I Studijska I I KNJiŽNiCA I v CEUU J k Izdale »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje l. Trg revolucije 28. - Telefon 80-191. - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 dir polletne 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportaž 10 din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo. v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo biti • uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo Štev 38* TRBOVLJE 23- septembra 1959 Cena 10 din — Leto XII. DOGODEK TEDNA Zavri c: na Gorenjskem bo v nedelja, 27. septf ^jj^^rizerišče velike proslave v počastitev 'IT 'ce KPJ in SKOJ. V dneh 26. lil 27. t. m. ffo veliki tabor in odkritje spomenika prvemu sekretarju SKOJ tovarišu Dragoljuba Milanoviču, ki se ie ob ilegalnem prehodu preko meje v območju Štola smrtno ponesrečil. 0 liku skojevca bo že v soboto, 26. t. m., govoril tovariš Mile Klopčič, njegov takratni sodelavec - v nedeljo, 27. t. m., pa bo glavno zborovanje, ki ga bo odpri sekretar CK LMJ tovariš Mika Ttipalo. V nedeljo vsi za Završnico! — Na Mrzlici nad Trbovljami pa bo v nedeljo, 27. septembra, spominska proslava ob 60-letnici zgraditve Hausen-bihlerjeve planinske koče na Mrzlici Ljubitelji planin in lepe narave iz Zasavja, v nedeljo vsi na Mrzlico! NE VELJA SAMO M HBBf OTROKA Stalna in vsestranska skrb ZA OTROKE ENA IZMED POGLAVITNIH OPRAVIL STANOViBUSKIH SKUPHOST! .A Četudi bomo v tednu otroka skušali praktično uresničiti nekatere načrte, ki naj služijo za boljše in srečnejše počutje naših otrok, bi bilo hudo napak, če bi takoj po tednu otroka ta naša pomoč prenehala. 2al je navadno tako, in kasneje- venomer ugotavljamo, da nam kam-panjščina škoduje, vendar kaže, da bo tudi na tem področju kampanjskega načina dela kmalu konec. V bistvo mnogih na- ših družbenih organizacij ie prihaja do spoznanja, da mora biti skrb za otroka, za njegov-o vsestransko dobro počutje, otroško veselje naša stalna naloga. Ce nikoli toliko, imamo zdaj, ko ustanavljamo stanovanjske skupnosti, najboljše pogoje za tako povečano skrb. Nič čudnega, če so že doslej ustanovljene stanovanjske skupnosti, ki imajo za seboj eno ali dve leti dela, spoznale, da je otroško var- stvo eno izmed poglavitnih opravil, ln da je moč na tem področju doseči velike, včasih celo presenetljive uspehe. Najvažnejše pri tem je to, da so stanovanjske skupnosti, oziroma njihovi orggnl ugotovili, da za tako skrb ni treba kdo ve kakšnih milijonskih sredstev, marveč da sta odločilna le volja in prizadevnost ter nesebična skrb. In kako kaže s povečanim in OB PLENUMU OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V ZAGORJU Uresničevati napotila IV. kongresa ZKS Plenumu občinskega odbora Socialistične zveze je sledilo še plenarno zasedanje občinskega komiteja ZK, ki je obravnavalo nekatere naloge članstva ZK v prihodnjem obdobju. Poročilo Za plenum je pripravil organizacijski sekretariat občinskega komiteja ZK, po poročilu pa se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali razen članov komiteja tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK. Osnovni pomen plenuma je bil utrditi in poglobiti dejavnost osnovnih organizacij ZK, da bi ha svojih območjih predstavljali močno politično silo, sposobno Uresničevati napotila in sklepe IV. kongresa ZKS in programa ZKJ. Nadalje odstraniti vse slabosti in pomanjkljivosti, ki so se v nekaterih osnovnih organizacijah že kar razbohotile. Plenum je izlušči] iz dosedanjega dela osnovnih organizacij še razne druge hibe, ki zavirajo pospešeno uveljavljanje organov delavskega ln družbenega upravljanja. Ena izmed največjlh slabosti v delu osnovnih organizacij je v tem, da so njihovi dnevni redi pogosto ozki, da ne obravnavajo zadev, ki so trenutno najvažnejše in ne trpijo nobenega odlašanja, Tako je bilo vnovič poudarjeno, da kakih 300 članov STROKOVNE SOLE IN INTERNAT V REVIRJIH Skupno vodstvo strokovnih šol? Vedno večje potrebe po strokovnih kadrih, predvidenih v Perspektivnem razvoju našega gospodarstva, so prišle do izraza tudi v gospodarskem načrtu ljubljanskega okraja, ki predvideva razen adaptacije sedanjih šol tudi graditev novih Sol in internatov. Na okraju Posvečajo temu vprašanju obilo pozornosti. Samo v okraju Ljubljana so letos v gradnji lovi šolski objekti v 12 različnih krajih. Na več objektih »o dela že končana in so le-ti Že v uporabi. Tako so pred nedavnim v Zagorju dogradili in Izročili svojemu namenu industrijsko rudarsko šolo, v Trbovljah pa industrijsko kovinarsko šolo, medtem" ko je industrijska rudarska šola v Trbovljah še v gradnji. Največji Šolski objekt, ki ga grade v ljubljanskem okraju, je vsekakor Vajenska šola različnih •trok v Ljubljani skupno z internatom. V naših revirjih je v«Čji objekt rudarska šola v Zagorju z internatom. Kakor ie poudarjeno, je bila industrijska rudarska šola v tem kraju odprta 10. avgusta ob Priliki občinskega praznika v Sagorju, medtem ko internat k tej šoli še gradijo. Kakor že rečeno, so tudi v Trbovljah Industrijsko kovinarsko šolo skohčali in z norim šolskim letom izročili svojemu namenu, medtem ko je •ndlustrijska rudarska šola v Trbovljah še v gradnji. Na **dnji seji občinskega ljudske-*» odbora v Trbovljah pa Je Eksplozija v pekami V soboto so v pekami v Trbov-bah eksplodirale parne cevi v P*rnl peči v Trbovljah. Poškodo-v*n ni bil nihče. Škode pa Je zs Pol milijona dinarjev. bil sprožen predlog, da naj se kovinarska, rudarska in vajenska šola v kraju združijo pod skupno vodstvo. O tem vprašanju so pristojni činitelji v Trbovljah že razpravljali ter sklenili predlagali OLO Ljubljana združitev navedenih strokovnih šol pod skupno vodstvo. ZK še vedno ni našlo pot do aktivnega sodelovanja v vsakodnevnem političnem dogajanju in sploh družbenem življenju. Ni dovolj, da komunisti samo glasujejo za Izvajanje tega ali onega sklepa, pač pa je njihova dolžnost, da se za Izvedbo tega ali onega sklepa vsestransko prizadevajo. Ce k temu dodamo še premajhno iniciativo, ki jo kažejo posamezni člani za reševanje tega ali onega problema, je razumljivo, da se a te ali one strani počasi odstranjujejo. Tudi moralnemu liku komunistov je plenum posvetil precejšnjo pozornost. Nekateri člani ZK pozabljajo, da jih statut ZKJ obvezuje Izpolnjevati njegova določila, medtem ko nekateri mislijo, da lahko, če so komunisti, po svoje ravnajo v tej ali oni stvari. V bodoče bo treba več resnega ln temeljitega študija, ne samo na študijskih sestankih, temveč v vsakodnevnem življenju, kajti le razgledani člani ZK bodo kds vsem številnim in pogosto tudi zapletenim nalogam, ki se postavljajo prednje. Venomer ln ob vsaki priliki pa naj imajo pred seboj napotila in dklepe IV. kongresa ZKS ln programa ZKJ. Sklepi in priporočila le-teh so tako jasna ln nedvoumna, da zagotavljajo vsestranski uspeh, če jih bodo vsi komunisti dosledno uresničevali. stalnim varstvom otrok v Zasavju? Nekaj malega smo že storili, zgradili arnd nekaj otroških igrišč, ki so postala priljubljeno shajališče ln zbirališče. mnogih otrok tega ali onega naselja. Toda to so komaj začetki organizirane skrbi za otroke. Nešteto je še možnosti, da otrokom zgradimo otroška igrišča v vseh naših občinah in celo posameznih naseljih. Kolikšno skrb z ramen bomo odvzeli zaposlenim materam, če bodo vedele, da je njihov otrok v času, ko so na delu, preskrbljen, in da je vsakršna bojazen, kako se imajo, odveč. In ne nazadnje, da so v dobrih rokah. Kajpak pa bo treba, da postavimo skrb za otroke v naših stanovanjskih naseljih resnično v ospredje, In da se ne bomo ustavljali zgolj ob ugotovitvah, to bi potrebovali, to in to ll radi imtill, samo denarja nimamo, da bi lahko začeli. Pogosto bo treba le ustvarjalne Iniciative in mnogo zadev bomo lahko rešili, pri tem pa spoznali, da menda n; lepšega opravila, kot nuditi otrokom tisto, kar jim pripada, oziroma tisto, kar smo zapisali v naše programe dela, namreč veliko skrb da bi naši otroci resnično- .občutili bistvo vsega našega hotenja, opiroma bistvo stvari, ki jo gradimo. Kot rečeno: v bodočih stanovanjskih skupnostih Imamo nešteto možnosti razvijanja in poglabljanja varstva otrok, in če bom0 znali pritegniti k sodelovanju vse tiste, ki lahko po svojih močeh prispevajo k stvari v tej ali oni obliki, ne bomo ostali sredi poti. LETI 28. 50 NA MRZLICI OD PB.LI HAUSENBIHLERJEVO PLANINSKO KOČO. SLIKA PRIKAZUJE OTVORITEV TE KOCE Volivci so razpravljali Indija za prijateljsko sodelovanje z vsemi Predsednik indijske vlade Nehru, ki je govoril na mitingu, Je med drugim dejal, da nima nobena država pravice vmešavati se v notranje zadeve drugih držav In da s® bo Indija trudila pridobiti prijateljstvo tudi tistih držav, ki do nje niso zavzemali vedno prijateljskega stališča. V preteklih dneh so bili v Hrastniku in v Radečah zbori volivcev. V glavnem so bile na njih na dnevnem redu volitve v stanovanjske skupnosti, poročila o perspektivah v kmetijskem gospodarstvu, nadalje komunalne gradnje. O slednjih so na zborih volivcev največ govorili. Na zborih so volivci Volili organe za vodstvo stanovanjskih skupnosti. V Hrastniku bodo imeli dve stanovanjski skupnosti, v Radečah pa eno, prav tako eno v Zidanem mostu. Volivce je kajpak najbolj zanimalo vprašanje izgradenj določenih objektov, stanovanj, izgradnja cest ipd. Iz poročila nekega občinskega odbornika na zboru volivcev smo slišali naslednje: Vprašanje, ki volivce In ostale državljane najbolj zanima, je gradnja stanovanj. Tako zida hra&toMki rudnik 24 stanovanj, JZ 44 stanovanj, radeška papirnica 24 stanovanj, Tovarna ke‘-mlčnih izdelkov v Hrastniku 8, Steklarna pa je začela graditi 24 stanovanj. Razen tega je na teritoriju Hrastnika ln Dola v gradnji 69 enodružinskih zasebnih stanovanj, na podlročju Radeč pa 23 družinskih hišic. Za te gradnje je iz občinskega stanovanjskega sklada na raz- polago 104 milijone dinarjev, lz republiškega stanovanjskega sklada za graditev rudarskih stanovanj pa 40 milijonov dinarjev. V Hrastniku je posebno vprašanje rekonstrukcija krajevne ceste. Zanjo vlada med prebivalstvom veliko zanimanje ln le-to precej pripomore s prostovoljnim delom. Regulacijski stroški za cesto so preračunani na 105 milijonov dinarjev, letošnje leto pa je v ta namen na razpolago 23 ln pol milijona dinarjev. Iz teh sredstev računajo, da bodo zgradili novo cesto od Birtiča do upravnega poslopja rudnika, za promet pa jo usposobili od sedeža občine do Birtiča. Največ bodo porabili za gradnjo mostu proti Dolu. Tudi cesto skozi Radeče bodo pričeli obnavljati. Predračun znaša 12,985.000 dinarjev. Najprej bodo na cesti uredili kanalizacijo, delno podrli tudi dve stavbi. Za dela na cesti je sedaj na razpolago 4 milijone dinarjev, ki jih je odobril iz svojih sredstev delavski svet radeške Papirnice. Mimo vseh teh važnih ob j ek tov pa ima občinski ljudski odbor Hrastnik v načrtu nadaljevanje dela pri krajevni šoli. Le tos bodo za ta dela porabili 13 milijonov dinarjev, ki jih je dal VREME ZA CAS OD 25. SEPT. DO 4. OKTOBRA Ojtro* 26. septembra močan •H t ohladitvijo, nato pretežno lepo vreme z Jutranjo *t*no, pozneje topleje. Okrog 1, oktobra prehodno IžeUbžanJc, a bržkone brez pa. PHb. V. M. PO SVETU Popolna razorožitev Ker se sovjetski ln ameriški predsednik ne sestajata vsako leto, marveč je bilo 15. septembra prvič v zgodovini, da je šef sovjetske (ali prej ruske) države stopil V Belo hišo ln da je šef ZDA obiskal sovjetsko (ali prej