VX/AND
{-yuA&ce
Ameriška Domovi ima
Kwnn
•^. hi ^

NO. 190
TV y	AM€RICAN IN SPIRIT
• I/p-7 CIGN IN LANGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAPGR

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 5, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Sadat pojde v Moskvo
Predsednik Egipta se pripravlja na pot v Moskvo, kjer bo skušal dobiti od Sovjetske zveze ofenzivno orožje.
KAIRO, Egipt. — Predsednik republike Anwar Sadat se pripravlja z večjo delegacijo, v kateri bo tudi vojni minister Sa-dek, na pot v Sovjetsko zvezo, od katere bo skušal dobiti ofenzivno orožje, ki ga potrebuje, če boče pregnati Izraelce z zasedenega Sinajskega polotoka.
Egipt ima obilje orožja, vse od lahkega pehotnega, pa do tankov, težkih topov in letal, nima pa bombnih letal, s katerimi bi lahko napadel Izrael, in ne sredstev za prevoz svojega vojaštva preko Sueškega prekopa, na katerega vzhodni strani so utrjeni Izraelci.
Sadat se bo v Moskvi skliceval na letos v maju podpisano sovjetsko-egiptsko pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju Sovjetska zveza je od leta 1955 poslala Egiptu velike količine o-rožja, najprej starejšega, ki ga sama ni več rabila, nato pa tudi moderno, posebno v letih po zadnji izraelsko-arabski vojni, v kateri so bili Arabci hudo poraženi. v
Vse to orožje služi za obrambo, za napad pa Egiptu primernega orožja manjka. Tega mora imeti, če hoče Izraelu groziti, da bo s silo zavzel zasedeno egipt-sko ozemlje, če re Izrael ne bo prostovoljno od tam sam umaknil. V Izraelu vedo dobro, kakšno orožje ima Egipt in zato na egiptske grožnje ne dajo dosti. To seveda Sadata in njegove vojaške sodelavce jezi in hočejo zdaj priviti Sovjetsko zvezo, da jim pomaga iz te zadrege.
Obisk Sadata v Sovjetsko zvezo je napovedan za sredo tega meseca.
Novi grobovi
“Črna škatlja” bo Nixona spremljala tudi na Kitajsko
LONDON, Vel. Brit. — Kitajski vodniki so bili nekam jare-senečeni, ko jim je britanski o-biskovalec povedal, da bo imel Predsednik Nixon s seboj, ko bo Prišel na Kitajsko, “črno škat-Ijo”, v kateri je sistem zvez za ameriški atomski odgovor, če bi bile ZDA napadene.
Ta “črna škatlja” gre vedno s Predsednikom ZDA, kamor koli gre.
------o-------
Kitajcem se ne mudi
Washington, d.c. — Ame-
rikanec, ki pozna Kitajsko in o-stalo Azijo, je v razgovoru o Nikonovem obisku na Kitajsko delal, da smo Amerikanci in Kitajci na popolnoma različnih tirih. Amerikancem se mudi in hoče-1° nagle odločitve, med tem ko Se Kitajcem ne mudi.
Ko govorimo v Ameriki o spremembi politike do rdeče Kitajske in njeni izredni važnosti, je ° za Kitajsko nemara le en dogodek in ne kak poseben, velik
mejnik.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in milo. Naj-;vKja temperatura do 70.
Anna Jereb
V	Euclid Glenville bolnici je preteklo nedeljo umrla Anna Jereb z 1843 E. 223 St, stara 89 let. Bila je mati Mrs. George (Mary) Ovanian, Mrs. Nicholas (Ann) Pushic, Mrs. Edward (Julia) Travnikar, Mrs. Albert (Paula) Meglan in Johna R. lereb ter štirikrat stara mati.
Pogreb bo iz Joseph C. Schulte pogrebnega zavoda na 4090 May field Rd. v sredo ob 9.30, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue s sv. mašo ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Pokojna je bila članica Tretjega reda sv, Frančiška,
Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in Blue Army of Our Lady of*Fatima. Na mrtvaškem odru je danes od 2-4 pop. m od 7-9 zvečer.
Gertrude Darovec
. V Beach ' Haven negovališču e preteklo nedeljo umrla v starosti 84 let Gertrude Darovec,
187 Montford Rd., Cleveland Heights, rojena v Sloveniji. Zapustila je moža Louisa in sina Alvina. Na mrtvaški oder je joložena v Maher pogrebnemu zavodu na 4274 Mayfield Rd.,
South Euclid. Ure kropljenja danes od 2-4 pop. in od 7-9 zvečer. Pogreb bo v sredo ob 9.30 r cerkev St. Margaret Mary na Bluestone Rd., nato na pokopa-..išče All Souls.
Rosie Krall
V	St. Joseph bolnišnici v uorainu je. umrla 84 let stara Rosie Krall, roj. Kuhel, preje s 1177 Norwood Rd., zdaj z 6807 fobik Rail, Parma Heights.
Pokojna je bila doma v Sloveniji. Prvi mož, Vita, ji je umrl i. 1919, drugi, Louis, po 1. 1940.
Bila je mati Rudolpha, 6-krat jtara mati, 2-krat prastara mati, sestra Frances Smerke. Bila je slanica The Macabbees No. 493 delavcev na vseh naših obalah, m Pod. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Poštna uprava je ustavila pre-^rdinovega pogrebnega zavoda vzem vseh obsežnejših poštnih na E. 62 St. jutri, v šredo, °b jprgdmetov, kot so časopisi, me-8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., sečniki, tiskana propaganda itd.
Skušala bo obdržati promet z
roj. Shelly, oče Naddine (v Nuerenbergu v Nemčiji, kjer je njen mož podpolk. v U.S. Army), 2-krat stari oče, brat Josephine Posch, Mamie Kužnik, pok. Jacka, Jennie Kepic, Alice Hrastar, Edith Boich, Florence Zupančič in Eleanor Hrnyak. Truplo pokojnika bo prepeljano v Cleveland in položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Pogreb bo v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Victor F. Šuster
Nenadno je zadet od srčne kapi umrl včeraj 60 let stari Victor F. Šuster s 1354 Washington Blvd., Mayfield Hts., preje iz Newburgha, zaposlen pri Atlantic & Pacific Tea Co. preko 40 let, zadnjih 27 let kot manager. Zapustil je ženo Ber-tho, roj. Bialko, sinova Victorja in Josepha, hčer Annetto Rug-geri, — hči Hermina je umrla —, 10 vnukov, brate Franka, Cvrila, Louisa, Vincenta in Johna, sestri Mary Stimec in Jennie Perko. Brat Joseph je umrl. Bil je člana KSKJ št. 63, Društva Najsv. Imena in Kat. borštnar-jev št. 1647. Pogreb bo iz Fer-folia pogreb, zavoda na Lee Rd., Maple Hts., v četrtek zjutraj v cerkev sv. Lovrenca, nato na Kalvarijo.
NIX0K POSEGEL V ŠTRAJK PRISTANiSKEGA DELAVSTVA
Tito pride kcmee oktobra v ZOŠ, našo pa ¥ zae-efku novembra v iCanais
BEOGRAD, SFRJ. — Tu so objavili,' da bo predsednik Broz Tito obiskal koncem tega mese- Upanje, da bo prišlo do sporazuma med štrajkujočim pri-
ča Združene države, v začetku novembra pa bo od tam šel še v Kanado. Tito bo vrnil obisk predsednika Nixona lani in predsednika kanadske vlade P. E. Trudeauja letos.
Tito se že dolgo prizadeva za j obisk Združenih držav, pa je bil ta ponovno odložen in odpovedan zaradi javnih protestov v ZDA, ki so jih prirejali ne le jugoslovanski prot ikomunistični! priseljenci, ampak tudi drugi ameriški nasprotniki komunizma.
Predsednik John F. Kennedy se je vendar odločil in Tita povabil ter sprejel v Washingtonu, pa opravil vse skrajno previdno in naglo. Obisk je bil le na pol uraden. Zdaj bo Titov obisk u-raden z vsemi obveznimi častmi za gosta.
staniškim delavstvom in nakladalnimi ter prevoznimi podjetji na Zahodni obali, je včeraj splahnelo in predsednik Nixon se je odločil za poseg v štrajk, ki je ustavil promet v Večini vseh morskih pristanišč dežele.
WASHINGTON, D.C. — Si- tih po drugi svetovni vojni smo noči je predsednik R. M. Nixon, jih imeli 8, dejansko ob vsakih ko se je vrnil s svojega odmora | razgovorih za novo delovno po v Floridi, podpisal odredbo o u- godbo. Pri teh štrajkih je bil z stavitvi posebnega 5-članskega eno izjemo vedno uporabljen
Iz Clevelanda in okolice
l
Zastoj v poštnem prometu še ni na dnu
WASHINGTON, D.C. — Da sedanja ameriška poštna služba ni boljša od prejšnje, vemo vsi iz lastne skušnje, čeprav nam je vodstvo nove uprave obetalo bistveno zboljšanje že sredi poletja. Sedaj se nam obeta še slabše stanje kot je. Povzročil ga je namreč štrajk pristaniških
Sen. Symington hoče
omejiti vojno v Laosu
WASHINGTON, D.C. — Sen. Stuart Symington, demokrat iz Missourija, je odločen vojskovanje v Laosu, vsaj kolikor zadeva ameriško udeležbo, omejiti na polovico. K zakonskemu predlogu za narodno obrambo je predložil dopolnilo, ki omejuje letno vojaško pomoč ZDA Laosu na 200 milijonov in zahteva, da
odbora z nalogo, naj preišče položaj štrajka v pristaniščih na morskih obalah ZDA in razgovorov za njegovo končanje. Razgovori so dejansko povsod obtičali in trenutno ni izgledov, da bi bil štrajk po tej poti kmalu končan. Odbor bo predvidoma svoje delo opravil danes in jutri poročal predsedniku ZDA o položaju. Predsednik bo nato verjetno pozval pravosodno tajništvo, da uporabi določilo Taft-Hartley zakona o prekinitvi štrajka za dobo 80 dni, ki naj o-mogoči ohladitev spora in začetek novih, uspešnih razgovorov za končanje sporov, ki so do štrajka privedli.
V soboto in še v nedeljo so napovedovali sporazum med unijo pristaniškega delavstva in njegovimi delodajalci. Poročali so, .da so nekatera glavna vprašanja zadovoljivo rešena, pri
Taft Hartley zakon.
nato na Kalvarijo.
