je zelo star simbol, ki je bil znan že dolgo pred Kristusom v razlicnih likovnih izvedbah. Že dolgo pred Kristusom je bilo znano tudi križanje kot oblika mucenja in usmrtitve. Vendar pa je ravno Kristusova smrt na križu dala temu simbolu nov pomen. Križi po vaseh so nastajali iz najrazlicnejših vzrokov, najveckrat kot spomin ali opomin na hude katastrofe in nesrece, vcasih pa tudi v zahvalo za srecno vrnitev. bomo odšli po Rimski cesti Jerneja Pecnika nazaj v Velike Lašce. Pot nas bo vodila skozi gozd ob drugi pomembni (železniški) povezavi Ljubljane s Kocevjem, mimo železniške postaje do središca Velikih Lašc. Dolžina in oznacba pešpoti Kot zanimivost naj napišem, da je celotna pot premerjena s koraki. Merilec jih je nameril 14.452, kar znaša po rimskem vojaškem legijskem pohodnem kljucu 10.120 metrov. Prednost poti je, da jo je možno tudi prekolesariti. Markacijski znak poti so trije krogi, dva bela in en rumen, ki so trikotniško razporejeni. Barve so vzete s papeške zastave. Barvni krogi predstavljajo duhovniški in laicni stan. Udeleženci pohoda se morajo obvezno prijaviti na telefonsko številko: 041 962 823 TD Videm Dobrepolje. Prispevek pohodnika je 5 €. Vsak pohodnik dobi popotniško culo. Za podatke o pešpoti in o Juliju Brodniku se zahvaljujem gospodu Ediju Zgoncu, zvestemu prijatelju Julija Brodnika. Bila sta nelocljiva pohodniška dvojica, saj sta skupaj prehodila dobršen del naše domovine. ¦ Prvotni križ je v Cetežu stal na drugi jo bomo znali premagovati. strani ceste kot danes. Ko se je unicil, naj Štiri svece so gorele pocasi. V tišini je bi ga obnovil gospodar ene izmed hiš, ki bilo slišati njihov pogovor: se je zaobljubil Mariji, da bo obnovil križ, Prva sveca pravi: »Jaz sem MIR – ljudje ce bo ozdravel. Tudi ta obnovljeni križ je me ne uspejo obvarovati, nobene potrez leti strohnel in se je podrl. Križ, ki ga be ni, da bi gorela, mislim, da bom ugaje blagoslovil gospod župnik Marinko, so snila.« In ugasnila je takoj za tem. postavili Nosetovi, po domace Cavsovi, Druga sveca je rekla: »Jaz sem VERA – pred štirimi leti. na žalost ima vecina ljudi površno vero, Kot je Jezus nesel težki križ, imamo ne zanimam jih, zato nima smisla, da gokriže tudi mi sami. Eni so zelo veliki in rim še naprej.« Komaj je to izgovorila, je jih brez božje pomoci težko premagamo. zavel lahen vetrc in jo ugasnil. Veliko nam pomeni že spodbudna bese-Tretja sveca je žalostno spregovorila: da bližnjega, rama, na kateri se zjocemo. »Jaz sem LJUBEZEN – brez moci sem, Tako kot je Simon iz Cirene pomagal Je-ljudje pogosto pozabljajo name.« In v zusu nositi težki križ, se moramo truditi istem trenutku je ugasnila. tudi mi in imeti cut za socloveka. Kmalu za tem je v sobo prišel otrok. Križ, pred katerim smo se zbrali v so-»Kaj je to?« je vprašal. »Morale bi goreti boto, stoji v križišcu. Vsem želim, da bi do konca,« je rekel in zacel jokati. se na križišcu znali odlocati za pravo pot. Potem se je oglasila cetrta sveca: »Ne Seveda ni nujno, da je ta brez ovinkov in boj se, dokler gorim jaz, lahko prižgeva ovir, ampak z vero, upanjem in ljubeznijo druge svece. Jaz sem UPANJE.