rusko) ambasado v VVashingtonu, je razumljivo, da Je ta dogodek zasenčil vse ostale, tudi zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki je v Nevv Torku. Nlkita Hroščev je že nekaj dni v Ameriki! Na uradnih zdravicah so bili izmenjani številni pokloni v obeh smereh, Izrečene so bile premnoge vzpodbudne besede o miru, čeprav ni manjkalo tudi prikritih bodle, ki pa niso poslabšale prisrčne atmosfere. — Nasprotno, poživile so jo. Nlkita Je ploskal Ikeju ln obratno. Skratka, oblek v ZDA se odvija dobro, brez dramatičnih zapletljajev ln brez incidentov na ulici. Kot sta Izjavila oba predsednika, so potekali razgovori med njima zelo prisrčno; na dlani pa je, da bo glavni del razgovorov potem, ko se bo sovjetski gost s svojim številnim spremstvom (spremlja ga več ko sto ljudi) vrnil s turneje po ZDA. Na tej turneji Je Imel N. Hroščev vrsto pomembnih sestankov In javnih nastopov. Najvažnejši Je bil nedvomno njegov govor pred Generalno skupščino Organizacije združenih narodov-Seje so se udeležile vse delegacije, le predstavnik Cangkajškove Formoze Jo Je bojkotiral. Na tem zasedanju Je Hroščev v grobih . obrisih obrazložil sovjetski predlog o popolni razorožitvi, v štirih letih. Države naj bi odpravile vojsko, generalne štabe, voj- na ministrstva in v končni fazi naj bi odpravile tudi sleherne kredite za oboroževanje ali vzdrževanje vojske. Uničili naj bi vse zaloge atomske ln druge oborožitve ln se posvetili »tekmovanju, kdo bo pridelal več koruze, žita, masla in masti«, da ponovimo besede sovjetskega premiera. Kakor da bi se že vnaprej zavedal, da je razorožltvenl načrt preeajeten, je sovjetski premier takoj pristavil, da bi bl| to lahko idealen ctij, da pa se je Sovjetska zveza pripravljena sporazumeti se tudi o delni razorožitvi, o nenapadalnem paktu med varšavskim in atlantskim paktom in o evropski bre-zatoinski coni. Kakšna je bila reakcija na predlog sovjetskega premiera? V Združenih narodih je predsednik zasedanja vljudno povedal, da »so delegacije z vso dolino pozornostjo sledile govoru sovjetskega ministrskega predsednika ln da proučujejo govor«. Tudi v ameriških uradnih krogih so vljudno povedali, da je predlog Hruščeva sicer zanimiv, da pa ne pomeni nič novega; rekli so, da ga bodo skrbno proučili do zadaje vejice, da pa upajo, da bo predsedniki vlade Hroščev podrobneje razložil, kako sl zamišlja mednarodno učinkovito nadzorstvo nad razorožitvijo. Na to pripombo Je Hroščev odgovoril približno takole: «Ce se bomo sporazumeli, da se popolnoma razorožimo, potem res ne bo težko uvesti tudi učinkovite kontrole, kajti no bena vlada ne bo Imela kaj skrivati pred drugo..,« Najbrž pa se zahodni državniki ne bodo zadovoljili s tako splošno Izjavo ln bodo želeli zvedeti kaj več- Britanski ministrski predsednik Maomlllan je n. pr. pozdravil novi sovjetski predlog za razorožitev, (ki Je v bistvu predlog la leta 1952), pripomnil pa je, da bi želel kaj več zvedeti okrog nadzorstva nad razorolevanfem... Napak bi bilo, če bi se kdorkoli, tudi Rusi in Američani, vdajali malodušju, če n. pr. sovjetska pobuda ne bo naletela na plodna tla. Skoraj gotovo je, da od zaključnega komunikeja ne smemo pričakovati konkretnih rezultatov, kajti »Elsenhotver in Hroščev se nista prišla pogajat, marveč raztovarjat.. •« Važna je atmosfera, ki Jo bo ta obisk ustvaril, in treba je reči, da atmosfera ni slaba. »Led hladne vojne se ni začel samo tajati, marveč se že razkraja,« je dejal Hroščev na enem prvih banketov, ki so jih priredili njemu v čast-.. Ker je sovjetski oblek v Ameriki dogodek »številka 1« je razumljivo, da so drugi potisnjeni nekoliko vstran. Vseeno pa je treba vsaj na kratko omeniti toliko pričakovano de Gaullovo Izjavo o Alžiriji. Francoski predsednik je obrazložil svoj načrt za rešitev alžirskega vprašanja na najbolj nesrečen način, tako da so ostali nezadovoljni 1 Alžirci, ki ga ne morejo sprejeti, I Francozi, bodisi tisti, ki so za politiko »trde roke«, bodisi tisti, ki žele razumno, realistično, predvsem Pa hitro rešitev alžirske krize. Kaj Je bistvo de Gaullovega načrta V načelu prizna pravico Alžlrcem do samoodločbe; toda to pravire bodo lahko uveljavili šele štiri leta potem ko bo Alžirija »pomirjena«. Ker pomeni »pomiritev« to, da bodo v sleherni vasi francoske vojaške posadke »bdele nad redom In mirom« in da bodo spravili v koncentracijska taborišča vse, ki smatrajo Al žir že za suvereno nacijo, potem je na dlani, da Ima de Gaullov predlog oziroma načrt samo platonično vrednost, ln sicer v toliko, v kolikor načelno priznava pravico do samoodločbe, To pomeni na teoretičnem področju določeno spremembo dosedanjih francoskih stališč. Toda ta platonična tenčlna ne bo do sti vplivala na razvoj alžirske krize, niti na posledice, ki jih v mednarodnem okviru povzroča. Kot trdijo dobro poučeni krogi, Je Eisenhower med obiskom v Parizu zahteval, naj da Franclja realistične pobude za rešitev alžirske krize, take, da jih bo moč začeti uresničevati že v drugi polovici septembra, t. j. še pred debato o Alžiriji, ki bo v Generalni skupščini OZN, Le v takem primeru da bo Amerika podprla Francijo. De Gaullovi predlogi oziroma načrti pa tega pričakovanja niso opravičili ln zato je zelo verjetno, da se bo ameriška delegacija ob glasovanju o Al-žiru vzdržala, kar bo dalo mnogim južnoameriškim državam pobudo, da bodo glasovale proti Franciji. Podobno Je tudi z drugim francoski mzavezni kom, z Britanijo. Za Britanijo menda sicer ni nevarnosti, da bi se vzdržala glasovanja; toda če ne bo učinkov! tih ln za pbe starani sprejemljivih ukrepov, ki bi obrnili alžirsko zadevo na bolje, britanska vlada ne bo «? ničemer vplivala na vlade dežel Brl lanske skupnosti narodov, naj zavzamejo blagohotno stališče do Franclje, .,« na razpolago kolektiv rudnika iz svojih prostih skladov. Nadalje je v načrtu gradnja šole v Radečah. Načrt nove šole je republiška revizijska komisija že odobrila. Stroški nove šole so preračunani na 86 milijonov dinarjev, z gradnjo pa bodo pričeli prihodnje leto. V Hrastniku nameravajo zgraditi prav tako Potrošniški center, za katerega so načrti v delu, v stavbi je predvidena mesnica, trgovina, mlekarna z mlečno restavracijo ter trgovsko poslovalnico z zelenjavo. Predračunska vsota znaša 32 milijonov dinarjev, ni razpolago pa je občasno 17 milijonov 200 tisoč dinarjev. Poslopje bo stalo nad Birtičem. Predvideno je, da bo prihodnje leto pod streho. V načrtu je tudi regulacija potokov Boben, Brni ca in Sopeta. V ta namen je letošnje leto na razpolago iz vodnega sklada nad 41 milijonov dinarjev. Dela na lokalni cesti nad železniško postajo, ki so prebivalci nanjo tako dolgo čakali, je v zaključni fazi. Zanjo bodo letos porabili devet milijonov dinarjev. — Predvidena je gradnja Zdravstvenega doma v Hrastniku, ki je preračunana na 11C milijonov dinarjev. Pripravljat ni ln gradbeni odbor za to ustanovo je že izvoljen, vendar s konkretnim delom na tem objektu še niso pričeli V Hrastniku je še vedno odprto vprašanje izgradnje javnega kopališča. V Radečah tega problema ni, saj razpolagajo z dvema kopaHščima. V Hrastniku pa so glede tega objekta mnenja še deljena, namreč kje in koliko kopališč naj bi napravili, ker Je hrastniška dolina izredno dolga. Volivci so dobili na zborih volivcev pojasnilo o stanju z gradnjo zasavske ceste, s katero naj bi pričeli prihodnjo spomlad V Spodnjem Hrastniku so se volivci na zboru oglašali v razpravi z- vprašanji, posebno glede zobne zdravstvene službe, nadalje glede škropljenja ceste ln škode, ki j0 povzročajo saje tz trboveljske Elektrarne. Zbori volivcev so bili dobro obiskani. Iz številnega obiska sklepamo, da se državljani zelo zanimajo za probleme v komuni. R. V. Tedeo prometa v Zagorju Pretekli teden so Imeli v Zagorju teden prometa. V izložbah zagorskih trgovin so bile ob tej priložnosti razstavljeno fotografije raznih prometnih nesreč, lični letaki pa so opominjali na previdnost in predvsem na potrebo treznosti voznikov motornih vozil, gtevtio prometnih nesrr-fi v Zagorju je bilo letos v primeri z lanskim letom precej večje Medtem ko je bilo lani skupno 17 proment-nlh nesreč 'e h*In l^tos ie de septem/ira 7 huvih In 8 lažjih nesreč na ee*t|, nadalje en» smrtna nesreča. S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA LMS V TRBOVLJAH Mlade proizvajalce v mladinska vodstva Pretekli četrtek je v prostorih občinskega komiteja Zveze komunistov Trbovlje zasedal plenum občinskega komiteja Ljudske mladine. Udeležila sta se ga tud} sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov tovariš Ribič in organizacijski sekretar tovariš Železnik. Plenum je odprl predsednik tovariš Ivo Trenti, ki je kot najvažnejšo točko zasedanja plenuma predlagal bližnje Volitve v vodstva tovarniških in šolskih kolektivov. V referatu, ki je sledil, je sekretar tovairiš Radulovič nakazal nekatere smernice in dal navodila, ki naj bi vodili dosedanja vodstva ob pripravljanju volitev. Poudaril je, da morajo biti konference startne točke za še boljše delo v prihodnosti. — Mladini naj prikažejo, kaj je mladina že storila v preteklem letu in kakšne naloge jo še čakajo. Za konference naj se pripravijo konkretni in realni programi, ki bodo zamenjali prejšnje nedoločetne resolucije. Programi, ki so v načrtu, naj se izdelajo v okviru možnosti, ki jih ima mladinska organizacija v določeni tovarni ali šoli. Zajemali naj bi predvsem probleme ideološke izobrazbe, vzgojo kadrov, prostovoljna dela, zabavno življenje ln še druga vprašanja, ki so aktualna v posameznih kolektivih. Za lažjo izpolnitev zastavljenih nalog naj se mladinska vodstva v prihodnje bolj povežejo s šolskimi in tovarniškimi vodstvi. V nadaljevanju je tovariš Radulovič poudaril, da morajo biti zaključki VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije In IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije ideološka osnova in vodilo, iz katerih naj črpajo mladinska vodstva svoje naloge in smernice V prihodnosti. Naglasil je pomem proslav ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ ter pripomnil, da naj le-te ne bodo le počastitev spomina naših prvoborcev za delavske pravice ln našo stvarnost, ampak naj se mladim ljudem prlkače tetko življenje njihovih vrstnikov v stari Jugoslaviji. K0 je govoril o organizacijskih vprašanjih, je govornik podčrtal, da je važno, da pridejo v nova mladinska vočtetva predvsem mladinci iz proizvodnje. Poudaril je, da je treba strogo paziti na demokratičnost pri volitvah. Ponovno naj se predlagajo mladinci, ki so že izkazali v vodstvu mladine, polagoma pa naj se uvajajo v delo mlajši mladinci, da bodo lahko pozneje zamenjali svoje starejše vrstnike. V vodstva naj se predlagajo tudi dekleta, ki predstavljajo precejšen odstotek skupnega števila mladine. Na koncu je tovariš Radulovič poudaril, da mora ltl naša mladina v korak z. družbenim razvojem. Dejal je, da se zahteva od naše mladine vedno več, kajti ravno tl mladi ljudje bodo v bližnji prihodnosti kotnaporl skušajo opremiti delav-člani delavskih svetov in uprav-nico, v kateri se bo mladina, ki nih odborov odločali o proizvodnji in gospodarstvu nasploh. V diskusiji, ki se je razvila po tem referatu, je plenum obravnaval nekatera pereča vprašanja, kot na primer neorganira-nost precejšnjega števila mladincev, pomanjkanje discipline in avtoritete mladinskih vodstev, pa tudi razveseljiva dejstva, kot je na primer udarniško delo, saj so mladinci in