Andrew A. Grdina
V Ft. Lauderdale, Fla., je umrl v soboto 66 let stari Andrew A. Grdina, rojen v Cleve-
navadno pisemsko pošto. Tako so vse poštne, zveze s tujino; dobile nov udarec. Železnice bodo porabile sedanji čas, da izpraz-
iandu kot sin pokojnih Jakoba nijo svoja skladišča in dostavijo in Johanne (roj. Kormerl) Grdina. Zaposlen je bil kot inženir
I drugih pa je bil dosežen hanre-mora zvezna vlad? Kongresu | dek. v taki meri? da je možno
4-krat na leto poročati, kako to pričakovati sporazum do konca
pomoč uporablja.
tedna. Včeraj je vodnik zveznih
Združene države so prevzele posredovalnih naporov pri raz-dejansko vse stroške za vzdrže- govorih j Curtis Counts sp0_
\ anje laoskih oboroženih sil in ro£jj, da je prig]0 pri pogajanjih za njihov boj z rdečimi. Skupno‘do zastoja in da ni izgledoVj da rabijo zdaj za to blizu 500 mili-
jonov dolarjev na leto. Brez a-meriške pomoči bi Laos že davno klecnil pod rdečim napadom.
“Drugo razdobje” ne bo gotovo.pred sredo
pri R.C.A. Co. v Lancaster, Pa.,
meseca
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da “drugo razdobje” Nixonove gospodarske politike, ki naj sledi 13. novembra sedanji zamrznitvi cen in plač, ne bo imelo končne ob-zaostanke.	Jlike do srede oktobra, nemara
Ako bo sedanje stanje, trajalo še kasneje.
dalj časa, bodo edine zveze s tu-
39 let, zadnji dve leti pa je živel'jino mogoče preko letalskega / Floridi. Bil je mož Blanche,' prometa.
Priporočajte A.D. tem,, ki jo še nimajo!
bi bilo mogoče tega v nekaj dneh premagati.
Predsedniku ni nato preostalo nič drugega, kot uporabiti Taft-Hartley zakon, ko je že pred nastopom štrajka ob Atlantski in Zalivski obali napovedal, da bo to “avtomatično” storil.
Štrajk na Zahodni obali se je začel 1. julija, na Atlantski in Zalivski pa pretekli petek, 1. oktobra. Promet poteka redno v pristaniših ob Velikih jezerih in drugod v notranjosti dežele, ker je pristaniško delavstvo tam uredilo svoje odnose z delodajalci s posebno pogodbo.
Štrajki v naših pristaniščih so postali nekaj običajnega. V le-
Kifajski narodni praznik I. oktobra potekal brez značilnosti
PEIPING, Kit. — Kitajski narodni praznik 1. oktobra ni pomenil nobene senzacije za Kitajce in tuji svet. Vse prireditve so potekale kot napovedano. Bilo je le par manjših sprememb, vtaknjenih v spored šele zadnji trenutek. Tradiciolane velike parade ni bilo, odpadla je torej prilika, da se vrh rdečih mandarinov pokaže narodu z uradne tribune, če le mogoče čim bliže tovarišu Mau. Zato so se popoldne začeli rdeči veljaki mešati med ljudstvo v parkih — tudi Ču En-laj je bil med njimi.
Vsi so bili veseli in razigrani, kot da bi se trudili, da zabrišejo vse sledi zaskrbljenosti nad tem, kar se godi za kulisami. Odpadli so tudi svečani članki v dnevnem časopisju, v njem tudi ni bilo slik in fotografij vidnih komunistov, ki jih pa ljudske množice o-čitno niso pogrešale. Med komunisti niso prešle govorice, kaj vse se utegne goditi za
zidovi nekdanjih cesarskih palač.
Pri tem se je marsikateri tovariš spomnil, kaj je kitajski tisk pisal o političnem stanju komiteta in da je s tem zaključeno partijsko delo, ki se je začelo lani v novembru v Maovem rojstnem kraju v Hunanu, ko je bil izvoljen prvi pokrajinski partijski komite na primerno slavnostnem pokrajinskem partijskem kongresu. Režim je torej rabil več kot 9 mesecev, da postavi namesto prejšnjih revolucionarnih komitetov sedanje partijske. To delo ni bilo lahko, kajti prejšnji komiteti so bili plod znane kulturne revolucije, ki je dejansko razbila in uničila vso prejšnjo partijsko organizacijsko stavbo, pri tem pa pregnala ali kakorkoli spravila v pozabo prejšnje partijske mandarine, ki se naravno niso dali zlepa odriniti s položajev.
Tako imamo sedaj na Kitajskem vsaj zunaj na deželi
kar tri plasti, ki se grizejo med seboj: partijske apartči-ke iz dobe pred kulturno revolucijo, pristaše kulturne revolucije in zaupnike, ki jih je režim nabral po odstranitvi kulturne revolucije z oblasti. Boj med njimi mora biti hud, kajti vodilno partijsko časopisje opozarja stalno na nevarnost notranjih trenj in spopadov. Opozorilom dodaja pozive, da je treba gojiti brezpogojno disciplino na-pram partijskemu vodstvu. Ne manjka tudi napadov na teorijo o “več središčih”, kar verjetno cika na srboritost in ambicioznost nekaterih pokrajinskih komitetov. Partija mora poznati le eno središče, to je Mao in njegov glavni odbor, odnosno komitet. To melodijo je časopisje ponavljalo še poleti v vseh mogočih slikah.
Kitajska javnost je to partijsko taktiko razumela tako, da režim želi pripraviti vse potrebno za sklicanje vseki-
tajskega narodnega kongresa,, za kar imajo v Moskvi najvišji sovjet, v svobodnem svetu pa parlamente. Po takratnih načrtih naj bi bil kongres že v oktobru. Danes je vse tiho o njem, dasiravno so mu poleti pripisovali še važne naloge. Kongres naj bi končno izvolil novega predsednika republike, izglasoval novo ustavo itd.
Kot rečeno, so pa v septembru vsi ti glasovi potihnili, dasiravno so preje že “vedeli”, kaj bo na primer Ču En-laj govoril o političnem položaju.
Zadnji kongres je bil pred 6 leti. Od takrat je bil že večkrat napovedan, pa zmeraj odložen, ker organizacija stranke še ni bila “normalizirana”. Morda je sedaj položaj nespremenjen. Nekaj škriplje v stranki, o tem pa vrh noče priti z resnico na dan. Zato taka tišina v Pei-pingu. Morda pred viharjem?
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj odklonil poseg v Nixpnovo odložitev povišanja plač zveznega urad-ništva od 1. januarja 1972 na 1. julij 1S72 kot korak k omejitvi inflacije v okviru njegove nove gospodarsko politike. Dom je podprl predsednika ZDA v razmerju 207:174. Danes bo o istem glasoval Senat.
BELFAST, S. Ir. — Nekdo je vrgel bombo v vojaško oporišče, pri čemer je bilo 10 vojakov in 2 civilista ranjenih.
ADIS ABEBA, Abes. — Cesar Haile Selasije je odletel na 6-dnevni uradni obisk v Ljudsko republiko Kitajsko.
FT. McPHEKSON, Ga. — Kap. Ernest L Medim. H ga je sodišče oprostilo obtožbe umora preko 100 civilistov v My Lai v Južnem Vietnamu marca 1968, je včeraj uradno zaprosil za časten odpust iz vojske, v kateri ne vidi za sebe več prave bodočnosti.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik AFL-CIO G. Meany je včeraj pozval kongres, naj odvzame predsedniku pravico | zamrzovanja plač in cen ter naj to vzame v lastne roke. Seve je to v polnem nasprotju z ustavo dežele, ki strogo loči tri veje oblasti, zakonodajno, izvršno in sodno. Kongres sklepa zakone, izvaja jih vlada s predsednikom na čelu, Vrhovno sodišče pa odloča o sporih, do katerih pride pri izvajanju zakonov.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je začelo včeraj svoje zasedanje, pa sklenilo nekatera važna vprašanja odložiti na kasneje, ko bosta izpolnjeni dve prazni mesti. Vrhovni sodnik W. E. Burger se je spomnil umrlih sodnikov H. Blacka in J. M. Harlana.
WASHINGTON, D.C. — Sen S. Symington je svoj predlog za omejitev izdatkov vojskovanja v Laosu nekaj omilil, na kar je bilo izglasovano, naj bodo stroški tam omejeni na 350 milijonov ne vključivši letalstvo.
BRIGHTON, Ve. Brit.— Britanska delavska stranka je tu na svojem letnem zborovanju odločila s 5:1 proti vstopu Velike Britanije v Evrosko gospodarsko skupnost na temelju pogodbe, ki jo je sklenila s to sedanja konservativna vlada predsednika E. Heatha.
Smrt v starem kraju—
Milka Kress, ki je prišla pred 50 leti v Forest City, Pa., k stricu, od tam pa v Cleveland, kjer je bila skozi 20 let zaposlena pri Richman Bros., pa se pred 9 leti vrnila v Slovenijo, je umrla v Litiji v starosti 89 let. Zapustila ;e v Sloveniji brata Ernesta in sestro Ivano Černe, v Orlandu v Floridi pa sestrično Dorothy McGuire.
Dopolnilo k Zahvali—
K Zahvali za rajnkega Ladi-mirja M. Jerica dopolnjujemo, da je bil sin Therese Jeric in da se družina najlepše zahvaljuje Joseph Fortuna pogrebnemu zavodu za lepo vodstvo pogreba, za vso prijazno postrežbo in za vso tolažbo.
V bolnici je—
Poznana Mrs. Mary Šuštaršič, lastnica Hecker Tavern na 1194 E. 71 St., se nahaja v St. Vincent Charity bolnici, kjer bo danes operirana. Želimo ji hitrega okrevanja.
Vabilo k molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob 8.15 v Joseph Schulte pogrebni zavod na 4090 Mayfield Rd. k molitvi za umrlo članico Anno Jereb, v sredo pa k njenemu pogrebu v cerkev Marije Vnebovzete.
i
! Seja—
I Važna seja se vrši v sredo ob 2. uri pop. v spodnjih prostorih šole sv. Vida za članice Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Po seji bo zabava in prigrizek.
K molitvi—
Članice Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene jutri zjutraj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlo članico Roso Krall.
Višji davek—
Mestni svet je sinoči zvišal mestni davek na nepremičnine za eno tisočinko, na vsakih $1000 davčne vrenosti za $1. To je bilo potrebno za kritje izplačil mestnih bondov. Finančni položaj mesta je še vedno kritičen in primanjkljaj ob koncu leta neizbežen.