« ¦ Zdravstvenovzgojni center Grosuplje med koronavirusom Tako kot na vseh podrocjih našega življenja je tudi v Zdravstveno vzgojnem centru Grosuplje potek delavnic letos krojil koronavirus. Leto 2020 se niti še ni dobro zacelo, ko smo v ZVC Grosuplje že zaceli z izvajanjem daljših, poglobljenih delavnic Gibam se in Zdravo hujšanje. Manca Grum, dipl. fizioterapevtka, ZVC Grosuplje Zdravstveno vzgojni center Grosuplje deluje v okviru Obe skupini sta se ravno dobro ogreli in motiviranost za spre- Zdravstvenega doma Grosuplje. V centru izvajajo premembe v njihovem življenju je ravno narasla, ko je naša sre ventivne delavnice za odraslo populacijo (spopadanje s canja prekinila epidemija. Ker je bil cilj nas vseh, da ostanemo stresom, tesnobo in depresijo, tehnike sprošcanja, zdrava zdravi, smo se za dva meseca in pol poslovili. V zacetku junija, prehrana, zdravo hujšanje, pomen gibanja, testiranje telesne pripravljenosti, opušcanje kajenja, informativno-izobraževalna predavanja o dejavnikih tveganja in zdravem življenjskem slogu idr.), ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje in so tako brezplacne za vse udeležence. ko so se razmere zacele izboljševati in nam je socialnih stikov že mocno primanjkovalo, pa smo se zopet srecali. Na roke nam je šlo tudi vreme, saj smo vecino delavnic lahko izvedli zunaj na svežem zraku in tako še bolj poskrbeli za naše zdravje. Ceprav nam je potek delavnic nekoliko prikrojil koronavirus, pa smo vse delavnice uspešno izvedli do konca še pred zacetkom poletja. Tako so se udeleženci podali na poletne dopuste obogateni z novim znanjem o zdravi prehrani, gibanju in nacinu življenja, predvsem pa s sklenjenimi novimi prijateljstvi. V ZVC Grosuplje upamo, da bomo jeseni lahko izvedli nove delavnice. Za vec informacij pa nas spremljajte na naši novi Facebook strani ZVC Grosuplje. ¦ Foto: osebni arhiv Mance Grum Udeleženci delavnice Gibam se na zakljucnem srecanju. Sedemnajsti Športni dan v Bruhanji vasi spet zelo dobro uspel Kljub letošnji situaciji s koronavirusom, ki je dodobra zakomplicirala življenje organizatorjem vecjih prireditev, nam je v rekreacijskem centru Gmajna le dan pred novo zaostritvijo ukrepov NIJZ-ja uspelo uspešno in predvsem zdravo izpeljati že 17. izvedbo Športnega dneva v Bruhanji vasi. Tudi tokrat so bili v ospredju šport, druženje in dobra volja, prireditev pa je bila vkljucena v nacionalni projekt Slovenija v gibanju. Bojan Novak Odlocitev za izvedbo letošnje prireditve je bila sprejeta le kak teden pred nedeljo, 28. junija, saj je takratna epidemiološka slika ob spoštovanju nekaterih splošnih ukrepov še dovoljevala zbiranje vecjega števila ljudi. Tako kot vsa leta doslej sta bila v ospredju tekmovalnega dela turnirja v nogometu in odbojki na mivki. Na prvem je letos sodelovalo nekaj manj ekip kot pretekla leta, saj se je v izenacenih tekmah pomerilo šest ekip. Kljub vrocemu dnevu in nekaj daljšemu igralnemu casu smo videli nekaj odlicnih tekem, predvsem pa velik trud ekip. Na koncu se je po pravi drami zmage veselila ekipa Galaktiki, ki prihaja iz sosednje obcine Velike Lašce. Po rednem delu je bil rezultat izenacen, po streljanju penalov pa so imeli nekaj vec srece in znanja od ekipe ŠD Predstruge – Klapa. Tretje mesto je osvojila ekipa Strehe Škof Rob, cetrto pa Slemena. Priznanje za najboljšega strelca je šlo v roke Jakobu Hocevarju, za najboljšega vratarja Tadeju Cimermanu, za fair play ekipo pa kapetanu ekipe Slemena. Tudi