št. i.
V Gorici, v soboto dne 2. jamrvarija 1904
Totaj XXXIV.
lakaja dvakrat aa tedea, » sisei 7 sredo in »•»•te ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti   prejemana  ali v Gorioi   na dom pošiljana:
Vse leto.......53 K 20 h. ali gld- 6 60
pol leta .......  6 , 60 .   ,    ,   330
četrt leta.......3 , 40 .   .    ,    170
Posamične številka stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki u'Jci 5«. 7. t Gorici t cGoriški Tiskarni* A. GabrSček vsak jan od 8. ure zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na uaraella fcr« doyoslcae naročala« 1 e ae oziram*
Ofclaui t« kmImIcc **¦ .-ačcnijo pc jedt-vrstah Ce tiak&nc I-krat S fcr„ S-krat 7 kr.. 3-irat 6 kr. vsaka' vrsta. Večkrat po rxy>ifcj. — Večje črke j.o prostora. — Reklame :n spisi v urednšikem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
-7-Vse-sa~omikoravobodo in napredek!*— Dri KvLiimriir
Uredništvo
so nahaja v Gosposki nlioi Bt. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5..popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino !n ©tjase Je plačati looo tierlea.. - . J)s>9\%\ n..J se poSUJaJo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravi) IBtvu.
„PRIM0BEC«
Uhaja neodvisno od *Sode» vsak petek in stane vse hto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSoSa* in »Primoreo* se prodajata v Gorioi v to-babami Bonirars v Šolski ulici <u Jellersita v Nunski ulici; --^v Trstu v tobakarni LavrenČič na frg^ deUaTSserai;  "'
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavetČ v Gorici.
>Gor. Tiskarnac A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaL
„Soča" v letu 1904.
Zopet Je leto okoli. Z današnjo številko stojimo že v novem letu 1904-., in ž njim nastopa »Soča* stoj XXXI?. tečaj.
Ob novem leta je navada, da se obračajo listi do svojih naročnikov, eitateljev in somišljenikov ter da spregovorijo kako besedo tudi na sploh na naslov naroda, med katerim izhajajo. Te navade se moramo po-sluttti tim bolj, ker naši sovražniki bal ob novem letu stegajo stoje dolge jezike in svoje dolge roke proti nara, nadeiaje se, da potom lažij in obrekovanja obrnejo koga od nas. To delajo sicer že leta in leta, ali dasi nimajo beležiti nikakega povoljivega vspeha na to stran, stojijo vendar neprestano na takem delu, ter hujšajo in govoričijo venomer. Poznamo jih. O s e b n o s t i, to je ves njihov program, vse njihovo delo. Namesto da bi se brigali za dobrobit in bbgor kmeta, kateri je izvolil is njihove srede več njih za svoje zastopnike, bijejo le grd osebni boj, drugače pa so indtferentni in nalomarni, in ker so takt, odvračajo krivdo od sebe na dfuge, da bi tako zakrili svojo brezdelav-nost, svoj neruar za koristi svojih volilcev, svojo vse obsodbe vredno pasivnost, pod katero trpi ves slovenski del dežele. Veliki, ros veliki so naši nasprotniki v osebnem boju, majhni, res majhni pa pri oarodnem delu.
Ba§ ta grdi boj naiih nasprotnikov pa dokazuje, kako je — ,Sofia* potrebna.
•Soča" stoji na braniku za pravice slovenskega naroda v naši deželi.
»Soča* edina med vsemi slovenskimi časniki v naši deželi vrši narodno delo ter je res slovenski čisnik, pisan za goriškega Slovenca, ki se hoče s* obodno razvijati v znamenju jednakopravnosti. Zavedno na§e ljudstvo to dobro ume: kajti odkar je počil razkol, se vidi pač v klerikalnih listih samo udrihanje po osebah, vse drugo puščajo v stran. L;ud;e, katerim se godi krivica, ki trpijo pod jarmom protislovenskega sistema in laške brezobraznasU, se ne zatekajo h  klerikalnim listom, ker  dobro   vedo,
da c. kr. in blagoslovljena ušesa tam okoli njih so gluha za take pritožbe; v njih uredništva prihajajo le ljudje z udriharijftmi, k nam pa se zatekajo vsi tisti, ki trpijo ter so preganjani, pa hočejo o tem Culi v javnosti kako pošteno in izdatno besedo. Sevedr. To je že stara reč, da vlada, c. kr. ljudje in pa politikujoči duhovniki, kakoršne nam je vstvaril pokojni kardinal, držijo skupaj. Vlada plačuje one c. kr. ljudi, ki pišejo »Gorico*, oni okoli »Primorskega Lista* pa so dobro plačani nunci, navzeti uitramontanstva in rimske nadutosti, ki poznajo le katoliško cerkev in njene služabnike s papežem na čelu — vse drugo ni nič. Kaj mislite, da taki ljudje se bodo brigali za slovenskega kmeta ? Kaj Se! C. kr. možje so odvisni na vse strani, oni posvečeni pa razlagajo narodnost za paganstvo, sploh ne pripoznavajo narodnosti, marveč hočejo biti le katoličani, Himci, brezdomovinci. E n i t i-rajo ubogega Slovenca pod jarem vlade, ki nam jo kruta mačeha, in p o d p o d p i a t L a h o v, k e r j i m p o-nt a g a j o p r i v o 1 i i v a h, d r ti g i pa ga po h a jo v o d v i s no s t far o v že v. Ti, slovenski oratar, klanjaj se c. kr. gospodi, plačuj davke ter pošiljaj svoje sinove v vojašnice, pokori se brezpogojno vsaki postavni — tako učijo eni, drupi pat moli, delaj in zalagaj farovž z vsem najboljšim ! Tako imajo ponekod, tako pa bi rad; imeli pov3odi. Ali je umevno, da se bojujejo z vso silo proti onemu, kateri hoče kmeta rešiti iz teh dvoj-natih zanjk, kateri ga uči svobode in napredka, kateri mu kaže, kako bi lahko bilo, pa ni, ter razkrinkuje brez pardona krivce? Ali sedaj uruejete, zakaj se tako zaganjajo v »Sočo*, zakaj bi radi v žlici vode potopili vse napredne može?
Proti stiskalcem in poneumnevalcem ljudstva se dviga odpor povsodi, kjer je Se zdravega zrna v ljudstvu. Tako je po drugih deželah med drugimi narodi, tako je tudi pri nas. Gorje narodu, kjer ni takega odpora, in smrtno pesem bi morali zapeti našemu slovenskemu narodu, ako bi ne bilo i v njem odpora proti brezvestnim banditom, ki se igrajo z njegovo usodo na svetu ter zastrupljajo njega notranje  Življenje. Veselo je
znamenje, da živi med našim narodom krepak 0'lpor proti mlačnim breznarodniru in brtztio.i ofmskfrt struiam, vesel pojav je to, in s ponosom smešno reči, da tudi v naši mali goriški deželi stoji na naši strani velik del naroda v boju proti c. kr. odvisnim elementom iu brezdomovinski struji, ki se sestavlja iz politikujočih posvečencev katoliške cerkve.
Da bi prikrili svoje grde namene, da bi odvrnili ljudi od pravih mislij, tako radi čvečejo o osebnem boju, ki se bije z obeh stranij, tako radi skrivajo svoje orožje za take izgovore, ali istina je, da nas ločujejo načela, in prav zato, ker nag ločujejo načela, se poslužujejo klerikalci tako strupenega osebnega boja, kajti njihovo prvo in glavno političuo orožje je osebni boj. Poznamo veljavne može v deželi, ki so stopili ob razkolu v stran ali se dali kolikortoliko slepiti od klerikalcev po prejšnjih prijateljskih zvezah, da ves boj je le osebni, k t pa zdaj priznavajo, da so v deželi res klerikalna stremljenja, naravnost sovražna obstoju slovenskega naroda, proti katerim treba odpora. Polagoma se dani, Ju vse početje, vsa politika naših nasprotnikov se kaže v vedno jasnejši luči.
Trd je boj, kateri bijemo, ali taki pojavi nam z veseljem napolnjujejo srca, ker kažejo, da to enkrat vendarle zjasni ler da žetev brezdomovinskih klerikalcev vendar ne bo tako bogata, kakor si mislijo,....
Neomajani, trdnejši nego kedaj poprej, vstopamo v novo leto s ponosnim čelom in polno zavestjo, da smo vršili svojo dolžnost, v kolikoir nam mogoče, ter da jo hočemo vršiti tudi v bodoče. Vršili jo bomo, ker wSoča* jo s v o b o d e n, n e od vi s e n list, ki sme vedno odkrito in jasno go vo rit i v prilog goriškega Slo-venca.
»Soči* niso zamašena usta, kakor klerikalnim glasilom, marveč more odkrito govoriti o vsem in vsaki čas.
»Soča* nima nikakih zavez in obvez, nje ne veže nikaka i z d a j s k a pogodba, kakor klerikalno stranko,  marveč  more  na-
stopati in tudi nastopa energično proti dru-gorodnim nasprotnikom.
.Soča* ima svobodne roke in svobodno polj<% zato pa je tudi njeno delovanje vsestransko, in zato tudi nahajajo v njej zavetje vsi oni, ki se dvigajo proti krivicam, pa naj prihajajo s te ali one strani, iz tega ali onega tabora.
»Soča* je zaščitnica kroetskih teženj, kadar od slovenskega kmeta izvoljeni zastopniki nastopajo proti njega lastnim interesom,
»Soča* je s kratka: glasilo vseh dobro mislečih, po napredku stremečih, za narodne pravice se borečih goriških Slovencev, in taka ostane tudi v novem letu 1904. in tako naprej,
Ker pa klerikalci želijo, da bi tako narodno delo prenehalo, (in Lahi jih pri tem pridno podpirajo, kar prav kaže, da razumejo njihov boj) zato je tim večja dolžnost vseh svobodomiselnih, vseh po neodvisnosti in napredku hrepenečih goriških Slovencev, da stopijo Um tesnejo v kolo okoli edinega neodvisnega glasila v slovenskem jeziku na Goriškem. Apelujemo na rodoljube, da nas podpirajo v prehudem boju ter da v svojem krogu vsak sam deluje za osvobojo ljudstva izpod jarma poneumnevalcev. Na delo 1------------
Vabimo na naročbo. Vabimo v svoj krog vse svobodomiselne, napredne rojake, ki se ne strašijo klerikalnega terorizma. »Soča* jim je vedno na razpolago v obrambo proti pritisku tujca in proti klerikalni predrznosti. Vsi svobodoljubni Življi z neodvisnim glasilom na čelu so močni dovolj, da sterejo nasprotnika, ki želi našemu narodu le hlapčevstvo ultramontahskemu brezdomovin-stvu, Ha napočijo novi časi, v katerih bo mogoče nastopati skupno z vso potrebno silo proti vsem našim nasprotnikom.