Zagovornik vstopa v Skupili trg zmagal pri volitvah
LONDON, Vel. Brit, — Pri posebnih nadomestnih volitvah je v farmarskem votivnem o-krožju, kjer običajno volijo konservativce, zmagal z malo večino Nicholas Winterton nad kandidatom delavske stranke in dvema neodvisnima kandidatoma, ki so vsi vodili volivni boj s propagando proti britanskemu vstopu v Skupni trg.
Ker je konservativni kandidat branil stališče vlade in njen predlog za vstop v Skupni trg, se naj bi bili volivci v glavnem odločali na temelju tega vprašanja. Zmaga konservativnega kandidata naj bi bila znamenje, da so britanski volivci le v večini za povezavo Velike Britanije z Evropo v Skupnem trgu.
Protivojne
demonstracije spet na
dnevnem redu?
WASHINGTON, D.C. — Zvezne oblasti jemljejo resno nevarnost novih protivojnih demonstracij. Te so napovedane v glavnem mestu dežele za 13. oktober in za 6. november.
Eno tretjino farm premajhniih za preživljanje
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je v ZDA 31% farm, ki niso sposobne preživljati družin lastnikov in so zato označene le kot delni dohodek lastnikov. Večina teh ima stalen zaslužek v delu izven svojih farm.
I
AMERIŠKA DOMOVINA OCTOBER 5, 1971
Ameriška Domovina
V V« I I/l V— 11« > V» I
Cii7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ja Združene države:
|	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav: j, $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
spremembe v jugoslovanski politiki do Kitajske.
Da pokažeta oba komunistična voditelja, da nočeta podreti vseh mostov za zbližanje, sta še objavila, da bo Tito prihodnje leto obiskal Moskvo, kjer že ni bil od 1. 1968.
Ali bodo v Kremlju zadovoljni z uspehi potovanja tovariša Brežnjeva? Zaenkrat bodo molčali, kajti Brežnjev si je ustvaril obrambne pozicije v glavnem odboru partije in je po svoje preustrojil sekretarijat KPSZ. To mu bo pomagalo preko marsikatere ovire. Niso pa te pozicije večne, to je pokazal slučaj pokojnega Hruščeva.
mmmmm
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior ? months Canada and Foreign Countries:
$18.8Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CL ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
}	No. 190 Tuesday, Oct. 5, 1971
Brežnjev - Tito
Brežnjev ima navado, da kot generalni tajnik KPSZ obiskuje vse večje komunistične partije ne samo v komunističnih deželah, ampak tudi drugje. Tako bo šel tudi v Francijo. Šel bi gotovo rad tudi v Italijo, ako tam ne bi bila tla prevroča.
Da se je odločil, da prav sedaj sredi obilnega dela, ki ga ima doma, obišče še Jugoslavijo, je moral imeti poseben razlog, ki še ni čisto jasen. Moskva sicer trdi, da bi moral to biti “prijateljski, neuraden obisk”, toda v resnici ni bil ne eno ne drugo. Kadar morajo dnevne rede menjati sredi dogovorjenega obiska, je to znamenje, da nekaj ni šlo po programu. O tem priča tudi uraden komunike, ako ga primerjamo s številom spremstva, ki ga je pripeljal Brežnjev s seboj iz Moskve. Komunike je strašno dolg, kot da bi hotel nekaj prikriti. Moral je biti pripravljen že preje, kajti strokovno spremstvo Brežnjeva ga ni moglo spraviti kar mimogrede v par dneh.
Še nekaj drugega pade v oči. Moskva je trdila, da gre Brežnjev v Beograd kot generalni tajnik, torej ne kot vodnik države. Brežnjev je najbrže to tudi hotel, pa mu je Tito prekrižal račune, sprejel in obravnaval ga je kot državnega voditelja, zelo malo pa kot generalnega tajnika KPSZ. To se vidi tudi iz vsebine komunikeja. V njem so obravnavani predmeti, ki spadajo v mednarodno politiko. Zato bi moral biti Gromiko v Beogradu, pa se je sprehajal po New Yorku. O ZKJ komunike omenja sploh zelo malo, pa še to le v namigih,
Vse to bi dovolilo sklep, da sta Brežnjev in Tito govorila veliko tudi o zadevah, ki v komunikeju niso omenjene. Samo enkrat sta bili država in partija povezani v enem stavku, kjer je govor o izjavah 1. 1955 (osnovna izjava Hruščeva) in 1956 ter 1965, ko so bile izmenjane izjave o odnosih med obema partijama.
Kaj drugega tudi pričakovati niso mogli. Človek ima namreč vtis, da je bil čas sestanka precej tvegan. Ako je namreč res, da hoče Tito v oktobru v Ameriko na obisk k Nixonu, potem je res težko najti razlog, zakaj bi moral Tito govoriti z Brežnjevim prav sedaj. Washington ima danes že tako dobre zveze z Moskvo in Beogradom, da lahko zve vsak čas, kaj mislita Tito in Brežnjev o vseh vprašanjih, ki sta se jih dotaknila. Tito je danes iz gospodarskih razlogov bolj odvisen od Nixona kot od Brežnjeva, ne bo torej dajal Brežnjevu nobenih obljub ali obvez, ki bi spravile Nixona v jezo.
Komunike dovoljuje domnevo, da si Brežnjev in Tito nista dosti medsebojno obljubila. Ostala sta vsak pri svojem stališču. Tito se sicer hvali, da mu je Moskva zopet potrdila svojo izjavo, da spoštuje načela suverenosti, samostojnosti, ravnopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve, toda ta obveza je stara že 16 let in je Moskva vsaj u-radno ni nikoli ne kršila ne preklicala. Na drugi strani je Moskva ohranila svoje staro zaničevanje do Titovega samoupravnega socializma. Zaničevanje je podkrepil Titov režim sam, ker tako slabo gospodari, da je stalno na robu bankrota. Saj nihče ne more trditi, da ni samoupravni socializem boljši od stalinizma, toda res je tudi dejstvo, da še ni noben narod dozorel za jugoslovansko pot v komunizem. Če se poda na to pot, je zmeraj v nevarnosti, da se spotakne ob kapitalistične čeri te ali one vrste.
Ker Tito ni napravil nobene koncesije Brežnjevu, je ni napravil tudi Brežnjev Titu. Tu je pa najbolj udaril po Titovih težnjah.
Brežnjev ni ugovarjal Titovi želji, da naj bo med voditelji neuvrščenih narodov, dokler se bodo taki narodi borili proti kapitalizmu in imperializmu. Seveda pa morajo taki narodi prevzeti nase tudi vsa bremena neuvrščene politike. To ni bilo v Beogradu nikjer zapisano, pa drži. Tito se na primer zelo zavzema za, recimo, razorožitveno konferenco za Srednjo Evropo. Zanjo je tudi večina sveta. Tu bi Tito rad pristavil svoj pogoj: da naj na tej konferenci ne nastopajo narodi, povezani v bloke, ampak vsak narod sam zase. Kaj takega državam NATO in državam Varšavskega pakta ne hodi niti na misel. Na konferenci bosta odločevala le dva bloka, zahodni in vzhodni, neuvrščeni, kot je Jugoslavija, bodo pa za konferenco le okras, da bo kdo lahko dajal načelne izjave. Tito je morda upal, da bo Kremelj vsaj deloma pristal na to misel. V tem slučaju bi jo Tito skušal prodati — po znižani ceni — tudi Nixonu. Sedaj je Titova želja že pokopana.
Brežnjev je verjetno napravil malo uslugo Titu. Obljubil mu je, da bo vplival na Madžarsko in Bolgarijo, da ne bosta več ustvarjali napetega stanja ob mejah, kajti titoizma šc ni konec, kot si morda to predstavljajo vroče gla-Ve v Budimpešti ali Sofiji. Brežnjev je svojo obljubo tudi takoj izpolnil.
Na drugi strani Tito ni obljubil Brežnjevu nobene
BESEDA IZ NARODA
smmsm
i
8
I
Zdravstvene zanimivosti
CLEVELAND, O. — Nek Indijanec je prišel v bolnišnico (ZDA), da bi mu ozdravili kožnega raka na obrazu. Povedali so mu, da ga bodo morali operirati. Možakar je ušel in se zatekel k vračarju svojega plemena. Ta ga je z zeliščnimi mazili popolnoma ozdravil.
Zdravnik omenjene bolnišnice dr. Lolstead je sam videl najprej bolnega, pozneje pa popolnoma zdravega Indijanca. Indijanci sami pripravljajo razna zdravilna zelišča za zdravljenje najrazličnejših bolezni. Če bi prodrli v vse skrivnosti farmacevtske spretnosti narave, bi dobili tisoče in tisoče zdravil za najrazličnejše bolezni, ki jim sodobna medicina ne more živega, je dejal nek francoski znanstvenik, ko je obravnavat primere ljudskega zdravstva.
Majhni žepni računalnik bo začel kmalu milijone srčnih bolnikov reševati pred smrtjo. Profesor dr. John Goffman, predstojnik medicinske katedre na znani univerzi Berkeley v Kaliforniji, izumitelj tega svarilnega opozarjevalca na srčno kap, je izjavil, da bo njegov računalnik svarilno zvonil ure in ure, da, celo tedne pred napadom srčne kapi, tako, da bo lahko bolnik pravočasno poskrbel za zdravniško pomoč.
Vsako leto zadene približno milijon in pol Amerikancev srčna kap. Okrog 600,000 jih umre. Večina teh izdihne, preden u-tegne posredovati zdravnik. Ker nastopa smrt po navadi 5 do 6 minut po napadu, umre večina bolnikov na poti v bolnišnico. Vendar srce skoraj v vseh primerih opozarja, da prihaja kap. Tako imenovani ektopični utripi pred napadom, je rekel Goffman.
Računalnik, ki ga poganja baterija, nosi bolnik v srajčnem žepu. Elektrode se — skozi u-strezne odprtine na srajci — dotikajo kože in zaznamujejo samo ektorične utripe, ki opozarjajo bolnika na napad kapi. Ko se ti utripi kritično in zgoščeno ponavljajo, jame računa Inik svarilno zvoniti, kar spodbudi bolnika, da se brez obotavljanja zateče k zdravniku, pa čeprav se bolnik dobro počuti.
Zvok tega računalnika je nekoliko blažji in prijetnejši kot pri budilki. Dr. Goffmanov izum je pravzaprav neka vrsta majhnega kardiografa, ki ga bolnik vedno nosi s seboj in se mora vsakemu bolniku posebej prilagoditi.
Mnogi ameriški strokovnjaki sedijo, da bo ta naprava rešilno sredstvo ne samo za ljudi, ki vedo, da imajo bolno srce, marveč tudi za vse tiste, ki imajo v svoji družini kakega srčnega bolnika.