na turnirju v odbojki na mivki smo videli nekaj odlicnih tekem. Igralci se niso trudili nic manj kot njihovi kolegi na nogometnem igrišcu. Na vroci mivki so svoje spretnosti pokazali clani sedmih ekip. Po hudem boju in zelo izenacenem zakljucku so se zmage veselili clani ekipe Fini pingvini (Neja, Luka, Rok in Tevž), z drugim mestom pa so se morali zadovoljiti clani ekipe Hocevska banda. Tradicionalno smo izbrali tudi miss in mistra mivke, to pa sta letos postala Tatjana Pajk in Rok Špindler. Vsekakor moramo omeniti vsaj še tri organizirane dejavnosti, ki so se odvijale cez dan. Že ob devetih se je na nordijsko hojo pod vodstvom Stanke Kuplenk po dalo nekaj žensk. Popoldne se je ob polnih urah izvajala igra metanja balinckov v cilj. Tam so se najbolje odrezali Anže Ahacevcic, Mitja Kovacevic in Marko Ahacevcic. Tako kot vsa leta doslej pa so prijateljsko nogometno tekmo odigrali tudi veterani. Tokrat so v goste k domaci ekipi prišli clani podjetja Spar. Vrocina jih ni mogla ustaviti, da se ne bi z vso mocjo pognali za žogo, tako da smo videli zelo lepo in zanimivo tekmo. Ob koncu prireditve, ki smo jo tudi tokrat izvedli v okviru projekta Športne unije Slovenije Slovenija v gibanju, je predsednik ŠD Dobrepolje, Alojz Kuplenk, sklenil uspešen dan s podelitvijo medalj in pokalov, ob prizadevnih vašcanih Bruhanje vasi pa se je dan ob hrani in pijaci prevesil v lep poletni vecer. Zahvaljujemo se podjetju Spar Slovenija in generalnemu pokrovitelju prireditve, podjetju Betonsport. ¦ Futsal klub Dobrepolje zacenja prelomno sezono Spomladi smo v Futsal klubu Dobrepolje praznovali desetletnico delovanja, v novi sezoni pa bomo v tekmovalnih sistemih Nogometne zveze Slovenije sodelovali z vsemi selekcijami, s clansko tudi prvic v elitni 1. slovenski futsal ligi. Selimo se tudi v novo športno dvorano, kar bo izboljšalo pogoje za trening. Jurij Žnidaršic Poletni cas smo tako v upravi kluba preživeli zelo delovno. Negotov položaj v zvezi s koronakrizo in z dokoncanjem športne dvorane na Vidmu nas je silil v stalno prilagajanje in iskanje najboljših rešitev. Na podrocju upravljanja kluba je veliko del, ki se ne vidijo, morajo pa biti opravljena, da lahko na treningih in tekmah gledamo vec kot sto naših clanov. Tako smo v zadnjih mesecih in tednih dejavno iskali pokrovitelje in za vse ekipe kupili nove drese. Tako bomo tekmovanja v novi športni dvorani igrali v povsem novi športni opremi. Poleg organizacije obeh futsal taborov smo doslej zaceli tudi s treningi clanske ekipe in najstarejših vadbenih skupin (U19, U-17, U-15 in U-13). Treninge vadbenih skupin U-7, U-9 in U-13 zacenjamo na zacetku septembra, takoj po vpisu, ki bo v ponedeljek, 31. avgusta. Ker nova športna dvorana septembra, kot kaže, še ne bo nared za izvedbo treningov, bomo v tem casu treninge izvajali v stari telovadnici. Takoj ko bo možno, pa se selimo v novo športno dvorano. Nogometna zveza Slovenije je odlocila, da se do nadaljnjega vse tekme pod njenim okriljem igrajo brez prisotnosti gledalcev. Žal to velja tudi za tekme futsala. Upamo, da bomo lahko cim prej odprli vrata nove dvorane tudi za vas, gledalce. Do takrat bomo poskušali zagotoviti prenose domacih tekem na spletu. Tokrat vas, še bolj kot sicer, vabim, da se nam pridružite. Otrokom želimo omogociti