Uverjeni smo, da se naše vrste "novem letu še pomnože. V to svrho na delo!
Dober začetek!
Trije mušketirji.
Napisal Aiexati4irt* Humus.
;I>..ljp/
»Bil je najbrže prvi Ijubrek in sokrivec svojo lepotice, častitljiv mož, ki se je izdajal za župnika morda samo zat<5, da bi omožil .svojo ljubico in ji zagotovil bodočnost. T/patn, da ?a raztrgajo na štiri dele.« —
»Ah, moj Bog, moj Bogi« vzdihne d'Artagnan, ves omamljen vsled te strašne povesti.
»Jej slanino, d'Artagnan, izborna je, reče Athos, odreže kos in ga pomoli na vilicah mlademu možu. >Ue bi se bila pripetila v kleti le temu podobna nesreča, bi bil izpil petdeset steklenic več.«
D'Artagnan ni mogel več vzdržati tega pogovora, sicer bi bil zblaznel; položil je glavo med svoje roke in se delal, kakor da zaspiva.
9Mladi ljudje ne znajo več piti,c pravi Athos in ga pogleda pomilovalno, »in vendar je ta še izmed najboljših, c
XXVIII.
Povratek.
Ta strašna skrivnost, ki jo je zaupal Athos svojemu prijatelju, je d'Artagnana popolnoma omamila; vendar mu je ostalo v tem polovičnem razkritju še mnofe nejasnega: najprej je pripovedoval vse to po-
polnotna pijan človek pol pijanemu; toda kljub duho-j vom dveh ali treh steklenic burgundea, ki so mu na-1 polnili glavo, si je bil d'Artagnan prihodnji dan, ko se je vzbudil, vendar vsake besede svojega prijatelja svest tako. kakor da so se mu za vedno vtisnile v spomin. Vsak dvom mu je vzbujal samo še večje hrepenenje, priti do natančne gotovosti, in Šel je k svojemu prijatelju s trdnim sklepom, da prične z nada-j ljevanjem včerajšnjega pogovora ; toda našel je Athosa zopet mirnega ; bil je zopet najfinejši in najzagonet-nejši človek.
Tudi ga mušketir, ko mu stisne roko, prehiti v tem oziru.
»Včeraj sem bil s?ino pijan, moj ljubi d'Artagnan,« pravi; »opazil sem t., danes zjutraj na svojem jeziku, ki je bil še Čisto debel, in na svoji žili, ki je utripala še zelo razburjeno; stavim, da sem ti pripovedoval tisoč neumnostij.*
In pri teh besedah se ozre v svojega prijatelja tako ostro, da pride ta vsled tega v zadrego.
»O ne,* odvrne d'Artagnan, »in če se prav spominjam, si govoril o Čisto priprostih stvareh.*
»Ah, čudno. Domišljal sem si, da sem pripovedoval najžalostnejše povesti.«
In pri teh besedah so ozre v mladega moža, kakor bi hotel citati v dnu njegovega srca.
»Res,« odvrne d'Artagnan, »zdi se mi, da sem moral biti še bolj pijan kakor ti, ker se n?xjsar ne spominjam.«
Athos pa se ne zadovolji s temi besedami in nadaljuje:
»Gotovo si žo opazil, moj ljubi prijatelj, da ima vsak človek posebno vrsto pijanosti, ta Žalostno, oni veselo; imel sem žalostno oijanost, in če sem enkrat opit, imam manijo, da pripovedujem raznovrstne žalostne povesti, katerih mi je natvezila vse polno moja neumna dojilja. To je moja napaka, jedna glavnih napak, kar rad priznavam; toda Če se ne ozirava na to, sem čisto vrl pivec«
Athos je govoril te besede na tako naraven način, da je pričel d'Artagnan omahovati v svojem prepričanju.
»Da, da,< odvrne mladi mež, prizadevajo si, da bi prišel resnici do dna, »zdaj mi manjka samo še jedno; spominjam se, dasi temno kakor v sanjah, da sva govorila o obešencih.«
>Ah, vidiš!« odvrne Athos in prebledi, dasi sije prizadeval, smejati se, »bil sem si svest, obešenoi so moje strašilo.«
»Da, da,« odvrne d'Artagnan, »spomin se mi vrača; da, :io je... čakaj... šlo je za neko Žensko.«
»Vidiš,« odvrne Athos in prebledi še bolj, »to*.ja moja velika povest o plavolasi ženi, in 5e jo/.ojd^Br*' dajem, sem pijan kakor toča.«                            v
»Da, tako je,« pravi d'Artagnan, »povest o plavolasi ženi, veliki in lepi, z modrimi očmi!«
»Ki je bila obešena.«                               '-.            V,-
»Od svojega moža, ki je bi! visok gospod izmed tvojih znancev,« nadaljuje d Artagnan in se ostro ozre v Athosa.
»Tu vidiš, kako je mogoče izdati kakega moža, ako človek več ne ve, kaj govori,« odvrne Athos in
1
Brate ta mm uvrisi.
Promocija. — Pretekli teden je pro-moviral na Danaju doktorjem vsega zdravilstva nas rojak gosp. Izidor Reja, prejšnji predsednik akad. fer. društva »Adrija*. Iskrene vseobče Čestitke!
Akad. ter. drnStvo »Adrfja* v Gorici naznanja, da priredi v torek dne 5. jan. 1904. ob 8. uri v prostorih hotela pri »Jelenu* sestanek s sledečim vsporedom: 1. P-edavanje pravnika A. Gradnika: Kako je nastala država in kaj je njen namen? 2. Razni referati, 3. Prosta zabava. Gostje in prijatelji društva dobro došlil K obilni udeležbi vabi — odbor.
Fremeščenje t sodil sluibl. — Vise deželno sodišče je dovolilo c. k, kance-listu Nataliju Sadiču zaprošeno preraeSCenje iz Pazina v Pulj.
Imenovanje. —G. Andrej Strekelj, kapelan v Podmelcu, je imenovan vojaškim kapelanom II. razreda.
Bavaateljem postnih uradov v Trst« je imenovan višji postni oskrbnik Filip Maver. Maver je — German! S tem je povedano vse.
Jaht fts bo drevi zopet v prvem salonu hotela Sudbahn. — Gostje iz meščanskih krogov dobro došlil — Te večerne zabave so jako prijetno shajališče Slovencev obojega spola.
Silvestrov© v Gortel. — »Pevsko in glasbeno društvo* (oziroma tega društva raoški in ženski zbor) je priredilo »Silvestrov večer« v prostorih hotela »pri zlatem jelenu«. Veliki in stekleni salon sta bila tako polna občinstva iz naših meščanskih krogov, da so gostje celo odhajali, ker niso našli prostora. — Zabava je bila od začetka do konca prav živahna. Spored, objavljen v zadnji »SoCi«, se je sponesel dobro v vsakem ozira. Culi smo moSke, mešane in ženske zbore, ag.cna Slavica G o din a je zapela tri pesmi tako lepo, da ja žela burno pohvalo in živahne Čestitke. Spremljal jo je na klavirju pevo-vodja g. MichL Pokazalo se je, da jeg.cna Godina prav dobra moe našega zbora. — Ženski zbor je zopet pokazal svoje vrline z rusko ljubko skladbo »Kak v našega u bližnjega sosjeda*.
Cirkus »Barnum* se nam je predstavil letos v svojem prvem delu; to je bila menažerija. Videli nismo, pač pa Culi pujska tele, kravo, svinjo, srno, medveda, kokoš, ribo, kosa, slavca, papigo itd. Menažerijo je predstavil in opisal g* K. Feigel ter preskrbel občinstvu obilo smeha in zabave.
SreCkanje je bilo tako živahno, kakor doslej Se nikoli. Dobitki so bili vredni okoli 250 K, skoro vse darovi naših trgovcev in obrtnikov. Le buteljk je bilo 80, samega najboljšega vina: refoška, pikolita, penečega vseh vrst itd. Prodalo se je okoli 600 srečk. — Opolnoči smo Culi Šaljiv govor g. Feigla, ki je opisal vse svetovnoveljavne do-
godke v pre'aklem letu; InnCno je voščil vsem srečno in veselo novo leto. Uprava hotela je postavila med govorom velikansko »buteljko Šampanjca«. Po dokončanem govoru se je buteljka razkrojila in pokazal se je visok kup Šopkov, s katerimi so gospodje obdarili dame. Ob 1. popoInoCt se je družba razšla. V kavarni »Central« je bilo potem Se dolgo prav živahno življenje.
V »Čitalnici* je bila udeležba z ozirom na slabo vreme zadostna. Glasbeni del je najbolj ugajal.
Vtrtuoi na gosllh Jaroslav Koclan v Gorlel. — Dne 7. t. m. priredi slavno-znani virtuoz na goslih Jaroslav Kocian v gledaliscini dvorani v Gorici koncert s sodelovanjem Oskarja DienzlsnrVspored r h P*^ ganini-koncert Ddur v predelanju Vilhelmija s kadenco Sanreta in Kociana; 2. a) Bach-Aria, b) preludij (Kocian); 3. a) Dienzl, Pesem pri preji, b) D*Ambrosio, romanca, c) Spies — ples vil (Kocian); 4. a) Rahmaninov, prelude, b) Sinding, pomladansko Šumenje, (Dienzl); 5. Sevčik — fantazija o čeških narodnih napevih.
Vstopnice se prodajajo v knjigarni Wo-kulatovi v RaStelu in zvečer pri blagajni. Gene: cercle-sedež I. in II. vrste in stranski sedeži a 5 K. Vrste I1I.-V. a 4 K, VL-DC. a 3 K, X.-XH. a 2 K, vstop 1 K.