Dr. Goffmanov izum bo na trgu že letos, stal pa bo od $200 do 300.
Če bo to res tako, kakor trdijo strokovnjaki, bo to razveseljiv dogodek ter lahko upamo, da bo
naši solisti. Ko stopimo v stik z njimi, so nam izrazili željo, da bi radi predvajali koncert izključno za slovensko občinstvo. Hitro smo uredili vse potrebno, tako da bo to nedeljo, 10. oktobra, ob 3 pop. za proslavo Slovenskega dneva in 21-letnico slovenskih oddaj ha radiju nastopil SLOVENSKI INSTRUMENTALNI KVINTET iz Slovenije z znanimi solisti DANICO FILIPIČ (njene “hits”: Moj rodni dom. Murke, Na'mostu in druge), dalje evropsko kraljico v jodlanju gdč. Inge Brugeman, ki je rojena Avstrijka, a njena stara mama je bila Slovenska. Med umetniki je tudi Franc Korbar, pevec in komponist nepozabnih melodij “Domovina”. Kakor prejšnja leta, je čika-^Iški župan proglasil nedeljo 10. oktobra za Slovenski dan v našem mestu v počastitev 21-let-jnice slov. radija v srcu Amerike! in v spomin obletnice slovenske neodvisnosti 29. oktobra 1918.
Vljudno vabimo ljubitelje slovenske kulture od blizu in daleč na ta izredni dogodek, ker bo omenjeni nastop umetnikov, iz domovine edini v slovenski naselbini, ker imajo 14. oktobra že napovedane koncerte v Evropi.
Prepričani smo, da bodo vsi udeleženci navdušeni nad njihovim izvajanjem, kakor so tisoči v Sloveniji in po celi Evropi, kjer žanjejo velikanske uspehe in so že dobili prvo zlato ploščo.
Še to: srečni udeleženec bo
z lepo udeležbo dajte priznanje tistim, ki pridejo med vas iz Bridgeporta, da vas za eno uro popeljejo v drugi svet, svet slovenske pesmi. Ne bo vam žal. Vsi moramo postati taki kakor tisti Slovenec, ki mi je zadnjo nedeljo rekel:	“Gospod Kalan,
cel mesec čakam na to uro. Brez te ure bi bilo moje življenje v New Yorku res žalostno,” Enkrat moram pohvaliti tudi moje sodelavce. Vsi radi in z veseljem sodelujejo. Dozdaj mi ni še nikdo odrekel, če sem ga prosil za sodelovanje. Ponosen sem na vas. Hvala vam!
Na svidenje v nedeljo, 17. ok tobra!
Dr. Zdravko Kalan
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — Gotovo se še vsi spominjate slavne igralke Lorette Young. Ona je stoprocentna katoličanka. Čeprav je ljubila svoj poklic, se mu je sedaj odpovedala, ker noče prevzeti vlog, ki žalijo žensko čast... Svoje življenje je sedaj posvetila krščanski dobrodelnosti! Pomaga, kjer more, osirotelim otrokom.
Loretta zelo ljubi Marijo. Vsaki dan moli rožni venec. In vendar je nekoč priznala materi, da ima težave š to molitvijo,,.ker ji domišljija nagaja.
Čudno! Saj si vendar Marijin otrok,” je odvrnila mati. Takoj po rojstvu sem te posvetila Mariji. Od vseh strani so me nagovarjali, naj ti ne dam življenja. A jaz sem te hotela imeti, in vedno hvalim Boga, da se nisem poslužila splava.”
*
Belgijski kardinal Suenens je znan kot cerkveni liberalec. Bil je med prvimi, ki so se zavzeli za razne spremembe v Cerkvi. V “Ave Mariji” sem čitala njegov krasni govor o Mariji, ki ga je imel v Zagrebu 12. avg. 1971 na Marijanskem kongresu. Kdor more tako navdušeno govoriti o Materi božji, ji je gotovo zelo drag. Varovala ga bo, da bo o-
prejel brezplačno vožnjo v Flo- stal zvest njenemu Sinu, katere-
rido po naklonjenosti radijskega sponzorja, firme Mackle Bros.
Na veselo svidenje! vam kliče odbor Slov. Radio Kluba.
Lud Leskovar, preds.
Dragi newyorski Slovencil
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo, 19. septembra, smo zopet začeli s prosvetnimi urami. Zadnja ura je bila posvečena Sloveniji in ljudstvu, ki tam živi in iz katerega smo vsi izšli. “Sveta si zemlja slovenska in blagor mu, komur plodiš.” Ta Župančičev stih je bil osnovna misel vsega sporeda. Govori, recitacije, pevske in glasbene točke so šle za to osnovno mislijo.
Udeležba je bila proti pričakovanju dobra. Bil je to naš prvi sestanek. Mnogi so bili še na deželi, nekateri se še niso vrnili s potovanj. Pogrešali smo znane obraze, ki sicer nikoli ne zamudijo naših ur. Navzočim ;je bil spored všeč. Za eno kratko uro smo se v cerkveni dvorani ločili od New Yorka in nanj pozabili-ter bili doma, v Sloveniji, sedanji in kakor smo jo v preteklosti poznali. Mnogi so imeli solze v očeh.
Naša prihodnja prosvetna ura bo v nedeljo, 17. oktobra. Posvečena bo slovenski pesmi. Naši dragi sosedje iz Bridgeporta bodo naši gostje. Kdo jih ni vesel?
Kaj pa je v tej deželi za sloven-marsikomu tudi podaljšano živ-|sko uho lepšega kakor sloven-
Ijenje.
Valentin Potočnik
Slovenski dan v Chicagu io nedeljo, 10. oktobra!
ska beseda, peta, brana ali recitirana? In fantje iz Bridgeporta pojo, pojo, da jih je veselje in užitek poslušati. Peli bodo najlepše in najboljše pesmi. Peli bodo z navdušenostjo, predanostjo in ljubeznijo, kakor samo
CHICAGO, 111. — Prav izne- oni znajo, nadila nas je novica, da na1 Dragi Newyorčani,
ga namestnik je papež. Sekularni časopisi včasih pišejo o njem kot o kakem uporniku. Je res treba slišati dva zvona, da se resnica spozna.
Kaj misli kardinal o rožnem vencu? Sam nam pove: “Rožnega venca ne molim posebno rad. Toda vem, da je ta molitev ljuba in draga Materi božji, in to je vse, kar me zanima. — Če komu podarim cvetice, je važno vedeti, katere cvetice ima on rad, in ne, katere meni ugajajo. Tudi pri rožnem vencu gre za to:	ali je ljub Mariji, ali je ta
preprosta, molitev važna zanjo? Tudi moramo videti, kaj so iz nje napravili papeži in svetniki — in potem čisto mirno s tem nadaljevati.”
Ker smo v oktobru, mesecu rožnega venca, bomo tudi mi poskušali razveseljevati Marijo z rožami, ki so ji tako ljube.
Ne morete spati? Se premetavate z ene strani na drugo, da postelja škriplje.. . a spanca ne prikličete ... Pred leti sem čitala v Reader’s Digest nasvet psihologa:	Lezite ravno. In v
mislih ponavljajte:	Moja roka
je zaspala ... Ne morem je dvigniti. In jo pustite mirno ležati. Potem pojdite k levi roki:	Že
spi, spi, ne morem je dvigniti. Ko ste tako uspavali roki, pojdite k nogam in od tam k glavi: Ne morem niti ganiti z glavo. Sem utrujen. Spanec prihaja ... In naenkrat vas bo objel globok sen. A me je pamet srečala. Nam, katoličanom, se ni treba posluževati takih psiholoških nasvetov: Poznamo boljše! Rožni venec je najboljša pesem u-spavanka, ki nas zaziblje v sladak sen. Naj tisti, ki nimajo vere, gledajo v domišljiji ovce, ki skočijo čez plot in jih štejejo — mi rajše štejemo Zdrave Mari-I
z rožnim vencem. Rožni venec bo naša vstopnica v nebesa.
*
Jezusovci! Toliko se danes piše o njih. Se “Družina” je prinesla poleti lep članek o njihovem iskanju Boga. “Twin Circle” jim je tudi posvetil nekaj prostora, enako naš škofijski list; njegov urednik je duhovnik. On odobrava to gibanje, češ, mladina je sita seksa. Začela se je zanimati za tako zgodovinsko osebnost, kot je Kristus. Seveda veliko jih vidi v njem le dobrega človeka, ki se je zavzemal'za mase in sočustvoval z ubogimi.
Naš urednik je v navadni delavski obleki in brez kolarja čistil svoj avto. Ker je postal lačen, je stopil v bližnjo gostilno. Pridružil se mu je mlad mož z dolgimi zalisci in razkuštranimi lasmi. Mladec je takoj začel pogovor o Jezusu. “Ali verujete v Jezusa? Kaj mislite o njem?” Duhovnik ni bil v zadregi za primeren odgovor, seveda dolgolasec ni vedel, s kom ima o-praviti. Preden sta se razšla, je mladec še enkrat potrdil svojo vero v Jezusovo poslanstvo kot dobrega človeka in duhovnik je pribil: “Jaz pa vidim v Jezusu človeka in Boga.”
,Vincent Dunigan, C. M., je priobčil v Sunday Visitor daljšo razpravo o “Jezusovem ljudstvu”. Gospod pravi, da ameriška javnost dobrohotno gleda to gibanje mladine. Sita je razgrajanja, mamil, seksa, alkohola. A vendar nekateri vidijo v njem duha revolucije, ker ta “Jezusova mladina” se zaveda, da je v sedanji družbi toliko takega, kar je v nasprotju s krščanstvom. Boje se, da mladina vidi v Jezusu socialista, revoluci-jonarja, kar Kristus ni nikoli bil. Ni osvobodil domovine rimskega jarma, ni dal prostosti sužnjem. Hotel je, naj postanejo ljudje prosti hudičevega suženjstva in naj skrbe, da dosežejo božje kraljestvo ...