zdravo ukvarjanje s športom v domacem okolju, rast na podrocju telesnega in osebnostnega razvoja. V klubu pa sodelujejo tudi številni mladi in odrasli, ki so predvsem na tekmah nepogrešljivi pomocniki. Vabimo vas, da se nam prikljucite kot casomerilci, reditelji, organizatorji tekem ali kot gledalci, ko bo možno. Vsekakor pa tudi na tem mestu vabim vse otroke in mladostnike, da sprejmete izziv in se prikljucite našim treningom. Sprotne informacije o delovanju v klubu lahko spremljate na naši FB-strani. ¦ Uspešno izpeljana dva poletna futsal tabora Kljub temu da je zaradi negotovosti in ukrepov za preprecevanje širjenja covida-19 v zadnjih mesecih precej dejavnosti odpadlo, smo v Futsal klubu Dobrepolje v poletnem casu izpeljali dva poletna futsal tabora. Prostor smo tudi letos našli v idilicnem rekreativnem centru Gmajna. Bojan Novak Po majskem preklicu epidemije covida- 19 smo v Futsal klubu Dobrepolje ob upoštevanju ukrepov ponovno vzpostavili treninge, ki so trajali do konca šolskega leta. Zaradi izpada treningov v casu epidemije in karantene smo pripravili kar dva futsal tabora, saj smo želeli fan- tom omogociti dodatno možnost gibanja in treninga. Prvega tabora (od 29. junija do 3. julija) se je udeležilo rekordnih 38 udeležencev, med njimi tudi dve dekleti. Udeležba na drugem taboru (od 17. do 21. avgusta) je bila polovico manjša. Tabora sta se odvijala dnevno od 9.00 do 15.00. V tem casu je bil v ospredju seveda trening tehnicnih in takticnih ele mentov futsala. Vedno je bil tudi cas za kako tekmo, med treningi pa smo našli tudi cas za sprošceno druženje, druge športne in družabne igre ter popestritvene dejavnosti (ogled gasilskega doma na Vidmu in predstavitev dela gasilca, obisk cebelarja Marjana Strnada, pohod na Kamen vrh, ogled nove športne dvorane, obisk znanega vratarja/trenerja vratarjev (Boštjan Šmalcelj), obisk igralcev clanske ekipe, družabne igre). Zaradi precejšnje vrocine sta bila tabora precej naporna, vendar so udeleženci in trenerska ekipa (Dani Kaljevic, Matej Babnik, Primož Žnidaršic, Damjan Ilic) uspešno uresnicili vse cilje. Pri organizaciji prehrane se je pokazalo, da je v sodelovanju vedno nekaj dobrega. Tako so nam pomagali Domaci pridelki s.p., Pizzeria Adam Ponikve, Okrepcevalnica Pri Zori Kompolje in Pekarna Pecjak, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Žal letošnjo jesen zaradi negotove epidemiološke situacije ne bomo organizirali tradicionalnih štiridnevnih priprav, vsekakor pa bodo poletni tabori ostali del vsakoletne ponudbe. Ob koncu se želimo zahvaliti Alojzu Kuplenku za to, da smo bili tudi letos lahko gostje v nadvse primernem rekreacijskem centru Gmajna, ki je za organizacijo tovrstnih taborov zelo primeren. Hvala tudi ravnatelju Ivanu Grandovcu, da nas je na deževen dan sprejel v šolsko telovadnico. Hvala Prevozništvu Strah za pomoc pri prevozu. ¦ Hodili smo po zemlji domaci V naši župniji deluje skupina za Slomškovo bralno priznanje za odrasle. Vsako leto gremo na romanje. Iz knjig spoznavamo našo zgodovino, življenje svetnikov, nastanek božjih poti. Prav je, da vidimo in v živo spoznamo to, o cemer beremo. Fani Francelj Konec junija smo se v lepem sobotnem popoldnevu odpeljali na Goro pri Sodražici, kjer ob cerkvi Marije Snežne pociva v življenju izmuceno telo