Jaroslav Kocian je rojen leta 1883. na Češkem ter je pokazal že zgodaj svoj izredni talent za glasbo. Svoje svetovno ime pa si je pridobil s koncerti na Dunaju in v Londonu. Razni listi, ki so opisavali njegove koncerte, so polni hvale o njegovem izrednem talenta. Dne 6. t. m. bo koncertiral Kocian v Ljubljani
Našim gg. dopisnikom In sotrudnt-kom. — Zahvaljujemo vse gg. dopisnike in sotrudnike, ki so sodelovali lani pri naSem listu, ter jih prosimo, da nam stojijo tudi v bodoče na strani ter poročajo in pišejo o vseh važnisih rečeh, ki se dogajajo po deželi, zlasti tam, kjer gospodarijo klerikalci po občinah. Prva potreba pri tem pa je, da je pisano vse toCno, jasno in da sloni na goli resnici. Resnica nad vse! Sicer je gotovo, da skoro za vsakim dopisom, ki se tiče kakega politikujočega duhovnika, pride popravek, pa Ce je dopis še tako resničen (mojster v tem stanuje v Biljah!), ker so se naučili lagati od Obrambnega društva v Ljubljani ter je nas zastareli tiskovni zakon tak, da se mora priobčiti vsak popravek, če je le pravilno napisan, pa Ce Se tako bije resnici v obraz..... Citajoče razumno občinstvo ve že prav ceniti take vrste popravke,
Mnogo naših dopisnikov je iz priprostih kmečkih vrst, kar je jako veselo znamenje, ker kaže, da se ne bojijo strahovalcev, marveč se nevstrašeno oglašajo proti vsemu, kar uganjajo tisti, ki so poklicani delati med ljudstvom v miru in spravi po Kristusovih naukih. Več dopisnikov se peče rado z gospodarsko stranjo dežele ter smo v takem pogledu priobčili lani mnogo  zanimivih in po-
učnih dopisov. Želeli bi, da bi se ta stran dopisovanja le se bolj kulttvirala ter bi se nam poročalo od vseh stranij dežele vedno o važnisih gospodarskih rečeh. Z združenimi močmi se moremo vspeSno bojevati za vse-obči dobrobit dežele.
Predali našega lista ostanejo otvorjeni vsem resnim in stvarnim razpravljanjem, ki se tičejo našega naroda na sploh ter naSih posebnih razmer Se posebej. Resno in stvarno — udriharije pustimo klerikalcem.
Priporočamo se. starim našim gg. dopisnikom in sotrudnikom, da nas podpirajo tudi v novem letu ter vabimo v svoj krog Se nove dopisnike in sotrudnike. čim večje bo to število, tim lepše in izdatnejše delo. Saj gre nam-le za om i ko,—sva bo do in napredek našega ljudstva. Nevstrašeno na dani
Hidravlični urad v Gradišču ob Soči. Kdo Ima pr»vt — Hidravlični urad v Gradišču ob Soči, s katerim smo se lani večkrat bavili, je dognana stvar. Voditeljem urada je imenovan inženir Grunhut, jedna najboljših tehničnih močij v notranjem mini-sterstvu. Namestništvo v Trstu ima nalog, dati mu na strani jednega inženirja ter drugo potrebno osobje. Sočo bodo torej regulirali v nižini, dočim na regulacijo v gorah še vedno ne mislijo. Svoječasno je bit sprejet v deželnem zboru predlog, da se napravita hidravlična urada za doljni in gorenji tok Soče, ali po stari navadi se je izvedla le polovica onega predloga, to je oni del, ki tiče Lahom — na Slovence so zopet pozabili. Naravno in umevno po zdravi pameti je pač to, da potreba Sočo regulirati v celem toku, ter Ja ni posebno bistroumno (da ne rečemo drugače), ako se regulira v nižini, gorenji tok pa pusti svoji usodi. Tega mnenja so menda tudi Furlani. Po zadnji po-vodnji so imeli zborovanje, na katerem so povdarjali potrebo regulacije celega toka Soče ter so sprejeli tudi tako resolucijo. Značilno. V tistem času, ko je ustanovila vlada hidravlični urad le za dolnji tok Soče, se oglašajo Furlani, da treba regulirati celi tok, torej tudi gorenji, kakor smo mi že zdavnaj zahtevali. Odlok vlade in mnenje ljudstva sta si tu popolnoma v navskrižju. Ni dvoma, da imajo prav Furlani. Saj pač vedo, da z regulacijo v nižini jim ni poma-gano tako, kakor je treba odporaoci, marveč da se bodo čutili vspehi regulacije le takrat, kadar se izvrši ista tudi v gorenjem toku. Pa v Avstriji že mora biti vse narobe, in zlasti ob meji se tako rada kompromitira. Bomo videli, kaj poreče na vse to inženir Grunhut, o katerem gre sloves, da je izvrsten tehniki!
Osebni napadi. — »Gorica* in »Prim. list* sta se bila po razkolu spravila z vso silo na naprednjake. V številki za številko se je grdilo naše može v mestu in na deželi; tam je nagromadenih lažij, sumničenj, obrekovanj, da vzamejo lahko ta dva lista za učno knjigo v jezuitske kolegije,  tam se je
blatilo in podtikalo — in vse je gibalo, vse je delalo, posvečeni in c. kr. gospodje. Sami osebni napadi, od konca do kraja 1 Svoje sovraštvo do oseb so vlekli celo v sodue dvorane, kjer so pričali tako imenitno, da je moral Sv. Liguorij imeti neskončno dopada-jenje nad njimi. Slepci so vHeli, gluhi slišali, ljudje z dobrim spominom so se spominjali rečij, katerih ni bilo, niso pa vedeli onih, katere so se jim živo vcepile v dušo. Same osebnosti, sami osebni napadi, in strupeno lažnjivo in. skrajno podlo napada »Gorica* v številki za številko sedaj tega sedaj onega, v glavnem seveda A. Ga-brSCeka — ali kljubu temu imajo drzno čelo, kazati na »Sočo*, kakor da ona po krivem napada ljudi. To pa ni res, res Je Je_ to, da je ofenziva od razkola dalje na kler kalni strani, defenztva pa na naši. Tisti časi, ko so ponudili ljudje še drugo lice, ako si ga udaril v eno, so ostali v svetem pismu.
Mi smo že opetovano pokazali, da nam je res do tega, da ponehajo v javnosti vsi osebni napadi, in naši sotrudniki vedo, koliko smo že črtali v takem pogledu, ali reagiranje mora biti. Slabo bi bilo, če bi se ne znali braniti. »Gorica* in »Prim. list" pišeta tako, ker hočeta nadaljevati osebne boje. Mi rečemo le to, da na ofenzivo nas najdete vedno v dobri di-fenzivi!
H  Kristusa jih hoče pripeljati. —
»Prim. List* pravi v svojem novoletnem va-• bilu: »Delovati moramo neumorno, dokler ne pripeljemo vseh ljudij h Kristusu*.... Da bi pripeljal tak listič, kakor je »Prismojen-ček", vse ljudi h Kristusu, to verjamejo pač le taki kozliči, ki so zaverovani v ta fa-rovški listič, vsakega drugega človeka pa se mora polotiti smeh, ko Cita kaj takega. »Prim. list" popelje vse ljudi h Kristusu 1 Ha I Kako pa, ko vemo, da jih pa prav odvaja od Kristusa. Klerikalna stranka, in ž njo njeno prismojeno trobilce, uči svoje ljudi drugače nego Kristus. Kristus je učit n. pr,: Ljubi svojega bližnjega! Klerikalci učijo: Sovraži ga!, čislati mora le gosp, nUnce in njihove podrep-nike. Kristus ni učil krive prisege, klerikalci pa jo učijo, Kristus ni učil hlimbe in navidezne pobožnosti, klerikalci pa ju učijo, in zapeljujejo na take poti še nedolžna dekleta, itd. itd. Klerikalci peljejo svoje ljudi daleč proč od Kristusa in njegovih vzvišenih naukov, sleparijo pa svet pridno s Kristusovim imenom, katero oskrunjajo, ker je izgovarjajo po nemarnem in ker zlorabljajo isto v grde svoje posvetne namene,
H Kristusu, da, pelje »Prim. list* svoje kozliče!! Pravi možje za to l V kak farovški koristim, v klet in shrambe, iz katerih se pobere najboljše za gospoda, tje jih vodi, tje, ne pa h Kristusu! Če bi prišel zopet.na svet, ne zadoščali bi vsi biči celega sveta, da bi dobili taki sleparji, ki tako zlorabljajo Njegovo ime, zasluženo kazen i
(Dalje v prilogi.)
zmaje z rameni, kakor bi pomiloval samega sebe. »Pri moji duši, nikdar več se nečem opiti, d'Artagnan, to je slaba navada.«
D'Artagnan molči.
Nato spremeni Athos naenkrat pogovor.
»Sicer pa se ti zahvaljujem za konja,« pravi, »ki si mi ga pripeljal.«
»Ali ti ugaja ?« vpraša d'Artagnan.
»Da, toda to ni konj za naporno službo.«
»V tem se motiš; v poldrugi uri sem prej ah al ž njim deset milj, in zdelo se je, da ni izmučen nič bolj, nego če bi bil tekel enkrat okoli trga Saint-Sulpice.«
»Tako, tako! Torej boš pač na me jezen.«
»Jezen?«
»Da, ločil sem se zopet od njega.*
»Kako to ?«
»Zgodilo se je tako-le: zjutraj sem se zbudil ob šestih, ti si spal še popolnoma trdno, in jaz nisem vedel, kaj naj začnem. Bil sem še ves omamljen vsled najinega včerajšnjega popivanja. Šel sem v krčmo in videl, kako se jeden najinih Angležev, katerega konja je včeraj zadela kap, pogaja z nekim prekupcem za dlugega. Stopil sem zraven in ker sem slišal, da mu ponuja za konja sto pištol, pravim: Ej vraga, moj plemič, jaz imam. tudi konja na prodaj.«
»3ja sicer jako lepega,« odgovori; »videl sem ga včeraj; držal ga je sluga vašega prijatelja.
»Ali menite, da je vreden eto pištol?«
»Da, ali mi ga hočete pustiti za to ceno?«
»Ne, toda igrati hočem z vami zanj.« . »»Zanj hočete z menoj igrati?«
»Da.«
»Katero igro?«
»Kockati nočeva, c
»Kakor rečeno, tako storjeno; in zgubil sem konja. Toda njegovo odejo sem priigral nazaj.*
D'Artagnan napravi precej nevoljen obraz.
»Ali ti to ni prav ?« vpraša Athos.
»Priznati moram, da mi je neprijetno. Ta konj bi bil moral služiti v to, da bi nas bilo spoznati na dan neke bitke: to je bil porok, spomin. Athos, ravnal si napačno.«
Ah, moj ljubi prijatelj, vmisli se v moj položaj,« odvrne mušketir. »Dolgočasil sem se, da mi je bilo umreti, in poleg tega — rečeno naravnost — ne ljubim angleških konj. Če gre samo za to, da me kdo spozna, bode zadostovalo sedlo, ker precej bode v oči. Kar se tiče konja, se že najde izgovor za motivacijo njegove izgube. Vraga, konj vendar ni nesmrten. Misliva si, da je bil bolan na smrklju.«
D'Artagnana to ne razvedri.
»Žal mi je,« nadaljuje Athos, »da smatraš to žival za tako dragoceno, kajti jaz še nisem končal svoje povesti.
»Kaj si napravil še drugega?«
»Ko sem izgubil svojega konja z devetimi proti desetimi, sem prišel na misel, da bi igral tudi za tvojega.«
»Toda upam, da nisi vstrajal pri tej misli?«
»Prav nasprotno, takoj sem jo izvršil.«
»Resnično, toni malenkost!« vsklikne d' Artagnan nemirno.
»Igral sem in zaigral.«
»Mojega konja?«
»Tvojega konja: sedem proti osmim, samo jedno piko manj... saj pač poznaš pregovor.«
»Athos, mogel bi priseči, da nisi bil prav pri razumu!«
»Moj ljubi, to bi mi bil moral reči včeraj, ko
sem ti pripovedoval svoje neumne povesti, toda ne danes zjutraj. Zaigral sem ga torej z vso njegovo opravo.«
»Toda to je strašno U
»Le čakaj, še pride; jaz bi bil izboren igralec, če bi znal o pravem času prenehati; toda nikdar ne morem najti konca, tako kakor pri pijači. Igral sern torej naprej...«*
»Toda za kaj si mogel igrati? Saj nisi imel ničesar več !«
»Pač, pač, prijatelj; ostal nama je še demant, ki se blišči na tvojem prstu in ki sem ga opazil včeraj.«
»Ta demant?« .aklikne d'Artagnan in hlastno položi roko na svoj prstan.«
»In ker sem poznavalec demantov in sem jih imel že sam nekoliko, sem ga cenil na tisoč pištol.«
»»Upam,« pravi z veliko resnostjo d'Artagnan, pol mrtev vsled strahu, »da nisi omenil mojega demanta ?«
»Nasprotno, ljubi prijatelj. Kakor moraš uvideti sam, je bil ta demant jedini pripomoček: z njim sem mogel dobiti nazaj najini sedli, najina konja in denar potreben za pot.«
»Athos, jaz trepetam 1 vsklikne Aramis.
»Omenil sem torej svojemu soigralcu tvoj demant, katerega je opazil Že tudi on. Vraga tudi, moj ljubi, ti nosiš na svojem prstu res nebeško zvezdo in zahtevaš, da bi je človek ne opazil! Nemogoče!«
i Končaj, moj ljubi, končaj! odvrne d* Artagnan, »kajti na mojo ča3t, ti me umoriš s svojo hladnokrvnostjo.«
»Razdelila sva torej ta demant na deset delov po sto pištol.«
»Ah, ti me hočeš imeti za norca in me posku-
Priloga „Soic" it. liiml jamrnarija 1904.
Z* Makedonce je prejelo nadalje naše j upravništvo: Zložili so nadstražniki v Volčah Fr. Orel 1 K, Rudolf Essich 1 K, Peter Se-rjanc 1 K. Ivan GuStin v Egoniku je nabral med drustveniki K 5*01.
Lor na Bančnike. — Rečem ti, da mi ne porečeš!... Gospodje okoli .Gorice' in .Primorskega lista" so mojstri v lovu na naročnike. Osebno lazijo okoli ljudi, svoje' agente pošiljajo okoli, pisarijo, terorizujejo in grozijo in vsiljujejo svoja dva lista —. potem pa govorijo, da m i vsiljujemo nsša lista ter da lovimo naročnike. Rečem ti, da mi ne porečeš. Znano so nam slučaji,-*©- so v  Gorici  napovedovali bojkot trgovcem in
.jDhrtnilr»m«..lw.!IWL]^ na farovaka lista in vtakniti vanje inserat za svitle kronice. Seveda oni na tak način ne delajo za svoj žep, o ne, ampak za večjo čast božjo!
Mi pač vabimo na naročbo vsako leto, kakor to stori vsak list, ali ne vsiljujemo pa se nikomur ne. Pa tudi ni potreba, predragi gospodje okoli .Gorice* in .Prim. lista", ker poStena stvar tarna zmaguje. Dasi so se toliko trudili, da bi uničili naša dva lista, se jim vendar to ni posrečilo, in se jim ne posreči nikdar več. Imamo obilo naročnikov, in vedno se oglašajo se novi. Vsa strabovanja po cerkvah, vse pisarije, vse udriharije niso nič pomagale njim, pač pa — nam. Nepričakovan, nezažeijen vipeh I In sedaj jih je strah pred .Sočo* in .Primorcem", hinc illae Iacrimae..*.
Strah jih je, mi pa gremo naprej! Razlastitev zemljišč povodom gradbe bohinjske železnice. — V smislu § 14. zakona o razlastitvi za gradbo železnic od dne 18. februvarja 1878. drz. zak. St. 30 naznanja c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, da bodo v namen političnega obhoda glede podrobnega načrta naprave za odvajanje vode iz Soče pri prevozu v km 88.00 projektirane bohinjske železnice načrt za zemljiški odkup, izkaz zahtevanih zemljišč in pravic in izkaz imen in bivališč onih, katerih zemljišča ali pravice se razlatte, razpoloženi v občinskem uradu v Solkanu od 30. decembra 1903. do vštetega 12. januvarja 1904. ob navadnih uradnih urah na vpogled vsakomur.
Vsaki udeleženec more v uradu točenega glavarstva priglašati pismeno ali ust-meno prigovore proti nameravani razlastitvi in to v gori navedeni dobi razpoložitve.
.Baraba*. — Če se je kdaj kdo zadel, se je zadel dopisnik iz Go.enjegapolja v .Prismojencu", ki se je podpisal .Baraba*. Ta .Baraba* obira anhovskega župana in sta-raSine na tak način, kakor je to navada pri .katoliških" dopisnikih. Znamenito je to, da na prvi strani je .Prim." poln Jezusa in krščanskih načel, na drugi strani pa se že oglasa — .Baraba", ki obira ljudi prav po klerikalni maniri. No, seveda od .Barabe' ni drugega pričakovati. .Baraba" je .Baraba". Se mora že dobro poznati  tisti  Gorenjepoljec,
da se je tako podpisal.  .Primorski List" in .Baraba", vredna sta drug drugega!
Dovozna eesta na kolodvor na Klanci. — Trije načrti so bili za to cesto. En načrt je vezal kolodvor s Solkansko cesto in z Goriščekom, po drugem bi šla zveza s Eorna na kolodvor naravnost, po tretjem pa s Korna po neprav ravni poti. Občinski svet g6V1SkT'Jff*«pTe>l-h*rjw»ačrt. Stavbjnski urad na magistratu je preračunil sedaj 'troske, ki znašajo 450.000 K, večji del bi šel za ek-spropriacijo poslopij (Dčrfles, Holzer, Bati-stič itd.) Seveda je sedaj še vprašanje, ali i~pa tudi ostanejo na magistratu pri tem sklepu glede na velike troške in uboge mestne finance I______;___.......________.....^_:i______
V  mestnem sveta goriškem je naznanil župan, da namestntetvo ni dovolilo 200% naklade na davek na nove hiše, ker je to v nasprotju z zakonom 5, dec. 1874, Kdo bi pa zidal potem v Gorici?! Zato pa so zvišali naklade na zemljarino in hisarino od 41%, na 45%, na osebaino ad 52% na 65%, na opojne pijače od 20 na 40 v za vsaki liter. Za popravo župnišča na Placuti so dovolili 932 K.
Kje je vodovod ? — G. župan dr. Venuti je bit obljubil lani ob slovesnem urae-ičenju županom, da na vsak način se dožene vodovodno vprašanje v Gorici dokonča leta. Obljubil je to tako slovesno, tako za gotovo, kakor da je dal častno besedo, da pridemo do konca leta 1903. do zagotovila, da dobimo v kar mogoče kratkem času vodovod, ki je tako potreben.
Že tačas smo izrekli dvom ob županovi obljubi — sedaj pa je leto 1903. še preteklo, ali vodovoda le še ni, pa tudi ni ni-kakega zagotovila, da pridemo v doglednem času do njega, marveč je vodovodno vprašanje sedaj bolj prešlrenjeno negokedaj poprej.
Vode pa imamo res dosti sedaj, ko neprestano dežuje. Ali je to večno deževje tisti obljubljeni Vaš vodovod, g. župan ?
Pobiranje deželne davlčlne. ¦ Podpisani deželni odbor naznanja s tem, da je podelil pobiranje deželne davščine po eno krono in 70 vin. od vsakega hektolitra na drobno potočen ega piva z<* leto 1904. in za celo deželo gospodu KornelijuGorjupu iz Trsta.
Županstva so povabljena, da objavijo to v svojih občinah, posebno pa dotičnim obrtnikom. — Deželni odbor, deželni glavar Pajer.
Nekoliko statistike. — Lani je bilo v Gorici 149 porok: 56 v Veliki cerkvi, 44 na Travniku, 29 na  Placuti, 20 Podturnom.
Umrlo je lani v Gorici 773 oseb.
Rojenih je bilo v treh Četrtletjih 528 (za zadnje četrtletje še ni zaključka).
V  tukajšnjo žensko bolnišnico je vstopilo lani 860 bolnic, 197 jih je bilo ostalo od prej. Od teh jih je umrlo 148, odšlo 738. 171 jih je š. v zdravniški oskrbi.
V bolnišnico usmiljenih bratov je prišlo lani 1332 moških, nahaja se jih tam v zdravniški oskrbi še 243.
Tekom 1. 1903. je izgnala policija iz Gorice 470 oseb.
Leta 1903. so imeli v črni knjigi na policiji 828 raporfcov o aretiranju, tatvinah itd.
Na tukajšnjv .okrožni sodniji je bilo lani v prvi instanci 260 kazenskih-obravnav,-obtožencev 337, od teh kaznovanih 275, .opro ščenih 62. Največji del teh obravnav je bil radi javnega nasilstva proti oblastvenim osebam, potem radi težke telesne poškodbe. V drugi instanci je bilo utokov 295; sprejetih 266, odbitih 29.
-------ZapaSčen deček.----- Začetkom decembra pr. 1. je dobil neki redar na kolodvoru 16 letnega Fr. Kospeckega brez sred-, štev. Kospeekv je prišel iz Amerike, kamor je bil šel s svojo materjo, ter je pristojen nekam v Galicijo, pa sam ne ve, kam. Mati ga je spravila v Evropo, kakor je pripovedoval, zato, da je mogla slediti nekemu moškemu, v katerega se je zaljubila. V Genovi je dobil od kapitana Indije, na kateri se je peljal, vozni listek do Gorice. Tu pa je ostal na cesti brez vsakega krajcarja in ne vede, kam iti. Redarstvo je dečka spravilo v zapore, da se poizve, kako in kaj je ž njim. Ali izvedelo se ni nič. Sedaj pa je policija oblekla dečka ter ga pustila na prosto, ko mu je preskrbela delo pri tvrdki Sard-Le-nassi na progi bohinjske železnice. Pravi
Ustreljen delavec na bohinjski žo-leznlcl. — V tukajšnje zapore so pripeljali Iv. Manajloviči, M. Matjoviči in S. Mad a kovici, vsi 3 Hrvatje, ki so delali na Bukovem. Toženi so radi javnega nasilstva in nevarnih groženj preti drugim delavcem iz Kranjske, ki so se nahajali v posebni baraki, kakor seje Že s početka razdelilo delavce po narodnosti prav s tem namenom, da ne bi prihajalo mod njimi do prepirov in pretepov, Ti trije in neki Milan čurčič pa so napadli barako kranjskih delavcev ter se obnašali in delali tako, da so bili vsi v baraki v velikem strahu. Krčmar Ivan Kavčič je na to, ker le niso odnehali, ustrelil z revolverjem dvakrat ¦•r vrata. Ko so odprli vrata, so našli na tleh ustreljenega Curčiča, mrtvega. Obravnava proti omenjenim trem delavcem in proti krčmarju se bo vršila dne 4. t. m.
.Zdravnica" pred sodnljo. - Neka Josipina Ristič iz Gorice prebiva v Sv, Lovrencu pri Mošš, kjer zdravi že kake dve leti ljudi. Ker seveda v to nima dovoljenja, jo je prijela sodnija. V Krminu je bila obsojena na 2 tedna zapora, ali proti obsodbi je vložila v tok, vsled česar se je vršila na zadnji dan leta 1903. obravnava pred tukajšnjo okrožno sodnijo. \t razprave se je videlo, da se zateka k njej mnogo ljudij, tudi lakih, ki so bili prej pri zdravnikih v lečenju, ter da je pomagala. Denarja za to vedno ni sprejemala, le tako semtertje jej je menda kdo ,' kaj dal. Sodnija v  Gorici je ovrgla obsodbo
okr. sodnije v Krminu, pač pa kaznovala Rističevo z globo 15 K, ker se je bilo pokazalo, da je sprejela od neke Krasnikove neko svoto.
Vino so kradli. — Poštni uslužbenec Ant. Podgornik, stanujoč v Kočeviji st. 14,, je naznanil policiji, da so mu ukradli dne 26. dec. neznani tatovi iz kleti kakih 15— 20 litrov vina. Pred 5 ali 6 meseci so mu ukradli okoli 10 litrov vina. Baje bi bili to storili 4 dečki.
Izginil dežnik. — V sredo je molila neka gospa v Veliki cerkvi ter odložila svoj nov dežnik, vreden 20 K, v stran, Ali ko je skončala molili, ni bilo več lepega dežnika, marveč namesto njega je dobila drug, grd dežnik.
Iv. Lntmanu, ki se je hotel usmrtiti, so potegnili v bolnišnici iz prsij krogljico ter se počuti prav dobro. Streljal se baje ne bo več!'
Mal požar je bil nastal v sredo v hili št. 5. na Placuti. Zgorelo je nekaj obleke in drugih rečij družini BatistiCevi in peku Toso.
.ParlamentHrV — Svoje Čitatelje opozarjamo na dunajsko revijo ,P ar lani entftr", katera pričenja z novim letom 22. letnik. .Parlanient&r" je v nemškem jeziku izhajajoči politični občeslovanski list, ter se je celi čas svojega obotja potegoval tudi za našo slovensko stvar. Slovenskemu občinstvu list priporočamo, Gena .Parlamentarcu je na leto 24 kron. Urejuje ga dr. Kari 2ivny, in izdaja Marta Živna-SkrejSovska, na Dunaju, 9/4 Althaupl. 9.
Nore umetnISke razglednice. — Ravnokar so izšle nove umetniške razglednice, ki jih je izdalo dijaško umetnilko društvo .Vesna" na Dunaju. Vsebina razglednic je narodna, opremba moderna. Priporočamo te krasne razglednice oiobito vsem narodnim trgovcem in društvom. Cena: 60 kom. (6 različn.) 4*20 K, 600 kom. (6 različn.) S6 K. Vsa naročila je poslati na naslov: Društvo .Vesna" Dunaj III. Retmvveg. 1.                 '
Načrt pravilnika ia pokopališka na Primorskem. — Kako je z upravo nalih pokopališč po večini, je znano, Čas je pač, da se uredijo vsa pokopališča ter upravljajo tako, kakor zahtevajo moderni časi, da je namreč vse natančno opisano in navedeno, kar je na pokopališču, kdo počiva tu, kdo tam, kdaj je umrl, ali se grob prekoplje ali ostane itd., sploh vse, kar potreba vedeti, da se more takoj povedati, kdo je tu pokopan, kdo tam, dalje se mora vzdrževati red g]edč grobov, glede vzdržavanja grobov itd.
Vse tozadevne tiskovine po oblastvenih naredbah sestavljene se nahajajo v .Goriški Tiskarni", na kar opozarjamo si. županstva.
Stanovanje sredi mesta za večjo rodbino se takoj odda v najem. Več v uprav-ništvu.
sati?« pravi d'Artagnan, ki ga je jeza že grabila zal lase, kakor zgrabi v Iliadi Minerva Ahila.<
>Ne, jaz se ue ?-*lim, pri moji duši! Zelo rad bi te bil videl pri tem. Petnajst dnij nisem videl Člove-j škega obraza ter sem postal vsled svojih neprestanih pomenkov s steklenicami popolnoma neumen.«
»To le vedno ni nikak vzrok, da bi zaigral moj demant,« odvrne d* Artagnan, krčevito stiskajo svojo roko. —
»Poslušaj vendar konec! Deset iger, vsaka za sto I pištol, torej deset lučajev. V trinajstih lučajih sem j izgubil vse, v trinajstih lučajih: število trinajst mi je j bilo vedno nesrečno; bilo je trinajstega julija, ko...* . * Tristo vragov!« vsklikne d' Artagnan in skoči izza mize, pozabivši vsled današnje povesti včerajšnjo.
»Samo potrpljenje,* odvrne Athos, »imel sem neki načrt. Anglež je bil originalen človek. Zjutraj sem ga videl govoriti z Grimandom, in Grimand mi je povedal, da mu je oni ponudil pri sebi službo. Igral sem &. njim za Grimanda, za molčečega Gri-manda, razdeljenega v deset delov.«
> Ah, koliko je veljal lučaj?« vsklikne d*Artagnan, spustivši se nehote v smeh.
»Grimanda samega, moraš pomniti! In z desetimi deli Grimanda, ki ni vreden jednega srebrnjaka, sem dobil nazaj demant. Reci torej, če vstrajnost ni čednost !«
»Pri moji duši, to je zanimivo !< pravi d'Artagnan, potolažen in držč se vsled smeha za trebuh.
»Ker sem imel srečo, ti je lahko razumljivo, da sem pričel takoj zopet igrati za demant.«
»Ah, vraga!« pr~.vi d'Artagnan, vnovič ves zlovoljen.
»Priigral sem tvoje sedlo, tvojega konja, potem moje sedlo, mojega konja, in nato pričel vnovič iz-
gubljati. Kratko: dobil sem naxaj tvoje in potem svoje sedlo. Tako stojijo zdaj razmere. Izvršil sem res moj-stersko delo. S tem pa sem se tudi zadovoljil.«
»D'Artagnan si oddahne, kakor da so mu odvalili s prsij celo krčmo.
»Končno mi torej demant ostana?« pravi boječe.
»Nedotaknen, ljubi prijatelj; poleg tega šo celo sedli tvojega in mojega Bacefala.«
»Toda kaj pričneva s sedli brez konj ?«
»Glede tega imam neko idejo.«
»Athos, ti me strašiš.«
»Poslušaj; ti že dolgo časa nisi igral, d'Artagnan?«
»In nimam nikakega veselja do igre.«
»Ne prisegajva. Ti dolgo časa nisi igral, sem rekel, in zato moraš imeti srečno roko.«
»No, in naprej ?«
»No, Anglež in njegov tovariš sta Še tukaj. Opazil sem, da bi jako rad prišel do sedla. In glede tebe se mi zdi, da polagaš na svojega konja veliko vrednost. Ja; na tvojem mestu bi stavil sedlo proti konju.«
»Toda jedno samo sedlo mu ne bode dovolj.«
»Moj Bog, igraj torej za obe! Jaz nisem tak se-bičnež, kakor ti.«
»Ti bi torej storil tako ?« reče d'Artagnan neodločno ; tako zelo je pričela uplivati nanj Athosova zaupnost, ne da bi se tega zavedal.
»častna beseda, na jeden sam lučaj.«
»Toda ker sem izgubil konja, bi ohranil silno rad vsaj sedli.*
»Torej igraj za svoj demant.«
»O, to je še vse kaj drugega, nikdar, nikdar!«
»Vraga,« pravi Athos, »predlagal bi ti, da igraj za Plancheta; toda ker se je podobno že zgodilo, bi Anglež morebiti več ne hotel.«
»Najraje bi ne stavil ničesar, moj ljubi Athos.«
»Škoda,« odvrne Athos hladno, »Anglež je preobložen s pištolami. Toda, moj Bog, poskusi vsaj jeden lučaj,* jeden lučaj vendar ne traja dolgo.«
»In če izgubim ?«
»Dobiš.«
»Toda če izgubim ?«
»No, tedaj mu izročiš sedli.«
»Naj bode torej na jeden lučaj,« pravi d'Artagnan*
Athos odide iskat Angleža in ga najde v hlevu, kjer je motril sedli s poželjivimi očmi. Prilika je bila ugodna. Stavil je svoje pogoje: obe sedli za jednega konja ali sto pištol, po prosti volji. Anglež j« hitro preračunal *. obe sedli ste bili vredni tristo pištol j sprejel je predlog.
Tresoč vrže d'Artagnan kocke in dobi tri pike; njegova bledota  prestraši Athosa, ki se zadovolji z
»To je bil nesrečen lučaj, tovariš; svoja konja dobite čisto osedlana, gospod!«
Zmagoslavno se Anglež niti ne potrudi, da bi stresel kocke, ampak vrže jih na mizo, svest si svoje zmage tako, da se niti ne ozre po njih. D'Artagnan je pogledal v stran, da bi skril svojo slabo voljo.
»Stoj, stoj, stoj,* pravi Athos s svojim mirnim glasom, »to je bil izvanreden lučaj, in videl sem ga samo štirikrat v svojem življenju: dve piki1?«
Anglež pogleda in ostrmi, d'Artagnan pogleda in se vzradosti.
»Da,« nadaljuje Athos, »samo Štirikrat: enkrat pri gospodu de Craquy, drugič pri meni, na deželi, v svojem gradu, dokler sem ga še imel, tretjič pri gospodu de Treville, ki nas je s tem presenetil vse; končno četrtič v neki krčmi, kjer se pripetilo to meni-samemu in sem izgubil sto zlatov in jedno večerjo.«
O prodaneu Klobasi smo prejeli od dveh strenij prav zanimivih podatkov, ki drastično osvetljujejo to propadlo doSo. Morda porabimo. >
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni GironcoK-GHnbich.
PUnoT motor, ki je služil doslej v naši tiskarni, je na prodaj. Moči je za poldrugo konjsko silo. Ješeskoro nov. Oddamo ga za manj kron nego je stal goldinarjev.
Dostikrat se nudi priložnost, da se iSCe in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skuSeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajsujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c kr. dvorni založnik v Pragi*. Ker se to maztto tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučajev vsaki družini vedno pripravljeno.                2
Razgled po svetu.
Cesarjeva neigeda. — Božične praznike je preživel cesar pri svoji hčeri Mariji Valeriji v gradu Wallsee, V soboto zvečer je hitel po stopnicah navzdol, pri tem se mu je ostroga zapletla v debelo preprogo na stopnicah ter je padel nizdol na obraz. Skočil je takoj pokoncu ter rekel, da se mu ni ničesar zgodilo. Pozneje pa se je pokazalo, da si je pretegnil mišice na hrbtu ter se udaril na čelo. Sedaj pa se počuti cesar že dobro, kakor navadno.
Učiteljski shod v LJubljani. —Kranjsko učiteljstvo je priredilo rainolo nedeljo protesten "shod v »Mestnem domu« v Ljubljani. Na shod je došlo kakih 500 učiteljev in učiteljic. Na shodu so govorili predsednik .Dež. slov. učiteljskega drpstva«, g. Rezek, g. učitelj Gangl in g. Zupan Hribar. Ta poslednji je prijavil zborovalcem, da je v spora-zumljenju z zaupniki iz učiteljskih krogov sestavil podroben načrt zakona, v katerem nasvetuje, da se učiteljem dado iste učiteljske plače, kakor jih imajo državni uradniki zadnjih treh plačilnih razredov. Ta načrt pa ni mogel priti v razpravo radi obstrukcije v deželnem zboru. Zborovalci so vsprejeli štiri resolucije, s katerimi: a) obsojajo obstruk-cijo v deželnem zbora; b) protestujejo proti hujskanjem na javnih shodih proti Soli in učiteljstvu; c) prosijo merodajne faktorje, naj branijo Šolo in učiteljstvo in d) izrekajo zahvalo uredniku »Učiteljskega tovariša", En-gelbertu Ganglu na obrambi ugleda in prav učiteljstva. Za goriško učiteljstvo je govoril nadučilelj g. Križman iz Dornberga.
.Slovenska šolska matica* je imela v nedeljo svoj občni zbor v Ljubljani. Za 1. 1901., 1902. in 1903. je izdala Matica 10 knjig v 17900 izvod*. Členov ima 1344. — Kapitala ima društvo 4900 K 28 st. Predsednikom društva je bil izvoljen ravnatelj Schreiner, podpredsednikom dež. šolski nadzornik Hubad, blagajnikom ravnatelj Sene-kovič, tajnikom nadučitelj Gabršek.
»Zreada* na Dunaju vabi k petemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo 3. ja-nuvarja 1904. na Dunaju v dvorani ,Zum Regensburgerhof, I. Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob petih popoludne. Dnevni red: Nagovor g. predsednika, poročila gg, tajnika, blagajnika, pregledovalcev, volitve, slučajnosti. —
Občnemu zboru sledi društvena zabava s sodelovanjem g. Avg. Janša in društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Vinko Krušiča.
KneaoSkofom v Trldentu je imenovan msgr. dr. Gelestin Endricei. Med kandidati se je* nahajal na drugem mestu goriški prost dr. Faidutti.
finski car pojde v Rim baje spomladi letos. Na dvoru v Rimu naznani to novi ruski poslanik Ovrosov.
Draga zaušnica. — Posestnik Albert Nader, Gor. Plan na Češkem, je pred kratkim dal neki deklici tako zaušnico, da jej je počila ušesna mrena. Stvar je prišla pred sodnijo, ki je obsodila Nadra na 3 dni zapora in na odškodnino 22.000 K.
Častnik — ponarejalee menjlc— Ogrski listi poročajo, da je neki ulanski poročnik ponaredil menjice ter tako izvabil /svoio 200.000 K, potem pa pobegnil brez vsakega sledu. Ta poročnik je baje sin jako ugledne rodbine, oče je v visoki vojaški službi.  Živel je razkošno ter  bil napravil
dolga 80.000 K, katere pa je dobil uu «^» j svoje zaročenke, ali namesto plačati dolgove, | je denar zaigral.                                              j
Državni proračun. — Uradna ,Wie- j ner   Ztg.*   je   oblfavila   ces.   naredbo,   s j katero se uveljavi  začasni državni proračun za prvo polovico 1. 1904. Ker državni zbor ni rešil fin. zakona, mora si vlada s § 14. dovoliti  potrebni  proračun za bodočih Sest j mesecev, kakor tudi računski zaključek za 1. 1903. Ker je bilo za tekoče leto treba dovoliti   še   nekaj   kreditov,   znašajo    troški 1.732,196.912 kron,  dohodki  1.732,199.884 kron, torej prebitek 2972 kron.
Nemški šovinizem pri koroških sod-nJjah. — Gospoda I. Knez in F. Supančičv Ljubljani imata svojo opekarno. V neki njuni stvari je dosla na koroško sodnijo v Rožeku vloga v slovenščini, katero pa je smatrala, sodnija potrebno rešiti v nemškem jeziku. Knez pa je nemški Furst in tu sta peljala šovinizem združen s površnostjo in nevednostjo sodnijo tako daleč, da hoče spraviti iz sveta ime Knez, bodisi da poviša gospoda Supančiča v kneza. Naslov na sodnem sklepu, rešitev slovenske uloge, se namreč glasi: ,An die (hoke) Furstlich Suppantschits che Ziegelfabrik Laibach" — in z vso naivno resnostjo je poslala sodnija tak sklep v Ljubljano.
Kako naj imenujemo tako postopanje P In Se celo na sodnijah, v hišah pravice 1
Trgovska pogodba z Italijo podaljšana. Med Avstro-Ograko in Italijo je določen provizorij, po kojeni se trgovska pogodba med obema državama podaljša do 30. septembra 1904« Vinska klavzula je popolnoma odpadla, ne da je nameščena s kako formulo. Talijanskim vinotržcera je dana ugodnost roka 3 tednov, v katerem času morejo razcariniti svoje vino, poslano pred koncem leta, po favorizirani carini gld. 3*20 v zlatu. Tako bo obstajala klavzula faktifino v veljavi še 3 tedne. Za vino, katero pride po transitornem terminu, bo treba plačati gld. 20 v zlatu. Sodi se, da bo znašala bodoča carina na talijansko vino 12 lir pri hektolitru.
Strašna nesreSa t gledališču v ČI-kagn. Nad 600 oseb zgorelo. — 30. u~c. pr. 1. popoldne je med predstavo pantomine aBlaubarta pogorelo še-le pred par leti otvorjeno s 4 milijoni kron po vzorcu pariške komične opere sezidano najmodernejše čikaško gledališče Irocjuies. 63 7 m rt sin trupel so doslej izvlekli iz razvalin. Gledališče, ki je obsegalo 1700 sedežev, je popolnoma zgorelo. Ogenj v gledališču Iroquies je nastal mej drugim dejanjem, ko so na odru pevci peli vesel oktet. Ogenj se je najprej pojavil v levi kulisi, prijel se prospekta in se bliskoma razširil. V nepopisnem strahu so se culi strašni klici »Ogenj!• Ogenj je povzročila napaka v elektriki, ali pa eksplozija neke acetilenove svetilke. Zgorelo tudi mnogo odličnih umetnikov. 50 zdravnikov je bilo takoj na licu mesta. Mrtvašnice in hiše za ogled mrličev so tako prenapolnjene, da ne morejo nikamor več položiti mrtvece, katerih število se vedno množi. Posebno veliko je mrtvih deklic od 10—12 let, ki so dobile proste vstopnice k predstavi, pri kateri so sodelovali njihovi sorodniki. Ravnatelj Pavi je našel v spodnjem prostoru za orkester še dihajoča otroke, katere so vrgli s spodnje galerije njihovi stariši, ki so zgoreli. Z druge galerije se ni nihče rešil. Gledalci so zgoreli, kar je pa poskakalo z galerije, so se ubili. Stopnjice so napolnjene z mrtveci. Najstrašnejše je bilo, ko je počil kotel za plin ter se je goreč plin razširil po gledališču. Mnogo oseb je našlo smrt stoje mej sedeži. Na gledaliških hodnikih so našli 12 čevljev visoko nagromadena zažgana trupla. Mnogo oseb je skočilo na cesto, kjer so obležale z razbitim telesom. Mnogo gledalcev je z galerije poskakalo v parter na mrtve in umirajoče. 20 minut po začetku požara je vse gledališče bilo v plamenu. Komaj 200 ljudi je rešenih. Okolu gledališča je stalo natlačeno 40.000 jokajočih ljudi, ki so prihiteli iskat svoje sorodnike. Dogodili so se prce pretresujoči prizori. Vse mesto je v globoki žalosti.
Ozdravljeni prerok. — O Mohamedu (je znano, da je bil epileptičen; tudi pri fc mnogih drugih ustanoviteljih ver in sekt je igrala prenapetost in razdrožljivost možgan odločilno vlogo. Zadnji čas se je pojavil v Denvera v Sev. Ameriki neki David Cbar* ters ter začel po ulicah pridigovati novo vero. Kmalu se je zbralo okoli njega toliko pristašev, da je. ustanovil novo versko ob«
__o. Spisal je tudi mistično knjigo: »Ali ob-
stojita peklo in nebesa P* Bolj nejasne in bedaste so bile njegove besede, bolj je ljudstvo verovalo višji izvor njegove modrosti. Charles pa je sčasoma tako obolel, da so ga prenesli v bolnišnico, kjer so mu odstranili neko kost,, ki ga je tiščala na možgane. Pred leti je bil namreč nasrečno padel, pri čemer se mu je zadela usodna kost v možgane, kar je imelo posledice, da je čutil v sebi drugo osebo, ter mu je narekovala blazna domišljija nove verske nazore. Ko pa je prišel mož ozdravljen iz bolnišnice, je izjavil, da ni nikoli pridigoval nove vere niti pisal v ta namen kake knjige.
Pes — podčastnik. — V »Hohen-zollernsche Zeitung" je bil nedavno citati sledeči inserat: „MaI, črn jazbečar, ki sliši na ime »Feldmann", se je izgubil. (Na ovratniku ima podčastniške znake z naredniko-vimi gumbi.) Oddati ga je proti nagradi pri pl. BiumrOderju, stotniku". — Socialnode-mokratični list .Vorw&ts* pristavlja: .Ali naj bo za psa ali za podčastnika odlikovanje, da je stotnik BlumrOler pustil svojega psa avanzi.ati za sergeantaf"
Vojna med Basi in Japon«1!! — Koreja je že v drugič preporna točka, ki preti prouzročiti krvavo vojno na daljnem iztoku. Pred leti je nastala kitajsko-japonska vojna vsled spora, čegava naj bo Koreja; tedaj so Kitajci izgubili vse pravice do tega polotoka, a tudi japonske načrte so preprečile velesile, ki so proglasile Korejo za »neodvisno*. Ta polotok obsega 218.200 kvadratnih kilometrov ozemlja in šteje približno 10 milijonov prebivalcev. Po kitajsko japonski vojni so se Japonci z vso eneržijo Se nadalje potegovali, da pride Koreja v njihovo posest, ker leži prav pred nosom japonskemu cesarstvu. Zato menije Japonci, da jo morajo dobiti in naj velja, kar hoče. Da pride v roke Rusom, bi bili japonski življenski interesi težko prizadeti, ker je Koreja v vojaškem oziru jako važen polotok. Bo li Japonska sedaj izpeljala svoje načrte, je negotovo; to bi pokazala vojna. A če zdaj ne pride do nje, se bo pozneje gotovo še enkrat z orožjem odločevalo, kdo naj bo gospod na Koreji. In ravno tako je za Rusijo ta polotok veleva-žen, ker ji zapira pot v Tiho morje in jo zavira na njenem zmagovitem diru. Rusija pa ima tudi svoje interese v Mandžuriji. To deželo ima Rusija takorekoč že v oblasti. Kina, ta velikan z lončenimi nogami, ni v stanu zoperstaviti se Rusom. Po znani kitajski ekspediciji evropskih velesil so Rusi nadaljevali svoje prodiranje v Mandžurijo, ki se je počasi spremenila v rusko deželo. Ako torej pride do vojne na Iztoku, Kitajska največ izgubi, ker so že tudi vstali Angleži in zahtevajo zase Tibet, da se na ta način oškodujejo za ruske vspehe v Mandžuriji in na j Koreji. Kitajska orjaška država, ki obsega ! nad 11 milijonov kvadratnih kilometrov in je i torej za milijon kilometrov večja od vse Evrope, počasi razpada. Japonsko-ruski spor hoče Anglija izrabiti v to, da zadovolji svojo željo po Tibetu, tej gorski planoti, ki obsega 2.109.000 kvadratnih klm. in šteje 21/« milijona prebivalcev. Da se Rusija in Japan oborožujeta, je gotovo. Rusija je sicer pripravljena ugoditi Japoncem, a nikakor ne more dovoliti, da bi bila zveza med Vladi-vostokom in Port Arthurjem pod njihovim nadzorstvom, kar Japonci hočejo. Ker pa je to njihova glavna zahteva, zato pride težko do sprave. A za zdaj menda še ni povoda, da bi morala izbruhniti vojska. Japonski mi-' nisterski svet je sklenil najeti pet milijonov funtov posojila za oboroževanje. Dve bolniški ladji japonskega »Rdečega križi* sta dobili tajen ukaz, naj boste pripravljeni. Da bo Anglija v slučaju vojne Japonsko podpirala,, je znano. — Iz Londona poročajo, da je Japonska v zadnji noti zahtevala od Rusije, naj formeino prizna neodvisnost in integriteto Koreje in Kine ter naj imajo vsi narodi v teh dveh državah enake pravice. Japonski ministerski svet je izdal tri nove naredbe; med njimi se nahaja načrt za organizacijo glavnega taborišča in Štaba za slučaj vojne. Ustanovil se je tudi vojni svet. S tem je Japonska spopolnila svoje vojne priprave. Iz Pekinga brzojavljajo 29. dec: Trije podkralji poročajo, da imajo 90.000 od evropskih častnikov izurjenih vojakov na razpolago. Iz Varšave: Ruske oblasti so se obrnile na slušatelje 5 tečaja medicinske fakultete na vnr-Savski univerzi z vprašanjem, če bi bili pripravljeni kot prostovoljci iti na vojno pozo-riSče v zhodnjo Azijo.
Rusija in Japonska ste v Gbicagu nakupile velike množil i govejevega mesa. V* S. Pavlu se je zadr ,3 dni ukrcalo 100.000 sodov moke za izvoz na Japonsko. Nadalje se je v Norfolku ukrcalo 11.500 tonelat premoga za Japan. »Daily Telegraph" javlja iz Tokija 30. dec. Predsinoči izdala se je cesarska naredba, v katerej je rečeno, da je vlada prvokrat prisiljena poslužiti se sedmega člena ustave in ukreniti potrebno za najetje posojila, ki se ima povrniti po preteku dveh let, za izdanje nakaznic .na državni zaklad, katere se imajo plačati tekom petih let in slednjič za porabo specijelnih reservnih fondov.. Londonski dopisnik »Matina* trdi, da je iz zanesljivega vira doznal, da Rusija odkloni zahtevo Japonske, ki hoče, da bi vnovič proučila njene zahteve.
Glasba.
.JTcoj Je prav lep večer", za klavir. Transkripcija. Zložil in uzorni rodoljubkinji, velerodni gospej Nini dr. Rojčevi udano poklonil Janez Laharnar na Št. Viski gori. Delo 11. Cena 50 vin. Založil skladatelj,
Mlssa pro defanetis ad duas voces acquales organo comitante. Auctore Joanne Laharnar. Op. 9. Pret. 1 K 20 h.
iBjiževnost
Dva Izleta na Eusko. — Črtice iz popotnega dnevnika. A. Aškerc. Ponatis iz »Ljubljanskega Zvona". Pisatelj podaje zanimive podatke s svojega potovanja po Ruskem. Lepa, s čutečim slovanskim srcem pisana, priporočljiva knjiga. Cena K 1'— po pošti K 1-10.
llustrovani narodni koledar  1904.
—  Uredil in založil Dragotin Hribar v Celju. Lepo opremljen koledar z vso v take vrste knjigo spadajočo tvarino; poteg prinaša več lepega berila in par dobrih slik. Cena 1 K 50 v.
Blovensko-amerlkanskl koledar 1904.
—  Izdalo in založilo uredništvo »Glas Naroda*^, letnik. NewYork. Cena 25 centov, čeden koledar z raznovrstnim berilom in mnogimi slikami.
Bog 1 Hrvati. — Pucki kalendar 1904. Broširan 1 K, vezan 1 K 40 v. TtSkarna Ant. Seholza v Zagrebu. Bogat, obširen ke-ledar z najraznovrstnejšo vsebino in zanimivimi slikami.
Spisi KrIStofa Smtda. — XIII. zvezek. V Noveramestu. Tisk in založba I. Krajec. 80 stranij.
Veliko  zalogo  isterskega vina
Fran Hacarol - Sežana
Izvrsten nadomestek kraškega terana, kakor tudi vseh vrst isterskih vin.
Osne nizke postrežba točna.
=   Raztoiilia se m vse strani.
Anton Pečenko
Via Giardiau S
Dostavna b« dom in raipoJilja po železnici na rse kraje avstro - ogerske monarhije ? sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uiorce.
Cm« zavaraa. Paatraiaa paitaaa,
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Gorica -»*-  Gorica
Klimaticno zdravile.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad
H 70 sob in  salonov. —  Lastna električna razsvečava.  — Elek-Iggl trični avtomobil-omnibus k vsem "*" brzovlakom in po  potrebi.   — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom.  — Mirna, krasna lega,  nič prahu,  kakor  nalašč za one,  ki  hočejo  prijetno in mirno   preživeti  nekaj   časa   v Gorici.  —  Izborna kuhinja in klet.   — V   hotelu  je  obsežna knjižnica.
Zahvala.
Podpisani pogreba r. g.
se   prisrčno   zahvaljujejo za  mnogobrojno udeležbo
-r—Viktorja Uršič-a,
učitelja-voditelja v Dreženci pri Kobaridu.
Posebno se zahvaljujejo č. učiteljskemu društvu, katero se je tako polnoštevilno udeležilo s krasnim vencem z napisom in mu zapelo v slovo dve žalostinki. Enako tudi zahvaljujemo vse koba-riške gospe" in gospode, prijazno občinstvo v Dreženci in vse, ki so za časa njegove bolezni mu stali ob strani, sosebno ondotni -S—gospod-kurati------
žalujoča soproga - mati - brat in sestre.
Naznanilo.
D. Zalaznlk, Kanfa-nar, preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošiUa tudi malim odjemalcem naravna istrljanska vina po nizki ceni.
Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna z prenočiščem v lastni hiši nasproti postaji.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da se bode prodajal od novega leta naprej smodnik na drobno samo v prodaj alnici Via Bo-schetto št. 7 in sicer vsak dan razun nedelje in praznika od 9—12 prodpoldno. Na debelo se bode prodajal smodnik v velikem skladišču ob Soči samo ob pondeljkih in Četrtkih od 12—2 popoldne. Pri naroČilih od 500 kg naj se blagovoli poslali znesek naprej.
C. in kr. glavna zaloga smodnika.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo g
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalniee nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalntc, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
1 I 129 odlikovanj I 1
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi Raltelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
) Najceneje kupovallice nlrnberSkeg* In drobneg« blagi tir tkanin, preje In nitij.
C. kr. notar
Dr. Marij Pascoletto
otvori  svojo  pisarno  4   januvarja   1904.
v hiši Št. 9. I. nad. v ulici Vetturini (bivša
pisarna pok. notarja Jos, Kavčiča.)
POTREBŠČINA
ia plsarnice, Miloš in popotnike.
Najboljše Sivank® za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaie in čevljarje.
Bvetlnjtee. — fiožn! venci. ~ MaSne || knjižico.
tišna obuvala za vse letne čase.
PosebnoBt:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih
ter na deželi.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
NačcUtvo in ¦•**orstir© je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4% %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojil«i ua vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo 6%, na meniee 6%, s % % uradnino. Glavni deleži koncem leta 5lit%.
Stan|« 31. dec. 1002. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479,006-70. — Posojila 1,443.030-10 — Vrednost hi S 14L.643 (v resnici so vredne več). — Keservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se spreiamajo od vsakogar. Telefon St. 79.
zahtevajte
moj ilustrovani cenik z ve5 kakor 500 podobami od ur, zlatih, sre-brafo io murikallčalh predmetov, katerega polica zuteaj in patalae preate
Hanns Konrad,
tvornica  ur   in   cksportna   biSa ¦•¦t It. 249.   — (Češko).
se oddajte 2 ali 1 soba bodisi s poMšfvom ali brez v Groriei na Travniku št. 13. II. nadstr.
Kerševani & Čuk
v Gorici
t ulici Riva Gastello štev. 4 (konec Rašto\ja.)
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z  dežele
svoje- mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokolas Iz to« varno „Puch" tor drugih slstsmov. Sprejemava vsako popravo in rekonstruiran je bodisi Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki nijine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva viako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokolei točno in dovršeno.
Posojujeva tudi dvokolesa,
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kavo vseh vrst, različne moke z Majdičevega mlina v Kranju, nadalje Ima tudi raznovrstne pijače, n, pr.: franoosld Oognae pristni kranjski brinjovee, domači tropinoveo, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in CIrll-Motodovo milo ter drugo v to atroko spadajoče blago. Postrelba točna in po   motnih conah.
Naznanjam, da imam odslej v prodaj dober vinski Špirit za Egatt ter lahko postrežem Hvojim cenj. odjemalcem s prav ismornimi oonami Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Seatealfkl allci It, 1 v lastni hiSi kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Gostilna
.pri Žagarju"
tik nove postaje na BianCi, toči vedno naravna domača bela
in črna Viiia.
Kuhinja je preskrbljena vodno z gorkimi in mrzlimi jedili. Gene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu iz mesta in z dožele, da je
preselil svojo gostilno
iz Gosposke ulice št. 19
v ulico Municipio št. 9.
Svojim rojakom se toplo priporoča Mani
Fric Šimenc,
gostilničar.
Odlikovana krojaška delavnica
Anf. Krušič
v Girici, Mile tolpa Verdi 25.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne, — Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono Izdelke iz lastnega blaga jamčim ! Ob jednem naznanjam slavn. občin* stvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto ulico pod Štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbiSču »Trgovskega doma«.
POZOR!
ejema zavarovanja človeškega življenja po najrazuovrstnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. ZlaBti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zinanjSujočlmi se vplačili.
Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnina In kapitaliji: 75,000000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vs*»kozl slovaetlto-aaratfii« upravo.
V»* pojasnita dt|«s
Gtnvrelni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v Iastnsj banlnaj hiši
Gospodskili alieah štev, lis.
Zavaruje poslopja in premičnine , proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši Blovea, koder poBlcjd.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in ob&nokoriBtne
Kranjske salame
i kg K 270;
prave kranjske klobase
11 parov K 2. Razpošilja po povzetju od 5 K naprej
KAROL NOVAK/
L Jubljana. Rimska cesta št. &
J. Zornik   Gorica, Bosposha ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo Zrn dama: Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogaviee, dežnike, solnCnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljib. m o dere e v vsake cene.
ilogo
Za gospoda: Raznovrstao belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, čevljev, dežnikov itd.
Za alraiaaoa in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo.
BUpT**   Gaita braz vsaka konkurence.
Za slavnosti
in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojtra preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Pojasnilo!
Večkrat pohvatiene ure Anker Remontolr Sistem Roskopf iz niklja, kupuje že dolgo let večina mojih odjemelcev, posebno poljedelci, uradniki, žandarme-rijski, finančni in železniški uslužbenci ter so ž njimi popolaoma zadovoljni. — Razpošujam svojo ure pristno emerlkanskega sistema
Direktno    I    Roskopf Patent
razposlana     Anher-Remont.
gld.2*50    I      št. sa
(kot službena ura vsega priporočila vredna) z ernajli-rano tablico s Ste ilkami  ter  s fino  politir nini in ' dobro zapirajočim pokrovom,   s pozlačenimi kazalci, točno regulirana,  teče 36 nr, 3-letno pismeno jamstvo,   direktno    razposlana   na privatne  odjemalce: t komad gld. 2 50; 3 kom. gld. 7;  8 kom, gld. I3'B0. Poleg verižica iz niklja z lepim koinpa-sovim privezkom vsak komad 30 kr. Razpošiljam proti povzetju ali naprej poslanim zneskom ter vrnem denar, ako ura ne dopada, ali ako prav ne deluje. — R»U solidnega trgovskega ravna Ja m nore nlkdo zahtevati.
HA1NNS $ KONRAD
Prva tovarna z urami — Hoat (Bron) »lav* 617 (češke).
C kr. zaprisežen sodnyski cenilec. Hoja tvrdka je bila odlikovana s c. kr avstr. državnim orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter z več nego 10.000 priznalnimi pismi, do Slih s celega avala. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki neprekosljva, noj večja in najstareja ter izvaža v vse dele sveta. Ustanovljen« I. 1887. Ilnstrovan eentk nr, zlatega ta srebrnega blaga se razpošilja na zahtevo zastonj ;n franko.
„Die FreisiBBige Zeitung"
je socialno-prostomisleče mlado-avstrljsko
glasilo, ki zastopa  politično konsolidacijo in gospodarsko prerojenje Avstrije na podlagi narodne, verske in socialne
jednakopravnosti vseh državljanov.
V domaČi politiki zastopa list političen in socialen
napredek,
v zunanji pa brani in množi politično in gospodarsko moč države. List ,Frei-sinnige Zeitung* ni namišljeno liberalen, ampak stremi po sporazuruljenju istinito prosto mislečih elementov
vseh narodov in stanov države.
Latna naročnin«  po pošti   znaša: za Avstro - Ogersko 12 kron;  za Nemčijo 12 Mark. Ainiiistracija lista Jie Freisiiiige Zeitung"
Dunaj, IX. Porzellangasse 50, Na zahtevo se posije li&t zastonj na ogled.
l^arol Praščil^,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Koma št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
ZaHftit« nmti: SIDRO.
HHIfHEKT. GAPSICI CBMPOS.
iz RlohUrJ«v» lakirat v Pragi pripoznano kot izvrstno bo! nblažujoče mazilo; za ceno 80 h, kron 1>40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlfr. steklenicah z na5o zaSčitno znamko s ,,SI-DROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je preridena s to zaičitno znamko.
Merjtvs lekarna „pri zlatem \m" t PttAOI. KlIzabethgraBse *t,6.WS
Dobi ae v lekarni                LT
,M IhUmtJi" ¦•¦•rt luliir, Tilsli,
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvo, prečast. duhovščini, imete-ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno In trpežno Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke,
naslonjače itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbraneg • lesa, poljubno lik* no aH v naravni barvi i »utirano.
Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnlkov iz trstovine.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
! ! ! Pozor 1 ! ! Vsem, kateri bolehajo na želodcu a O O • •••••Oa in težkej prebavi,
daje gotovo
in povrači zrušeno zdravje
BHT"- j edino pristna
Germanova zdravilna življenjska esenca,
katera je nenadkrJjivo sredstvo in deluje z najvefjim uspehom pri vsih želndčniii boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigo-vunje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. German t va zdravilna življenjska essnca pomaga proti jeternim fu ftlezniin boleznim, proti hciueiojduin, eistf pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste »okove iz krvi.
Germanova zdravilna življenjska aaenca oranja zantalo vetrove in neznosne gVis*te, a onim, kater m povrsča izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo za okrepij&iije telesa l
Germanova zdravilna življenjska eaanea pomagala ježe več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomo i niti več nadjali niso.
Germanova zdravilna življenjska aaenca pripravlja se iz blngodelujočih, povse o neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, žene in otroci, kateri drugih zdravil jemati ne morejo.
Cena steklenici 1 K 40 v!n, s pošto se ne pošilja menj nego 2 Hteklenlcl, za vozni ist in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetju ali v naprej doposlanem znesku,
Glavna zaloga kamor naj se vse naroebe mislovljnjo
Lekarna „pri črnem orlu" K. German
v Belovaru, Hrvaško.
¦jejr* Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljeka nu ,.k crnotn orla* K. (Jermana u Belovaro. Zato išči izključno pravo Oe mttnovo zdravilno življenjsko esenco, in ako se ti ponuja druga, navadno bolja ali ravno tak > dobra, ne vzemi jo, ako jo  tam ne dobiš — naroČi po poŠti.
Ranjen j a
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar sa imenuje mečilno mazilo, praiko domača mazilo priznano kol zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in po&pešnje eelenje in zdravljenje.
SrfF"*   Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3-16 se pošilja */, škafljic ali K 3'36 8/a šL, ali K 4-60 "jt šfc., ali K 4'96 % šk. franka na vse postaje avslro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna .Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerova ulice e. 203.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. — T Gorici v lekarnah   Cristofoletti, Giiubicfa, Pontoni in Oironoli.                                                                                                                    2
Ol
Gorica Corso Oiuseppe Verdi 38
J. MEDVED
Gorica
Corso Giuseppe Verdi 38
priporoča avojo na novo založeno zalogo      '»i^       ¦¦¦nii'»<...   ...m**.
potopljenih obkl^ za gospode, dečl^e, dait)e it) otrobe,
sr^jc, kravat in dežnikov    —.&*~*a»~'        ^^^-^a^        ^^s^—^tt^        *~*sx»-~a
stalna cene.    Velika izbira preprog in zaves.    To«na pos^ba.
I