Kako sodijo ameriške cerkve o tem gibanju? Večina je polna optimizma. Drugi se zopet boje, da od teh Jezusovcev ni pričakovati, da bi kaj polnili cerkve. Bodočnost bo pokazala. Osebno sem mnenja, da navsezadnje mora biti nekaj dobrega v tem. Sedanja doba je doba raziskovanja. Saj morajo že otroci v o-snovni šoli začeti z raziskovanjem •— research. Ni več katekizmov z vprašanji in odgovori. Mladina mora misliti in to je dobro. In v tem iskanju Boga se bo zatekla k viru, kjer bo našla odgovor za vprašanja, ki jo mučijo. Študirala bo Sv. pismo. V Novem testamentu bo našla vse, kar želi vedeti o Jezusu, svojem junaku. In poznati Jezusa vodi naravno k ljubezni do Njega. Mladina se bo umirila, ker bo našla, kar sedaj šče. Ali ni davno pred njo vzkliknil sv. Avguštin, ki je lahko vzor današnji mladini: “Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, o Bog!” *
Farani .Sv. Družine! Veliko družin je že naročilo Slomškove stenske slike — a so še nekatere, ki se niso odzvale. Prosim, pohitite z naročilom in potem potrpežljivo čakajte, da nam jih pošlje č. g. Varga iz Clevelanda. Slomška v vsako slovensko hišo! Molimo k njemu, priporočajmo se mu z zaupanjem, pomagajmo mu do časti oltarja! Naj njegov duh vlada v naših domovih! Da bodo ostali verni in slovenski .. .
S. M. Lavoslava
veliko razvedrilo.
Želimo Vam veliko uspeha v prihodnjem letu, predvsem novih naročnikov.
Iskreno pozdravljamo uredništvo in upravo, posebno Mrs. Mary Debevec. Vaša naročnika Alojzij in Justina Petrič
Raziskave so drage
Ameriška podjetja, posebno industrijska, dajo letno za raziskave nad 3 bilijone dolarjev, zvezna vlada pa dva do trikrat toliko.
II NAŠIH VRŠI
ne zamu-1)6- In kako bomo veseli, ako nas
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ker mi je naročnina potekla, Vam pošiljam ček v znesku $20 za enoletno naročnino in se obenem prav lepo zahvaljujem ,za prijazno obvestilo.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Prinaša nam
OBČUTLJIVI LJUDJE
Ljudje so občutljivi. Mnogo preveč, kot je za vsakdanje življenje potrebno. Toda marsikdo na to pozabi. In oni, ki se s peresom ukvarjajo, včasih ne pomislijo, da so tudi občutljivi ljudje na svetu.
Zadnjič sem bral v časnikih, da je neki ameriški pisatelj napisal obširno knjigo. Toda ta človek ni imel preveč pojma o občutljivosti. Prišli so namreč ljudje, ki so povedali, da so mu služili v njegovi zgodbi za brezplačen model. In prišla je celo neka družina, ki je trdila, da vidi v knjigi svoj obraz kot v o-gledalu. Ogledalo pa ima lastnost, da pokaže tudi slabe strani obraza. To pa nekaterim ljudem ne gre v glavo. Zato je prišel pisatelj pred sodišče. Sodnik je dejal, da si je sam s svojo knjigo podpisal sodbo in mu s tem zelo olajšal delo. To je lepo cd pisatelja, kajneda? Toda sedel je le v zaporu: zaradi obrekovanja, netočnega poročanja, vtikanja v privatne razmere in razžaljenja časti. In še knjigo so mu zaplenili. Revež prav gotovo ni vedel, da so tudi občutljivi ljudje na svetu.
De mortuis nil nisi bene, o živih pa le najboljše — to naj bi bilo po mnenju nekaterih ljudi osnovno vodilo piscev. Se tudi vam zdi to prav? Toda vsi ljudje se ne držijo tega. Rajši slišijo obe strani zvona.
'Svoj čas sem napisal “Študente ob Krki”. Morda jih je kdo od vas bral, če mu ni bilo žal časa in potrpljenja. Urednik mi je črtal točno četrtino vse povesti. Rekel je, da nima prostora. Mogoče? Ali pa se mu je zdelo vse skupaj preneumno? Vse je možno. Toda žal naj vam ne bo nikar, če niste brali one četrtine. Mislim, da je bilo občutljivim ljudem precej prihranjenega.
“Ni res, kar je res, in res je, kar ni res!” Tako so mi govorili študentje, se jezili in smejali. Seveda, pri pametni stvari je hotel biti .vsak zraven, pri neumni pa nobeden.
Morali bi videti, kako so me izpraševali, koga sem si pravzaprav privoščil! In koliko se jih je čutilo prizadete! Neki profesor je nekomu svečano zatrjeval, da me bo lastnoročno premlatil, če mu pridem kdaj v roke. Kaj se vam ne zdi to čudno? Tako napreden človek, kot je profesor, pa bi si rad lastnoročno privoščil mlatenje! Le čemu bi delal z rokami, ko pa ima za mlatvo stroje na razpolago?
Drugi se je spet jezil, ker sem napisal, naj ga vzame vrag. Da je nesramno od mene, ker mu to želim, in da bo že sam poskrbel, da ga vrag ne bo jemal.
Res je, da se včasih človeku zatakne pero in pride na papir beseda, ki ni morda čisto na mestu. Jaz prav gotovo nikomur me želim, da bi ga jemal vrag. Toda, če mu to želi kak študent v oni zgodbi, si ne moram kaj. Pa mi povejte, če ste že kdaj videli študenta, ki bi dobro želel profesorju, potem ko mu je ta pri-mazal “cvek”?
| Vidite, ljudje so občutljivi. Morda bolj, kot je potrebno. Jaz jim tega ne zamerim. In tudi čudim se ne, če je oni ameriški pisatelj zaradi občutljivosti obsedel v ječi. Kaj se vam morda
severni strani našega mesta dRe te edinstvene prilike, na-|bo Bog poklical na račun v-spa- vesti iz obeh krajev, kjer so na-1 zdi to kaj čudnega? Meni <mtovo
1 rfr* O d /-I T	«■»	D <-> -Iv-*	J ^	VI 1 L Z-V v> o	^ J..  ____ —	■_ ___ 1	v-.	,	-I • ./->n	,
igra slovenska godba in pojejo polnite našo cerkveno dvorano, nju in nas bo našel z roko ovito
seljeni Slovenci. Res nam je
v ne.
i
J. D.
AMERIŠKA DOMOVINA
KANADSKA DOMOVINA
Kanadčani so popili v preteklem letu 879,645 galonov ameriškega bourbona, Američani pa blizu 23 milijonov galonov ka-
tar mar j a v bližini kraja nesreče, je dejal: Slišali smo strašno ekplozijo. Hitel sem ven in videl pravo strahoto. Roke, noge,
K
T’
»j
h
Zahvalimo se ti, Gospod, za vse dobrote, ki jih vsak dan izkazuješ nam, našim otrokom, našim staršem, našim bratom in sestram!
Hvala ti za vse dobrote, ki jih izkazuješ naši domovini, Kanadi in Sloveniji!
Ne odmakni svoje milostne roke od nas, i ki v Tebe zaupamo!
vprašapju niso osebno prizade- Ottawi tega ne more ustaviti, ti, se čudijo, kako je mogoče, da Tako se v teh dneh pripravlja ja vlada, ki je pred volitvami, u- odločitev, ki bo padla 21. oktob-pala tako javno kot jasno zavze- ra in ta odločitev bo uravnavala ti negativno stališče do katoli-j življenj e v Ontariju prihodnja škega šolstva. Težko, da bi več	~
kot dva milijona katoličanov to
\ /z slovenskega Toronta
Reševanje družin
Na korenine človeške družbe N nastavljena sekira in ta že Odarja po njih. To nam dokazu-N nemir v ljudeh in med njimi. ^ lem nam jasno govori neka ^stalnost življenja, ki se polaga več in več Adamovih porničev.
, človeško družbo sestavljajo dnažine. Če so te zdrave in trd-1'■ bo tako tudi človeštvo. Dru-pa je danes v veliki nevar-dQlsti, da se zruši. Da je toliko.
na svetu, je zato, ker temne ®de napadajo družino in jo ho-Ceio uničiti. Uničiti jo pa hoče-ker je družina delo božje.
Zaradi kakšnih malenkosti se anes zakonci razhajajo! Človek azvezuje tisto, kar je Bog zdru-d- Na prave cilje, ki jih ima Zveza med možem in ženo,. se ^°zablja. Ta zveza naj prinaša Saiho še telesne užitke. Smisel ^ žrtve izginja. Da je Stvarnik al zakoncem nalogo, da Mu polagajo pri ohranjanju človeške-§a rodu, o tem danes svet molči, ^až pa hiti dokazovati, da je člo-
veštv <{
Ijene okužitvi), ne more biti nihče drugi kot Stvaritelj in U-stanovitelj družin. V družinah ne morejo delati reda ne policaji, ne sodniki, ne advokati, ne psihiatri, ne socialni delavci in tudi ne politiki. Tudi vsi ti skupaj niso kos današnji bolezni. Če v družini ni mesta za njenega Ustanovitelja, potem ni zdravnika, ki bi jo rešil propada. Treba je nazaj k viru, ki je Stvarnik. Le On bo prinesel nazaj blagoslov, ki je družine zapustil. On bo v družine vrnil veselje, ki ga tako zelo pogrešajo. Prinesel bo družinskim članom potrpežljivosti in postrež-Ijivosti, da se bo današnja praznina napolnila z bogato' vsebino sreče, ki je doma v zdravih krščanskih družinah. (Konec prihodnjič.)
štiri leta. Bog daj, da bi bila odločitev modra!
Opazovalec
STZ - Strelske tekme
TORONTO, Ont. — Med krasna barvno naravo, ki jo nudi kanadska jesen, so se vršile strel-
klofuto pozabilo do dneva volitev.
Volilna kampanja
je v polnem teku
Volilna borba v Ontariju je
prav za prav mirna zadeva. Da!ske tekme za slovensko prven-smo pred volitvami, zve človek, ^tvo na lovski farmi v Bancrof-ki se ne udeležuje strankinih: tu.
sestankov, iz časopisov. Glavne j Vreme na 25. in 26. sept., ko predvolilne dogodke in zlasti|so se tekme vršile, je bilo odlič-obljube mu pokaže in našteje no, lovska sreča za raznovrstno televizija. Tudi napisi pred hi-J lovsko druščino pa seveda raz-šami povedo, kdo bi želel biti iz-j lična. Lovci so videli divjačino voljen, bodisi ponovno bodisi od volka do jelenov, ki pa še ni-nanovo.
Glavni prvaki strank
na
so v sezoni. V lovu na
točke je vodil F. volilnih shodih v svojih govo- Grmek z 8 točkami, medtem je
rih zmerni, vljudni in se med seboj niti ne napadajo preveč, osebno sploh ne. Predsednik vlade Wm. Davis, ki za konservativce prvič vodi volilno kampanjo, se poslužuje stare in preizkušene predvolilne taktike. Ne
2. P. Golobic 2, 2.	P. Golobic 3.	F. Grmek 4.	P. Golobic jr.	L. Podgornik	
Lov na točke:		
1. P. Klopčič	22.5	točk
2. F. Grmek	8.0	>>
3. J. Suhadolc	5.0	
4. L. Podgornik	4.0	}}
5. J. Hrup	4.0	
6. P. Golobic	2.0	
Sporočamo, da se redna telovadba začne 13. oktobra v Slov.
i
domu ob 8h zvečer.