mladinke v raznih delovnih akcijah opravili nad 16.000 delovnih ur. Predsednik Trenti je grajal nekatere člane sekretariatov, ki jim gre le za funkcije, za aktivno delo pa se ne zmenijo. Poudaril je, da morajo vodstva vedno dajati zgled ostalim mladincem. V diskusijo sta konstruktivno posegla tovariša Ribič In Železnik. Tovariš Ribič je poudaril, da mora biti delo v organizacijah pisano In privlačno. Dejal je, da naj bo program, kakršen se izvaja na avtomobilski cesti, osnova, ki Pa naj se seveda prilagodi lokalnim prilikam. Razni avto-moto In drugi tečaji, zabavne prireditve, plesi ln podobno, so stvari, ki bodo mladino pritegnile k delu. Konkretno je predlagal, naj se mladinska vodstva povežejo z avto-moto društvom ter s skupnimi jo tehnika zanima, lahko vsestransko izživljala. Ce bo mladina pokazala aktivnost in zanimanje, tudi pomoč ne bo izostala. Vsi ji bodo pomagali. Tovariš Železnik pa je naglasil, da morajo biti interesi mladinske organizacije enaki kot so interesi mladine. Znati je treba spraviti te interese na skupni imenovalec. Udarniško delo naj ne bo na primer samo delo, ampak naj mu sledi kratek ples, zabava in podobno. Skratka — treba je znati združiti koristno s prijetnim. Samo tako bomo pridobili mladino v velikem številu. Naši mladi ljudje pa naj ne bodo samo delavci, ki naj vestno opravljajo svoje delo, temveč se morajo seznanjati tudi z našim družbenim razvojem, da bodo jutri brez težav lahko postali člani delavskih svetov, novanjske skupnosti itd. Mla-upravnih odborov, svetov sta-dinci naj bodo aktivni, sposobni državljani, ki bodo znali upravljati sami s seboj. V marksističnih krožkih in klubih mladih proizvajalcev naj se vzgaja čim-več naših mladih mladincev. Po končani razpravi je predsednik tovariš Trenti podal zanimivo poročilo o svojem potovanju po ZAR, nato pa je bil plenum ob 19.30 zaključen. IZ RAZPRAV NA KONFERENCAH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Fluktuaciia še vedno pereč problem Povsem razumljivo je, (la so na teh konferencah sindikalna vodstva zagorskih podjetij postavilo v ospredje svoje delo v preteklem obdobju in skušala, kolikor mogoče, realno oceniti gospodarjenje svojih kolektivov. Kjer so se na polletne obračune dobro in temeljito pripravili, so konference dale precejšnje rezultate, kjer tega niso storili, obračuni šestmesečnega dela niso rodili kaj prida uspehov. Za današnji sestavek smo vzeli samo en problem, ki so ga na konferencah še posebej obravnavali, ln ki, kot kaže, precej škoduje normalnemu poteku proizvodnje. Gre za prekomerno odhajanje zaposlenih iz nekaterih zagorskih podjetij. Zlasti z rudnika ln delno iz tovarne konfekcije »Sava«. Razumljivo je, da na primer rudniku kot največji gospodarski organizaciji v občini, kjer je zaposlenih nad 2300 ljudi, menda še ne bodo tako kmalu onemogočili fluktuacijo. Vprašanje pa je, in ki so ga na rudniški konferenci postavili v ospredje, zakaj ljudje odhajajo iz kolektiva. In slednjič, kdo odhaja? Rudnik dobiva v zadnjih dveh letih pretežno večino novih jamskih delavcev iz sosednjih republik. To so v glavnem ljudje, ki se često selijo iz podjetja v podjetje, in pravzaprav nikjer nimajo pravega obstanka. V svojem bistvu so še vedno popotniki, in dokler bodo naši rudniki ali nekatera večja podjetja v zadregi z delovno silo, bo ta pojav aktualen. Na sindikalni konferenci rudnika so na primer povedali tudi tale primer: V Beogradu sta se srečala dva znanca. Beseda je dala besedo, in eden je povedal, da išče vsakdanji kruh. Drugi je povedal, da je delal v Zagorju pri rudniku, da pa se je kmalu naveličal in odšel po svetu. Ko je razmišljal, je prišel do prepričanja, da je pri tem rudniku še najbolje zaslužil, in da je imel tudi nekatere druge pogoje za življenje, četudi za zdaj še minimalne. Drugemu je nasvetoval, naj odide v Zagorje, kjer bo za gotovo dobil delo pri rudniku. Fant je poslušal znančev nasvet, in ker ni natanko vedel, kje je Zagorje, je taval po Jugoslaviji več tednov in končno prišel v Zagorje lačen ln brez beliča v žepu in brez obleke. Obratovod-ja mu je Iz lastnega žepa posodil toliko, da je sploh lahko začel z delom. Takih in podobnih primerov je nešteto. Samo v prvem polletju je prišlo In odšlo iz zagorskih rudnikov več desetin ljudi, v glavnem mladih in sposobnih za delo, pa brez osnovnega nagiba, ki mu pravimo obstanek. ' Drugo vprašanje je, ali samo ti nagibi silijo ljudi, da prihajajo, nekaj časa delajo in vzamejo obračun? Na konferenci so povedali, da tudi nekatere življenjske prilike silijo ljudi, da se selijo iz kraja v kraj, iz podjetja v podjetje. Najbolj pogosti vzroki so slabo stanovanje oziroma minimalne stanovanjske prilike, slaba oziroma nezadostna hrana v menzi, in morda želja za lažjim delom. Ustavimo se ob prvem problemu, stanovanjih. Znano je, da ima rudnik v glavnem samo stare samske domove, razen dveh, ki sta bila zgrajena po vojni. Vse ostale samske domove bi že zdavnaj morali podreti, ker res niso več primerni za stanovanja oziroma bivanja ljudi, ki po svojem rednem delu nimajo drugega izhoda, kot da se zadrže v samskem domu, ki pa ni nič kaj privlačen, ali pa da gredo na cesto oziroma gostilno. Rudnik ima sicer v načrtu sezidati večji, sodobnejši samski dom, toda tega bo lahko zgradil šele v perspektivi. Hrana v menzi se je sicer zboljšala, toda za rudarja, ki sedem ali psem ur trdo dela, je premalo izdatna. ' Evo področje dela, kjer bi morala sindikalna organizacije več storiti, ko je storila, čeprav je res, da to opravilo ni majhno ne lahko. Vendar je vsemu aktivu jasno, da bodo morali začeti s tem delom. Treba bo ljudi bolj vzgajati, jim dopovedovati, da so prišli v kolektiv, kjer ni moč dopuščati večnega prihajanja in odhajanja. Mnogo več pa bo morala sindikalna organizacija storiti za izboljšanje kuhinje v obratu družbene prehrane. Čeprav se je ta obrat osamosvojil, bo pomoč podjetja in sindikata vendar več kot nujna. Prav tako pa bo treba vsem samskim delavcem vsaj dopovedati, da so za zdaj stanovanjske in druge prilike še nekoliko težke, da pa Ima kolektiv namen, to vprašanje zadovoljivo rešiti v korist delovnih ljudi. Tudi v tovarni »Sava« so govorili o odhajanju kvalificiranih delavk iz podjetja. Tu je zadeva težja, ker razpolaga kolektiv z manj zaposlenimi, razen tega pa je vezan na kvalificirane moči. V prvem polletju je odšlo iz podjetja menda 30 kvalificiranih moči, kar je občutno otežkočalo normalno proizvodnjo. Ce k temu dodamo še to, da razpolagajo s slabimi stroji, na katerih je že težko delati, potem je razumljivo, da v tem podjetju fluktuacija ni tako majhen problem in ga bo morala sindikalna organizacija skupno z upravo podjetja kako rešiti ali vsaj omiliti. (v) TEME POZARNO-VARNOSTNI TEDEN DOBRA PREVENTIVNA SLUŽBA ZMANJŠUJE ŠTEVILO POŽAROV Že nekaj časa prirejajo gasilci redno vsako leto požarnovarnostni teden. Letos bodo temu tednu posvečeni dnevi od 27. septembra do 4. oktobra. Za požamo-vamoetni teden pripravljajo gasilci celo vrsto akcij, ki naj opomnijo prebivalstvo na nevarnosti in škodo, ki jo lahko požar povzroči posamezniku ali pa celotni družbi. Glavni poudarek požarno-vamoetnega tedna bo torej na vzgoji. Statistika nam pove, da je število požarov sicer vsako leto manjše. Toda na žalost nam zadevni podatki povedo, da po požarih povzročena denarna škoda narašča. Sicer je razumljivo, da z razvojem naše industrije naraščajo tudi vse večje nevarnosti požarov. In tudi škode so sedaj mnogo večje, zlasti v industrijskih obratih, kjer stoje stroji milijonske vrednosti. Le majhna pogreška v sami gradbeni konstrukciji ali razporeditvi faz delovnega 'procesa v posameznih nezaščitenih oddelkih ter še morebitna nepoučenost ali nepazljivost delavca — obdelovalca pri stroju — lahko povzroči v kaj kratkem času večstomilijonsko škodo, kot se je to na primer zgodilo v Sloveniji v majhnem časovnem presledku v dveh velikih lesnih kombinatih. Gasilski organizaciji je že v precejšnji meri uspelo z dobro preventivno službo, z vzgojo vseh državljanov, zlasti še mladine in otrok, da se je število malih požarov skrčilo. Vendar bo še nadalje naloga in skrb gasilcev ter drugih odgovornih faktorjev, da se posveča posebno industrijskim obratom, raznim obrtnim delavnicam, trgovskim lokalom in skladiščem z nakopičenimi zalogami dragocenega blaga vse večja pazljivosti Marsikje bi bilo potrebno uvesti stalno preventivno-vamostno službo. Proti SVET ZA BLAGOVNI PROMET PRI OBLO HRASTNIK JE RAZPRAVLJAL Ozimnice in odkupi TRBOVELJSKI RIBICI UREJUJEJO STRUGO TRBOVELJSCICE SPLOŠNO ČEVLJARSTVO V TRBOVLJAH USPEŠNO OSVAJA NOVE IZDELKE Usluge potrošnikom Uvajanje vedno novih koltiStn zaščitnih sredstev v naši industriji je napotilo naše trboveljsko Splošno čevljarstvo, da Je pričelo z Izdelavo vrste hlgieneko-tehnlš-nih zaščitnih sredstev. Tako so v podjetju izdelali zaščitne čevlje za rudarje, delovne oz. Žaščitne rokavice, predpasnike Ipd. Izdelana zaščitna sredstva to v zadovoljivi meri našla pot v naša domača gospodarska podjetja. Tako Je na primer Strojna tovarna naročila delovne ln varilske rokavice, Elektrarna Je uvedla rokavice in predpasnike, Cementarna rokavice ln Rudnik Trbov-lje-Hrastnik tudi rokavice. Delavski svet rudnika Je tudi sklenil, da se osvojijo domači izdelki, ki po svoji kvaliteti ustrezajo tudi glede cene. Cene teh izdelkov pa so nižje od zaščitnih sredstev, ki Jih prodaja Veletrgovina z zaščitnimi sredstvi »Aatra« v Ljubljani. Primerjava nam pokaže, da veljajo varilske rokavice v Ljubljani 1400 do 1700 din, pri domačem čevljarskem podjetju pa 1100 do 1400 din. Nepopolni zaščitni čevlji znamke »Alpina« stanejo 4800 dtn, domači izdelek, ki Je popolnoma zaščitno barejen, pa stane le 4500 din, kljub temu, da Je nakup potrebnega materiala zaradi večjega prometnega davka dražji, medtem ko stanejo delovne rokavice domačega izdelka 660 din. Cenejši in kvalitetnejši izdelki domače obrti bi morali usmerjati naša Industrijska ln druga podjetja, da bi se s svojimi nakupi ln izpopolnitvami z zaščitnimi sredstvi predvsem naslonila na domačo obrt, ker Je treba k cenam zunanjih podjetij prišteti tudi prevozne stroške Itd. Na upravi domačega čevljarskega podjetja so nam tudi zatrdili, de bi s pametnim sodelovanjem referentov ln komisij za HTZ v podjetju lahko Izdelali Se marsikatero zaščitno sredstvo ceneje ln bolj praktično za delovne prilike v posameznih podjetjih. Nadalje smo tudi izvedeli, da bodo v čevljarskem podjetju v kratkem popolnoma modernizirali popravilo čevljev, kar bo pocenilo dosedanje delo s hitrejšim in solidnim popravilom. V ta namen namerava svojo mrežo popravi)alnlc tako preurediti, da bodo v poslovalnicah sprejemali popravila in Izdajali čevlje, v centralni mehanizirani poprav-IJalnlcl pa bi čevlje popravljali. Manjša in hitra popravila pa bi še vedno mimogrede opravili v poslovalnicah. Vsekakor velja Izreči vse priznanje delovnemu kolektivu Splošnega čevljarstva v Trbovljah, kajti doslej lahko to podjetje štejemo za eno od najbolj prizadevnih ustanov za Izboljšanje uslug prebivalstvu. Mimo drugih tekočih vprašanj je svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru Hrastnik obravnaval tudi trenutno najvažnejše vprašanje — odkupe in preskrbo ozimnic. Kakor povzamemo to zadevne irazprave na odgovornem mestu, je trgovska mreža v Hrastniku storila vse potrebne priprave za odkup zadostnih količin ozimnic za potrebe hrastnlškega kraja, medtem ko bo radeško prebivalstvo oskrbela s potrebnimi ozimnicami krajevna kmetijska zadruga. Za Hrastnik so sklenjen« pogodbe za nakup 850 tisoč kilogramov jabolk, dva vagona zelja ln 3 vagone čebule. Zadevne pogodbe eo, kakor rečeno, sklenjene in ni bojasnl, da bi Hrastničani ostali brez ozimnic. V kraju pa se pojavlja vprašanje vskladliščenja ozimnic, zlasti ker je na razpolago prostorov le za 7 ton krompirja, kar Je za potrebe kraja premalo (pripomba uredništva: ali ne bi krompir lahko shranila »Vi-taminka« v Trbovljah, ki ima dovolj veliko skladišče?). — Na zborih volivcev na radeškem sektorju Pa prihaja do izraza bojazen glede odkupa jabolk, ki so na tem področju zelo dobro obrodila. Svet za blagovni promet je že naprav)! potrebne korake, da ne bi prišlo do okvar pri tem pridelku. Glede odkupa jabolk bo morala storiti glavno kmetijska zadruga Radeče. Določena je orientacijska cena za odkup zimskih jabolk, kmetijska zadruga pa bo morala napraviti zadevno propagando ln izvesti čim prlkladnejši odkup jabolk. Kar se tiče preskrbe krompirja, stoje stvari tako, da ga ne bo mogoče preskrbeti v celoti za potrebe industrijskega paeblval-stva z bližnjih kmetij, niti ne na radeškem kmečkem sektorju. Trgovska mreža je zaradi tega napravila potrebne zaključke za nakup v krajih, kjer so pridelali več krompirja, vendar bo letos s tem pridelkom teže zaradi slabše letine spričo letošnjih vremenskih naprllik. Problem mesa je, kot drugod, tudi v Hrastniku še vedno akuten, medtem ko v Radečah to vprašanje ni tako pereče. Težav« pa so z nakupom telet, ker se ta oddajajo v pitatišča. Za ostalo meso se položaj boljša. — Za Hrastnik je zaključen nakup 10 vagonov svinj, nekaj za prodajo, v glavnem pa za zakol. Prve pošiljke pričakujejo še ta mesec. Pereče vprašanje so tudi jajca. Svet za blagovni promet je sklenil, da ee ie-ta nakupijo v Ljubljanski mlekarni, ki jih nudi po 22 dinarjev »a kos- Želeti je, da bi potrošnikom nudili v večjj meri ostalo sadje, kot na primer grozdje, slive in broške. Ona groadju je za sedaj predraga, saj se še vedno suče okrog 100 dinarjev za kilogram, kar je pri bogati letini grozdja vsekakor preveč. Prav tako primanjkuje za vkuhava-nje hrušk, ki jih letos ni dovolj na trgu. Iz prednjega sledi, da glede preskrbe glavnih ozimnic za prebivalstvo kraja ni bojazni in ne, da bi imeli kmetje težave glede prodaje svojih pridelkov na domačem trgu. Važno je le, da se zadevni odkupi izvrže preko kmetijskih zadrug, da zagotovimo stabilne cene ln preprečimo prekupčevanje. R. V. . PETNADSTROPNA HIŠA SE JE ZRUŠILA Pretekli teden Je vso Italijo pretresel groeovlt dogodek. Zgodil se Je minulo sredo v Barlettu: petnadstropna hiša, ki še ni bila popolnoma sesedena, se je zrušila kot peščeni grad, ki ga narode otroci. V ra. Scvinah je našlo smrt 58 ljudi, od starčkov do otročičkov. Tu In tam celo kar cele družine. Res drži rek, da nesreča nikoli ne počiva, toda v tem primeru ne velja. Danes se po celi državi sprašujejo, kako Je moglo pritj do te nesreče. Krivca Je treba ugotoviti, da ne bodo posamezniki na račun umešanega dobička postavljali v nevarnost življenja številnih družin. OB 40-LETNICI KPJ IN SKOJ IVA DOBOVCU POSEBNA SLOVESNOST V OKVIRU PROSLAV 40-LETNICE SKOJ Nad Dobovcem, v kraju Dol na poti z Dobovca na Kum, bo tudi letoe v okviru proslav 40-letnlce KPJ ln SKOJ posebna slovesnost na mestu, kjer je bila 1937. leta vseslovenska konferenca SKOJ. Pomen te konference, ki Jo Je imela slovenska napredna mladina na proriem, je bil velik. Na njej so obravnavali tedanji mednarodni politični poloiaj, osnovanje mladinske fronte, probleme vajenske mladine In list »Mladina«. Te konference, ki so nanjo prišli delegati iz vse Slovenije, so se udeležili tudi starejši člani Partije, med njimi: tovariši Miha Marinko, Lojze Hohkraut, Farčnlk, Sergej Kraigher, Ivan Bratko, Pavle Baloh in drugi. Konferenco pa je vodil tov. Ivan Bratko. To zborovanje Je bilo v tistih časih velikega pomena, saj Je bilo neposredno po zgodovinskem dnevu, ko Je bil na Čebinah nad Trbovljami. Ustanovni kongres KPJ, po dru- gi strani pa Je Imela ta mladinska konferenca pod Kumom značaj borbe proti naraščajočemu vplivu fašizma. Pred dnevi se Je v Trbovljah želel poseben odbor v okviru odbora za proslave 40-letnlce KPJ ln SKOJ s nalogo, da pripravi e«. Izvede organizacijo spominske slovesno-, stl na kraju, kjer Je bila leta 1937 mladinska konferenca in kjer je še II, novembra 1951 takratni OK LMS Trbovlje odkril spominsko ploščo. Ta slovesnost naj bi bila združena v otvn rltvljo nove smučarske koče, ki stoji blizu kraja konference in na kateri Je vzidana spominska plošča. Na to proslavo bodo povabili udeležence nekdanje mladinske konference kakor tud' vse mladinske in skojevske aktiviste pred vojno, med vojno ln po osvoboditvi, prav tako vse člane SKOJ Trbovlje In gosednlh občin. t- IZ VIDEMSKO - KRŠKE ZADRUGE Veliki načrti Letošnji plan ee4ve visoko, donosnih vrst pšenice je višji od lanskega, kar je tudi razumljivo, saj ime zadruga z« seboj že bogate Izkušnje. V proizvodnem sodelovanju med zadrugo in kmeti bodo zaeejsli 30 hektarov površine * boljšimi vrstami pšenice. Sklepanje pogodb je že v teku. Prvi rezultati so ohrabrujoči, saj mnogi zadružniki sami prihajajo v zadružno pisarno poizvedovat, kdaj bodo lahko »Menili pogodbo za sodelovanje pri proizvodnji pšenice. Zadruga pravkar urejuje breskov nasad na 3,5 hektara, je pa v načrtu obnova *e nadaljnjih 7 hektarov sadovnjaka. Zadružni vinogradi merile 13 hektarov, od tega je 5 hektarov sodobnih nasadov- Zanimanje med kmeti za obnovo sadovnjakov In vinogradov pa Je čedalje večje, zato Je v tem pogledu pričakovati v prihodnosti mnogo večji razmah. Tetkoča pa js v tem, da obstajajo ponudbe za obnovo majhnih, raztresenih površin, vtem ko je sedovanje v zveznem natečaju za potrebna Investicijska sredstva možno šel« pri obnovi kompleksa 25 hektarov. Pri zadrugi je center za živi. norejo, ki je za sedaj na Sremiču, bodo pa ga, čira bo mogoče prenesli na Videm, s čimer bo dobil večje možnosti za nadaljnji razvoj. Posebno pozor, nost posveči zadruga ivlnjerejl Zadnje čase je kupila 19 plemenskih svlni za vzrejo beko-nov. Predvidevajo nakup še štirih merjascev. Zaradi tega najbrž ne bo težko Izpolniti plan za vzrejo 120 bekonov, kajpak v pogodbenem sodelovanju s Proizvajalci. Naročajte se na »Zasavski tednik« Na kratko po domovini Uto n* oblaka v Črni gori. — Predsednik Tito se že dalj časa mudi na obisku v Črni gori. Govor tovariša Tita v Nikšiču je poslušalo okoli 50.000 prebivalcev Nlkšiča ln okolice. Mladina v boju pred vojno- — V domu sJfl« dlkatov v Beogradu je bila v edboto slovesna komemoracija, posvečena sedmim sekretarjem SKOJ, ki so pred drugo svetovno vojno darovati svoje življenje v boju proti tedanjemu kapitalističnemu režimu. Na slavnostni akademiji je govoril Veljko Vlahovič- Seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Ljubljana. — Polletni rezultati na področju okraja Ljubljana dajejo ugodne napovedi za izpolnitev letnega gospodarskega plana. V prvi polovici leta je Industrijska proizvodnja v ljubljanskem okraju dosegla 48,34®/* letnega načrta, kar je hkrati 46,4«/« celokupne količinske proizvodnje, predvidene v perspektivnem planu našega okraja za razdobje od 1957 do 1961. Proslava 15-letnlce osvoboditve Beograda. — Beograd se že pripravlja na proslavo 15-letnice osvoboditve Beograda. Slovesnost bo 20. oktobra. Razen slavnostne seje bodo prirediti sprejem vseh predstavnikov družbenega življenja Beograda m povabili k proslavi te obletnice tudi zastopnike glavnih mesi vseh naših republik. Pripravljajo tudi razstavo, posvečeno 15-letnemu razvoju Beograd*. Mesto Novo Velenje odprto. — V nedelje so Imeli v Velenju veličastno proslavo 40-letnice KPJ, združeno z otvoritvijo mesta Novo Velenje. Slovesnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki iz vseh krajev Slovenije. Več kot 20.000 obiskovalcem slavnosti je govoril pokrovitelj proslave podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. Novo Velenje je plod naporov naše sociali-stične skupnosti ln novo središče Šaleške doline. Spominska proslava na Turjaku. — V počastitev 40-letnlce KPJ je bila v nedeljo D* Turjaku velika proslava z odkritjem dveh spomenikov, Nad turjaškim gradom so krili spomenik 120 padlim borcem ter spominski kamen žrtvam belogardističnega hudodelstva Spominske slovesnosti na Turjaku se je udeležil tudi sekretar CK ZKS MU** Marink«« kliilcem varnostnih predpisov pa naj se, povsod kjer je to potrebno, odnos organov ljudske oblasti še bolj poostri. Naši gasilci bodo v tednu požarne varnosti s pomočjo učiteljev organizirali v osemletkah in industrijskih šolah pisanje nalog te gasilske tematike. Najbolj dobro spisane naloge bodo nagrajene. V dneh požarno-varnostnega tedna si bo šolska mladina ogledala vzorno urejene gasilske domove, razstave gasilskega orodja itd. Tudi ogled praktičnih vaj, ki jih bodo gasilci Po vseh večjih krajih ob tej priložnosti priredili, bo poučno in vzgojno vplival na mladino. Nadalje bodo gasilci povsod, kjer bo mogoče, priredili predavanja s predvajanjem filmov, ki prikazujejo vzroke nastanka požarov, škode in posledice izbruha ognja' za posameznika in družbo. Škode po požarih gredo letos v stotine milijonov. V soboto, 3. oktobra, pa bodo v okviru prireditev gasilcev v naših krajih zagoreli tudi kresovi po bližnjih hribčkih. V Ljubljani'in še drugih večjih slovenskih krajih bodo imeli gasilci parade ter praktične vaje z razstavo svojega orodja. Te razstave naj pokažejo javnosti njihovo opravo, množičnost in Pripravljenost velike armade naših gasilcev, braniti zasebno in družbeno imetje pred ognjem in še drugimi elementarnimi negami ter pomagati ljudem, kadar so v sili. Za požarno varnost posvetimo res na splošno le majhen del svojega prostega časa. Zato naj stori vsak posameznik na svojem delovnem mestu v podjetju, industriji, uradu, v kmečkem gospodarstvu ter v gospodinjstvu požamo-vamostne mere, da se zavarujemo pred možnim Izbruhom ognja. S tem bomo koristili TEDNA sebi, družbi pa zavarovali materialne dobrine, ki jih dan za dnem Ustvarjajo marljive roke naših delovnih ljudi za srečnejšo prihodnost vseh. S takim ravnanjem in pazljivostjo se bomo tudi najbolj oddolžili našim gasilcem za njihov nesebični trud, ki ga vlagajo za odstranjevanje nevarnosti, ki lahko povzroče požar — vse to po načelu: Bolje preprečevati — kakor gasiti! Jernej čertano POMEN UGOTAVLJANJA DELOVNIH MEST ZA DELOVNE INVALIDE Zakon o invalidskem zavarovanju zagotavlja delovnim Invalidom pravico do poklicne rehabilitacije, to je do usposobitve za drugo delo, in pravico do zaposlitve, primerne preostali delovni sposobnosti. Ce pa je delovni invalid popolnoma nezmožen za delo, pridobi pod določenimi pogoji pravico do Invalidske pokojnine. Zaposlovanje delovnih invalidov na ustreznih delovnih toestih je dolžnost posredovalnice za delo. Zaradi pravilne in hitre določitve ustreznega mesta za Poklicno rehabilitacijo in delovnega mesta za zaposlitev delovnega invalida je treba že prej ugotoviti oziroma popisati Inka mesta. Odločba, s katero se določa, na. katerih delovnih mestih je možna poklicna rehabilitacija in na katerih mestih je mogoče zaposliti delovnega invalida, izda upravni organ občinskega LO, pristojen za delo. Ta mesta se določijo na predlog Posebne komisije, ki jo imenuje svet za delo občinskega LO. Delavski sveti in upravni odbori gospodarskih organizacij. organi družbene uprave v zavodih in upravni odbori drugih organizacij ter sindikalne organizacije delovnih kolekti- vov skrbe, da se pravilno izkoriščajo možnosti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov in za pravilno potekanje ter način rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov. Razen tega le-ti spremljajo uspehe rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov ter dajejo pristojnim organom predloge za izpolnitev teh ukrepov in zboljšanje uspehov. Ni dvoma, da je delo komisij za ugotavljanje mest za poklicno rehabilitacijo in delovnih mest za zaposlovanje delovnih invalidov pomembno in odgovorno, zato Je treba komisijam nuditi vso pomoč in jim omogočiti, da bodo čimprej opravile svoje delo. t. DANAŠNJA AKTUALNOST OBVEZE SO OBOJESTRANSKE Dosedanji rezultati pogodbenega sodelovanja so kljub nenaklonjenim vremenskim prilikam dali kolikor toliko zadovoljive uspehe. Resda ne vsepovsod, pa vendarle na tolikšnih površinah in v tolikih krajih v zgornjem Zasavju, da so mnogi naprednejši kmetovalci spoznali, da imajo od takega sodelovanja precejšnje koristi. Vendar nas doseženi rezultati ne smejo zavesti v drugo skrajnost, da namreč ne bi opazili nekaterih slabosti, ki so se pojavile ob podpisovanju oziroma praktičnemu izvajanju kooperacije. Ob podpisovanju kooperacije navadno kmetijske zadruge natanko definirajo, kaj mora storiti kooperant, torej kmet in kmetijska zadruga. V pogodbi so precizirana nekatera načela, ki so obvezna za obe stranki. Obe strani se zavežeta, da bosta vse napotke uresničili. Vendar smo opazili v nekaterih primerih, ki jih bomo navedli, nekatere nepravilnosti, ki so pri kmetih povzročile upravičene kritike in nekoliko omajale zaupanje v uspešnost kooperacije. Konkretno: ko so lani kmetovalci v Cemšeniku podpisovali pogodbeno sodelovanje za setev pšenice, so se nadejali, da bodo pravočasno dobili potrebna semena za setev. Žal se to ni godilo. Semena so prišla mnogo prepozno, in da bi bila mera polna, so poslali iz poslovne zveze še neprava semena, kakršna ne uspevajo v tem predelu. Tudi umetnih gnojil kmetovalci hišo dobili pravočasno, zato jim je pšenica, kd je dozorevala, polegala, in pridelek ni bil tolikšen, kot so pričakovali, oziroma kakršen bi moral biti po ocenah strokovnjakov. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi ob prodajanju malin, katerih nasade so uredili v tem kraju pred nekaj leti. Na odkupnem mestu so imeli namreč toliko težav, da so nekateri dobili občutek, kot da ni važno, ali so sploh pridelali kaj malin, medtem pa je na drugi strani zelo znano, da letos ni bilo mogoče dobiti dovolj tega sadeža in ustreči številnemu povpraševanju. To in morda še kateri drugi primeri nespoštovanja ali popačevanja določil pogodbenega sodelovanja se je kajpak razvedelo pri ostalih kmetih in celo sosednjih vaseh. To je ravno tako, kot če bi prilil olja na ogenj, saj je znano, da so sovražniki utrjevanja pogodbenega sodelovanja te slabosti naravnost pograbili in jih raznesli daleč naokrog. Lahko si mislimo, kako težko stališče bo imel letos samoupravni organ te zadruge, da bo pojasnil kmetom, zaradi česa je prišlo do opuščanja sprejetih obveznosti. Kmetom bo treba odkrito povedati, zakaj je prišlo do teh pomanjkljivosti. Vsekakor se to letos ne bo ponovilo, kajti vsi se zavedamo, da bi to samo škodovalo nadaljnji krepitvi pogodbenega sodelovanja in končno večji kmetijski proizvodnji, za katero vsi vemo, da nam bo omogočila, da se tildi v tem pogledu postavimo na lastne noge, da postanemo torej neodvisni od kogar koli, zlasti pa od zunanjega trga. OD SREDE DO SREDE Poročila poslušajte vsak dan ob 6. 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 19.00, 00 in 19.30 v radijskem dnevniku r ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak Ilavnik ob 6.40. »Kmetijske na-eta» vsak delavnik ob 13.16. Od-ijo »Naši poslušalci čestitajo in fcdravljajo« ob torkih, četrtkih scbotah ob 14.35, ob nedeljah -h ■>-) n 14.15. Oddajo »Do-o jutro, dragi poslušalci« r-Franjo Baš, Mislinjska lele- •00 Četrtkov večer domačih pe- » Staro" (nanovo popotovanj, od Litije do Čateža 8.00 8.50 9.10 10.00 ltl.00 11.30 13.30 18.00 18.20 18.00 20.00 21.10 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Srnja-ček z belo nogo Slovenske narodne pojo solisti ln ansambli Zabavna matineja Se pomnite, tovariši... Revija popevk Nace Grom: Tri generacije (reportaža) Za naSo vas Humoreska tega tedna — Leonid Lene: Globok psiholog Dvajset minut z zabavnim orkestrom p. v. Alfreda Scholza Radijska Igra — Kazlmlerz Strzaka: Vaš dan Je moja noč (ponov.) Revija zabavnih ritmov Melodije za vas PONEDELJEK, 28. septembra 8.06 Domači napevi izpod zelenega Pohorja Za ljubitelje popevk Zborovske skladbe Petra Jereba Harfa v ritmu Radijska šola za srednjo stopnjo — Jože Beliti: Najtrši oklep »Nocoj, tovariši v napad ...« Sedem pevcev — sedem popevk Venček narodnih ln domačih viž 14.36. Radijska Sola za višjo stopnjo; Vodnjak spominov V vedrem tonu Listi lz domače književnosti —Jože Udovič: Pesmi 17.10 Srečno vožnjo] (šoferjem na pot) Umetne ln narodne pesmi poje moški komorni zbor lz Celja Novosti iz arhiva zabavne glasbe 9.30 10.45 11.00 11.06 13.00 13.40 18.30 14.86 16.00 18.10 20.00 ROJSTVA TRBOVLJE; Marija CESTNIK, Trbovlje, hčerko; Marija REŠETA, Boštanj, stna| Frančiška PSARN, Zagorje, sina; Mihaela SEMON-CIČ, Radeče hčerko; Marija SIMONČIČ, Trbovlje, hčerko; Stanislava SOBA, Trbovlje, sina; Amalija SKOK, Zagorje, hčerko; Rozalija LESAR Trbovlje, sina; Justina ZMAZEK. Hrastnik, hčerko; Marija JUGASlC. Trbovlje, hčerko; Jožefa ŠINKOVEC. Zagorje. hčerko; Jožefa KLEMEN, Trbovlje sina; Anica MIKUS, Zagorje. sina. BREŽICE: Marija ANDREJAS, Vihre 3. sina; Marija SEFEC. Slo-gonsko 36, sina; Antonija KUNST, Klanječki Bobovae 14. sina; Milica CIRIC Sentlenart 42, sina; Vida SCAP, Dobrova 32, sina; Hermina HOTKO, Globoko 63, sina Stefica MASNJAK Cemehovec 5, sina; Genovefa DEDIVANOVTC, Bregana 33, hčerko; Štefanijo TOPOL, Harmlca 25, LRH, hčerko; Vida JALOVEC, Malo Mraševo 15. sina; Alojzija VUCAJINK. , Mlhalovec 66, sina; Ana GRAMC Melence 24, hčerko; Irena VIDMAR, Gaberje 13. hčerko; Štefanija POLANC. Cerej 18, hčerko; Marija SMHDGL, Čatež 66. hčerko; Terezija BOGOVIČ, Arnovo selo 53 sina. POROKE TRBOVLJE: IVAN KASTELIC, ključavničar lz Trbovelj In JOŽICA SCHAFER, kvalificirana kuharica iz Trbovelj; STANISLAV DEŽELAK, šofer lz Trbovelj ln IDA KAVClC, gosp. pomočnica lz Trnovelj; BOGOMIR MERZELJ, mizar iz Trbovelj in ZLATA LU-DOVAi. uslužbenka Iz Zagorja. BREŽICE; Porok ni bilo. star 46 let; Ivan PUŠIC, mizar, Oplaznik 7, star 57 let; Franc NOVAK. upokojenec Gor. Lenart 32. star 56 ‘let. SMRTI OBJAVE ZAHVALA Zahvaljujem se tovarišici Plantanovl iz Trbovelj, ker mi je vrnila Izgubljeni denar. — Frančiška Jerše, Dobovec, ZAHVALE Vsem, ki ste naSega ljubljenega moža Ui očeta , ELCITA DOLANCA, nameščenca rudnika Trbovlje-Hrastnlk, spremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. Posebna zahvala gasilcem rudnika, kakor tudi gasilcem zasavskih društev, da. rovalcem cvetja in govornikom. Iskreno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Trbovlje, kjer so mu nudili že dalj časa pomoč pri njegovem zdravljenju. Žalujoča *ena z otroci, in sestre. TRBOVLJE: Frančiška JESEN- ŠEK, gospodinja lz Trbovelj stara 68 let; Franc TOPOLOVSEK, upokojenec iz Trbovelj, star 82 let; Terezija JERE, upokojenka lz Trbovelj, stara »2 let; Silva CI-RAR. gospodinja Iz Trbovelj, stara 35 let. BREŽICE: Alojz KOVAČIC, Invalid. upokojenec, Mali Kamen 12, Hrastnik, 28. sept. 1959» ZAHVALA Ob bridki Izgubi naše hčerke, žene, sestre ln mamice SILVE CERAR, rojene Resnik, se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnjo pot, ji darovali vence ln cvetje ter pevcem. Enako se zahvaljujemo dr. Komorovskyju ln ostalim zdravnikom za vso skrb in nego. Žalujoči družini Ctrar in Rte n Ur (ur owta.ll sormlnllrl ZASAVSKI MO V Vi V FOTOGRAFSKEM ALBUMU »POZDRAV IZ SLOVENIJE« V zadnjem času se množe obiski Izseljencev lz raznih evropskih držav, Amerike in drugih zemljin. Tudi naše Zasavje ima po svetu precej rojakov. V prejšnjih desetletjih so mladi ljudje zaradi gospodarskih kriz zahajali na delo v tujino po znanem reku: »S trebuhom za kruhom«. Čeprav so nekateri naši rojaki že po 50 in če več let v tujini, pa jim ljubezen do domače grude ni uplahnila. Prihajajo domov, da vidijo domačo vas in sorodnike, potem pa radi obiščejo tudi druge kraje po ljudski republiki Sloveniji in po vsej naši državi. Zlasti so se povečali stiki z izseljenci, odkar deluje v Ljubljani agilna Slovenska izseljenska matica (SIM), ki Ima reprezentativne prostore v središču mesta, v palači »NAMA« na Cankarjevi cesti l. Pa tudi v "tujini deluje več potovalnih uradov, med najbolj agilne štejemo posredovalno pisarno Mr. Avgusta Kolandra- v Clevelandu. Ta zavod obstaja že 40 let, sedanji šef urada Je po rodu Jugoslovan in Je dokončal v Zagrebu visoko šolo, zatem pa Je prakticiral pri »Putniku« v Ljubljani, pa tudi pri avstrijskem »VerkehrsbUroju« 1. dr., v raznih turističnih ustanovah, da Zfiaj lahko vsestransko ustreže številnim slovenskim potnikom v domovino. Tisti rojaki, ki prihajajo na obisk v domovino, sl radi kupujejo za spomin fotografije slik tistih krajev, ki so Jih obiskali. V letošnji turistični sezoni pa Je izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani slikovni album s 40 listi na tako imenovanem umetniškem papirju. Album je okusno vezan, višina knjižice 14 cm, dolžina 20 cm. Na uvodni strani Je odlomek iz »Dume« Otona Zupančiča. To mojstrovino Je pesnik napisal našim belokranjskim izseljencem. Zatem sledi v albumu vrsta lepih posnetkov iz vseh predelov slovenske zemlje. Nekaj motivov Je tudi iz našega Zasavja, tako predvsem rudarski kraji: Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, ki zaznamujejo po osvoboditvi velik napredek. Med drugim Je objavljen v albumu »Pozdrav iz Slovenije« tudi motiv ribiča v zasavskih brzicah. Album Je izšel za letošnji piknik ameriških izseljencev v Polhovem Gradcu, ki je bil ob novem turističnem domu. K gradbl tega dom n Je mnogo pripomogel tov. Frane Nagode, sedanll direktor lesne Industrije v Polhovem Gradcu, ki je pred leti služboval kot direktor litijskega lesnega podjetja »Zales«. Ameriški rojaki in tudi drugi slovenski izseljenci so razgrabili že precejšen del naklade tega lepega albuma. Album »Pozdrav lz Slovenije« bo lahko služil mnogim našim šolam kot učilo pri domoznanstvu in zemljepisnem pouku. Vsak naš rojak bo vesel, če mu bodo poslali sorodniki ali prijatelji to lepo knjigo v dar. SIM zasluži za to izdajo vse priznanje. Naj bi s takimi izdajami če nadaljevali! Jože Zupančič V NOVI BENCINSKI POSTAJI V TRBOVLJAH »Kakšen bencin prosim?« — »Imate dovolj vode v rezervoarju?« — »Želite mogoče olje?« — »Oprostite. zadnja guma je nekam prazna, treba Jo bo napolniti,« — to so starodavna vprašanja, ki Jih lahko slišiš na novi bencinski postaji v Trbovljah Pravzaprav Ime bencinska postaja ne ustreza, kajti tam dobi voznik vse vrste goriv ln maziv, ki Jih želi. Vseeno je staro ime ostalo. Spominja nas dni, ko Je bila Izbira goriv ln maziv skromna, a tudi drugih uslug ni bilo. Da je temu res tako, nam potrjuje Izjava znanega trboveljskega šoferja tovariša Stuserja. ki je našemu dopisniku, kaj meni o novi bencinski postaji »Petrol« v Trbovljah, dejal: »Ko sem se po sedemmesečni bolezni zopet vrnil v službo, se nisem mogel načuditi uslužnostl uslužbencev v novi bencinski postaji. Kar nisem mogel dojeti, da je Odpadlo dolgotrajno čakanje na gorivo, zamudno natakanje vode ln težavno polnjenje zračnic« Tudi ostali vozniki motornih vozil, na katere se je .obrnil naš sodelavec, so zagotavljali, da so v bencinski postaji v kraju zadovoljni s hitro In raznovrstno p-ostrežbo. Na drugi strani nam je tovariš Per povedal, da je delo na postaji zelo poenostavljeno, ker so trboveljski šoferji zelo disciplinirani ln se raje pošalijo, kot pa da godrnjajo. Menimo, da je takšno poslovanje hvale vredno, posebno še, če pomislimo. da na novi bencinski postaji oskrbe v sezoni vsak dan do 300 vozil z gorivom ln mazivom. Med temi vozili Je največ velikih kamionov ln avtobusov, pa tudi zagorskih ln hrastniških podjetij, ki imajo domenjen moderen kreditni način plačevanja uslug bencinske postaje, ki Je mnogo hitrejši ln enostavnejši kot običajno plačevanje z gotovino. 50.000 litrov bencina, 30.000 litrov plinskega olja, 10.000 litrov superbenclna so približne številke, ki nam najbolje ponazarjajo kolikšno delo opravi na postaji »Petrol« neutrudni tričlanski kolektiv. Morda se bomo v kakšni prihodnji številki lahko tako pohvalno izrazili še o kakšnem drugem delovnem kolektivu v našem Zasavju. d. ZAKAJ PRODAJAJO POKVARJENO BLAGO? Pred kratkim sem v trboveljski »Vitamlnki« kupila pet Jajc. Med njimi ni bilo nobeno dobro. Vsa so Mia tako pokvarjena, da še nisem videla takih. Pa to še ni vse, da prodajajo pokvarjena Jajca. Kupila sem tudi Franckovo Juho »Koka«. Rok trajanja Je šest mesecev, tako piše na zavitku. Ta izdelek Je bil v tovarni napravljen meseca februarja ln jaz sem ga dobila v mesecu septembru. Jušni izdelek je bil plesniv in sploh ni bil za uporabo. Ne vem, zakaj ni nikogar v kraju, posebno za »Vitaminko«, da bi pregledoval blago. Na vprašanje ,v prodajalni, zakaj prodajajo takšno blago, ml je prodajalka rekla zelo osorno: »Pa pojdite drugam!« Mislim, da take nevljudne ženske ne sodijo v podjetja, kjer Imajo opravka s strankami. C. H. V SEVNICI IN SENOVEM UGODNA POLLETNA REALIZACIJA V sevniSki OBČINI so zaključili prvo polletje z razveseljivimi rezultati, ki obetajo v drugi polovici leta še večje uspehe. Letni načrt bruto proizvodnje za vso občino je bil izpolnjen 53'/i, narodni dohodek 51%, čisti dohodek pa ravno tako 51'/i. Posebej Je treba omeniti dejstvo, da so se skladi gospodarskih organizacij v primeri z lanskim letom znatno okrepili. Pri izdelavi tarifnih pravilnikov so resda bile nekatere negativne težnje, ki pa so jih na koncu vendarle precej popravili. TUDI SENOVO je uspešno zaključilo prvo polletje. Načrt polletne proizvodnje so Izpolnili z 102'/i. Posamezne gospodarske organizacije so izpolnile jiačrt proizvodnje za prvo polovico leta takole: rudnik 180,21%, elektrarna 103*/i, trgovsko podjetje 105,3*/i itd. NOVICE IZ SPODNJEGA POSAVJA BREŽICE. — Tovarna pohištva Je napravila načrt za razširitev obrata z zmogljivostjo 4.500 spalnic. Njena sedanja letna zmogljivost je 1800 spalnic. SENOVO. — V senovskl občini pripravljajo ustanovitev dveh stanovanjskih skupnosti: v Brestanici ln na Senovem. Med prebivalstvom so Izvedli anketo o njihovih željah in potrebah za začetek dela stanovanjskih skupnosti. VIDEM-KRSKO. — Tu so začeli uresničevati program Izobraževanja kmečkega prebivalstva. Doslej Je že bilo večje število kmetijskih predavanj, povezanih s predvajanjem poučnih filmov. Te dni so tudi še končali s pripravami za začetek večerne partijske šole, ki bo imela dva oddelka: za slušatelje lz tovarne »Djuro Salaj« ln za komuniste s terena. SEVNICA. — Dela pr! gradnji velike trgovske hiše, v kateri bodo razen trgovskih ln drugih poslovnih lokalov tudi stanovanja ln banka, se bližajo kraju. Bržčas bo še letos nared za vselitev. KINO , Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 23.-25. septembra 1959. ital. barv. vistavision film »Vojna in mir«, II del; 26.-28. septembra; amer. barv. film »Valentino«; 29. septembra do 1. oktobra angl. film »Tomi Stili poje«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 23. ln 24. Septembra amer. barv. film »Rob Rov«; 26.-28. septembra angl. barv. film »Pesem mrtvih ljubimcev«; 29. septembra do 1. oktobra ital. barv. film »Casta diva«. ' MALI 003 ASI V LITIJI SEM IZGUBILA torbico z dokumenti. Proti nagradi vrnite vsaj dokumente Ani DOLSEK, Trbovlje, Šuštarjeva 20. ZATEKEL SE JE LOVSKI PES. Vprašati v Trbovljah, v brivnici, poslovalnica »Slavica«. ZAHVALA Ob težki Izgubi naše nepo zabne žene ln mame MARJETE SU8A rojene Smer, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem In hišnim sosedom, ki so sočustvovali z nami, ji poklonili vence ln cvetje ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Trbovlje, 18. septembra 1959 Žalujoči mož Miran ln otroci V Zg. Trbovljah so zadnje dni končali s popravlja njem in asfaltiranjem ceste do Kurnika v Gabrskem, kar omogoča lepše vozarjenje naši motorizaciji in kolesarjem, kakor tudi pešačenje ob sprehodih v ta del trboveljske kotline. • Pekama in slaščičarna v Trbovljah bo v teh dneh odprla novo prodajalno kruha v Zg. Trbovljah zraven dosedanje slaščičarne. Prodajalna bo odprta štiri ure dnevno, in sicer v zgodnjih dopoldanskih urah. • Takoj po pričetku pouka v novem šolskem letu so se člani šolskega kolektiva Gimnazije in Ekonomske srednje šole lotili dograditve svojega športnega objekta, zadaj za poslopjem občinske uprave, ter so pridno zavihali rokave, da bi ta objekt čimprej* usposobili. Popotna torba iz Trbovelj Trboveljske gospodinje niso nič kaj zadovoljne z dostavljanjem mleka, ki ga oskrbuje kraju Kmetijska zadruga Trbovlje iz bližnje okolice. Gospodinje sodijo, da bi morala ta ustanova posvečati večjo skrb kvaliteti mleka, kajti slišimo pripombe, da imajo gospodinje vode še približno dosti doma.. Oskrba s slabim mlekom ne izstavlja nič kaj dobrega spričevala kmetijski zadrugi, še manj pa okoliškim kmetom glede na sprejet sklep občinskega LO, da se omenjena ustanova loti osamosvojitve Trbovelj s preskrbo mleka. Tudi trboveljski »Vitaminki«- bi svetovali, da posveča kvaliteti mleka dosti več pozornosti, kot to dela. Tudi sadje, ki ga nudi to usiužnostno podjetje našim gosjpodinjam, ne vzdrži niti zdaleč konkurence sadju, ki je naprodaj na trgu v Ljubljani. Popotnik «40 •■00 ti ti j®45 ti ti ti «6.118 S ti 9* S40 | PETEK, 25. septembra Dvajset minut s kvintetom Jožeta Kampiča ___ Koroške narodne pesmi poj« obrtniški »bor »Enakost« iz Kranja Odprimo glasben! atlas Poje Marjana Deržaj Otroc: pozdravljajo Avgust šunko spremlja pevce narodnih pesmi Segava klaviatura * Po naši deželi Radijske šola zs nitjo stopnjo — Jožica Bajt; Mihec jn Lenec-Menec Vedra medigra Na vrtiljaku zabavnih melodij Poje Lola Novakovič Neka) popevk * festivali v OpeitlJi Tedenski zunanje-pollttčnl Pregled SOBOTA, 38. septembra Straussovi valčki »Mladina poje« Havajski nsfcevl Priljubljene popevke Zanimivosti ls znanosti m tehnike Pesmi Iz Dalmacije ln Istre Pisani zvoki z Dravgfcegi Polja S knjižnega trga Iz življenja naših »Svobod« V razvedrilo ln zabavo Melodije za vaz Okno v avet Zabaven sobotni večer Ritmi za prijeten konec tednu »EDEIJA, tl. septembra * dihalni orkester JLA p. v. Pavia B-r.ulje 18. — Blaž Je dočakal pretep. Tončkov udarec, daal močan, ga ni dosti zabolel, le vsdramll ga je, da Je ravno vaa kri v njem vzkipela. Kot Izkušen pretepač se oklene gvojega »ovratnika v trenutku, mu spodnese nogo ln ga vrte po tleh. Ko neenanol vidijo, da Tončku slabe prede, navalijo na Blate, Ta Jih še v pravem trenutku opazi, prhne težak stol In ga zavihti nad glavo. Zmagovalno se ozre po napadalcih In Iz oči mn bliska grožnja: »Naj le r,:'ds kdo blizu!« 14. — V tem trenutku izvleče mali le-paveo lsaa škornjev ovoj nož. Blaž sdaj vidi, da se J« » takim bikom nevarno bosti, ln se umika proti vratom, gro*e$, da bo prvemu, ki ee mu bo prlbMžal, smeč-kal rokomavharako glavo v kašo, da bo samo še sa paajo klobaso dobra. To rasli a č | Sepavca |n ta sadene a vso silo nož v Blaža, 15- — Blaž je bliskoma s stolom prestregel nož, ki bi mu gotovo razklal če-Ijust. A zdaj se zgane slvobradeo ln vsa-me oinastl podstavek z mize. Pri tem mu odpade brada ln Mozol, ki prepozna v njem Tomaža, se zdaj strahoma zave. da je padel res med rokovnjače. Roke so mu otrple ln podstavek, ki ga je zadel v čelo, je opravil svoje. Iszlvač Je padel po tleh. »Suni ga!« zatolče Tomaž lepavcu, ki Je že izdrl nož iz stola ln planil na Mozola. 16. — »UPETAJ, SMOLAR!« •) zavpije v tem trenutku Nande, ki je pravkar stopil v točilnico, In dvigne levo roko z razklenjenimi prsti. Kakor da bi ga zadela strela, spusti mali iepavee svoj nož na tla, pa tudi ostali trije strahoma sklonijo glave pred doilecem. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. *) upetaj, Smolar! ■ proč pes! SLbvENimii iiJtiuhiiiiNh Mbk V LJUBLJANI LE TOČKA PROTI KRIMU KRIM : RUDAR 1:1 (0:1] Predvidevanja, da bodo revir-čani v Ljubljani osvojili obe točki, se niso uresničila. Moštvo trboveljskega Rudarja je tokrat proti Krimu odpovedalo in zdaleč ni pokazalo tiste igre kot prejšnjo nedeljo proti Kladivarju v Trbovljah. Moštvo Rudarja je nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi. Tekma s Krimom je bila ves čas borbena ta ostra. Toda razen prvega gola v prvem polčasu, ki ga je dosegel Opresnik, napadalci Rudarja tokrat niso zmogli več. Domačini, ki so v letošnjem prvenstvu osvojili prvo točko, so to pot dali prvi gol v prvenstvu. Po tretjem kolu je moštvo Rudarja na tretjem mestu s 5 točkami. na lestvic’ pa vodi Branik iz Maribora. — V nedeljo bo Rudar igral doma z moštvom Izole. OSTALI REZULTATI Mladinci v Ljubljani: Rudar — Krim 1:0, v Trbovljah: GrafMar — Rudar n 0:0. CELJSKA PODZVEZA Člani: Krško — Sevnica 2:0. Pionirji: Rudar (Hrastnik) — Rudar n (Trb.) 3:0. BRATSTVO VODI NA LESTVICI LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA BRATSTVO : KAMNIK 4:0 (3:0) Bratstvo iz Hrastnika je v nedeljo na svojem igrišču premagalo borbene in zelo ostre Kamničane a 4:0. Takoj v prvih dveh minutah Igre Je Bratstvo že vodilo z dvema goloma in dodalo k njima še tretjega. — V drugem polčasu so gostje iz Kamnika šele uredili svoje vrste toda v svojem prizadevanju niso uspeli. Bratstvo je do- seglo še četrti gol, medtem ko so igralci prisojeno enajstmetrovko zastreljali. Gole za Bratstvo sta dosegla Laneger (3) in Ocepek (1). — Sodnik iz Ljubljane je sodil dobro in je s svojimi odločitvami preprečil preostro igro gostov. — Najboljši pri Bratstvu so bili: Groznik, Gojgič, Ocepek in Laneger. V predtekmi so mladinci Bratstva izgubili proti »Litiji« z 2:1, medtem ko so pionirji Bratstva premagali Proletarca s 6:0. V nedeljo bo Bratstvo igralo doma z »Duplico«. HRASTNISKI RUDAR IZGUBIL PROTI PAPIRNICARJU Rudar iz Hrastnika je v nedeljo gostoval v Vevčah pri Papirničar-ju in zgubil igro z njim z minimalnim porazom 2:1. Tudi za prihodnje kolo ni pričakovati kaj več uspeha, saj bo Rudar moral Igrati na kamniškem terenu proti zelo ostrim domačinom, ki so se hoteli z ostro igro uveljaviti že preteklo nedeljo proti Bratstvu. VISOK PORAZ PROLETARCA PROTI SLOVANU SLOVAN j PROLETAREC 6:0 Slovan iz Ljubljane ni imel večjih težav s Proletarcem in ga je porazil z visokim rezultatom 6:0. KONČNO ZMAGA SVOBODA (Kisovec) : OLYM-PIJA (Ljubljana 2:1 (20) Kisovška Svoboda se je tokrat v prvenstvenem nogometnem tekmovanju prvič pomerila z 01ym-pijo iz Ljubljane. V začetku prvega polčasa so z golom v 17. minuti močno in potezno vodili gostje, po rezultatu l:l v 26. minuti Pa so stopili v krepko igro Kisovča-ni. — Za Ljubljančane je sledila usodna 47. minuta. — V drugem polčasu se je položaj med moštvoma večkrat menjal, vendar do golov ni prišlo. Gola sta dosegla Gostiša in Lipovšek, lepo požrtvovalnost je tokrat pokazal tudi Povhe. V predtekmi pa so se srečali pionirji trboveljskega Rudarja in Svobode. Zasluženo so zmagali kisovški pionirji, saj so prikazali precizno povezavo. K rezultatu 3:0 je treba najbolj pozdraviti Zmrzlaka, ki je bil tega dne fant občudovanja med svojimi mladimi navijači. R. P. KOŠARKARSKA REPUBLIŠKA LIGA RUDAR PORAZEN V MARIBORU Košarkarji »Maribora« so se tokrat maščevali Rudarju za zadnji poraz v Trbovljah v prvenstvenem tekmovanju. »Maribor« Je porazil Rudarja z 89:51 (41:21). ŠKOFJA LOKA : PROLETAREC 60:60 (28:32) Košarkarji Proletarca so dosegli s »Škofjo Loko« le neodločen rezultat. čeravno so v prvem polčasu vodili s 4 koši prednosti. — Vendar je bilo to za končno zmago premalo. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA * USPEHI PROTI SVOBODI V drugi tekmi republiške rokometne lige je ekipa Rudarja na svojem igrišču odpravila Svobodo iz Ljubljane s 24:18 (11:8). Mlada in napredujoča ekipa Rudarja je že v prvih minutah igre povedla potek tekme v S:i. Gostje iz Ljubljane so se na vse kriplje trudili, da bi izenačili stanje, a jim ni uspelo. Boljša igra domačih je dala zasluženo zmago in dve dragoceni točki. Po drugem kolu vodi Odred s 4 točkami, medtem ko Je Rudar na četrtem mestu. — V nedeljo bo Rudar igral v Ajdovščini. Tamkajšnje rokometno moštvo Je novinec v tej igri ter je v nedeljo prijetno presenetilo gledalce z neodločenim rezultatom proti Braniku v Mariboru. MOTORNE DIRKE V NOVI GORICI Na motornih dirkah v Novi Gorici je sodeloval tudi Trboveljčan Mirko Bivic ter dosegel v konkurenci motorjev 175 ccm drugo mesto. GOSTOVANJE STEKLARSKIH ŠPORTNIKOV IZ HRASTNIKA V PODJETJU »NEVA« V ZAGREBU Dolgoletni trgovski odnosi povezujejo kolektiv hrastniške steklarne s kolektivom podjetja NBVA v Zagrebu. Da se člani obeh kolektivov med seboj bliže spoznajo, organizirajo vsako leto medsebojna gostovanja ter športna srečanja. Ob letošnjem obisku hrastnIških steklarjev pri NEVI v Zagrebu so priredili športniki obeh delovnih kolektivov srečanje v nogometu, odbojki tn v šahu. V nogometu Je moštvo NEVE zasluženo po- razilo slabšega nasprotnika iz Hrastnika z rezultatom 6:0 (4:0). — V odbojki pa so zmagali steklarski športniki Iz Hrastnika s 3:1. — V šahu so se pomerili na 6 deskah. Sahlsti NEVE so dosegli v tem tekmovanju 3,5 točke, Hrastničani pa 2,5 točke. Na družabnem večeru so preživeli člani obeh kolektivov prijetne ure. Tajnik sindikalne podružnice Steklarne Hrastnik tov. Radej, je ob tej priliki Izročil kolektivu NEVE v spomin lepo Izdelano stekleno vazo. R. V. Tudi Sovjeti so se usmerili v koprodukcijo Sovjetska filmska proizvodnja se je usmerila tudi v koprodukcijo s tujino. Med najvažnejše take koprodukcije se šteje film »Sambo«, ki ga v režiji Holgera Jarrivlrda snemajo v sovjetsko-finski koprodukciji. Nadalje sodelujejo na tem področju sovjetska filmska podjetja z Bolgari, Kitajci, Cehi, Nemci In Francozi. Z Bolgari delajo film »Tik pred praznikom« po slovitem delu Turgenjeva. Neko sovjetsko filmsko podjetje pa dela s Cehi film »Krasna nedelja«, ki obdeluje doživljaje češkega mladeniča na lanskoletnem svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi. Sovjeti' pripravljajo še koprodukcijo s Francozi za film »Normandle — Njemen«, ki bo prikazal skupino francoskih letalcev, ki po raasulu Franclje 1940. zbeže V SZ, da bi se tu vključili v borbo proti nacistom. Druga sov j etsko-f nancoska koprodukcija Pa bo adaptacija Vernesovega romana »Dvajset milj pod morjem«, v kateri bo igrala znana sovjetska umetnica Tatjana Samojlova. PRIZOR JUGOSLOVANSKEGA KOPRODUKCIJSKEGA FILMA »DUBROVSKI« Siafkaj hoče cioveik na *£hhq1 Po uspešni izstrelitvi sovjetske kozmične rakete postaja vprašanje poleta na Luno vedno bolj aktualno. »oliko prej, ker ta najnovejši uspeh sovjetske znanosti napoveduje tudi skorajšnji človekov polet v vesolje. Zakaj človek teži na Luno? Iz več razlogov. Predvsem bi bila Luna za znanost neprecenljive važnosti tudi zato, ker tam obstajajo idealni pogoji za boljše spoznavanje vesolja in mnogih pojavov, ki se v njem dogajajo. Luna bi nam omogočila tudi dosego novih spoznanj o atmosferi, ki obkroža našo Zemljo, kakor tudi boljšo možnost proučevanja njenega zunanjega videza, položaja ln drugih lastnosti. Po določenih podatkih se predpostavlja tudi to, da Imamo na Luni rudnine, ki bi mogle človeku izvrstno koristiti. Zvezdoslovci predpostavljajo, da bi s teleskopi, ki bi bili postavlje-in na Luni, mogli bolje proučevati mnoge dele našega planeta, spremljati spremembe njenih faz in njeno kroženje okrog Sonca, kakor tudi proučevati njeno osvetljeno In neosvetljeno stran. Vremenoslovci bi prav tako imeli velike koristi. Poslužujoč se posebnih naprav bi oni mogli spremljati v vsakem času spremembo vremena na posameznih kontinentih in njihovih delih. Ko bi imeli na ta način vpogled v gibanje zračnih mas in oblakov, hi vremenoslovci mogli pravočasno opozoriti na nevarnost močnih vetrov, 840 milijonov nepismenih na svetu Po statističnih podatkih UNESCO imamo danes na svetu še 840 milijonov ljudi, starejših od 10 let, ki so nepismeni in nimajo niti najosnovnejše šolske izobrazbe. Od tega števila je 700 milijonov odraslih. Kljub temu, da je minilo 30 let od' predvojne ankete o nepismenosti, ki so jo izvršili leta 1629, se absolutno število nepismenih ni zmanjšalo, ker je tudi tedaj znašalo 840 milijonov. Spričo okoliščine pa, da je število prebivalstva sveta od tedaj narastlo za nad pol milijarde, znaša relativno zmanjšanje nepismenosti v tem razdobju 18 odstotkov. Največji uspeh v borbi proti nepismenosti je dosegla Sovjetska zveza V tej ogromni deželi Je bilo pred oktobrsko revolucijo 75°/o moških ln žensk, ki niso znali niti čl tat 1 niti pisati, danes pa je le 3,9 odstotka nepismenih moških ln 16,6 odstotkov nepismenih žena. Smatrajo, da Imajo v Sovjetski zvezi še okrog 28 milijonov nepismenih, kar predstavlja 7 do 9 odstotkov od skupnega števila prebivalstva. V Afriki imajo od 98 d0 104 milijone prebivalcev, ali okrog 8o do 85 odstotkov, ki so nepismeni, medtem ko znaša število nepismenih v Aziji 510 do 550 milijonov. Vsak drugi prebivalec Brazilije ne zna pisati, a v Indij i je pismen 1» vsak peti prebivalec. V ZDA imajo okrog 4 milijone ati 3,2 odstotka nepismenih, v Franciji 3,3 odstotka, v Belgiji 3 odstotke, v Italiji 14 odstotkov, ; Španiji 20 odstotkov, na Portugalskem pa 44 odstotkov nepismenih. V Grčiji Imajo 39 odstotkov nepismenih žena ln 12 odstotkov nepismenih moških, v Turčiji pa kar 83 odstotkov nepismenih žena in 52 odstotkov nepismenih moških. Magnetofon je stara reč Fonografi in gramofoni, aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, ®o ee uveljavili »ker s težavo, vendar sorazmerno naglo, čeprav so zbujali ne le občudovanje, temveč tudi tolikšno nezaupanje da so celo izobraženi ljudje odpirali škatle, da bi videli, ali ni kdo skrit v njih. Magnetofon, aparat, ki ne zapisuje govora na valj ali na ploščo, temveč na trak, prevlečen z železnim prahom — od toa Ime feromagnetml trak — ali pa na Jekleno žico, ki Je doživet žalostno usodo. Dandanašnji gledamo na magnetofon kot na enega največjih dosežkov sodobne elektrotehnike, pri tem pa pozabljamo, da Je to pravzaprav zelo star Izum. 2e proti koncu prejšnjega stoletja je francoski profesor matematike Paul Janet (1823—1696) dvakrat razlagal svojo zamisel magnetofona članom francoske znanstvene akademije, vendar ni bilo zanimanja zanjo. Ta ravnodušnost ga Je razočarala, zato Je nehal Izpopolnjevati svoj izum. Nekaj let kasneje Je danski Inženir VValdemar Pulsen napravil prve poskuse v snemanju ln reprodukciji zvokov na načelu elektromagneta. »Pulsemov regtstrator« Je bil nagrajen na avetovni razstavi v Parizu leta 3800, ln sicer zaradi uspešnega snemanja in reprodukcije glasov na Jekleni žici. Vendar Je spet minilo dobrih 30 let preden so ljudje pokazali zanimanje za ta aparat. Magnetofon je še nadalje spremljala smola. Neki nemški Izumitelj Je leta 1980 spravil sebe In svojo tovarno na rob propada. Izpopolnjeval Je magnetofonski trak, kakršnega uporabljamo zdaj, vložil Je velika sredstva v poskuse, vendar ni uspel. ' Sele med drugo svetovno vojno to se spomnili magnetofona, ker so želeli imeti napravo, s katero bi prisluškovali telefonskim pogovorom, predvsem za vohunske namene ln za v oj alke potrebe. Takrat so začeli magnetofon Izpopolnjevati. po vojni pa množično Izdelovati. kakor so to na primer tajfuni, orkani ali cikloni. S tem bi mnogim ladjam zagotovili normalno plovbo po morjih, hkrati pa zmanjšali škodo, ki Jo povzročajo ti naravni pojavi. Poleg tega pa bi pridobili še novo možnost za znanstveno proučevanje vesolja, k| ga danes dojemamo v glavnem le z domišljijo. Astronomi bi imeli na Luni znatno boljše pogoje za proučevanje Sonca in drugih vsemirskih teles, ker bi tam odpadle mnoge ovire, ki jih povzroča zemeljska atmosfera. Znano je da na Luni ni takega zračnega ovoja, polnega najrazličnejših delcev, ki pogosto onemogočajo raziskovanje in dosego točnih podatkov. Na Luni je moč opazovati zvezde v vsakem času, ne glede na položaj Sonca. Strokovnjaki, ki se pečajo s proučevanjem Ionosfere, te visoke in še ne zadostno raziskane naelektrene zračne plasti, ki omogoča radijske zveze na Zemlji, bi prav taiko imeli izredno ugodne pogoje za svoje zmistveno delo. Isto velja ZANIMIV DROBIŽ- V Zumberku so posekali bukev, ki Je bila dva metra debela ter je imela več kot 70 kubikov lesne gmote. Na razlaganju in cepljenju drevesa sta delala dva delavca polne tri dni. « Hinko Zavrl lz Duge Rese Je naš najmlajši bralec. Star je dve ih pol leti a bere časopise. V enem samem dnevu se je naučil razločevati osem črk. Hinko pa zna šteti samo do deset. Pred nedavnim Je umrla najstarejša ženska v okraju Karlovac, 113-letna Soka lz Bosiljeva. Rodila se le v Bunicu 1845. leta. Nikdar v življenju ni bila bolna. * Hotel z Imenom »Propast« imajo v Vrginmostu. Ime je turško, in sicer »Abez«, kar v našem Jeziku pomeni propast. • Ivlč Andrija Iz Duge Rese Je delal v tamkajšnji bombažni tovarni polnih 51 let, a niti enkrat Izostal lz službe ln tudi ni bil nikoli bolan. Vatroslav Mužlna lz Duge Rese je strasten planinec in lovec. — Svoj 13. rojstni dan je preživel na vrhu Kleka in pravi, da hoče tudi svojo 84-letnico preživeti na hribu preko 1100 metrov. Mož je fenomen, ker že več kot 60 let ni pil vode In sploh ne ve, kaj Je žeja! ♦ Svojevrstno ključavnico uporabljajo že več kot loo let v kovačnici Nine Božiča v Knjaku. Med vojno so s to žabico zaklepali klet in Je razen gospodarja ni znal nihče odpreti. Tako kleti tudi Italijanski vojaki med vojno niso mogli nasilno odpreti. V Grobnlku pri Veljunl živi 105-letna Sara Dudukovlč, ki so Ji pred kratkim začeli rasti novi zobje. tudi za znanstvenike, ki se pečajo s proučevanjem možnosti izkoriščanja sončnih žarkov v praktične namene, na primer neposrednega spreminjanja sončne energije v neko drugo vrsto erier-gije. Astronavti, bodoči vsemirski potniki, prav tako pričakujejo mnogo od Lune. Njim bi ta zve- sta Zemljina spremljevalka predvsem služila za oporišče za n»" daljnje vsemirske polete. Ljudje« ki proučujejo ta vprašanja, so že pripravi* podrobno izdelane els* borate in makete bodočih raketnih postaj na Luni, s katerih s® bo človek dvignil v vesolje, da 61 osvojil še večje daljave. Po Primorskem dnevnike Naš pregovor pravi, da je kovačeva kobila največkrat bosa. Tudi v Hrastniku sem ugotovil nekaj podobnega. Tamkaj imajo Steklarno tik pred nosom in v njej izdelujejo na tisoče in tisoče kozarcev za vlaganje, vendar jih ne dobiš v nobeni trgovini v kraju. Ali ni to nekaj čudnega? Pa sem slišal, tla prodaja kozarcev vrže premajhen zaslužek in da se trgovskim poslovalnicam ne splača držati teh kozarcev na zalogi. Sedaj pa res ne vem, čemu imamo trgovske poslovalnice. Menda pač zato, da nudijo usluge potrošnikom, ali ne? Pa jih ne vsakokrat, kakor sera ravno pri tem artiklu ugotovil, kar bi pa bilo prav. V Hrastniku so on dan vrteli film »Parižanko« s slavno Brigitte Bardot v glavni vlogi. Dvorana Je bila tudi tamkaj nabito polna. No, samo ob sebi to ne pomeni nič takega, sa.i Je bilo, kakor so mi povedali moji znanci, tudi drugod ravno tako. Samo domačinom bi položil na srce, naj ne pritiskajo kar vsi naenkrat na blagajno kina. Kdor le more, naj pridi prej, saj se bo tudi manj jezil in tudi druge ne bo spravljal v slabo voljo. Rezultat tega pa je bil, da se je kino pred stava začela s 15 minutami zamude. Prerivanje v dvorani ko se je film že začel, je bilo nekaj svojevrstnega", kar m' ni bilo všeč in tudi tistim ne, ki so prišli pravočasno v kino In za nameček pa še to, da so film spremljali s huronskim vpitjem ln najbolj neslanimi šalami. Tudi nad tem sem zma Jeval z glavo, čeprav nisem prav nič učen, ampak čisto pre prost državljan, ki se rad smeje, če kaj smešnega vidi, hru pa s svojim smehom in dobro voljo pa ne dela. Verjemite, d. je najbolje tako. Pomislite, dragi moji mladi Hrastničani da v vaš kino pridejo tudi tujci. Kaj si bodo o vas mi silil? Da ste slabo vzgojeni! Vam je to všeč? Ne verjamem Bodite trezni in ponosni na svoj kraj, ki zadnja leta tako lepo napreduje ln pokažite to tudi v svojem kinu, pa bom z domač«) mladino zelo zadovoljen. Posebno pa opustite nespodobne šal el Pa še druge reči sem na svoji poti opazil. Avtobus drvi Iz Trbovelj v Hrastnik ln spet nazaj. Postarana kmečka ženica se prerine naprej «lo sprevodnlce in Jo prosi, da bi avtobus ustavili. Šofer sliši prošnjo. Malo zaustavi ln same malo pogleda, potem pa spet z vso Ihto požene. »Kam po pridemo, če bora kar naprej ustavljal? V Hrastniku bi izšlo pila, ali pa naj počaka do Trbovelj...« Tako Je" dejal. Pot niki so protestirali, šofer se Je vdal In Jezno zavrnil žensko ta pa ravno tako. — Vljudnost naj bo za vse enaka, tudi proti postarani kmečki ženi. Ko sem o stvari razmišljal, se mi je zdelo škoda, da ta šofer ni poznal pokojnega avtoprevoznika Arzenška v Trbovljah. Pri njem bi se naučil kaj Je vljudno vedenje proti potnikom. Ce voznik meni rte verjame, naj vpraša stare Trboveljčane. Dobro bi bilo, da b’ tudi po vojni kdo napisal na našem jeziku prav debele knjigo o bontonu, pa je na našem knjižnem trgu po vojni še nisem opazil, čeprav bi bila zelo zelo potrebna takim in podobnim ljudem. Se nekaj sera opazil: v zadnji številki našega lista Je tiskarski škrat spet ponagajal. Napisal Je, da bodo Imeli trboveljski volivci z Dobrne svoj zbor v šoli na Vodah namesto pravilno, da bo zbor volivcev v domu Svobode na Dobrni. Trboveljčani so se čudili, kdaj se Je Dobrna prestavila v center kraja, pa se na srečo ni. ker bi bilo potem tamkaj preveč tesnobe. Dobmčanl bodo torej imeli zbor volivcev doma na svojem lepem gričku, kakor vedno doslej In kjer radi žive. Hotel bi se še z vami kaj pomeniti, pa moram hitro na vlak ln ga ne bi rad zamudil, ker me doma že čakajo. Lepe pozdrave vsemi Vaš Pepče ROMAN F NADALJEVANJIR MED DVEMA e ŽENAMA »»Poslušajte, Kristina, govoriti moram z vami,« jo je Norbert tiho • prosil in plašno pogledal okoli sebe, kajti bal se je, da bi ga kdo videl. Ce bi kdo opazil, da se gost pogovarja na hodniku s služkinjo v hiši — kaj naj si misli o njem? »Žal mi je, gospod doktor, da ne utegnem. Oprostite ml!« Kristina ga je kratko malo pustila samega na hodniku in zbežala v kuhinjo. Henrika, ki je tamkaj pravkar pripravljala narezek za goste, jfc opezila, da je njena varovanka vsa iz sebe. »Popijte hitro skodelico kave, Kristina, pomirila vas bo!« je rekla kuharica dekletu ter ji postavila vročo pijačo na mizo. Kristina je kavo ne popila, a pomiriti se ni mogla. Norbert je bil v gosteh v tej hiši, mož, ki je svoji ženi lagal in jo goljufal, mož, ki prav tako ni imel pojma, kakšno umazano igro igra njegova žena z njim - ta mož je sedel v salonu in je hotel sedaj poskusiti, da z njo na samem govori. Kaj hoče še od nje? Ni ga smela videti, kajti njegov pogled je odprl v njej vse rane, ki se niso in niso mogle zaceliti. Kristina ga je Še vedno globoko ljubila in srečanje z njim jo je silno vznemirilo. Kristina je sedela v kuhinji in brez misli strmela v štedilnik, okrog katerega se je Henrika vrtela in delala. Pozabila je popolnoma, da jo v salonu potrebujejo. .... , , , , . . Gospodar se je spomnil nanjo. Prihitel je v kuhinjo, kjer jo je najprej nahrulil, kaj tu dela, še preden pa je odhitela spet v salon, jo je uščipnil v boke. Kristina se je ogorčeno zdrznila. NI se mogla ubraniti takemu ravnanju z njo, kajti bila je tukaj služkinja in bila je najbrž v hiši navada, da gospodar uganja z dekleti njenega stanu tudi take nespodobnosti. Doslej se mož ni brigal zanjo in bila mu je hvaležna, da je bil jravnodušen do nje, sedaj pa se ji je začelo svitati, da gospodar ne vidi v njej samo navadne služkinje, ki opravlja svoje hišne posle, ampak še kaj drugega. In to je pomenilo, da so njeni dnevi v tej hiši šteti, da bo spet morala oditi v svet, da si poišče novo službo... »Pojdite spet v salon, Kristina« ji je obzirno rekla Henrika, kajti ni ji bilo težko uganiti, kaj Kristina misli. »Mogoče bo še vse dobro...« Kuharica v to seveda ni verjela, kajti v hiši so se ženske pomočnice pogosto menjale, zlasti mlada dekleta, ki niso bila pred gospodarjem nikdar varna. In brž bo je gospa Luiza kaj opazila, je dekle brezobzirno pognala iz hiše. Zabava v salonu je medtem postala že precej glasna, kajti gostje so se pridno zalivali. Norbert Brandt je stal ob strani. Ni spadal v družbo, ki se je tukaj zbrala, a moral je v njej ostati, kajti želja njegovega predstojnika je bila, da se povabilu cidzove, kakor to terja poslovna vljudnost. Tudi na obrazu njegove žene je bilo opaziti, da ji nocojšnja družba in pogodu, zlasti še, ko so začeli s pripovedovanjem dvomljivih dovtipov, katerim so se na ves glas krohotali. Kristina je močno zarudela, ko je stopila z novimi buteljkami v salon ter so jo razni gospodje, ki jim je stregla, začeli božati po rokah. Eden izmed njih jo je hotel na vsak način vščipniti v nogo. »Gromska strela, Emil, kje pa si staknil to svetnico?« je reže vprašal ta gost gospodarja, ko se mu je Kristina užaljeno odmaknila. »Na, spij čašo, punca, ne bo ti škodilo, saj si tako In tako v obraz preveč bleda.« Napolnil je veliko čašo, ki je služila- za vodo, steklenica pa, iz katere je natakal je vsebovala močan liker. »Pij, mala!« ji je zaukazal, njegove oči pa, ki so mu iz obraza močno izstopile, so se zapičile v zmeden obraz preplašenega dekleta. Okrog njegovih nabreklih ustnic je zaigral zadovoljen nasmeh, ko je opazil, kako prestrašeno ga je pogledala ter ponudbo z glavo odklonila. »Pridi semkaj, Emil!« je zatulil mož v salon. Gostje so utihnili, ko se je Emil po preprogi počasi prizibal bliže in zraven obeh obstal. »Kaj pa je, Fric?« ga je vprašal in Kristino debelo pogledal. »Dekle sem povabil, naj z mano trči, pa nikakor noče. Kakšne manire pa so to, da je dekle s povabljenimi gost," tako nevljudno?« Emil pa si je s hrbtom roke obrisal vlažne ustnice in se potem široko zarežal. »Mirno lahko z nami piješ, deklica! Saj nismo taki. Primi čašo in trči! Na, kaj še čakaš?« Bilo je, kakor je vse kazalo, v navadi, da so v Belznerjevi hiši služinčad tikali. Nihče se ni nad tem spotikal in Kristina je vedela, da mora ubogati, če noče takoj tvegati izgube službe. Nastavila je čaše na usta ln napravila majhen požirek, gost pa je zahteval od nje, da mora kozarec izprazniti. »Emil, povej dekletu, da se ne spodobi, da z .gosti tako ravna.« »Izpijte Kristina!« ji je gospodar zaukazal Kristina je spet napravila požirek. Ce bi vse spila, bo gotovo pijana, kajti alkohola ni vajena. Vedela je tudi, da je pred njo še cela noč, da bo morala še delati in streči gostom, ker je bila to kot uslužbenka hiše dolžna. »O čem se pa pričkate?« se je naenkrat oglasil neki glas, ki se j® močno ločil od prejšnjega prerekanja. Norbert Brandt je stopil med opito družbo dostojanstveno in samo-zavestno, le njegov obraz je postal ožji in trši. Emil, ki se je že težko zibal na svojih nogah, se je oprijel Nprberto-vega rokava ter mu skušal z zapletajočim se jezikom pojasniti, da se dekle brani z gosti trčiti in piti. »To vendar ne gre, doktor, kaj ne? Tudi vi morate pritrditi, da dekle nima prav...« Duh po žganju je udaril Norbertu v obraz. Zaman se je trudil, da bi se otresel Belznerjeve roke, ki se je krčevito držala njegovega fraka- »Gospod Bclzner, zdi se mi, da ste v zmotil Ne vem, če je kje običaj« da dekle, ki gostom streže, z njimi pije.« »Kristini pa je požirek pijače potreben. Kar poglejte jo, kako nas gleda! Popolnoma trezna je. Mislite, da se mi ljubi gledati, da mi streže čisto trezen človek? Ne, dragi prijatelj! Spiti mora čašo, ali pa bo frčala-In sicer takoj!« je gospodar končal ostro., »Gospod Belzner!« je prav tako ostro zavrnil Norbert gostitelja. »Zdi se ml, da nocojšnji večer zamenjavate z ...« Umolknil je, kajti ni Imelo smisla, da uporablja trde besede in Emil® Bel zn er j a užali. Bil je pomemben mož v mestu ter imel obilo zvez, nje' gov predstojnik pa mu le priporočil, naj podjetje vzdržuje z njim dobre odnošaje. »VI ste tudi eden izmed tistih, ki hočejo biti neitaj posebnega!« s® je raz.vnel gospodar hiše. »Veljati hočete nekaj več, ker ste študirali, k®' ne? Pa niste! Takšnega, kot ste vi, p’ačam lahko takoj iz levega žepa mojega telovnika.« Ljudje so sedaj stali zbraU v krogu okrog vseh treh in čakali, kako se bo ta besedni boj končal. / Kristina je proseče pogledala Norberta Brandta, stresla glavo in nastavila čašo na usta. »Saj... saj bom spila!« je zašepetala, zamižala in v nekaj požirkih spila ostro pijačo iz kozarca. Alkohol jo je požgal kot ogenj. Oči so se ji začele solziti, zakašti®]} je morala, Emilu pa se je zazdelo, da je prav sedaj pravi trenutek, da 1 priskoči na pomoč in jo potrk« po hrbtu. Imel je vlažne, vroče roke. In ni bilo prav nič čudnega, da je Kristin* prestrašeno odskočila Gostje so se divje zarežali. Prizor je bil zanje igra, ki jih je Imenih1® zabavala. r' »Glej, Emil, ne mara zate,« je podražil gospodarja neki gost, ki 8® je imel prav toliko pod kapo kot Emil. »Nimaš pri vseh puncah s1"®* če,..« »To bomo pa še videli,« je dejal gospodar. Bilo je dobro, da je Pr®* tisti trenutek pristopila njegova žena, ga prijela pod roko In odpeti®*** (Dalje prihodnjič’ j.