GLAS NARODA The largest v * *« * - « — TEM* ^onra (SWCBS* TELEFON: CHelsea 3—1242 List slovenskih delavcev Y Ameriki, 75,000 Entered « Second Claai Matter September 21, 3903, at the Port Offiot t New York, N. Y, under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 137. — Stev 137. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 12, 1936—PETEK, 12. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV REPUBLIKANCI SO NOMINIRALI A. M. LANDONA zmagal ježe pri prvem glasovanju, ker so se vsi drugi kandidati umaknili Platforma republikanske stranke je bila brez iz-premembe in brez ugovora sprejeta. — Po zatr-. dilu nekaterih je Landon edini mož, ki 'lahko po-vede meseca novembra republikan. stranko k 1 zmagi. — Rodseveltu so očitali, da izpodkopuje :J ameriško demokracijo. CLEVELAND, O., II. junija. — Davi malo po dvanajsti uri je bil na republikanski konvenciji v Clevelandu imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata governer države Kansas, Alfred M. Landon. Imenovanje se je završilo koj po prvem glasovanju. Drugi kandidati za nominacijo namreč sploh niso prišli vpoštev ter so že prej odpovedali svojo kandidaturo. Včeraj so imeli posebni konvenčni odseki precej težav s sestavljanjem republikanske platforme. Dasi je bilo že vse vnaprej pripravljeno, je bilo treba še marsikaj predrugačiti in opiliti, predno je bil dan dokument na glasovanje. Platforma je bila o-dobrena pri prvem glasovanju, brez vsakega najmanjšega ugovora in brez vsake najmanjše izpre-me-mbe. Ze koj po otvoritvi včerajšnjega zasedanja, je bilo jasno, da bo Landon zmagal na vsej črti, vsled česar je šlo delegatom toliko bolj za podpredsedniškega kandidata. Po konvenčni dvorani so doneli glušljivi klici: — Landon in Vandenberg! Landon in Knox! Po nominaciji Landona je bilo včerajšnje zboro- Stavke v Franciji se nadaljujejo hoare obsoja ligo narodov Bivši vnanji minister vidi rešitev sveta v angleškem imperijalizmu. — Priporoča šest skupin. LONDON, Anglija, 11. junija. — Sir Samuel Hoare, katerega je ra-/J j učena angleška javnost prisilila, da je odsto pil kot vnanji minister in katerega je sedaj Baldwin zopet sprejel v svoj kabinet kot mornariškega ministra, je razburil svet s svojim govorom, ki ga je imel v Cambridge. Hoare je rekel, da je Liga narodov ponesrečena ustanova, ker ji nobena sila na varuje zvestobe. Po njegovem mnenju je troba mesto nje postaviti drugačen sistem; kateremu mora za zglod služiti angleško imperija I rstično svetovno cesarstvo, ki more biti ponosno na svoj imperijalizem. Kot pravi Hoare, mora bit: svet po zgledu angleškega svetovnega cesarstva razdeljen na šest gospodarskih skupin. Ena taka skupina bi bile evropske združene države, katere je skušal ustvariti Briand. Združene države bi s svojimi prijateljicami mogle vstvariti tretjo, zarota proti brueningu Landona je predlagal za predsedniškega kandidata John D. M. Hamilton, član republikanskega odbora v državi Kansas ter svetovalec narodnega odbora republikanske stranke. sovjetska unija pa bi tvorila vanje zaključeno. Delegat je se bodo zopet sestali .četrto skupino. danes dopoldne ob enajstih. Prva točka na progra- Tako bi ?sta,i 5e dve skul>;; mu bo: nominacija republikanskega kandidata za okoLftT do' podpredsedniško mesto. Kdo bo ta mož, se zaen- vedla do domnevanj. Po mne-krat se ne ve. I ju nekaterih vidi Hoare v Ja- ponski in Kitajski peto skupino, medtem ko bi šesta skupina bilo kolonijalno cesarstvo po zgledu Anglije, samo ni Hoare, povedal, ali bi na čelu ko Ioni-jalncga cesarstva stala Nemči-Landona je označil kot edinega moža, ki lahko i ja, Francija ali Italija, povede meseca novembra republikance k zmagi, in kot moža, ki zamore zbrati pod svojo zastavo največje število Američanov. Dejal je, da se mora danes republikanska stranka odločiti za nekaj, kar bo zanjo in za vso deželo največjega pomena. — Republikanci se morajo zavedati svoje mogočne preteklosti ter si zajamčiti še mogočnejšo bodočnost. To pa dosežemo le. na ta način, da imenujemo za predsednikega kandidata Alfreda Moss-mana Landona. Agent tajne državne policije je čakal 'nanj v Curihu. — Njegov tovariš je bil prijet na Ho-landskem. CURIH, Švica, 11. junija.— Policija je naznanila, da je a-retirala nekega člana nemške tajne državne policije (Gestapo) in da .^e priznal, da je nameraval izvršiti atentat na bivšega kanclerja Heinricha Brueninga. Tajni agent je Hugo Roem-er, ki je, kot pravi, dobil nalog, da Brueninga, ki je označen kot sovražnik nemške države, umori tekom njegovega bivanja v neki privatni kliniki v Curihu. Roemer je bil aretiran ž i pred več tedni, toda policija je to šele sedaj objavila. Njegov tovariš, Hans Mueller, je bil istočasno prijet na Holand-skem. I Inland ska policija je poslala prepis Muellerjeve izpovedi švicarski policiji. Mueller je holandskim oblastim priznal, da je -preko Švice pošiljal v Nemčijo francoske vojaške tajnosti. Mueller je bil lansko leto v Metzu zaradi vohunstva obsojen. — Danes ima dežela predsednika, — je nadaljeval Hamilton, — ki se brezmiselno poslužuje svoje oblasti in izpodkopuje ameriško demokracijo. Pod njegovo administracijo smo doživeli, kako so se oblasti izogibale postavi, videli smo silno trošenje ljudskega denarja in videli smo, kako se je začela bližati dežela propadu. V splošnem je bil ostali del njegovega govora samo kritiziranje Rooseveltove administracije. Governer Landon je še pred imenovanjem poslal svojemu managarju na konvenciji brzojavko, v kateri pravi: — Ce me bodo delegati nominirali, bom uvedel najbolj agresivno volilno kampanjo, kar jih pomni zgodovina republikanske stranke. Jeseni nam je zmaga zagotovljena. Iz Bele^hiše ni zaenkrat še nobenega komentarja. Ko je neki tajnik sporočil predsednik Rooseveltu, Hoare je rekel, da se mora svet in Liga narodov mnogo učiti od angleškega imperijali-zma, ki ni ni'kako zlo, temveč velika dobrota. S tem da je kritiziral Ligo narodov, je naj-brže napadal politiko vnanje-ga ministra Edena. JERMEN KAZEN ZA DEČKE KITAJSKA KUPUJE OROŽJE WASHINGTON, D. C., 11. junija. — Tekom maja je Kitajska v Združenih državah kupila vojnega materijala z:i $1,390,102, kot poroča državni department. Samo aeroplanov je kupila za $421,140. Vse države so v Združenih državah v maju kupile vojnega materjala za $5,108,626.73. j nemiri na Španskem Komunisti in sindikalisti streljajo s strojnicami. Tri osebe so bile ubite. MADRID, Španska, 11. junija. — Na ulicah Malage so se komunisti in sindikalisti streljali s strojnimi puškami. Izvršeni so bili zopet trije politični umori, dva od njih v Malagi. Socijalisti so v Mala-gi razglasili splošno stavko. Boji so se pričeli, ko so sindikalisti na ulici vstrelili komunističnega odvetnika An-res Gonzalesa. Socijalisti, ki skupno s komunisti pripadajo k ljudski fronti, so nato razglasili splošno stavko. Komunisti so pa šli še dalje. Prišli so pred stanovanje voditelja sindikalistov Miguela Ortiz Ace vedo. Ko je Acevedo z otrokom v naročju prišel iz hiše, je bil ustreljen. Otrok je ostal nepoškodovan. V Acnalcazar v provinci Se-vilta je bil socijalrstični vodja Antonio Ramirez v političnem .sporu ustreljen. V Badajozu je prišlo do več oboroženih spopadov nuni pristaši stranke levice in desnice. Iz več mest je bila poslana policija v Malago, kjer so bili pozno popoldne nemiri še vedno v teku. COATS VILLE, Pa., 11. junija. Župan A. R. Bergstrom je rekel •starišem 17 dečkov, ki so stali pred njim zaradi raz-J nih prestopkov, da jih ne bo izročil okrajnim oblastim, ako jih na policijski postaji pošteno natepejo. "To je dobra misel,'1 je rekel oče enega. Policijski stotnik Ralph Williams si je odpel pas in ga izročilu očetu.Oče je svojega sina natepel, nato izročil pas drugemu očetu m tako dalje in vsak deček je dobil nekaj udarcev s pasom. BREZPOSELNOST V NEMČIJI PADA BERLIN, Nemčija, 10. junija. — Kot naznanja delavski u-rad, je ob koncu maja število brezposlnih padlo na 1,491,201. To je najnižje število za mesec maj od leta .1929. MORNARIŠKI MANEVRI NA MALTI VALETTA, Malta, 10. junija. — V skupnih manevrih bojnega brodovja, armade in zračne sile so žarkometi celo noč razsvetljevali obrežje. Razun žarkometov, je bil celi otok v temi. Rušilci so se za-grinjali v varnostne oblake dima in včasih je bilo tudi slišati grmenje topov. da so republikanci nominirali Landona, se je nasmehnil, pokimal in dejal: — Hvala vam! Na konvenciji se je najbolj zagonetno vedel senator Borah iz Idaho. V največje presenečenje svojih prijateljev se ni nikdar silil v ospredje. abesinski poglavarji se klanjajo Škofje in poglavarji so se poklonili maršalu Gra-zianiju. — Prisegli so zvestobo kralju Viktorju. RIM, Italija, 11. junija. — Iz Addis Ababe prihaja brzojavno poročilo, ki naznanja, da je regent, maršal Graziani, obdan s svojimi generali in visokimi vladnimi dostojanstveniki v novi negušovi palači sprejel koptske in mohamedanske poglavarje pod vodstvom abu-ne Kirila in rasa Ailu, vse o-pate ■samostanov, rase in bivše negušove ministre, 16 drugih visokih uradnikov in 4 de-džase. Ko so se vsi poklonili maršalu Graziani ju, je ras Ailu v imenu vseh prebral izjavo, da priznavajo popolno podložnost italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu. Ras Ailu je v svoji izjavi rekel, da ne priznava v Abesi-niji nobene druge vlade, kot vlado kralja in cesarja Viktorja Emanuela. Slednjič je prosil maršala Grazianija, da sporoči to izjavo kralju in Musoliniju. Maršal Graziani je nato odgovoril, da sprejme njihovo n- navzlic sporazumom se delavci ne vrnejo na delo PARIZ, Francija, 1 I. junija. — Medtem ko se stavke razširjajo in je sporazum bolj oddaljen, kot je izgledalo, zahtevajo ekstremisti, da Blumova vlada zaseže vse industrije. ~~ i Ako pa je BI um s svojo po-j pularno fronto za to odločen, I ni znano. Toda radikalni socijalisti, ki igrajo v vladni večini zelo važno vlogo, bodo naj-brže to idejo portpirali, ker zastopajo male uslužbence. Ekstremisti so dobili oblast nad mnogimi industrijami. — Stavkarji imajo zasedene R;.-nauld in Citroen tovarne, veletrgovine in druga podjetja in stavka se s vsakim dnem širi- vpalestin0 so dospeli novi oddelki Anglija 'ojačuje garnizi-je. — Krvavi spopadi se nadaljujejo. — Arabci se ne zmenijo za angleško vojaštvo. J ERUZALEM, Palestina, 11. junija. — Z nanovo došlirn vojaštvom je število angleških čet v Palestini na ras t lo nad 8000. Anglija ima sedaj 8 ba ■ taljonov vojatšva, letalce, tanke in artilerijo. Poleg tega pa skuša 300 rodil i li in 1000 izvanrednih policistov vzdržati red, toda zaman. Židovskega voznika avtomobila, ki so ga spremljali židovski policisti, so Arabci obstre-iili iz zasede v dolini Jezreel. Arabci se ne menijo mnogo za angleško vojaštvo. Danes so obstreljevali vojašnico v Nablusu. Ob železnici pri Roi-sanu, nedaleč od Jordana, so streljali na angleško vojaštvo. Slednjič pa so se umaknili v smeri proti Jeninu ter odnesli is seboj svoje ranjence. Pet oseb je »bilo ranjenLli, ko je policija v Ilebronu pričela streljati na Arabce, ki so pokopavali nekega svojega tovariša, ki ga je v pondeljek ubila bomba v Jeruzalemu. Arabci so policijo obmetavali s kamenjem. V Safedu je bomba ranila neko žensko; v Tel Avisu in Gazasu je eksplodiralo več bomb .Tudi v predmestjih Jeruzalema je prišlo do večkratnega streljanja. Poravnani so bili samo dve stavki: tekstilna in premognr-ska; šivilje pa so se pridružile stavki krojače v. Četudi pa je prišlo do sporazuma med zavarovalnimi družbami in njihovimi uslu-žl>euci, se uslužbenci vendar niso vrnili na delo. Kjer je prišlo do poravnave s tem, da so delavci dobili zvišane plače po 7 do 15 odstotkov, bodo delodajalci zvišali [ceno svojega blaga do 30 odstotkov. Vlada pa nasprotuje pod razen ju vsakdanjih potrebščin. Kakšna bo posledica tega, ni-kdo ne more vedeti. Zlasti pa vsled povišanja cen preti velika nevarnost izvozu. PARIZ, Francija, 11. junija. — Uslužbenci v hotelih in restavracijah so glasovali za splošno stavko. Kadar bo stavka v polnem teku, bodo zaprti vsi hoteli in restavracije. Tudi 8000 mesarskih pomočnikov jo glasovalo za stavko. -j___ danost ter jim je obljubil v i-menu kralja in Mussolinija, da bo italijanska vltda spoštovala običaje in navade domačinov ter jim bo vladala pravično in v večji napredek dežele. Graziani jim je rekel, da pozna abesinsko ljudstvo, kor je živel 6 let v Eritreji in 15 let v Libiji. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ITALIJI RIM, Italija, 11. junija. — Brzojavno poročilo iz Napolja naznanja, da je brzovlak, ki je vozil iz Nole v Napol j, skočil s tira. Trije vozovi so zapustili tir in se prevrnili. Nastala je velika zmešnjava. Ubitih je bilo 6 oseb, 40 pa ranjenih. Kitajska pošilja srebro. ŠANGHAJ, Kitajska, 11. junija. — Parnik President McKinley, ki je na potu v Seattle, Wash., pelje srebra v vre-nosti 24,000,000 mehiških dolarjev. Odkar je bil podpisan sporazum med Združenimi državami m Kitajsko glede nakupa srebra, je Kitajska poslala v Ameriko srebra v vred nos ti $69,000,000. KANTONSKA ARMADA NA POHODU NANKING, Kitajska, 10. junija. — Dobro opremljena kan-tonska armada, ki šteje 200,000 vojakov, je zavzela mesto Hengčov v provinci Honan. Vsled tega j.reti Kitajski vojna z Japonsko ali pa državljanska vojna med Kantonom in Nan-kingom. Hengčov se nahaja na cesti ki vodi do Tungting jezera, kjer je osrednja vlada v Nankingu postavila 12 vojnih divizij v namenu, da vstavi prodiranje južne armade. Da odvrne spopad med obo na^ armadama, je poveljnik general f'jang Kaj-šek dal povelje, da Ue armada t^nakne, j __ GLAS NAROWA™ New York, Friday, June 12, 1936 "Gias Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President L. Benedlk, Tnu. Place of business of the corporation and ad dream of above officers: fit West 18th Street, Bmgt af Manhattan, New York Qtj, N. Y. -GLAS NARODA-(Vaiee of the People). loaned Every Day Except Sunday* and Holldaya Za celo leto velja sa Ameriko In Kanado .....................$6,00 «a pol leta......................... Za get rt leta .................. Za New York sa celo leto......97.OO Za pol leta......................... Za Inozemstvo sa celo leto......»7.00 Za pol leta....................13.60 Subscription Yearly $6.00 Dor si brez podpisa in osebnosti se ne prlobCuJeJo. Denar naj se blatil r-ošiljatl ,»0 Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da « nam tudi prejScje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj ln praznikov "GLAS NARODA". 21S ISth Street. New Yocfc. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 STAVKA ALI UPOR? Pred nekaj te«ini so na zapadni obali zastavkali pomorščaki. Paro)»lovita je bila ovirana, promet je zastal. Meščanski krogi so se zelo razburili. Pozvali so vlado na pomor, in delavski tajnici Perkinsovi je uspelo poravnati pogoni pogajanj spor med delavci in delodajalci. Takrat se je pa razburjenje še povečalo, kajti stopro centneži (med njimi tudi trgovinski tajnik Daniel Ropers) so bili mnenja, da pogajanja z uporniki niso dovoljena. Izjavljali so, da to ni št raj k, pač pa upor, ki je nastal na ladji, pred no je zapustila pristanišče. Strajkarji so torej zakrivili upor in jih je treba temu primerno kaznovati. Dobro, pa naj bo tako. Ce se kapitalisti sestanejo in sklenejo, da je treba produkcijo omejiti, pravijo, da je to smotreno gospodarstvo in regulacija produkcije. Ce se pa slabo plačani mornarji na ameriških trgovskih ladjali — menda ne 1h> nihče trdil, da so dobro ali vsaj primerno dobro plačani — združijo, hoteč zaščititi .svoje interese in si priboriti boljšo mezdo, je to upor. Kapitalisti vseh strank »smatrajo tako dejanje za upor proti svetemu kapitalizmu, kar je treba najostreje kaznovati. Zgodovina nam nudi vsepolno primerov, da se je to že neštetokrat zgodilo. Še pred nekaj desetletji je bil vsak št raj k, ki so proglasili delavci, označen kot vstaja in upor. Udeležence je zadela najstrožja kazen. Tisti časi so pa minili. Delavci so si s silnimi žrtvami oriborili pravico, da skušajo svojo delovno silo čimdražjc prodati. Nadalje so si priborili pravico, da se smejo tudi združevati v to svrbo. ' Diktatorji kot sta naiprimer Hitler in Mussolini, jim okušajo to pravico kratiti, pa jim ne bo uspelo. Delavci so prežeti s presilno voljo, da bi si dali odvzeti pravico organiziranja. Navzlic temu pa morajo biti pozorni. Zahteva, da je treba "upornike kaznovati" postaja bolj in bolj geslo ameriških fca pitalistov. Štrajkarjem skušajo naprtiti vse mogoče grehe in :i ©posta vnosti. ' Nedavno je bila posadka nekega parnika, ki je zapuščal ne\vyorško pristanišče, indirektno cftrtožena sabotaže. Štrajk je upor! Seveda je upor (proti nesramnemu kapitalističnemu sistemu, ki pusti milijone in milijone ljudi stradati, samo da nekateri udobno žive. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ IOOOSLATUO Za S 2 75 $ e.:s .. I 7.25 ... 111.75 92SJM MIH Din. Iti Dla. 2M Din. 6M Din. 1*0* Din. MN ▼ ITAIXIO f »25.........Ur IN $ 18.2*_________Lir m t 4AM________Ur Mt * 87.60 ___________Ur 1M0 $174.00___________Ur MM $2mj*-------------:.M Ur mr KER BE CEVK SEDAJ HIT BO MENJAJO 80 NAVEDE WE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ■a laplaftflo vefcjin sneakor kot stcrraj navedeno. botfM ▼ Aaarjlfti ali 1Mb Aotoljajatno ie boljo pocojo. Cat ? imrtKM Douun 9 " HHOtt pHhN **•*••■*•• 8 5<7f tit«—« - « ..........ms tli*— " • » ..........81*'—' " " »•••»>,»,• *4LS* Prejemnik doM ▼ starem krajo Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO OABII LETTER ZA PRI- HPQYENIC PUBLISHING COMPANY »Glc« Marad^ N. T. TEE LARGEST StOVENE DAILY IN UJ3ZI. Brooklyn, N. 1'. Slovensko pevsko in dramna tično društvo "Domovina" priredi piknik jutri, to je v no del jo, dne 34. junija v Emerald Parku, na Myrtle Ave. Pevci in pevke "Domovine" bodo zapeli več lepih pesmi, nato pa bomo vsi skupaj z udeleženci zakrožili nekaj naših narodnih popevk, kot vsako leto, da tako še bolj poživimo razpoloženje. Vedno se je občinstvo izrazilo, kako prijetno zabavo so imeli na naših piknikih in zagotavljamo vas, da bo tndi letos triko ali pa še prijetnejše. Za razna jedila bo dobro preskrbljeno, prav tako vas zagotavljamo. da bomo imeli mrzlo pivo. Za ples bo igral na harmoniko Fr. Žigon naše ubrane poskočnice. Ker je to kulturno društvo in ker se vzdržuje samo potom prireditev, vas uljudno vabimo, da nas posetite v nedeljo. Prvič boste imeli dobro zabavo, drugič pa boste s tem društvu pomagali do nadaljnega obstoja in uspeha. Piknik se začne ob 2. uri popoldne in bo trajal v noč, kot navadno. Priporoča se "Domovina.'* Broolslyn, N. Y. Na tem mestu se v imenu slov. pevskega društva *4 Slovan", prav iskreno zahvaljujem vsem posetnikom našega piknika, ki smo ga priredili pretečeno nedeljo, dne 7. t. m. v Emerald Parku. Prav lepa hvala za udeležbo tudi zastopnikom "Jadranske straže", kakor tudi za prejeti ček v ztiosku $6.50 za 25 vstopnic. Najlepša hvala tudi našim vrlim mladim "Tamburašem" za sodelovanje. Vsa čast in hvala ženam in hčerkam naših članov, ki so bile tako pridne ter pomagale v več ozirih, in s tem pripomogle do boljšega u-spelia. Lepa hvala našemu znanemu rojaku Mr. Joe Žigonu, kateri je tako spretno ter >ko-ro brez prestanika igral pri plesu naše domače in ameriške komade. Lepa hvala tudi udeležencem naše prve avtomobilske parade v naši naselbini, posebno lastnikom avtomobilov, ki so se udeležili parade, ali so dali svoje avtomobile na razpolago. Toraj še enkrat hvala vsem skupaj. "Slovan" Vam zagotavlja, da Vas bo, kot običajno, vedno skušal zadovoljiti na vseh svojih prihodnjih prireditvah, katere bodo pravočasno poročane v našem priljubljenem listu "Glas Naroda". Sedaj pa Vas vabim 11a piknik Mladinskega Tamburaške-ga Kluba, ki se vrši v nedeljo, dne 28. junija, v Emerald Parku, 88-24 Myrtle Ave., Glen-dale, L. I., N. Y. Na tem pikniku bo seveda tudi sodelovalo slov. pev. društvo "Slovan", ter zapelo zopet nekaj prav lepih pesmi. Udeležite se tega piknika v obilnem številu . ter s svojo mavzočnostjo pokažite, da se zanimate za požrtvovalno delovanje in naipredek na muzi-kaličnem polju naše mladine. S tem jim boste dali večjega zanimanja in veselja, da se bo osodo. Sluga ni hotel dati in nastal je prepir. Učitelj Radibratovič je hotej j>o-sredovati. tedaj pa so kmetje navalili nanj in ga neusmiljeno pretepli. Dobil je 30 nevarnih ran, kosti so polomljeno in ni mnogo upanja, da ostane živ. SAMOMOR NESREČNEGA DEKLETA Z mosta Sv. Ane pri Sušaku je skočila ua železniški tir 25-letna Jolauda Risinondo, hči premožnega mlinarja v Smilči-čih. Padla j«* na tračnice nekaj trenutkov pred prihodom zagrebškega vlaka, ki jo je strahovito razmesaril. Zapustila je več poslovilnih pisem in iz enega j«* razvidno, da je imela Ijubavno razmerje z nekim fantom in da je bila postala mati. Ko je fant to zvedel, jo je zapustil, in to jo je pognalo v smrt. STRAHOVIT POKOLJ V rudarskem kraju Vrbnik je prišlo do strahovitega poko-Ija zaradi dekleta. Kmet Tošo Kustorič je bil zaljubljen v vaško lepotico s katero so na veselici plesali rudarji Ivan Tiliu, Tviea Klasič, Josip Stipetič in Franjo Crnkovič. Ljubosumni Kustorič jo je hotel odvrniti od njihove dražbe pa ni nič opravil. Smrtnt» užaljen je odšel, toda kmalu se je vrnil z velikim kuhinjskim nožem in že se je vnel spopad, po katerem sta ol>-ležala dva mrtva, štirje pa težko ranjeni. VABILO < na pomladni ples KI GA PRIREDI SLOVENSKI DOM V BROOKLYNU g V SVOJIH PROSTORIH NA 853 IRVING AVE., BROOKLYN. N. Y. M v SOBOTO ZVEČER, dne 13. JUNUA fr IGRAL BO JERltY S STARLIGHT ORCHESTRA. KAKORTUDI 1 FRANK■ POPO VICH NA HARMONIKO ■ | VSTOPNICA SAMO 25 CENTOV 1 f ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA — ODBOR | Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovali r stari kraj ali dobiti kogs od i, Je potrebno, da je poufen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ža povratna dovoljenja, potni liste, vtzeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi i* Washington* povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. - SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. vati. Le malo potrpljenja; počasi bodo prišli vsi na vrsto. Vnaprej pa poudarjam, naj se nihče ne hoji ponovnega srečanja v moji koloni, kajti poročati ne morem ničesar slabega. Moje potovanje je precej u-spešno. Vsak dan dosti doživljam, vtise pa grmadim, in jih je že precejšen kup. Dozdaj ne morem drugega reei kot to: v vsaki hiši, v vsakem javnem prostoru naletim na najrazličnejše ljudi. Vsi so naši, vsi so dobri, in doslej mi ni še nikdar niln'-e pokazal neprijaznega obraza. Mogoče je bilo semintam malo zatajevanja, nemara me je hotel ta ali oni (ali ta ali ona) nahruliti, toda do izbruha ni prišlo, ker se je vsem za.-milil neobičajen .popotnik, ki je bil trdno prepričan, da bo shujšal na svojem romanju, pa se je* v največje začudenje zdravstvenih izvedencev zredil in se redi na vse plati, na vse okence iu kraje. Od ti no do dne sem v večji zadregi. Ne da bi mi skrbelo, kaj bom jedel, pil in kje bom spal, pač me pa Jkrbi. če čita-teljem ugajajo te moje potopisne črtice, ki jih brez vsake zveze in brez vsakega reda mečem na papir. Po mnenju nekaterih bi moral vsak dan posebej opisati, kar sem doživel: kje sem se prebudil, kje >em zajtrkovat in kakšna je bila točajka, ki je postavila zjutraj črno kavo pred me; kako sem prebil dopoldne, kje sem obedoval, kaj sem popoldne počel, kako sem večer ubil ter kdaj in kje seiu legel in več ali manj sladko zaspal; če mi bolj prija moška ali ženska družba, kaj so mi povedali rojaki, kakšni so kralji. ki potujem po njih, in kdaj ^e nameravam odpraviti v stari kraj, ki je v mojem slučaju New York, odkar so mi Italijani domovino vzeli. Tak opis bi bil nemara komu povšeci, v splošni eni bi pa ne zanimal širšega kroga čitate-ljev. Predolgočasen bi bil in kolona bi bila koloni po vsebini slična kakor krajcer krajcer-ju. Tega mi tudi treba ni. kajti izbira je tako pestra, tla res ne vem. kje bi zajel. Mislil sem, da sem že dovolj opisal vtise, ki sem jih dobil v Pittsburghu iu okolici, toda treba mi je samo oči zapreti, pa se mi oživi spomin in se porajajo nove slike pred menoj. V Narodnem domu, (zdi se mi, da na Library) visi tabla, na katero je rojak Triller napisal društvena pravila. Zdi se mi, da je le malo kaligrafov, ki bi znali lepše pisati. Triller je samouk, preprost delavec. Par razredov ljudske'šole ima, Pa je zelo naobražen. Predstavil ini je svojo ženo; tipično Nkofjeločanko, velikih oči in nekoliko trpkega nasmeška. Govori skoro pojoče, kakor vsi po tistih krajih. <'e bi bil gledališki impresario, bi jo najel za tragične vloge. Menda je uganila mojo misel, ker je začela govoriti o tem. •— Dosti som preigrala, je rekla. — Seveda samo igre, zajete iz nagega domačega življenja. Govekarjeve in Fin-žgarje. — V "Divjem lovcu*' ste i-grali Majdo, kaj ne? — sem ji segel v besedo. — Ja, Majdo, Majdo, — so se ji zaiskrile oči, takoj nato jo pa povesila pogled in tiho dostavila: — Oh, kako je bilo lepo in kako žalostno ... * Solnce je zahajalo za penn-sylvanskim gorovjem, "Maj-da " je T>a nepremično zrla proti vzhodu. Skoro bi re*kel, da vem, kam so splavale in kje so obtičale njene misli. -1,1 . GLA8 NARODA New York, -Friday, June 12, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJS3i Ko jo bil Abduhrii paša št sultanov namestnik v Erzeru-mu, je prišel nekega dne na vst-zgoilaj k njemu človek, ki se je pritoževal, da so ponoči neznani lopovi vlomili v njegovo hišo. "Kako so prišli vlomilci v hišo?'* <;a je vprašal Abdulah pa<ša. "Razbili so vrata," je od govoril človek. "Prav," je dejal paša, 4'pri nosi vrat« in ključavnice na sodišče. Vrata nam bodo povedala, kje naj iščemo zločince." < Movek je neverno zmignil z rameni, ko jo to slišal. Vendar j*' dal vrata odnesti na sodni jo. Bo že sodnik vedel, kaj je prav — si jt» mislil. Ko so bila vrata na sod ni ji. je Abdulah paša rekel človeku: "Zdaj gi«'š lahko domov. Ju tri te pričakujem, kakor hitro bodo vrata sodišča odprta. Tedaj nami bodo vrata povedala, kdo so zločinci. Prav gotovo boš dobil svoje ukradene stvari nazaj." Gospodar hiše, v k;it<*ro je bilo vlomljeno, je kajpak pripovedoval vsakomur, kdor ga j« hotel poslušati, kaj mu je sodnik rekel. Kmalu je vso mesto vedelo, da bo sodnik vrata prisilil, da bodo povedala, kdo jo zločinec. l>nij?«\ira jutra j«' vse mesto drvelo ira sodišče. <'ini so se vrata sodišča odprl;«, j«> vse drvelo v sodno dvorano. Prislj so seveda tudi zločinci, ki so bili na moč radovedni, kako bodo vrata razkrila njihovo lopovščino. Zanič! ji vo so se smejali sodnikovi nameri in zalravljaji na njegov račun. Kdo bi se tudi ne smejal sodnikovi preproščini. ki misli, da bo vrata prisilil. da bodo povedala zločinca. Abdulah paša je čakal, da se jo dvorana napolnila /. ljudmi do zadnjega kotička. Tedaj je dal orožniku palico v roke in mu za | to vodni, naj se postavi k vlomiljenim vratom. Nato mu je rekel: "Ko ti ukazom, udari! Udrihaj j Hi vratih! Potem prisloni uho k vratom in pazljivo poslušaj. Tedaj te bom vprašal: Kaj pravijo vrata/ In ti takoj odgovori: Takoj bodo spregovorila! Si razumel?" Orožnik je pritrdil. VRATA KOT PRIČA (Kurdska pravljica.) Ljudje so vedno bolj pritisnili v dvorano, tako, da je na-;tala prava gneča. Medtem je paša naročil svojim ljudem, naj se pomešajo nod ljudi in dobro pazijo na oči fistih ljudi, ki bodo šepetali iiod seboj, ko bodo vrata pri-•ela govoriti. Tem ljudem naj akoj nataknejo lisice na roke n jih privedejo prede"; Ko je bilo vse pripravljeno, e je obrnil sodnik k človeku s »alico in mu ukazal: "1'dari po vratih! Udrihaj ako dolgo, dokler ne izdajo iločineov. Reci jim, da jih bono vrgli na ogenj, če no povo-lo krivcev." Orožnik je pošteno udrihal po *ratih in nato prislonil uho ob i je. v>i gledalci so najeto racali, ali bodo vrata spregovorila ali ne„ Nekateri so se za-ličljivo suvali s komolci, dnmi so so glasno smejali, tretji so si šepetali, toda vsi so dobro pazili, kaj so bo zgodilo. Tedaj se je človek s palieo dvignil in rekel sodnik"* "Gospod sodnik, vrata so mi povedala, kako izgledajo zločinci. Rekla so, tla se skrivajo med ljudmi in tla se jim kača ovija okoli rok." Ko sta slišala vlomilca, ki sta se skrivala med ljudmi, te besede, sta prestrašeno pogledala svoje roke. če se jima res ni o vila kača okoli njih. Policisti, ki so skrbno pazili na ljudi, so to videli in hitro zgrabili oba lopova. Nataknili so jima lisice okoli rok in ju privedli pred sodnika. Sodnik ju je ostro pogledal in jima velel: "Na vajinem mestu bi takoj vso priznal, sicer vama vešala ne uidejo." Vlomilca sta skesano sklonila glavi in jecljajoč priznala, da sta res vlomila. Povedala sta tudi, kdo so bili njuni sokrivci in kann so skrili ukradeno bla-goo (Movek j<' dobil svojo blago nazaj, ljudje pa so hvalili sodnikovo modrost. Oba lopova -ta do sonca svojega življenja morala pokoriti v temni joči. NAJBOLJŠI FRANCOSKI REPORTER Kateri novinar v Franciji j<» najpopularnejši;' Na to vprašanje vam vsak Francoz odgovori. da je najpopulnmojš;i novinarka pod psevdonimom "Ti-tania", pod katerim je poznajo v Franciji prav tako dobro, kakor slavne filimsko igralke. Pravijo ji tudi4*žena tisočerih pustolovščin." Ta sloveča repor-terka, drugače dražostua dama, je hči stare francoske častniške rodbine. Običajno mirno življenje ji pa ni ugajalo, kakor njeni sestri, ki išče ženina in hrepeni po mirnem domačem ognjišču. Odšla je v Pariz, kjer je s svojim obsežnin; znanjem jezikov in družabno uglajenostjo kmalu postala priljubljena spremljevalka bogatih inozeni-eev. Tako je bila po tujsko prometnem uradu dodeljena nekemu japonskemu princu in princesi med njunV.u bivanjem v Parizu. Takrat je doživela svojo prvo veliko pustolovščino. Nekoč so je odpeljala z visokima gostoma v avtomobilu na izlet. Princ je vozil zelo hitro in za vozil je v drevo, da se je avtomobil razbil. Princ je obležal mrtev, princesa iuTita-nia sta bili pa ranjeni, princesa težko, novinarka je pa lahko še sporočila svojemu listu vest o strašni nesreči, ki jo }w>stala senzacija pariških večerni kov. Iz bolnice ni prišla povsem zdrava in nekdo ji je svetoval1 zdravljenje v mJkem češkem zdravilišču, kamor je krenila z letalom. Letanje ji je bilo tako I vš;»č, da je po izlečenju sklenila potovati čim večkrat po zraku. Napravila je pilotski izpit, | si kupila letalo in postala prva zračna reporterka Francije. Pri tem je že imela sklenjeno pogodbo z velikimi francoskim; listi. Med enim pogostih prevra-; tov v Španiji, ko se je že majal j prestol Alfonza NHL je odletela v Madrid in še v pilotski i obleki si je i/poslovala dostop J do najvplivnejših politikov in j celo do kralja samega. (Vz no-i kaj ur je odletela nazaj v Pa-j riz in francoski listi so priobčili še istega dne o važnih fw>-litičnili dogodkih v Španiji mnogo podrobnejša poročila, nego bi jih bili mogli dobiti od Ha-vasa ali Reuterja. Takih prigod iz njenega novinarskega delovanja je dolga vrsta in pariški. novinarji jih pripovedujejo z zavistjo. Marsikateremu pariškemu novinarju je težko pri srcu, če pomisli, kako so je odlikovala mlada reporterka, koliko presenetljivih uspehov ima že za seboj. Meti vojno v Maroku kjer so se bili uprli Rifi, je preletela njihove postojanke, čeprav so jo obstreljevali s topovi in srečno prispela do kraja, kjer je imel svoj štab vodja upornikov Ab-dol Krim. Prignali so jo k njemu v šotor, kjer se ni dala odpraviti. dokler ji s pravo noble-so evropsko vzgojenega orijen-talca ni dovolil razgovora. Potem je takoj odletela nazaj z dragocenimi podatki in s tem se je v Parizu še bolj proslavila. Njeno reportaže so znane po vsem svetu. Bila je ena prvih žensk, ki se je upala v notranjost Sahare, bila je v Tibetu, in na Kitajskem potem jo pa naenkrat zopet pošiljala poročila z Bornea. Samo ob sebi umevno ie, da tudi vojna v Ahosiniji ni mogla biti brez nje. Zdaj so jo pojavila v Addis Ababi, zdaj zopet na italijanskem bojišču med askari in njeni moški kolegi so kar strmeli. Njena opisovanja italijanskega 4»olioda so spadala med najboljše, kar so jih priobčili francoski listi. V Addis Ababi so je pa tudi o-možila. Za moža je vzela vojnega poročevalca "Timesa". Vsi večji listi so zabeležili "že-nitovanjsko potovanje" mladih zakoncev. Ker je bilo že po ne-gušovem pobegu in v dneh. ko so po mestu plenili roparji, je bilo to ženitvovanjsko potovanje res originalno. Po poročnih obredih v kapelici francoskega poslaništva sta sedla mlada zakonca ,s prijatelji v oklopne avtomobile ter se odpeljala večkrat okrog »mesta, končno sta se pa vrnila na poslaništvo. Tako j«4 bilo ženitvovanjsko poto-| vanje podjetne novinarke, ki sej jo vrnila te dni v Francijo, da se pripravi na novo pustolov Ščine. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POSLEDICE VIHARJA ŽIVALI NA PADC IH Ostanki švedskega potniškega parnika "Gumareu", ki je ob času velikega viharja nasedel na ge&nah Swona otoka tet se preklal na dvoje. Drugi del se je izgubil v-valovih. Kakor smo poročali, so italijanska letala, ki jim je bila dana naloga, da r > res ki *be napredujoče čete z mesom, prenašala žive živali, goveda in koze, do postojank vojske in jih tam s padali spuščala na zemljo. Ta metoda ni nič novega, kajti že ob samih začetkih zračnih voženj so bile živali potniki zračnih vozil — celo še prej nego ljudje. Ko sta brata Mont-golfiera leta 17SM spustila svoj prvi balon v zrak, se sama nista upala dvigniti ž njim, temveč sta v njegovo gondolo položila ovna, petelina in raco. Posebno vlogo sta igrala potem oven in petelin. Vse tri živali so prispele sicer žive na tla, toda petelin je imel eno porot zlomljeno. Nasprotniki bratov Xfontgolfierov so potom trdili, da je ta porot počila zavoljo zračnega pritiska in to naj bi bil dokaz, tla živa bitja ne morejo leteti, ne da bi imela od tega škodo. Nasprotno pa so prijatelji obeli bratov trdili, da ni zračni pritisk poškodoval petelina, temveč oven, ki ga je bil doživljaj njegove prve zračne vožnje tako razburil, da je petelina napadel. Tri leta potem, ko se je dvignil prvi balon v zrak, so že po vsej Evropi prakticirali skoke s padali — in sicer so bilo ne-prostovljni skakalci pri tem živali. Neki Francoz po imenu Blanchard je potoval tedaj s svojo monrtgolfiero in ženo po * Evropi in se je po vseh večjih krajih razkazoval ljudem. Tako se je leta 1786 v osemnajstič dvignil v Bruselju. Pri tej priložnosti je spustil v zrak naj-prvo manjši balon, na katerega je bil pritrdil padalo in ovna. IGRE ANTIGONE, Sofoklej. 60 strani .............. -30 AZAZEL, trdo vez............................I*— broSirana .80 BENEŠKI TRGOVEC. I Krokar v 5. dejanj.....60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jili pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino uaS najbolj Si pesnik Oton Župančič. C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija ▼ pefib dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 3*J str. Cena .... JI5 Globoka ruska drama je i>odana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .................... .00 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI ITHO ŠIV ANKE. Veselo v :t. d(-janjih. v igri nastopa 11 oseb...... .45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 13« strani. Cena---- .60 S Čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma vi jamo prizor za prizorom, prozovitost za grozovit ost jo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-anl. Cep* ........ JO Dejanje te veseloijrre je napeto in |k>1iio pristnega humorja. Scenerija je skromna. Število oseb nizko (G). Našim malim odrom, ki žele usj»elega večera, knjižic^ t<\"lo pripora m o. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... Ji0 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanji ............60 MAGDA. Spisal Aiozij Remec. 8« strani. Cena...45 Žaloigra uliogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in%umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RfCHMONDU. 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Mllčinski. 52 strani .... .85 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 8n str....... .5® OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ............................. Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je nameujena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Colja. S4 strani. fena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje o. Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH. Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez.---- JO OTHELO. Shakespeare. Mehko vezan® ........ SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena -------------------------------------------- SKOPUH, Moliere, 5. dejanj. W> str......... -5« SPODOBNI I JUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipove«-. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed !»etih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni strcr»>. ien./eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena;... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAV1-HVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 3. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ....... ........... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............................* -20 20. snopič. Sv. Just. Ljubezeq, Marijinega o- troka .......................................30 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ JW BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez.............. .40 MOJE OBZORJE. (Caugl) ....................li3 NARCIS (Gruden 1. broš..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. JS9 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .35 5LUTNE (Albrecht),' brog. .................. .30 POHORSKE POTI (<;iaser), brošrano........ -30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JS0 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladina Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG. pravljice, trda vez. ............ .60 Življenje Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI F MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.— Orlovske himne. zvezek . ........45 Trije moški zbori. (1'avčič) Izdala (ilasliena Matica .................. .40 DVOG LAS NO Na&i himni .................................. -50 MLADINI «»spni mladinskih ftesmi ob loo letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Cg!asdl Krnil Adamič ................Cena MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini, i Foestei » Izdala (Glasbena biatica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnnrt četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnicni noči. (Sattnert Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Preloveo. Za moški zbor in l>ari- tou solo ................................ «20 NOTE ZA (»OSLI Uspavanka, zložil Jos. Vitlral ............Cena 1.— MALE PESMARICE At. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. 1a. Što rutiš. Srbine tužni .................15 St. 11. Zvečer ...............................15 St. 13. Podoknica ...........................15 Sla v ček. zbirka šolskih pesmi. (Medved t ...... Ura. Srednješolska. 1. in 2. zvezek po........ J»0 Trogtasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregelj..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj-3> — 3. zvezek. INalm 118; Ti veselo poj: Na dan; I »i v na noč .............................. .40 6. zvezek. O|»oniin k veselju; J«veta noč; Stražniki; Hvalite <;os|»oda; OI*čutki; Geslo ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene r>esmi za m^šan zbor L— Tan tlim Ergo (Premrl* ...................... J5Q Masne pesmi za mešan zbor (Sattneri ........ J5Q Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foersteri.........40 Sv. Nikolaj ...................................» 10 evhariktičmh pesmi Za inosani zln»r .................... Ona 1.— MISSA in Honorem St. Joseph i. K>rir Cena I.— hvalite gospoda Pesmi v čast svetnikom, mešjin zbor... .Cena Lr— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene sla vnosi i, sestavil A. Grurn. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželj ski. Poduk v igranje na citrah, 4 »Vezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JB9 NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, sedem narodnih |>esmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— jsicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom sel na planinec. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk > ..........................1*—• Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorske. Kazllčne, ducat .................. -60 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... Narodna noša, ducat ........................ ™ POSAMEZNI KOMADI !*> .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — slovenic publishing company WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Potem st* je ilvi^nil z večjim balonom še sam v zrak iii je tu tako spretno manevriral, da je dosegel manjši balon, prerezal vrv, s katero sta bila padalo in oven pritrjena k balonu. Padalo se je odprlo in oven je splaval poeasi proti zemlji. Blanchard je bil tudi prvi, ki je preletel Rokavski preliv iz Calaisa v Dover. Sel o leta 1905 je napravil Bleriot s svojim motor- nim letalom kot prvi spet to potovanje. Kdor se more še spominjati, kakšno navdušenje je tedaj Bleriot povzročil po vsem svetu, si* lahko predstavlja, kako moeno so vplivali na domišljije Blanehardovi poleti vee ne#o sto let prej. Sodobniki so ga primerjali z donoin Kihotom in mu nadeli naziv: don Kihot de la Manche, don Kiliot Rokavskega preliva. Ali ate že naročili Slo-vensko - Amerikanaki Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centom - "]avoc Jo2e Vonirru,t, ki jc bil val zlasti v trza s krtin mestnem svetu in v deželnem zboru, kjer je vrsto let zastopal tržaško o-kolico. Kot preudaren mož je bil deležen velikega ugleda ne samo pri somišljenikih, kakor tudi pri nasprotnikih. Vrsto let je bil odbornik in dve leti tudi predsednik političnega društva "Edinost*' v Trstu. NEURJE V POLHOV-GRAJSKIH DOLO-' MITIH Na (Vnem vrhu v Polhovgraj-skili Dolomitih je divjalo tako silno neurje, kakršnega tamos- čez dan zaposlen kot delavec v neki tukajšnji veletrgovini, a noči je porabljal za tatinske Mudil se je večkrat po celega pol leta izven države in iskal novih vezi ter nadzoroval svoje podružnice v Italiji in drugod. V Italiji ga pozna vsaka lesna firma pod Imenom "kralj tramov." Doma sta ga pa krepko pod- pohode. Zvesta pomagača sta j pirala hčerka Nela in edini sin mu bila Habjanova sinova 25-letni Jože in 21- letni Franc. Med aretiranci, ki so bili vsi odvedeni v konjiške zapore, pa sta tudi njuni sestri Angela in Marija obenem z očetom. Značilno je, da je stari Habjan, pri katerem se je vlomilska tolpa shajala, posestnik s 30 orali zemlje in več glavami živine. Saročite se na "Glas Naroda" največji slovenski (J»°"nik i Združenih državnh _ VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do ''daj imate plačano naročnino. Prva Številka [Mimcni mesec, druga dan In tretja leto. 1 >a nam prihranite nciKitrelinega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno izravnati. Pošljite naročnino naravnost n: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, AL J. Baynk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič. J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoufah. Frank Augustia North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. In Maryland) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsliolm. Frank Gouše Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis (Joule Gilbert, Louis Vessel Hihhing, John Povfie Virgin«, Frank Hrvatlcli MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gownnda. Karl Strnlsha little Fallfl, Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Itesnik, John Slapnilt OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, Joun KuiV Younssto'vn. Anton KikeU OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ij»avec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Ex i »ort, Louis Supančit FarreL, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Traha Johnstown. John Polants Krayn, Ant. Tau2elj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scbifrer West Newton, Jooeph J oran WISCONSIN: Milwaukee. West All is. Fr. Skek Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taoekar Diamondville, Joe Rolich 16. Julija: Aquftar.la v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa '{3. Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vuk-anla v Trs*" £0. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta: Chauiplain v Havre Bremen v Bremen POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH. Prometno ministrstvo kralje- avgusta: T , '. Aquitania v Cherbourg vine Jugoslavije je našim izseljencem iz Amerike dovolilo po železnicah 50 odstotkov popusta, in sicer od državne imeje pa do zadnje in najbližje postaje njegovega doma, ravno tako, tudi na povratni vožnji do državne meje. Ta popust je vel javen od 1. junija do 31. avgusta lrKHi vključno oha dneva. Izseljenci iz Amerike bodo dobili i)0 odstotkov popusta na podlagi listin, ki jih dajejo našim izseljencem naše konzularne oblesti. za kratek čas in zabavo NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA Vsak zastopnik Izda potrdil« sa svata, katera le prejet Zas^pnfte topla priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA* DOMAČE ŽIVAIX 72 strani. Cena .......... -30 GODCEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena Trda ve*. Cena 1.— 13 KRATKOCASMH ZGODBIC. 72 str. Ona 2» PO STRANI KLOBUK. li>9 strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str. .60 PREDTRŽANT. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J85 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALJ1VEC. U0 strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70 TOKR.V IN ONKRAJ SOT LE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Salolgro " Vse naSe"). 18!» strani. Cena ........................ .56 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......UO VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: Normandle v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen liex v Genoa 12. avgusta: Manila t tan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre J5. a\-gusta : 1'aris v Havre 10. avgusta: A