Naši lovci so sedaj “odromali” na sever na lov na muse, v koči STZ v Elk Lake-u je zbrana že lepa skupina. Želimo obilo sreče!
STZ Toronto
Slovenski dom
nabral P. Klopčič 28 točk za veliko divjačino, ko se je mudil na severni ontarijski meji.
V tekmovanju na .22 cal. stal vodila za prvo mesto P. Golobic in J. Lovšin, zadnji je pozneje v finalah zadel 3-krat v črno in
načenja in :z obljubami ne rešu-'osvojil prvo mesto. V težkem je velikih problemov, pred ka- kalibru je prvič zmagal J. Hrup, terimi se prebivalstvo nahaja.'zato njemu kot tudi vsem osta-Svojo kampanjo opira na svoje Tim iskreno čestitamo. Vsa prva osebno izkustvo, ki da ga ima, j mesta bodo nagrajena z lepimi ker je že šest mesecev vodil pokali, ki bodo razdeljeni na vladno politiko in se je v tenL mus-banketu 15. januarja, času z zakonodajo poskušal pri-
kupiti prebivalstvu, še prej pa je bil več let minister v Robart-sovi vladi. Tako se mirno sprehaja po provinci, se srečuje z ljudmi in se rokuje ter hvali dobro konservativno administracijo, ki vlada Ontario že 28 let. Na tolikoletne izkušnje res nobena
REZULTATI:
.22 kal.
1. J. Lovšin
TORONTO, Ont. — V jesenski sezoni je zaživel tudi Slovenski dom. V tej slovenski hiši, se zopet vršijo sestanki, kulturne prireditve in zabave.
Za 23. oktobra pripravljamo banket, kuha vsem poznana ga. Hace, igral pa bo orkester Fabule. Naslednji banket je 27. novembra, na katerem bodo igrali Prekmurci.
Poleg tega bo imelo banket tudi slovensko letovišče Holiday Gardens, tako bo tudi nekaj ženitev in kulturnih prireditev.
Na svidenje v Slovenskem do-Težki kaliber | mu!
1. J. Hrup |	Odbor Slovenski dom
■----------o----------
nadskega viskija. ZDA so ime- glave in deli telesa so bili pome-
le od prodaje bourbona v Kanadi 1.2 milijona dolarjev, Kanada pa je dobila za svoj v ZDA prodani viski 165.2 milijona dolarjev.
Pogajanja za omejitev oborožitve Srednje Evrope so se zataknila
WASHINGTON, D.C. — S pripravami za mednarodno konferenco, ki naj omeji oboroževanje v Srednji Evropi, nimajo prizadete države nobene sreče.
Res je sicer, da so pogajanja med Zahodno in Vzhodno Nemčijo glede “berlinske pogodbe” zopet v teku, toda pojavila se je nova težava. Sovjetska zveza se
šani z gorečimi in kadečimi se razvalinami letala in prtljage. Gledalci so hiteli tja, preplavili vse to in začeli pobirati denarnice in drugo osebno imovino ponesrečencev.
Italijanski demokristjani bi se radi utrdili
RIM, It. — Krščansko-demo-kratska stranka je sicer največja v Italiji, toda najmanj disciplinirana. V njej obstoja kar 9 frakcij, pa so pri tem še frakcije razbite na struje. Tako je za medsebojno obračunavanje več kot zadostno preskrbljeno. Posledica je očitna: stranka ne more nikoli priti hitro do skupnih
sklepov. Vesela je, ako jih vča-res poteguje za tako konferenco, sih sploh more doseči.
Križem po Kanadi in svetu
Ijen, naj se ga odstrani, ubi-
po-
v lastnih druži-mnogi zato, da
^o v nevarnosti pred t. zv. Population explosion”. Zato, če ^ °trok v materinem telesu ne-zažei 3e.
, Na mladostniki odhajajo od 0lha, da bežijo, je tudi v stra-v6§i)i tistih, ki so se lotili dru-,rie- S svojim odhodom so rh ravnovesje Bežijo pa
, aejo praznini, ki često vlada v
^ Ožinah. Med starši in otroci v
^ modernih časih premnogo-
rat ni druge vezi, kot sorod-
krvi. Manjka pa vezi, ki jih
k.ete skrb za otroka in tistih,
lih kuje avtoriteta staršev,
>. dober zgled in blag pouk o
v Wenju. Domovi se praznijo.
ePrav so polni stanovalcev.
rdžina je napadena.
ružinske korenine v tako
j riogih hišah gnijejo v alkoho-
v • Njeni temelji izginjajo v več-
več-moštvu. Družin-
a Vsebina je praznota, ki jo Pin,
hiil,
°gokje skušajo napolniti ma-
a- V tej praznoti ni mesta za
^ ovno srečo in ljubezen, pač veliko prostora za osebne t^utne užitke, ki ne prinašajo ajhega zadovoljstva, puščajo grenkobo v ustih.
.Nižina v drugi polovici 20.
2etie^a je bolna in njena bolest Je že epidemija. Tudi med jo ^nshimi družinami že razsa-Lj a^° je bil času in razmeram je ‘° 2elo primeren govor, ki ga P . ^ Svojem obisku v Torontu J,/[^.dr. Jakob Kolarič C.M. Pri yefirih Pomagaj je govoril slo-skim družinam o Zdravniku tre,0 2dravilih. Zdravnika bo
žcL a Pričati in začeti jemati
raviia.
£di°kaZa^ iim je Zdravnika. le2jiaVnik Pa v današnji hudi bo-v! shozi katero gredo mnoge 2lne (druge pa so izpostav-
Odgovor ontarijskih škofov
Znano je, da je ontarijska vlada (konservativci), ki se trenutno nahaja v predvolilni kampanji, zavrnila prošnjo katoličanov, da bi raztegnila finančno pomoč na 11., 12. in 13. razred srednjih šol. Katoličani vztrajajo na zahtevi, ki ima svoje utemeljitve v ustavi. Na negativen odgovor vlade so katoliški škofje v Ontariju krepko odgovorili. Izjavo, ki so jo dali, je podpisalo. vseh 20 škofov, ki predstavljajo več kot dva milijona katoličanov.
V svoji izjavi škofje vztrajajo na stališču, da je sistem posebnega šolstva, ki ga imajo ka- no!), v gotovih zahtevah nacio-toličani, predviden in uzakonjen nalistično-kanadska, a prav nič v ustavi. To šolstvo ni zasebno' protiangleška. Zanimivo je, da šolstvo, to je javno šolstvo, ali jo večina mladih imigrantov z bolje ena veja javnega šolstva' angleških otokov bojevito pod-in zaradi tega mora biti deležno' pira. Za seboj ima tudi precej istega denarnega postopanja kot1 izobraženstva, zlasti mlajšega, druga veja javnega šolstva. Pod-j Je pa v njenem sklopu močna pora mora priti iz javnih fon- skupina čistih levičarjev, ki vodov. Da bi posebna veja tega ditelju stranke delajo precej katoliškega šolstva drobila po-'preglavic, tako'da jih je moral vezanost med mladino, za to ni'celo med to volilno kampanjo nobenega praktičnega zgleda, posvariti. Ti so mu seveda to te-ker imajo posebne šole katoliča- meljito zamerili. Na volitvah nov v Angliji, na škotskem in v jim to medsebojno ribanje go-sedmih kanadskih provincah tovo ne bo koristilo. Komu pa vladno podporo. Škofje pravijo, bo?
da bodo nadaljevali z vsemi 1 Človek bi pričakoval, da ima-sredstvi, da bo javnost o tem J ° tretji, to so liberalci, veliko problemu čim bolje informira-'prednosti pred drugima dvema na. Ko bo ta cilj dosežen, jav-'strankama, ker se niso zamerili iiost gotovo ne bo dopustila te' katoličanom zaradi njihovega krivice. Vlada, tako zatrjujejo šolstva in ker kot stranka niso škofje, ni postopala, kakor bi ji med seboj razdeljeni. Tudi ima-narekoval razum, njena odloči-')0 voditelja, ki je mlad in v vseh tev ni državniška, temveč se je,ozirih privlačna osebnost. Nji-vdala pritisku. Če bi se vlada o- hov program tudi ni manj pri-zirala na vzgojno in izobraže- Llačen. Le tega se liberalci še valno plat vprašanja, bi do ta-'m®0 navadili, da je treba iti kega zaključka gotovo ne mogla \ iskat volilne glasove na ceste, ha priti. “Dosedaj še nisem bral nobenega članka, zlasti ne uvodnika, ki bi finančno pomoč katoli-
Torontski kirurg E. S. V. Wil-, V Ontariu je bila povišana liams je dejal pred ministrskim minimalna plača za hotelsko in druga stranka ne more pokaza- odborom, da sprejemajo bolnike!motelsko osobje ter za gostinske ti. Čas pa je, da tudi v Ontariju v bolnišnice Ontaria ne toliko obrate na $1.65 na uro, splošna pride do kakih sprememb, ker po nujnosti njihove bolezni kot minimalna pl^i^j^v Ontariu se vsaka stranka, ki je dolgo na po zvezah njihovih zdravnikov $1.50, za študente v industriji pa oblasti, obrabi. Tako govori iz- z vodstvom bolnišnic.	$1.30.
kušnja, tako zatrjujeta obe drugi stranki in tako mišljenje so pokazali volivci v drugih provincah, zlasti v Alberti.
Najbolj delavni pa so mladi propagandisti iz Nove demokratske stranke (NDP). Ti bodo brez dvoma v vseh volilnih o-krožjih- obiskali prav vse volil-ce. Ta stranka, nekateri se bojijo, da je v njej preveč socializma, predstavlja nekaj novega v kanadski politiki in hoče biti protiutež proti starima tradicionalnima strankama konservativcev in liberalcev. Stranka je hudo protiameriška (to je menda danes po celem svetu moder-
Ministra J. J. Greena je tekom obiska na Japonskem zadela rahla možganska kap in ga delno ohromila na levi strani.
Kt
Republikanska irska armada je zjavila, da ni nihče od njenih članov vrgel preteklo sredo bombe v neki bar v Belfastu, poln navdušenih navijačev za nogomet. Bomba je eksplodirala in ubila dve osebi, 14 pa jih ranila.