svetniške kandidatke Magdalene Gornik, hcerke našega naroda in naših korenin, ki jo je sam Bog izbral in ji dal cudovito srce, ki je živelo in trpelo zanj in za uboge grešne duše. Imela je posebne duhovne darove: Kristusove rane – stigme, 47 let je živela samo od nebeške hrane, imela je številna zamaknjenja in videnja, dar spoznavanja notranjega stanja duše. Na njeno priprošnjo se dogajajo cudeži. Obracajmo se nanjo z zaupanjem, saj je veliko trpela in darovala Bogu, zato od nje lahko veliko pricakujemo. Bili smo pri sv. maši, potem smo hodili in spoznali kraj njenega rojstva in svojevoljnost ni prostora, za brezdelje in vsaki kartuziji. Tu so menihi lahko imeli smrti, ki je nekaj posebnega. Cudovit potrato ni trenutka ... Vsepovsod mir, vse-mir in delali v tišini. Znani so bili po knjirazgled dalec po naši deželi, mir, spokoj, povsod spokojnost in precudovita svobo-žnici z vec kot 2000 knjigami, ki je bila po nebeška blaženost na tleh, po katerih je da, dalec od svetnega vrveža ...« številu knjig takoj za Vatikansko knjižnihodila sama nebeška Mati. Hoditi po sto-V Žicah je bila ustanovljena prva kar-co. Menihi so morali biti izobraženi. Prepinjah Gorniške Lencke je, kot bi prišel tuzija na naših tleh okoli leta 1160. O pisovali ali prevajali so slavna dela, kot že na konec ozke, strme in trnove poti v njeni ustanovitvi je v rokopisih zapisana npr. knjigo sv. Avguština o Božji državi; nebesa. Da smo lahko videli in spoznali legenda: Grof Otokar III. naj bi šel na lov pisali so na pergament in ga opremljali s ta sveti kraj, se moramo zahvaliti gospe na Konjiško goro. Predenj je pritekla bela cudovitimi inicialkami (zacetne crke), ki Andreji, ki živi na tej posveceni Gori, za košuta; s konjem jo je zasledoval, a je ni so obicajno v sliki in z zlatom ponazorile njeno prijazno vodenje. ujel. V poletni vrocini – bilo je ravno na vsebino zapisa, ki je sledil. Naša skupna misel ob odhodu z Gore god sv. Janeza Krstnika – je v senci zas-Ko smo hodili po ostankih Žicke karje bila: »Še se bomo vrnili na ta milostni pal. V sanjah se je grofu prikazal sam Ja-tuzije, nas je prevzela mogocna cerkev, kraj.« nez Krstnik v belem plašcu in mu narocil, ki je sicer brez strehe, a z elegantnimi Nekaj tednov po tem kratkem, a zelo naj mu postavi samostan. Ko je podoba okni v gotskem slogu. V cerkvi je polno bogatem romanju smo se odpeljali v Slo-izginila, se je grof zbudil. Tedaj mu je v duhovne moci molitve, ki je ostala skozi venske Konjice, kjer je Žicka kartuzija. narocje skocil zajec, ki so ga preplašili stoletja, kamniti oltar oddaja še posebno Kartuzija je samostan, v katerem menihi lovci. Otokar naj bi zaklical: »Zajec, glej mocno energijo. živijo po strogem pušcavniškem redu. no!« Dolgo casa je samostan, ki ga je Oto- Sv. Bruno je zapisal: »Korist in veselje Vsak menih ima svojo hišico z vrtom (v kar ustanovil, imel ime Zajcji klošter. v Bogu, ki ga prinašata samota in molk Žicki kartuziji jih je bilo 12), ki so med Kasneje so bile ustanovljene kartuzije tistim, ki ju ljubijo, poznajo samo tisti, ki seboj povezane s križnim hodnikom. Jurklošter, Bistra in najmlajša Pleterje, ki so to izkusili. Tu žele marljivo gojiti kali Njihov red je najstrožji: živeti morajo v se je edina ohranila s svojim delovanjem kreposti. Tu deli Bog svojim atletom za tišini, molitvi, strogem postu, v delu. do danes. Vse druge so že dolgo zapuš-trd boj zaželeno placilo: mir, ki ga svet ne Neki kartuzijanski menih je zapisal: cene. Prvo kartuzijo je v Franciji v Char-pozna.« »Hranimo se skromno, oblacimo revno; treuseu ustanovil sv. Bruno. Tudi danes obiskovalec, po tolikem pijemo iz potoka, spimo pogosto kar na Svet, na katerem so še vedno vidni os-casu od ukinitve kartuzije, zacuti ta mir svoji knjigi. Utrujene ude odpocivamo tanki mogocne Žicke kartuzije, je zaprt v in spokojnost na kraju tolikih molitev in na trdih ležišcih, ko nas objame najslaj-dolino svetega Janeza Krstnika, po kateri žrtev. ši spanec, nas na noge vrže zvonec ... Za se vije potok, ki je obvezno prisoten ob Cesta v dolini pelje skozi Špitalic. Tu so menihi ustanovili spodnji bratovski samostan, ki so ga vodili bratje laiki – konverze. Ti so vodili bolnico za revne, ki so tu dobivali milošcino v denarju, oskrbo, obleko, hrano in zdravila, kar so jim posredovali kartuzijani. V Špitalicu je cerkev Marijinega obiskanja. Izlet je popestril naš gospod župnik Marinko Bilandžic, ki nas je iz kartuzije vodil po naši lepi domovini na Kozjansko, v Podsredo. Vozili smo se po cudoviti pokrajini, ki jo mnogi premalo poznamo, a je v svoji enkratnosti vredna ogleda, polna skritih biserov naših prednikov. Na hribu z lepim razgledom po dolini stoji obnovljeni grad Podsreda, v katerem so številne razstave: slikarska, steklarska, fotografske in druge. V njem so lepe dvorane, stara grajska kuhinja, informacijski center Kozjanskega parka itd. Na nasprotni strani doline je hrib Gradišce. Na strmem pobocju nad Podsredo so že od dalec vidne kapelice križevega pota. Na vrhu Gradišca so kar tri cerkve oz. kapele. Prva je kapela Božjega groba. Za njo je nekoliko višje na hribu lepa cerkev Žalostne matere Božje, ki je deloma že obnovljena. Prostor ob glavnem oltarju še caka s postavljenimi zidarskimi odri na nadaljevanje obnovitvenih del. Za cerkvijo je najmanjša kapela na Gradišcu, posvecena Lurški Materi Božji. Koliko truda so naši verni predniki vložili v gradnjo teh cerkva, zdaj pa z velikimi razpokami in poškodbami po potresu, ki je bil pred vec leti na Kozjanskem, cakajo na boljše case. Preživeli smo cudovit dan, ko smo hodili in se vozili po naši domaci zemlji; spoznali smo kraje, o katerih malo sliši mo, pa so prelepi in te ne pustijo oditi s prazno dušo. Za to so poskrbeli tudi povsod prijazni domacini, ki so nas lepo sprejeli, nam pokazali in povedali znacilnosti in znamenitosti svojega kraja. Nekdo je rekel: »Ko napolnim bratov vrc, ostane moj vrc poln.« Mi smo napolnili vrce drug drugemu in prišli domov s polnimi vrci lepih medsebojnih odnosov, prijateljskega druženja skozi skupaj preživet, duhovno cudovit dan, ki smo ga zakljucili s sv. mašo na Vidmu. Hvala nebu za lepo vreme in vsem izletnikom za prijetno družbo. Lepa si, Slovenija, dežela sonca, polna biserov Božjega stvarstva in prijaznih ljudi; z veselim srcem bomo še hodili po tvoji zemlji. ¦ Življenje je cesta 60 let našega gospoda župnika Marinka cez plan, cez gore, Cas leta vrti samo naprej, kar je bilo, je minilo, a ostane in živi v našem spominu. Tako se je v spomin nas vseh zapisal lep dan, ko je naš spoštovani dragi gospod župnik Marinko Bilandžic praznoval rojstni dan. Fani Francelj Pred župnišcem v Strugah pokoncno stoji mlaj z napisom 60, ki mimoidocim jasno pove, da naš župnik obhaja okrogel jubilej. Prvih 30 let življenja ga je Gospod klical in pripravljal na Njemu posveceno službo. Drugih 30 let je minilo, odkar zvesto in vdano služi Njemu in ljudem. Nemški pregovor pravi: »Kdor hoce priti do izvira, mora iti proti toku.« Vsak vernik, ki ga Jezus, izvir življenja, klice, mora pogosto iti proti toku, da mu lahko sledi. Še mocnejši je tok za duhovnike, posebno v tem casu. A naš gospod župnik se ne da. Z veseljem uporablja številne talente, ki jih je dobil, in se trudi, da bodo prinašali obresti. Svoje vernike hrani tako z duševno kot s telesno hrano. Od njega ne gre nihce žejen ali lacen. Naj mu Bog obilno povrne za odprte roke in dobro, socutno srce. Veseli in hvaležni smo Bogu, da je njegovo pot življenja usmeril v našo župnijo, in mu s ponosom lahko recemo: »Naš gospod župnik!« Praznovanje smo zaceli v farni cerkvi, kjer smo svecano peli litanije Matere božje. Blagoslovu obnovljenega župnijskega dvorišca je sledilo prijetno druženje ob vsakovrstnih dobrotah. Hvala dobrepoljskim faranom in njihovim pevcem za ubrano petje in vsem, ki so s svojo prisotnostjo, petjem in nastopom popestrili in obogatili slavje. Gospodu župniku želimo vse najbolj ga naglo zapelje, kdor pota ne ve. Cas voz je nemirni, nenehno drdra, se nikdar ustavit', obrnit' ne da. še, še mnogo srecnih, zdravih in rodovitnih let v Gospodovem vinogradu. Naj mu bo vsak dan v novem desetletju njegovega življenja izpolnjen s tistim, kar ga osrecuje, in v polnosti napolnjuje in bogati njegovo poslanstvo, delo in hotenja. Še naprej naj mu bo Jezus najboljši prijatelj, spremlja naj ga blagoslov Nebeškega Oceta in bedi nad njim socutno Marijino materinsko srce, katere ime nosi. Sveti Duh pa naj nas še naprej povezuje v molitvi drug za drugega. Tako bodo naša življenja kot reka, ki se ne vraca, a na koncu se bodo združila z Božjo ljubeznijo v ocean vecnega življenja. ¦ Blagor hiši, kjer se pesem sliši Pred leti so v naši prelepi obcini hiteli postavljati igrišca, razveselili smo se ga tudi v Kompoljah. Otroci, mladina in tudi mladi po srcu smo koncno dobili prostor za kakovostno druženje. Posebej v teh casih, ko se mladina vse prevec zadržuje na racunalnikih, televiziji in telefonu, je šport še kako dobrodošel. Elizabeta Debeljak Zaigra mi srce, ko vidim, da je igrišce polno, da se mladi še znajo igrati z žogo, da se v vrvežu glasov sliši tudi glasba. Žal pa nekatere slednje zelo moti. Pred kratkim je prišlo celo do groženj s smrtjo, in to zaradi glasbe, ki se je predvajala na telefonu, ki ni ne vem kako glasna. Malo pred 20. uro zvecer. Vsi vemo in razumemo, da po 22. uri velja Zakon o varstvu javnega reda in miru, do takrat pa malo glasbe ne bi smelo biti škodljivo. Zelo sem razocarana nad sosedi, ki preganjajo mladino z igrišc, ter nad obcino, ki pri tem sodeluje, namrec vsak vecer se v izvidnico pripelje obcinsko redarstvo. Kam naj gre mladina, da bo imela mir? Raje v gostilno? ¦ »Kdor veruje Vame, bo imel vecno življenje in Jaz ga bom obudil poslednji dan.« ZAHVALA Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nic vec ne sliši … (J. Medvešek) Ob boleci izgubi naše drage mame JULKE NOVAK (5. 10. 1932–14. 7. 2020) z Vidma se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v zadnjih dneh njenega življenja obiskali na njenem domu. Hvala vsem za izreceno sožalje, besede tolažbe in obisk v vežici. Hvala za darovano cvetje, svece, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Francu Škulju za vsakodnevni obisk naše mame in ganljivo opravljen pogrebni obred. Zahvala gre tudi g. župniku Andreju Šinku za somaševanje. Zahvaljujemo se tudi g. Robiju Golobu, ge. Klavdiji Kastelic in osebni zdravnici dr. Mateji za oskrbo v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi ge. Zofki za molitev ob njeni smrti na domu. Hvala vsem in vsakemu posebej! Draga mama, naj ti bo pri Bogu lepo! Pocivaj v miru! Žalujoci, njeni najdražji ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, oceta, dedka, pradedka, brata in tasta STANISLAVA BOŠTJANCICA (5. 7. 1933–22. 6. 2020) z Vidma se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vašcanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa socustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali za cvetje, svece in svete maše, zanj molili ter ga pospremili k vecnemu pocitku. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi, pevki Katarini Finžgar Malovrh za cudovito odpeto Ave Marijo, trobentacu Tomažu Grintalu za odigrano Tišino, Tanji Jamnik in njeni družini za vso pomoc ter Marku Zakrajšku za organizacijo celotne pogrebne slovesnosti. Posebna zahvala gre PGD Videm - Dobrepolje in PGD Kompolje za nudenje prve pomoci. Naj vam Bog obilno poplaca. Vsi njegovi 38 ••• Oglasi ••• Naš kraj ¦ julij-avgust 2020 Kmetijska zadruga Dobrepolje odda v najem prostore za opravljanje dejavnosti v 1. nadstropju stavbe. Prostori so v izmeri 37,5 m2 in 67,5 m2 (vec prostorov skupaj). Cena za najem je 4 €/m2 + stroški. Zainteresirane prosimo, da se oglasijo v zadrugi ali poklicejo na tel. št. 01/78 07 204. Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašce 105, 1315 Velike Lašce, 01 7881 999, 031 331 920, www.avtohisazalar.si, servis@avtohisa-zalar.si MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 031 726 687 www.dobrepolje.si Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik XXIII. št. 5 ¦maj 2017 Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojni. Slika levo: Clani Gobarskega društva Štorovke Šentrumar so se udeležili tridnevnega gobarskega dogodka na Hrvaškem. Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik XXIII. št. 1 ¦ januar 2017 Slika zgoraj: Osnovna šola Dobrepolje je konec decembra pripravila slovesno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slika levo: Koncana je Pinkijeva decembrska dobrodelna akcija, podeljena so bila tudi že zbrana sredstva. Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik XXIII. št. 2 ¦ februar 2017 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan ucili nekoliko drugace. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srecanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Obcine Dobrepolje. Možnost oglaševanja v Našem kraju Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Cvetlicarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan JANEZ POZNIC s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporocamo! Delovni cas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si