Državljanska vojna se nadaljuje in ne mine dan brez nasilja z ranjenci in mrtveci.
Štrajk policije v Montrealu je preminul, ko je mestna uprava pristala na to, da naj imajo policaji v Montrealu enake osnovne plače kot policaji v Torontu.
«i	*
Kanadski zunanji minister je
Predsednik pokrajinske vlade Saskatchewana Allan Blakeney je obsodil načrte Imperial Oil za zaprtje rafinerij v Regini, Cal-garyju in v Winnipegu v korist nove velikanske rafinerije v Edmontonu. Blakeney je dejal, da ti načrti kažejo, kako malo se podjetje briga za splošno javno korist in da mu je edino vodilo lastna korist. Dejal je, da bo pokrajina premislila in spremenila nakup petrolejskih produktov, če bo Imperial Oil svoje načrte res izvedla.
*
Pretekli teden so ugrabili generalnega konzula Dominikanske republike v glavnem mestu Venezuele Caracas in zahtevali zanj milijon dolarjev odkupnine.
Včeraj so oblasti, ki so ugrabljenega našle, začele raziskova-
toda ne izraža se dosti jasno, kako si zamišlja postopek na njej. Moskva govori v tem pogledu svoj jezik, države Varšavskega pakta pa nekaj drugega, zato sta državni tajnik W. P. Rogers in angleški zunanji minister A. Douglas-Home skupno predlagala Moskvi, naj jasno pove, kako si zamišlja tehniko razoroževanja v Srednji Evropi. Washington in London morata to vedeti, da bosta mogla izdelati svoj načrt za konferenco. Predno ne dobita zadovoljivega odgovora iz Moskve, se na predlagano konferenco pri najboljši volji ne moreta začeti pripravljati.
Čudež bi bil, ako bi Moskva na to upravičeno vprašanje zahodnih držav res mogla dati hiter odgovor. Res je sicer, da ni preveč odvisna od držav Varšavskega pakta, toda o svojem načrtu jih pa mora vendarle kon-sultirati. To pa lahko pomeni novo zavlačevanje sklicanja konference, ne morda načrtno, ampak zavlačevanja iz zadrege.
Sicer pa tudi ne vemo, kako bodo potekala pogajanja med o-bema Nemčijama, saj bi vzhodnonemški komunistični režim vso zadevo najraje popolnoma torpediral.
Na seji strankinega narodnega sveta v Rimu pretekli teden je generalni tajnik stranke Forlani poskusil uveljaviti novo metodo, kako .voliti delegate v strankine organe. Po novi metodi naj bi bilo nemogoče, da bi male sekcije stranke mogle postaviti svoje kandidate za delegate. Rimska politika z interesom opazuje potek sej.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Iščemo snažilko za stanovanjsko hišo, po enkrat na teden, ob ponedeljkih.
Kličite PO 1-0478
(x)
ponovno protestiral proti načrtuj ti, če ugrabitev ni bila izmišlje-velike jedrske eksplozije na oto- na. ku Amčitka na Aleutih. . ZDA	*
trdijo, da je preskus potreben Sovjetska zveza vodi gonjo za izpopolnitev protiraketne o- proti Veliki Britaniji, ker je po-brambe. Sovjetska zveza je iz-'gnala domov 90 sovjetskih zavedla lani in letos slične, več-' stopnikov, 15 pa prepovedala megatonske preskuse, zadnjega povratek, ker so zapleteni v vekomaj pretekli mesec.	|hunjenje. Njihova imena je iz-
*	j dal Oleg Ljalin, stotnik sovjet-
Za zimo napovedujejo v To- ske tajne policije, zaposlen v rontu in drugih velikih mestih! trgovskem zastopstvu ZSSR v Kanade večjo brezposelnost, ki Londonu. Mož je pobegnil in žabi jo bilo mogoče omiliti z jav- prosil za pravico bivanja v Ve-
Sinoda razpravlja o selliiafii duhovnikov
VATIKAN. — Tretja mednarodna sinoda škofov, ki je začela tu zasedati pretekli teden, je na tem, da konča splošne širše seje, četudi je govorilo doslej le 42 od 210 delegatov. Razprave bodo prenesene v posamezne delovne odbore. Na dnevnem redu sta vprašanje celibata katoliških duhovnikov in pravičnost v svetu.
Začeli so razprave s prvim vprašanjem. Vse kaže, da bo Cerkev dovolila posvetitev nekaterih moških v duhovnike, ne bo pa dovolila poroke že posvečenim duhovnikom. To so približno predpisi, ki veljajo zdaj v pravoslavni cerkvi.
Poročene bodo posvečali v duhovnike v škofijah, kjer je o-čitno njihovo pomanjkanje, predvsem v Afriki, Aziji in v Latinski Ameriki. Papež Pavel VI. j e. odločen zagovornik celibata, pa vendar toliko prožen, da je pripravljen napraviti izje-me, kjer je to nujno za korist vere in Cerkve.
Šivilja
Iščemo žensko za splošno šivanje v čistilnici.
Kličite 731-7060
J. D. CLEANERS 878 E. 222 St.
(190)
MALI OGLASI
V najem
Lepo stanovanje z eno spalnico, velike sobe, se odda v East Clevelandu starejši dvojici. Dobra gorkota, garaža. $85 mesečno.
Kličite 561-5637 ali 681-0740
-(192)
V najem ali naprodaj
7-sobno stanovanje v duplex hiši na E. 61 cesti, ali naprodaj ista duplex hiša z zidano garažo za 4 avte. Nova aluminijasta obloga.	Kličite 881-9947
(193)
Lastnik prodaja
2-družinsko hišo na 63 cesti, med Carl in Glass Avenue. Cena $7.900. Naslov in telefon dobite pri Ameriški Domovini.
(28,1,5,8 okt)
—o-
trge in od hiše do hiše. Tudi za zmago na voliščih je treba trdega dela, veliko potov in znoja.
škemu šolstvu obravnaval s pe-|-^ar Je v teh dneh liberalcem v .	------j— ...	-----
dagoškega stališča,” je izjavil naP°to, je gotovo liberalna poli- r°eiu dele. Minister je poudaril,
nimi deli. Za to oblasti za enkrat ne kažejo posebne vneme.
*
Minister za okolje Jack Davis je dejal, da je ozki provinciali-zem vsaj delno odgovoren za gradnjo Bennett jezu na Peace River v Britski Kolumbiji, ki o-groža delto Athabasce v Alberti. Vodna raven v delti naj bi bila padla za 4 do 5 čevljev in ogrozila ne le ribe v reki, ampak tudi divjad in ptice na pod-
torontski nadškof Philip F. P0-cock.
Tudi resni ljudje, ki na tem
tika v Ottawi, ali bolje doba, ko da je treba vse take načrte preraste brezposelnost in narašča gledati in oceniti z ozirom na inflacija in liberalna vlada v potrebe in koristi vse dežele.
liki Britaniji, ki so mu jo dali. Pobegnila je nato še njegova ljubica, ki je bila nekaj časa njegova tajnica. Tudi ona je dobila pravico političnega zatočišča v Veliki Britaniji. Oba, Oleg in njegova ljubica, sta poročena. On ima družino v Moskvi, ona po moža menda celo v Londonu.
*
Predsednik francoske republike Pompodiu je pretekli petek toplo pozdravil ministrsko delegacijo iz Peipinga, prve to vrste na zahodu v 22 letih.
V letalu hita bomba?
LONDON, Vel. Brit. — Oblasti preiskujejo nesrečo letala Britske evropske letalske družbe (BEA) preteklo soboto nad Belgijo pri Tieltu. Letalo je bilo z 8 člani posadke in 55 potniki na letu iz Londona v Salzburg v Avstriji, preje pa se je ustavilo v Belfastu. Vsa posadka in potniki so bili pri nesreči mrtvi.
Priče nesreče trdijo, da je e-den od turbo-prop motorjev v zraku eskplodiral, tik predno je letalo treščilo na zemljo. Med potniki je bilo 6 Amerikancev in 8 Avstrijcev, ostali so bili večinoma Britanci.
Jose De Witte, 24 let stari sin
Naprodaj
Fine nemške in laške slive ter jabolka. Ne čakajte, sedaj je čas! Na 4533 Turney Rd. Perry Township, južno od Rt. 84, Madison, O.
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje pri E. 49 St., in St. Clair Ave.
Kličite 921-8461
__________________________(193)
Izredna ponudba
Naprodaj je rezidenčna zidana hiša dr. Ukmarja, na 15107 Shore Acres Dr., ob jezeru. Uradno ocenjena na $40.000, se proda za $39.000. Za pojasnila in ogled kličite 881-9077 od 10-12 in od 6-7 zvečer, ob drugem času pa 451-8166.
(193)
Stanovanje išče
Upokojenka išče 3-sobno stanovanje, po možnosti s kopalnico v okolici Sv. Vida.
Kličite 391-8842
ILLEXANDRE DUMASj
Grof Monte Cristo
“Ah, ti imajo svojo posebno hišo. Misli si na desno majhno vežo, v kateri se pozvoni; nad to vežo so služabniške sobe, in
v	vsako izmed njih vodi zvonec iz glavne hiše.”
“Ah, vraga, zvonci!”
“Kaj praviš?”
“O nič, menil sem samo, da mora biti zelo drago, vzdrževati toliko zvoncev, in te hotel vprašati, kakšen namen imajo.”
“Prej je ponoči čuval hišo pes, ki je zdaj v hiši v Auteilu, veš,
V	oni, kjer sva se srečala—” “Da.”
“Še včeraj sem rekel grofu: ‘Vi niste previdni, kajti če ste
vi	v Auteuilu in imate svoje služabništvo pri sebi, stoji ta hiša čisto prazna.’ ”
“Ali ni vprašal zakaj?” “Gotovo, in rekel sem mu, da | ga nekega dne okradejo.”
“Kaj je odgovoril?”
“Da.”
“Rekel je: ‘Ej, kaj pa je, če me kdo okrade?’ ”
“Ah, Andrea, v tem slučaju ima gotovo pri svoji pisalni mizi kak skriven mehanizem.”
“Iz kakšnega namena?”
“Da ta mehanizem pograbi človeka in zaigra kako melodijo. Reklo se mi je, da so bile na zadnji razstavi take stvari.”
“Bog varuj! Čisto priprosto pisalno mizo ima, v kateri sem vedno videl ključ.”
“In ga nikdar ne okradejo?” “Ne, njegovi ljudje so mu čisto udani.”
“Ali ima v tej pisalni mizi denar?”
“Morda.”
“In kje stoji ta miza?” “Zgoraj.”
“Ah, dečko, nariši mi vendar tudi načrt gornjega nadstropja. “To je zelo lahko.”
In Andrea vzame zopet pero v roko.
“Pred vsem je tukaj prednja soba, potem salon, na desni od salona knjižnica, na levi spalnica in toaletna soba. In v tej stoji imenovana miza.”
“Ali ima ta kabinet kako ok-no?”
“Dve, tukaj in tukaj.”
In Andrea spopolni načrt. Caderousse se vnovič zatopi v misli.
“Ali gre grof mnogokrat v Auteuil?”
“Dvakrat ali trikrat na teden. Jutri na primer gre tja in ostane tam tudi čez noč.”
“Ali veš to gotovo?”
“Povabil me je, naj bi ž njim
V	Auteuillu obedoval.”
“Ah, to je življenje,” zamrmra Caderousse. “Jedna hiša v mestu, druga na deželi!”
“Tu se vidi, kaj se pravi biti bogat.”
“In ti bodeš jutri tam?” “Skoro gotovo.”
“Ali boš tudi tam spal?”
“Če bodem ravno razpoložen za to. Pri grofu sem kakor doma.”
Caderousse ogleduje mladega moža, kakor da hoče čitati v njegovem srcu in se prepričati o resničnosti njegovih besed. Toda Andrea potegne iz žepa tabačnico, vzame iz nje havansko smodko, jo prižge in prične pušiti.
“Kdaj hočeš imeti svojih petsto frankov?” vpraša nato Ca-deroussa.
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
DELUXE — 11 apts, 5-1 bdrm, 5-2 bdrms. & 1-3 bdrm. All appls. A.C. gas hot water ht, 4 c. brk. gar. with elec, eye, fully rented w-leases, Extras. $25,000 ann. income. 5 yrs. old. By Owner. 4417 W. 55th St. 767-0224
;_________________	(191)
WESTMONT - By Transf. Owner 3 bdrm. brk. ranch, tile bath, mod. kit. w-blt. ins, air cond, WW crptg, drapes. Extras. Fin. bsmt, 2 c. gar, beaut. Indsop. lot. Low $40’s. 971-2385
_____________________ (191)
BRIGHTON PARK AREA—Immed. poss. See to apprec. 4532 S. Washtenaw. 2-4’s with 2 bdrms. Mod. kit, tile bath. Good inc. property. Gar. & 3 storage sheds. $19,000. Owner	247-5064
(191)
V hlag spomin
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, SKRBNI OČE, DOBRI . STARI ATEK, TAST IN BRAT
Franc Lončar
V večno življenje je odšel 5. oktobra 1970.
Tam, onkraj zvezd je raj nebeški in božji mir brez hrepenenja, kjer vrtnice cveto brez trnjd, kjer ni za radostjo trpljenja.
Naj Bog Ti da svoj večni mir! žalujoči:
žena ALOJZIJA SINOVI IN HČERKE VNUKI IN VNUKINJE ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 5. oktobra 1971.

is
‘ „ -
7 rm. brk. bung, 3 bdrm, tile bath, cab. kit, WW crptg. thruout, pan. den. fin. bsmt. w-bar Extras. IVz c. gar. Flood control. In $20,’s. Call owner 471-2978 wkdays for appt.
OPEN HSE. SUN 1-5 P.M.
5627 S. Maplewood
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA
Louise Hrovat
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 5. oktobra 1966.
V miru božjem sladko sni vaj draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
hči ELSIE Z DRUŽINO sinova FRANK in JOSEPH z DRUŽINAMA ter OSTALI SORODNIKI, Cleveland, Euclid, O. 5. okt. 1971.
“O, kmalu, če jih imaš.” Andrea vzame iz žepa petsto frankov v zlatu.
“Ah, zlati? Ne, hvala!”
“Ej, ali jih zaničuješ?” “Nasprotno, toda ne maram jih.”
“Ti nisi skromen! Saj imaš korist od tega, če jih menjaš.” “Dečko, dečko, ne misli, da napravi stari Caderousse kako neumnost. Jaz naj bi menjal zlato! Ej, ej, kdo pa naj mi je dal to zlato? Ne, srebro, navadno srebro, tega ima lahko vsakdo.”
“Pač ti mora biti razumljivo, da ne morem vlačiti s seboj petsto frankov v srebru. Za. to bi bil rabil nosača.”
“Prav, daj jih svojemu vratarju, to je krasen mož; tam jih že poiščem.”
“Danes?”
“Ne, jutri; danes nimam časa.” “Kakor hočeš. Ko pojdem jutri v Autenil, pustim denar doma.”
“Ali lahko z gotovostjo raču-nim na to?”
“Gotovo.”
“Hočem si namreč poiskati gospodinjo.”
“Stori to; toda potem me ne boš nadlegoval več, ali ni res?” “Nikdar več.”
Caderousse je postal tako resen, da se je Andreju zdelo pametno, da tega ne opazi, in si
| zato prizadeva, kazati se tem veselejšega in brezskrbne j šega.
“Kako si vesel! Kakor bi imel svojo dediščino že v rokah!” “Žalibog je še nimam, toda dan, ko —”
“Torej?”
“Torej pravim ti samo, da svojih prijateljev nikdar ne pozabim.”
“Da, če te morda ne zapusti tvoj spomin.”
“Ah, ali me hočeš žaliti?” “Jaz? Bog varuj! Baš nasprotno ti hočem dati dober svet.” “In kakšnega?”
“Da pustiš tukaj demant, ki ga imaš na prstu. Ah, pojdi, s takimi neumnostmi naju hočeš pogubiti oba.”
“Na kak način?” vpraša Andrea.
“Nepremišljeni človek! Oblečeš si livrejo in imaš na roki prstan, ki je vreden pet do šest tisoč frankov.”
“Vraga, dobro si ga cenil. Zakaj ne postaneš cenitelj?” “Povedati ti hočem, da se razumem na demante, ker sem imel nekoč enega tudi sam.” “Svetujem ti, da se s tem ne bahaš,” pravi Andrea, ne da bi se razjaril vsled tega novega stiskanja, česar se je bal Caderousse, in mu mirno poda prstan.
Caderousse ga ogleduje tako natančno, da Andrea spozna, da
gleda, če bi rezal steklo. “Demant je ponarejen.”
“Ah, pojdi, ti se šališ.”
“Le ne vznemirjaj se, to se lahko poskusi.”
In Caderousse stopi k oknu ter prične pisati po njem. Steklo je pri tem zaškripalo.
“Motil sem se,” pravi in ga natakne na svoj mali prst, “toda dandanes znajo demante že tudi izvrstno ponarejati.”
“Ali si zdaj pri kraju?” vpraša Andrea. “Ali ti morda ugaja
“Toda pravim ti—”
“Jeden milijon?”
Andrea zgane z ramo.
“In če bi biio tudi več,” pravi Caderousse, “ne bode toliko, kolikor ti želim jaz.”
“Hvala,” pravi Andrea.
“Ah, ti si dober,” odvrne stari lisjak s surovim smehom. “Čakaj, spremim te.”
“Ah, to ni potrebno.”
“O da.”
“Zakaj?”
O, vrata imajo majhno skriv-
moj telovnik ali kaj drugega? nost; ta previdnost se mi zdi po-
Ne sramuj se!
“Ne; ti si dober mladenič in lahko odideš; prizadevati si hočem, da se odvadim svoje časti-lakomnosti.”
“Toda čuvaj se, da se ti pri prodajanju demanta ne zgodi to, česar si se bal pri zlatu.”
“Bodi brez skrbi, ne prodam ga.”
“Da, morda ne danes in jutri,” si misli mladi mož.
“Srečen človek,” pravi Caderousse. “Zdaj zopet najdeš konje, kočijo, sluge in nevesto?”
“Gotovo.”
“Povej mi, dečko, če smem upati, da mi pokloniš lepo ženitveno darilo, ko se: oženiš s hčerko mojega prijatelja Dan-glarsa.”
“Rekel sem ti že, da si to samo domišljaš.”
“Koliko znaša dota?”
2nd Annua! Salute
your local

HIGH SCHOOL TEAM
To kick-off the 1971 High School Football Season, we are offering short sleeve BOOSTER SHIRTS for the nine schools listed below. They’re available in
school colors and are personalized with the school name, team insignia, and the name of the team. They're just the thing ■for showing support for your team at any school event and are
t
available to you for opening a new savings account for $150 or more, or for adding $150 or more to an existing account. LIMIT ONE (1) BOOSTER SHIRT PER ACCOUNT ... no mail requests, please, it . Offer expires October 23, 1971.
lie
■
5% daily interest on passbook savings
PERSONAL BOOSTER SHIRTS AVAILABLE FOR THESE SCHOOLS.-
BRUSH CATHEDRAL LATIN COLLINWOOD EUCLID MAYFIELD MENTOR RICHMOND HEIGHTS ST. JOSEPH WICKLIFFE

"ir®
AVINGS
813 East 185th Street/481-7800 25000 Euclid Avenue/261-1200 6235 St. Clair Avenue/431-5670 ‘ 26000 Lake Shore Blvd./731-1200 6135 Wilson Mills Road/449-2900
trebna. Kadar bodeš kapitalist, ti tudi naredim kaj podobnega.” “Ti si zelo dobrotljiv. Osem dnij prej te obvestim o tem.” Nato se poslovita. Caderousse ostane pred vrati, dokler Andrea ne zapusti dvorišča, nato skrbno zapre svoja vrata in prične skrbno proučevati načrt, ki ga je narisal Andrea.
“Ta ljubi Benedetto!” pravi. “Mislim, da bi se prav nič ne jezil, če bi kmalu podedoval, in bi onega, ki bi mu prav kmalu pripomogel do njegovega pol milijona, ne pogledal baš neprijazno.”
(Dalje prihodnjič)
Saje v gumah
Guma povprečnega osebnega avtomobila vsebuje nekako 4 funte saj.
Ko je France po prekrokani noči prišel v službo, je kar na golih tleh zaspal. Pa je zlomek od nekod prinesel poslovodjo: “Hej, France, tako pa ne bo šlo!”
“Res je precej trdo, saj sem že rekel Janezu, naj mi nekaj za pod glavo prinese!”
ŠE EN KANDIDAT? — Sen. William Proxmire, liberalni demokrat iz Wisconsina, ki je znan po svojem uspehu v boju proti gradnji nadzvočnega potniškega letala z zveznimi sredstvi, baje tudi misli na kandidaturo za predsednika ZDA.

GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .............
NASLOV _________
MESTO ............
DRŽAVA
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
/ Moj novi naslov;
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO