Poštnina platana v gotovini. Izhaja VSak teden.	Posamezna stevifRa stane i Din.
St. 37._V Ljubljani, dne 9. septembra 1924._leto H.
RADIIŠALSKI GL A SNIK
OQC,AN NARODNE QADIIĆALNE JTQANEE.
:
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. — NaroCnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, Četrtletno Din 7.
„Napredna koncentracija** in NRS
Ivan Podržaj.
V zadnjem času se pojavljajo zopet več-alimanj uvaževanja vredni glasovi o potrebi nekake »napredne koncentracije« v Sloveniji, ili glasovi pa so topot — v sedanjih kritičnih razmerah za marsikatero napredno slovensko stranko — nekoliko drugačni, dasiravno prihajajo od vedno iste strani oziroma istih oseb ,v našem političnem življenju. Čeprav igrajo pri tem tudi osebe važno in morda celo odločilno vlogo — kar se je že ponovno pokazalo — ker je v gotovih slučajih politika neločljiva od njenih nosilcev oziroma od metode in taktike, katero predstavljajo posamezni politiki — politično udejstvovanje posameznikov in strank brez etičnega temelja ne more imeti trajnih uspehov — ne bomo imenovali nobene osebe, dasi bi bili v to upravičeni že z ozirom na zadnje polemike v našem dnevnem časopisju.
Govoriti hočemo splošno z načelnega in programatičnega stališča Narodne radikalne stranke z ozirom na »napredno koncentracijo« oziroma na pregrupacijo »naprednih« elementov v Sloveniji.
Da bomo na jasnem, je treba predvsem pravilno pojmovati besedo »napreden«, ki so jo zanesli v naš politični slovar nacionalni protiklerikalni elementi. Značilno za sedanje propagatorje »napredne koncentracije« je dejstvo, da izhajajo posredno ali neposredno iz vrst preddesetletnih »liberalnih« taborov, ki so bili morda takrat z ozirom na »klerikalne« grupacije umljivi in potrebni. Pojem liberalnosti v tem smislu so zamenjali z »naprednostjo« in bi radi koncentrirali vso ne-klerikalno politiko pod to besedo, ki je pa zelo nedoločen pojm. Napredni so tudi socialisti, narodni socialci in tudi kmetijci, ki ob raznih priložnostih poudarjajo, da so za vero in cerkev. Prvotno so hoteli napredni propagatorji ,vse te različne skupine spraviti pod skupno rubriko »naprednih« strank. Ko pa to ni šlo in ne more iti — ker naprednost še ni politika — bi radi sedaj nekateri razdrli to, kar že obstoja pod pojmom svetovnega naziranja in državne politike ter ustanovili novo napredno grupacijo, ki naj bi po njihovem mnenju tvorila ono koncentracijo državotvornih elementov, katere bistvena politika naj bi bila protiutež SLS, ki pa bi vzlic temu bila »napredna« po vzgledu marčne in pomarčne avstrijske dobe.
Ne oziraje se na netaktno opazko, ki je padla te dni, češ naj bi se bivši pristaši NNS — sedanji zvesti člani NRS — pridružili naprednemu pokretu, ki sc je baje pričel v Sloveniji na strani sicer spoštovanja vrednega gospoda, ki je nezadovoljen s politiko Pribi-čevičeve skupine in ki sedaj zastopa pri nas politiko sedanjega min. predsednika, bivšega narodnega radikalca, je treba ugotoviti, da je delitev političnih strank na »naprednjake« in »klerikalce« ne samo zastarela, temveč tudi neprimerna za naše politične razmere v svobodni nacionalni državi. Boj za svetovno na-ziranje ne sme imeti mesta v politiki. Slovenski naprednjaki t. j. večji in manjši svobodo-miselci so zakrivili sami, da je razvoj klerikalne politike ali političnega klerikalizma zavzel tako široke dimenzije v njihovo škodo, ki je v naših razmerah obenem v škodo državnega in narodnega edinstva.
Ker bi nekateri radi tudi Narodno radikalno stranko spravili pod rubriko »napredne koncentracije« — o tem sc more eventuelno govoriti, izključen pa je vsak razgovor glede nekake pregrupacije, ki jo sanjajo še lanskoletni boritclji za koncentracijo v omenjenem smislu, ki pa so se letos iz njim samim znanih razlogov preorijentirali v skrajne nasprotnike NRS — je treba tudi v tem oziru jasnosti. Narodna radikalna stranka, kot.par-lamentarna politična skupina, je napredna v smislu velikih ameriških ali angleških strank, je svobodomiselna, toda ne v pomenu slovenskega političnega naprednjaštva, je državna stranka, ki presoja vse pojave samo z državnega stališča. Kar sc tiče vere in cerkve, kolikor sta ta dva činitelja v zvezi z državo, stoji na načelnem stališču, da sta vera in cerkev kulturna in moralna sila, ako ne posameznikov, brezdvomno pu širokih mas t. j. ljudstva, kar dokazuje potek zgodovinskih političnih dogodkov. Zato hoče NRS, da se države in verske organizacije medsebojno podpirajo, da vlada med njimi sporazum in da more cerkev izpolnjevati izven političnega življenja svoje kulturne in moralne naloge. NRS se ne bavi z vprašanji svetovnega naziranja, zato ni in ne more biti ne »napredna« in ne »klerikalna« v smislu pojma slovenske politike, ki se še vedno ni osvobodila ne z ene in ne z druge strani -....oSovanja vere v politiko in nasprotno.
Posebno glede slovenskega naroda ne more Narodna radikalna stranka slediti takozvanim slovenskim političnim naprednjakom. Slovensko ljudstvo je v veliki večini globoko-verno — kar dokazuje ravno tudi sugestivni upliv duhovščine na mase v političnih vprašanjih — in to dejstvo mora vsak resen politik upoštevati. Kdor je naprednjak z ozirom na svetovno naziranje ali svobodomislec, naj uveljavlja svoja načela na znanstvenem in kulturnem polju, v javnem, zasebnem in družinskem življenju, sploh izven politike. Kakor je napačno naziranje, da je treba »klerikalizem« pobijati s politiko, tako je napačna tudi trditev, da praktično ni mogoče ločiti vere od politike, kar naj bi dokazovalo šolsko vprašanje. Država mora skrbeti za primeren pouk in za pošteno patriotično vzgojo. Država ni upravičena, da bi silila vzgojo otrok v tej ali oni veri, ako stariši tega nočejo. Pa tudi nasprotno ne, ako ni po volji staršem.
S tem je dovolj razjasnjeno stališče Narodne radikalne stranke z ozirom na »na-prednjaštvo« in »nazadnjaštvo« v slovenski rabi besede. Implicite pa je tudi že označeno, na kakšni podlagi bi bila mogoča »napredna koncentracija« z NRS, brez katere je danes vsaka taka koncentracija v najboljšem slučaju le trenutna.
Narodni radikali z zadoščenjem jemljemo na znanje ugotovitev, da so napredni Slovenci po osvobojenju zašli na kriva pota, kar dokazujejo organizatorične, časnikarske in politične pogreške naprednih strank. (Besedo »napreden« rabimo v slovenski rabi.) Njihovo krivo pot pa dokazuje predvsem nadvlada političnega klerikalizma nad slovenskim narodom. To spoznanje je važno zlasti v sedanji predhodni situaciji, ki ne odgovarja dejanskim potrebam naroda in države. To spoznanje je načelnega značaja in velike vrednosti. ker prihaja iz uvidevnosti in razvojne nujnosti.
Spoznanje, da Slovenci nismo in ne moremo biti država zase, da ne smejo vsled do« sedanje slabe politične orientacije trpeti v bodoče interesi slovenskega naroda, da je treba likvidirati s preteklostjo, da je treba definitivno računati z dejstvom enotne države La da se bodo naše vsestranske razmere izboljšale le tedaj, ako se bodo Slovenci politično udejstvovali v nacionalnem in državnem smislu, da je cepitev državi in narodu udanih Slovencev samo v škodo napredka in razvoja države in slovenskega naroda, pomeni odločen,
)m	..I ■	■	........ — 'II
korak k razčiščenju in končni konsolidadii naših političnih razmer.
Stališče in program Narodne radikalne stranke glede države, naroda, monarhije, ustave, vere sta znana. NRS kot največja državna stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nasprotna koncentraciji v korist države, toda ona je za koncentracijo samo na načelih svoje državne politike, katere glavne smernice so izražene v vidovdanski ustavi. Vsaka druga koncentracija je izključena, kaj še le nekaka pregrupacija v smislu nezadovoljnežev s Pribičevičevo skupino, ki so obenem nasprotniki Narodne radikalne stranke! NRS mora iz načelnih razlogov odklanjati vsako koncentracijo po pravoslavnem, katoliškem, židovskem, turškem, materialističnem, ateističnem i. dr. svetovnem naziranju. Edina možna koncentracija Slovenije je koncentracija nacionalnih elementov na programu Narodne radikalne stranke. Ne sme se pa pozabiti, da NRS ni samo nacionalna in ljudska, temveč tudi socialna, da kot taka stremi tudi po koncentraciji socialno šibkih slojev.
Propagatorji »napredne koncentracije«: naj ne pozabijo političnega dejstva državnega ir narodnega edinstva, ne smejo pa tudi pozabiti, da smo Slovenci proletarski narod z zdravim umom in instinktom, ki bo prej ali pozneje našel pravo pot v poštenem in temeljitem delu za socialno enakopravnost v enotni južnoslovanski državi.
Radikali
ir« državno edinstvo
(Iz govora bivšega ministra g. Marka Trlfko-viča.)
Radikalna stranka ni za pokrajinske avtonomije. In ne samo radikalna stranka — člani radikalne stranke Srbi, Hrvati in Slovenci — smelo morem reči, srbski narod ni za pokrajinske avtonomije. Tudi del Hrvatov in Slovencev, ki se je spoznal z razvojem posameznih držav, ne bo za avtonomije. Zakaj mi Srbi nismo za pokrajinske avtonomije? 'Zato, ker smo se potem, ko smo vstvarili svojo državo leta 1804 pod junaškim Kara-Hjordjcm in pozneje pod Milošem Velikim, bo-irili na desno in levo, da očuvamo malo Srbijo, ki je nastala iz beograjskega pašaluka, in da jo počasi ojačimo in povečamo. Videli sino, kako težko je držati malo in slabo državo med velikimi In lačnimi sosedi. Zato hočemo, ko smo vstvarili to veliko državo, ohraniti tako veliko in močno, ki naj bo garancija za varnost vseh njenih državljanov in vseh plemen.
Avtonomije in federacije so nevarne. Avtonomija je nevarna za nas tudi zato, ker imamo tri vere, različno zgodovino, razne kulture. O avtonomističnih tendencah je zelo lepo govoril sedanji zunanji minister, ki je rekel: Ne bojimo se avtonomij, toda bojimo se njihovih tendenc.
Tendenca avtonomij pa je ona živa sila, ki neprestano teži za odcepitvijo od svojega telesa.
Državno edinstvo je ustvarjeno in radikalna stranka se bo trudila z vso svojo močjo, da se to vstvarjeno edinstvo ohrani do konca.
Širite naš list l
Glavni organ naše stranke uprava« piše:
Koalicijska vlada g. Fašiča je smatrala, da zahtevajo interesi države ter državnega in narodnega edinstva odgovor ljudstva v osnovnem vprašanju, v katerem so izvestni od ljudstva izvoljeni poslanci zapustili svoje stališče in zavzeli smernice, s katerimi bi bili težke izvoljeni, ako bi na takem programu zahtevali ljudsko zaupanje. Gotovi oportunistični razlogi so opredelili krono, da ni sprejela te Pašičeve zahteve ter je izrazila željo, da bi se sestavila vlada, ki bi mogla delati s sedanjim parlamentom, ki pa bi čuvala one temeljne elemente državne ureditve, ki so izraženi v ustavi. Tako je prišlo do Davido-vičeve vlade, ki naj bi poskusila delati s parlamentom. Toda sestava tega kabineta je jasno pokazala, da je nemogoče uresničiti želje krone z ozirom na %ivanjc dosedanje smeri notranje državne politike. Davidovičeva vlada se je naslonila na predstavnike avtonomističnega mišljenja slovenskih klerikalcev in bosanskih spahovcev. Davidovičeva vlada je zašla v popolno odvisnost od Radičeve skupine, ki v dvojni smeri ogrožuje obstoj in integriteto kraljevine. Z ene strani zahteva Radič posebno Hrvatsko z druge strani pa bi rad vso državo usmeril v boljševiško-kmečko gibanje ter je zato stopil v zvezo z boljševiško inernacijonalo v Moskvi Da bi ostabii vpliv srbskega deia naroda, deluje Radič sporazumne z inozemstvom na odtujevanje Čmegore in Makedonije, na raznarodovanju Vojvodine v korist Madžarov in Nemcev ter na širenju komunističnih in defetističnih struj.
Zabeležili smo vse te pojave, ki spremljajo Davidovičevo vlado. Z dokumenti v roki smo ugotovili lažnjiv poležal, v katerem je g. Davidovič, ki je glavni pomagač pri napadih na integriteto kraljevine. G. Davidovič mora pred krono na vse načine upravičevati svoje zadržanje, ki ni v soglasju z njegov inv. obljubami ki jih je dal, ko je piejel oblast G. Davidovič je dolžen pojasniti krom vzpostavitev pokrajinske uprave v Zagrebu. Upamo, da bo storil to verjetnejše m Iskrenejše nego je to skušal g. Nastas Petrovič, ko je dal jav nosti neresnično poročilo o razlogih za ta ko-
rak. Celokupno olokašivc časopisje je dematv, tiralo g. Petroviča, ministra za notranje zadeve. Mislimo, da g. Davidovič ne bo imel toliko poguma, da bi pred krono ponovil, kar je rekel g. Petrovič.
Poleg svoje odgovornosti pred krono nosi g. Davidovič odgovornost tudi pred narodom. G. Davidovič je bil izvoljen od ljudstva z mandatom, da čuva državno ustavo in da dela pri njeni izvršitvi. Ljudstvo ni poverilo g. Davidoviču svojega zaupanja zato, da danes v družbi Stjepana Radiča ter drugih separatistov in partikularistov razdira temelje državnega edinstva. In ker se danes jasno vidi, da namerava g. Davidovič in njegovi tovariši izvršiti še močnejše potresljaje v državi, se radikalni stranki vsiljuje dolžnost, da zapusti svojo vlogo opazovanja in kritike in da preide v pravo odprto borbo z vsemi onimi, ki javno ali tajno rušijo vse ono, kar je ustvarjeno z najtežjimi in najdragocenejšimi žrtvami. Radikalna stranka se ni nadala, da bo morala pričeti tako borbo, toda vočigled nevarnosti, \ kateri se nahaja država, je dolžna — ako hoče ostati zvesta svojim tradicijam, svojemu programu, svojemu poklicu in svoji besedi, dani ljudstvu — najresnejše razmišljati o vseh sredstvih in vseh načinih za poraz tega republikansko-boljševiškega in separatistično-protinarodnega režima.
Tekom septembra se sestaneta Glavni odbor in poslanski klub radikalne stranke radi dogovora o tej akciji in radi borbe, ki se mora energično pričeti. Ta borba se bo vodila na dveh frontah: v parlamentu in med ljudstvom. Naša stranka bo v parlamentu uporabila vsa sredstva, da prepreči kršenje ustave in da prepreči peklenske načrte separatistov in boljševikov. Med ljudstvom bo radikal a stranka priredila po vsej kraljevini velika zborovanja, na katerih bo slišen odločen in močen protest proti sedanjemu režimu. Tudi se pretresa vprašanje o sklicanju velikega mitinga vseh pristašev radikalne stranke in vseh prijateljev narodnega edinstva. Naš? prijatelji širom države naj vzamejo to na znanje ju naj se pripravijo za predstoječo borbo. Ta borba jc neizogibna, ako se nadaljuje ono, kar se je pričelo in kar preti obstoju države.
Radikalna stranka in novi režim
»Samo-
notranje politike
: Dalmatinski radikali o situaciji. U. tafiić ic prejel iz Splita sledečo brzojavko': Delegati dalmatinskih strankinih organizacij pozdravljajo svojega voditelja in so pripravljeni pod njegovim vodstvom vzdržati Irorbo za edinstvo in napredek države. Okrožna odbora Narodne radikalne stranke v Šibeniku in Splitu.
: Nečuveno! Radikalni klub je prejel Iz Bosne brzojavko, v kateri mu poročajo, da so muslimani naznanili Srbom, da ne sme nihče proslaviti prestolonaslednikovega rojstnega dneva. Brzojavka vsebuje vprašanje: hočemo ti krvavo proslaviti prvo obletnico rojstva našega prestolonaslednika, ali naj se pokorimo terorju? ...
: Spor med vladnimi demokrati. Na seji Davl-dovičevega demokratskega kluba je g. Davidovič naglašal, da so zahteve HRSS sprejemljive ter da upa v možnost sporazuma. Toda večji del demokratskih poslancev je bil drugega mišljenja. Izjavili so, da so Radiču že »dosti dali« in da se dalje ne more iti. Zahtevali so. naj g. Davidovič to sporoči Radiču v imenu vlade, četudi bi Radič Iz tega izvajal posledice. Nekateri poslanci so pretili, da bodo, ako bo Radič še nadaljeval nadzorovalno politiko, prestopili v Pribičevičevo skupino.	,
: Kriv je mnogo tudi Prlblčevlč. Na radlkal-skem shodu v Cortanovclh je govoril g. Lazar Su-vakovič, ki je izvajal med drugim: Iz zadnjih volitev radikalna stranka ni izšla tako močna, kakor bi bilo 'treba ter se je morala sporazumevati z ostalimi strankami Z demokrati se le sporazum, žal, ponesrečil. Tudi z Radičem se radikali niso mogli sporazumeti in je prišlo do homogene radi-
kalne vlade. Ko so prišli radičevci v narodno skupščino, so šli radikali v opozicijo, ker jim m do oblasti, temveč za kralja, ustavo in vobče za načela Radikali ne bodo nikdar pristali na cepcev države. Trajen sporazum je mogoč samo s srbskim narodom, katerega predstavljajo samo radikali. O korupciji ne morejo govoriti člani sedanje vlade, ki so prvi korupcionisti. Da je prišlo do sedanje vlade je mnogo kriv tudi Pribičevič, ki to danes počasi uvidcva.	_	.,	,.
: Vlada proti lastni deklaraciji- Daviaoviceva vlada je v svoji deklaraciji izjavila, da bo odstavila nekvalificirane in nepoštene uradnike. Scaaj pa se je premislila. Potom svojega časopisja na-mrcc poroča, da se je pokazala potreba, spremeni-* tl to Izjavo, češ »da so še mnogi uradniki nasprotniki sedanjega režima«. To pa samo zato, ker so se mnogi uradniki drznili dvomiti v dolgotrajnost sedanje vlade. Poštenost in kvalifikacija sta torej za novo vlado brez pomena. Vlada naj ne pozabi pri svojem delu prislovice: Kdor od spodaj breg podkopava, bo najprej sebe zakopal!
: Nemci proti nacionalnemu uradnlštvu. Pod Davidovičevo vlado je vse mogoče. To dokazuje tudi zahteva novosadskega »Deutsches Volksblat-ta«, da sc mora med državnim uradništvom, ki je v ogromni večini nacionalno, izvršiti temeljito čiščenje. Daleč smo prišli!
: Posledice sedanjega režima. V Topuskism se je te dni 109 vojaških novincev uprlo prisegi kralju. Ko Jih je zato poveljstvo vojnega okrožja pozvalo na odgovor, so vsi od prvega do zadnjega odgovorili, da nočejo priseči zvestobe kralju, ker je sedaj rep uh likal
Paiifeva „velikosrbska politika**
Nasprotniki naše skupne države in Narodne radikalne stranke obtožujejo kaj radi £. Pašića, češ da vodi velikosrbsko politiko in da se je za to politiko boril tako pred kakor med vojno.
Svrha te kampanje je želja, da bi sc v narodu zmanjšalo zaupanje v veličastno delo, ki ga je vstvaril g. Pašič!
Dokazati hočemo, da v tej kampanji proti voditelju Narodne radikalne stranke ni niti sence resnice, o čemur pričajo dokazi, priobčeni v listih, ki so med najhujšimi nasprotniki g. Pašića in radikalne stranke.
Dr. Nikola Stanojevič je v sarajevskem »Narodu« priobčil svoje spomine iz 1. 1914. Za časa atentata na Fr. Ferdinanda jc bil s skupino bosanskih izletnikov v Skoplju. V Beogradu je naletel na nekaj izletnikov, ki se še niso smeli vrniti domov. Dr. Stanojevič piše: Na željo prijateljev sem šel k g. Pašiču, tedanjemu predsedniku vlade, da mu razložim položaj in da ga prosim za svet. kaj naj storimo. O. Pašič je svetoval, naj se vsi vrnejo domov razen mene ter je izrazil željo, naj se mu javim, Čim bo položaj jasnejši. Tako sem ostal v Srbiji.
Nato poroča o svojih razgovorih z dr. Smodlako in o akciji glede sestanka dalmatinskih in bosanskih politikov, ki sc je vršil januarja 1923 v Splitu v stanovanju dr. Trum-biča. Tedaj je bilo sklenjeno:
1. Da za slučaj vojne ni nobene močne organizacije, ki bi mogla resno ovirati avstrijsko vojsko; 2. da obstoji zato edina možnost, da izvoljeni narodni poslanci pričnejo v inozemstvu z akcijo v smeri zedinjenja. Da sc to doseže, moramo takoj izbrati osebnosti.
Dr. Stanojevič končuje: Ko sem g. Pašiču o vsem tem poročal, je izrazil željo, naj odidem na vsak način v Rim, da vodim v sporazumu z dr. Trumbieem akcijo, za katero smo se odločili na splitskem sestanku. Odšel sem z g. Duš. Vasiljevičem. V novembru 1914 sem bil že v Rimu z dr. Trmnbičcm in
V boju proti Narodni radikalni stranki se najraje uporablja korupcija, ki sc očita režimu radikalne in zadnje koalicijske vlade. Izmišljujejo sc afere in laži v upanju, da se vedno najde kdo, ki brez dokazov verjame klevetam. Celo Stjepan Radič se poslužuje korupcije, da bi upravičil svoje separatistične načrte. Radič jc šel še dalje in omejuje korupcijo samo na Srbijo in Beograd. Po njegovem na Hrvatskom ni korupcije in zato je tem bolj potrebna hrvatska država. Ta Radičeva trditev je preveč prozorna. Znano je, da v Srbiji nikdar ni bilo korupcije in da sc jc ravno bivša Avstro-Ogrska proslavila po svojem korupcijonističnem sistemu, ki jo jc držal pri življenju. Vsakovrstna korupcija je prišla v Beograd po vojni ter ni vnobcnlzvczi s Srbijo in s srbsko moralo. Nočemo reči, da ima korupcija svoj izvor pri Hrvatih,, ker je dobro znano, da korupcija kot socijalna bolezen cvete brez ospra na plemenski značaj in na narodnost. Toda pravi izvor korupcije je v ostankih avstrijskih in madžarskih upravnih metod, ki so se po zedinjenju hupor-tiralc v Beograd. Srbija sploh ni poznala sistema izvoznic, in največja korupcija sc je razvijala ravno z izvoznicami, ki so povzročile korupcijo v Srbiji. Vprašanje sekvestrov in njihovih nacijonalizaclj je prišlo v Beograd iz krajev izven Srbije in ako so sc Izvršile v tem oziru kake nepravilnosti, potem njihov izvor pač ni v Beogradu.
tedaj so sc položili temelji za akcijo Jugoslo-venskega odbora.
Zagrebška »Slobodna Tribuna«, ki je huda nasprotnica radikalne stranke, pa piše:
Atentat (na Fran Ferdinanda) je ta trenutek (za Jugoslovcnski odbor) približal z nesluteno brzino. Sedaj je bilo potrebno, da pridejo posamezniki do prepričanja, da bo atentat zares izzval vojno.
Meštrovič je veroval v vojno že od leta 1913 in sicer pod upiivom Nikole Pašića. Tega leta, ko se je Pašič v drugič vrnil iz Rusije, je bil Meštrovič v Beogradu. Ker je imel priložnost, govoriti s srbskim premijerom zaupno, je izvedel od njega, do vlada v Rusiji trdno prepričanje, da Nemčija in Avstro-Ogrska ne bosta čakali, dokler se Rusija ne odloči, ampak da bosta same izzvale vojno.
Pašič jc izjavil, da potrebuje Rusija za priprave še pet let. Ko se je Meštrovič vrnil iz Beograda, je prinesel na Hrvatsko in v Dalmacijo tudi dejstva, ki mu jih jc zaupal Pašič kot prijatelju. Sporočil jih je kot svoje misli dr. Lorkoviču v Zagrebu, Supilu na Reki in dr. Trumbiču v Splitu. Že tu se govori o akciji v inozemstvu, ter se zdi, da se je v teh razgovorih porodila ideja: da je treba iti v inozemstvo.
Ko jc Meštrovič skušal vplivati na Trum-biča, ga je spomnil na svoja prejšnja poročila. Ker je videl, da Trumbič še vedno dvomi v vojno, mu je izjavil, da omenjeno njegovo naziranje iz leta 1913, t. j., da bosta Avstrija in Nemčija izzvali eventuelen konflikt, ni bilo njegovo, temveč Pašičevo. S tern je dosegel, da je Trumbič pričel resneje ' presojati razmere. Sam Meštrovič se je vrnil istega dne v Rim.
Že iz teh pri/.nanj je razvidno, da je bil pravi ustanovitelj Jugoslovenskega odbora g. Nikola Pašič in da ne bi bilo brez njegove akcije delovanja v inozemstvu, če bi pa bilo, bi bilo brezplodno in brez smotra.
Toda nasprotniki so sc oprijeli besede korupcija, da ž njo na vsak način zadenejo Narodno radikalno stranko. Iz kakšnih razlogov se vodi borba, to dokazuje zagrebški »Hrvat«, ki piše med drugim v uvodnem članku (od 30. avg.):
»Glavni nasprotnik vlade je med Srbi radikalna stranka. Toda ta ni tako velik nasprotnik, kakor jc nevaren s svojimi sredstvi. Na vladi je ležeče, da odvzame tem sredstvom radikalov vsako moč. Zdi sc, da se ljudje okoli Davidoviča tega zavedajo. Xa;ti najboljše sredstvo je diskreditiranje onih, katerim so vedno na jeziku lepe besede o srbstvu itd. Najenostavnejši način pa je, da se dokaže, da ti ljudje ne mislijo iskreno, ko se poslužujejo svojih patriotskih fraz, ampak mislijo, kako bodo z njihovo pomočjo zopet prišli do oblasti in tako do svojih osebnih koristi. Zato je diskreditiranje glavnih radikalov radi korupcije najzanesljivcjše sredstvo, da se ubije njihov ugled in se s tem odvzame moč njihovim besedam. Preostaja še eno sredstvo, namreč uničevanje Pašičevega ugleda, osebe, ki drži radikalno stranko zlasti med prečani.«
Iz tcii besed jc jasno razvidno, kakšnih ogabnih sredstev se poslužujejo nasprotniki, da bi diskreditirali Narodno radikalno stranko In njene prvake, ki jih ovirajo pri izvrševanju njihovih načrtov.
Srbski in slovenski
kmet
Koliko stoletij je trpel naš slovenski kmet pod jarmom raznih tujcev, ki so izrabljali njegove pridne roke, da so mogli udobno živeti na njegov račun! Naš mirni in lojalni kmet je vse to prenašal, toda ni molčal. Zgodovina nam jasno kaže izraze njegove volje, izraze njegovega hrepenenja po svobodi. Odveč je' govoriti o tem, ker smo se o tem vsi učili in ker so ti momenti neizbrisljivo zapisani v naših dušah. Žalostno je, da naš kmet-trpin ni nikdar našel iskrenega prijateljstva, iskrenega voditelja iz svoje srede, ki bi ga rešil iz sužnosti.
Tu moramo povdariti, da ni trpel samo naš kmet, temveč je vse te nesreče in morda še hujše in težje pretrpel njegov brat — srbski kmet. Srbski kmet je miren, deloven, dobrohoten in gostoljuben, toda samo, ako j« svoboden. Slovenski kmet Ima vse te vrlinel samo ima eno slabo stran in to je, da jc lahkoveren in preveč zaupljiv.
Srbski kmet je mnogo trpel. Zdaj so ga premagali Bolgari, zdaj Turki, toda vedno se je nadalje boril za svojo svobodo. Žalostna je bila njegova usoda po bitki na Kosovem polju na Vidovdan leta 1389. Turki so se posluževali raznih sredstev, da bi »pomirili« ubogo rajo, toda srbsko ljudstvo se je neprestano upiralo turškemu jarmu. Končno je prišel leta 1805 Kara Djor(lje Petrovič, kmet iz Topole, hoditi zavest zmage med srbskim ljudstvom. Pozneje ga je ljudstvo izvolilo za svojega voditelja, ki je leta 1812 vodil upor srbskega naroda, dokler ni prišlo osvobojenje izpod turškega jarma.
Tako se je otresel srbski kmet tujega jarma in si ustanovil sam svojo kneževina Vladar knez Mihajlo Obrcnovič je nadaljeval delo osvobojenja ter se je že pripravljal, d? zasede Bosno, ko ga je umorila avstrijska roka. Pozneje je imel srbski narod še dva vladarja iz doma Obrcnovičcv, ki sta hotela biti tirana, pa se jih je narod otresel. Leta 1903 jc prišel na prestol Karadjordjev potomec Peter I., ki je končno izpolnil želje vseh Jugoslovanov in je zedinil jugoslovanski narod v močno kraljevino.
Tako sc je zgodilo, da so se razjedinjeni bratje našli v bratskem objemu, svobodi in kot gospodarji svoje zemlje. Sedaj je prišel čas, da sc skozi stoletja razdruženi bratje spoznajo in da živijo v medsebojni slogi. Srbski in slovenski narod sta po večini kmečka. Razlika med njima je samo v vzgoji. Srbski kmet jc bil vzgojen v borbi za osvobojenje vseh bratov, slovenskega kmeta pa je vzgajal tuji avstrijski režim, ki se je silno bal sloge Jugoslovenov ter je zato vzgajal Slo vence in Hrvate kot Srbom sovražna naroda Mnogo je kriva tega tudi rimska propaganda. Toda kri ni voda. Tako srbski kakor slovenski narod jc rodil velikane, ki so razumeli to škodljivo delo ter so delovali za slogo.
Sedaj, ko živimo v svobodi, vidimo na žalost sledove avstrijske politike. Slovenski kmet se šc ni osvobodil svojih napačnih voditeljev, ki sejejo znova seme razdora. Toda naš kmet vidi, vsaj velik del naših kmeh^ da bi uresničenje novega razdora uničilo obenem njegovo svobodo. Srbski kmet gleda to razdorno delo z žalostnim srcem, spominja se globokih ran, ki mu jih je vsekala vojna za osvobojenje in trpi. Obenem pa pričakuje z zaupanjem, da se tudi njegov severni brat, slovenski kmet zave svojih dolžnosti, da izgine potem nevarnost razkroja, ki preti uničiti pridobitve stoletnih bojev za osvobojenje srb-■skega, hrvatskega in slovenskega kmeta.
Sredstva na$s*rafiftik&w
Napadi na s. PaiKa
Gospod Nikola Pašič je bil radi svojega velikega političnega kredita tako v domovini kakor v inozemstvu in radi položaja, ki ga zavzema v Narodni radikalni stranki, vedno predmet najhujših napadov s strani nasprotnikov radikalne stranke. Vsi napadi pa niso mogli škodovati njegovemu velikemu političnemu kreditu, ker so jih odbijala njegova velika dela.
Tudi sedaj je isto. Najhujše klevete iz življenja padajo na g. Pašiča, ki jih sprejema s stojično ravnodušnostjo.
V	tem oziru je zlasti značilen sledeči slučaj:
Neki propadli diplomat je še za časa vojne lansiral kleveto, češ, da je g. Pašič skušal skleniti separatni mir s sovražnikom. Za časa vojne se g. Pašič ni niti zmenil za to kleveto, ker je bila njegova korektnost na-pram zaveznikom izven vsakega dvoma.
Isto kleveto je nedavno ponovil Radić. Kakšna pokvarjenost! Habsburški lakaj Radič obtožuje danes g. Pašiča pred neinformiranimi ljudmi, da je hotel skleniti separatni mir z onimi, za katere se je boril sam Radič!
Resnica pa je ta: g. Pašiču so s sovražne strani res ponudili separatni mir in ga povabili na jug, da bi mu sporočili konkretne predloge. Gospod Pašič pa ni niti odšel in ni niti zvedel za te predloge.
Besede velikega Strossmaveria
V	času, ko se sklicujejo razni separatisti celo na velikega Strossmayerja, da bi podprli svoje trditve, se nam zdi umestno, spomniti našo javnost na značilne besede biskupa Strossmayerja o slogi in edinstvu Srbov in Hrvatov.
Belgijski list »Le XXe Siecle« (v Bruslju) je priobčil 3. junija 1903 sledečo vest z Dunaja:
Urednik »Zeita« je šel v Djakovo, da se razgovori z odličnim jugoslovanskim patriotom, starim skoraj 90 let, g. Strossmayerjem glede upora, ki vznemirja Hrvatsko skozi dva meseca.
G. Strossmayer sc ni hotel izjaviti o nemirih, temveč je očrtal položaj s splošnega stališča. Izjavil je:
»Mi Južni Slovani se ne odrekamo svoji bodočnosti ter smo sklenili, razvijati se v duhu starodavnih tradicij in ohraniti svojo individualnost. Vsled zveze Nemcev in Madžarov smo na slabšem, toda to stanje ne bo trajalo večno. Nobena politična zveza ni večna.«
Iz razgovora g. Strossinayerja je razvidno, da se ni odrekel idealom celega svojega življenja; vstvaritvi velike jugoslovanske države, ki bi jo tvorili skupno vsi Srbi in Hrvati! —
»Hrvati in Srbi — je rekel — so en narod, deli jih samo vera in zgodovinski razvoj. Toda te razlike morajo prenehati in tako bodo izginile tudi ovire tesne združitve, čas In vztrajnost nam bosta več koristila nego plamen strasti in revolucije.«
Pristaši in somišljeniki, zahtevajte v vseh javnih lokalih radikal-sko časopisje!
Zahtevajte v vseh kavarnah in gostilnah »RADIKALSKI GLASNIK*
Pokret Narodne radikalne stranke
Hadikalom in nacionalnim Slovencem
Vse naše krajevne orgamzacije, zaupnike in posamezne člane naše stranke prosimo, da bi vedno razvijali živahno agitacijo za vpis v Narodno radikalno stranko.
V	to svrho je potrebno pri vsald priliki poudarjati, da so z malimi izjemami skoro vsi programi dobri, da pa se jih skoro nobena stranka ne more držati, ker nima toliko moči v dosego svojih ciljev.
Največ moči ima mogočna N RS, ki dosledno deluje za konsolidacijo države.
Pozivamo naše člane k podrobnemu organizacijskemu delu za ideje N RS, kateri je najbolj pri srcu ureditev težkih razmer v državi, to pa zato, da bo mogla N RS še boli uspešno vršiti svoje sveto delo. N RS je namreč tista stranka, ki je vedno vodila politiko širokih mas. tako da je v njej v smislu njenega širokogrudnega statuta odločeval tudi zadnji poljedelec, delavec in obrtnik, ter uveljavljal svoje pravice.
N RS ni nikdar vodila politike praznih fraz in obljub, temveč politiko resnega dela. Zato jo napadajo njeni nasprotniki z različnimi izmišljotinami, Id so preračunjene na demagoške učinke.
NRS je v Sloveniji, obstoječa iz Slovencev, sestavni del Narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev in nosi kot taka slovensko plemensko obiležje v bratskem objemu s pristaši Srbi in Hrvati.
Kdor hoče braniti svoje pravice in dobrobit svojega stanu, naj stopi v NRS in se tu bori. kajti vsako kričanje v strankicah in gru- | puli je brezplodno.
V	kratkem se izvršijo v notranjepolitični situaciji važne spremembe, pri katerih bo igrala Narodna radikalna stranka prvo in odločilno vlogo. Radi tega je nujno potrebno, da pristaši narodnega in državnega edinstva ne odlašajo, temveč da se takoj priglasijo v stranko.
Velik napredek NRS v Sloveniji nam daje garancijo, da bo NRS v doglednem času absorbirala male strančice in uravnala politično življenje v dobrobit države in vsakega posameznika.
Blokaški epigoni
Iz več krajev nam poročajo, da vršijo sumljivi politični elementi med državnimi nameščenci tajno propagando za izstop iz naprednih nacijonalnih strank in da agitirajo zlasti proti Narodni radikalni stranki. Pri svoji agitaciji se poslužujejo predvsem laž-njivih in izmišljenih poročil ljubljanskega »Slo- ; venca« in drugih klerikalnih listov.
Med temi sumljivimi elementi so v prvi vrsti neznačajni blokaški epigoni, t. j. nepošteni politični tipi, ki so se iz osebno-materi-jalnih in drugih podobnih razlogov kar čez noč prodali sedanjemu začasnemu režimu.
Opozarjamo naše pristaše in somišljenike, kakor tudi vse druge nacijonalne in napredne državne nameščence na to propagando ter jim svetujemo, naj ostanejo zvesti svojim idealom in naj vestno izpolnjujejo svoje službene dolžnosti. Zavedajo naj se, da so državni uradniki in da so kot taki v službi države In ne začasnega režima.
Ako pa se zgodi, da bo vlada preganjala kralju, državi in narodu zvesto uradništvo, tedaj naj si blokaški epigoni in njihovi zaščitniki dobro zapomnijo, da pride kmalu dan plačila. To jim sporočajo radikali
Organizacija NRS v Ljubljani. Poljanski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek v pisarni Mestnega odbora ob 20. uri.
Št. Jakobski okraj; Redne pododborove sejo se vršijo vsak petek ob 20. uri pri »Lo-< zarju«.
Krakovsko-trnovski okraj: Redne pododborove seje se vršijo vsak prvi In tretji petek v mesecu ob 20. uri.
Dvorski okraj; Redne pododborove seje se vršijo vsak četrtek ob 20. uri v pisarni Mestnega odbora.
Spodnja Šiška: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek ob 20. uri pri »Valjavcu«.
— Redna seja mestnega odbora NRS v Ljubljani je v torek 16. septembra ob 20. uri v strankini pisarni, VVolfova ulica št. 1-1.
— Tajništvo NRS v Trbovljah posluje vsako soboto od 18. do 20. ure v društveni sobi gostilne Volkar na Vodah. — Kdor ima kako željo, prošnjo ali pritožbo, naj se oglasi v tajništvu. Tukaj se lahko vplača članarina in naročnina na radikalske liste in se sprejemajo priglasi nanovo vstopivših. — Opozarjamo vse člane, da točno vplačujejo naročnino za »Radikalski Glasnik«. Kdor nima položnice, jo dobi v tajništvu, a le v zgoraj navedenem času.
NRS Iti inteligenca.
Novosadska »Zastava« ugotavlja, da Inteligenca ponekod ni zadovoljna z radikalno stranko, češ »kaj bomo ml delali v stranki, kjer so sami kmetje.« List pravi: Kaj moremo za to, če je pa radikalna stranka narodna kmečka stranka, gotovi gospodje bi pa najbrže radt postali baroni Ljube I)a-vidoviča in podobne gospode! Točno.
Sirite radikalni tisk!
Na »Radikalski Glasnik«, ki prinaša službene vesti in objave vseh organizacii NRS v Sloveniji, moralo biti naročeni vsi naši člani.
Stavlja se vsem strankinim organizacijam v dolžnost, da skrbijo za širjenje našega lista.
V vseh kavarnah, čitalnicah, društvih, brivnicah in drugod naj zahtevalo naši član! »Radikalski Glasnik«.
S širjenjem našega tiska se širijo naše Ideje ter se deluje za dobrobit naroda in države. V vsakem krajevnem odboru naj se ustanovi propagandna sekcija, ki naj skrbi za širjenje našega tiska. Te sekcije naj bi nabirale tudi naročnino za »Radikalski Glasnik«.
Širite naš tisk, ki nudi vsakomu poleg službenih obvestil tudi zabavno čtivo.
Da se ne pozabi
»Vol ima rog...« Slovenski radičevci so slino užaljeni, ker po njihovi lastni Jzlavi nobena, stranka v Mariboru ni upoštevala »slovenskih kmečko-delavskih republikancev« glede občinskih volitev, ki se vršijo ta mesec. Vslod tega fatalnega neupoštevanja in vsled še fatalnejšega dejstva, da nimajo svoje liste, se morajo slovenski radičevci vzdržati volitev! Kako že pravi naš ZupančicJ »Vol ima rog — čc natanko premislimo: dva! Sune te z njim, a nanj trobiti — ne zna.«
»Pravoslavni patron slovenskih avtonomistov.« V isti številki, kjer proslavlja zmago slovenske misli, piše »Avtonomist«, da ima pravoslavna cerkev svetnika svetega Avtonoma. katerega god je 14. avgusta. Tako so prišli slovenski avtonomisti do svojega srbskega patronal
»Od zla jezika maka velika.« »Slovenec« le svoječasno na dolgo in široko pisal o korupciji, kes: je prejšnja vlada dovolila Orjunl 50 odstotkov popusta na železnici. Sedaj pa poročajo Iz Beograda« da je prometno ministrstvo, ki ga vodi klerikalni minister, dovolilo 50 odstotkov popusta na železnicah udeležencem orjunaškega zleta v Novem Sa* dui...
Iz vsesa sveta
Zapiski
Krasna vlada!
Kakšne so razmere med posameznimi vladnimi strankami, priča tudi napad v Radičevem »Slobodnom domu« na kongres slovanske agrarne mladine, ki se je vršil te dni v Ljubljani.
Radič napada svoje zaveznike v vladi — zemljoradnike z vladnimi plačanci, z neresnostjo, z gosposko lažnjivostjo in gosposko podlostjo, s kapitalističnimi spekulanti in gosposkimi praznoglavcl itd. —
Tudi med Davldovičevimi demokrati in zemljoradnik! je lepa sloga. Na seji demokratskega kluba je sporočil Davidovlč, da zahtevajo zemljoradnik! svojega človeka za velikega župana v Som-borti. Demokrati so to zalitcvo gladko odklonili.
Res, krasna vlada »sloge in sporazuma«!
Maslo na glavi...
Te dni so objavile »Novosti«, glasilo znanega zcmljoradniškega poslanca Joče Jovanoviča-Pižo-na, katerega je svoječasno Akademija znanosti zasačila pri falzifikatu, nekak Imenik novinarjev, ki so kot uredniki listov prejšnjega režima dobivali, baje državno podporo iz nekega posebnega fonda. Koliko je ta imenik resničen, bo brezdvomno dokazala objektivna preiskava ...
Da pa se vidi moralna kvalifikacija tega lista, ki hoče pobijati korupcijo, je treba vedeti sledeče:
V	blagajni ministrstva za zunanje zadeve je shranjena priznanica te-le vsebine:
»Izplačajte prinašatelju 3000 frankov.«
25. VIII. 1924.	Dr. V. Marinkovič, 1. r.
Prejel sem 3000 — tritisoč frankov iz blagajne ministrstva za zunanje zadeve.
25. VIII. 1924.	M. M. Miloševič, I. r.
glavni urednik »Novosti«.
Siališče NSS do drugih strank.
V	»Novi Pravdi« piše dr. Ivo Politeo med drugim:
»Zato nas jc vse zelo skrbelo, ko so pred dvema mescema strašile volitve, iti sicer take volitve, ki bi jih vodila Pašlč in l-’ribičevlć. Tedaj bi btfo' zares najnaravneje, da bi skušali za volitve osnovati socijalistični blok. Ali vsi vemo, kako so se naši komunisti obnašali napram temu bloku — iako, da so na zapoved iz Moskve rale podpirali črne klerikalce, kakor da bi bili šli z ostalimi socijalisti. S socijalnimi demokrati? Tudi ne glede na toliko število njiliovih frakcij (zlasti v Sloveniji) in na njihovo šibkost, so oni taki dogmatiki, da vedno zahtevajo prisego na Marxa, pri teni ko mi, narodni socijalisti ravno zato obstojimo, ker mislimo, da je mogoč socijalizem tudi izven Marža. Od nemeščanskih strank bi prišli v poštev še edino zemljoradniki; no, tu bi bilo treba še odstraniti zelo velike razlike, ki nas ločijo v ustavnem vprašanju. Koalicija z meščanskimi strankami (kakor n. pr. z demokrati, klerikalci in radikalu) pa je vsakemu socijalistu vedno zelo nesimpatična in še more le v slučaju skrajne potrebe in izjemamo izbrati kot manje zlo, oziroma kot še edini izhod iz večjega zla.«
To smo zabeležili kot politični kronisti.
SociiaBni vestnik
s Nezaposlenost v Dalmaciji je vsled gospodarske krize vedno večja. V Splitu je več sto delavskih družin brez vsakih sredstev.
s Nezaposlenost na Poljskem. Poljski drž.av-nil proračun vsebuje postavkov 6 milijonov zla-tov za nezaposlene. V Dombrovi jc nezaposlenih «KK) rudarjev, ki prejemajo državne mesečne podpore 144.000, v Czenstohovcm pa se je minuli mesec izplačalo nezaposlenim 56.000 zlatov.
s Deseturni delavnik je ponovno uveden v poljski republiki.
s 35 urno tedensko delo za delavce so uvedli v Avstraliil.
Podpirajte naš tiski
Apeliramo na vse naše trgovce in indu-strijce, da objavljalo vse svoje inserate v »Radikalskem Glasniku«, ki je edino naše glasilo v Sloveniji,
S pomočjo obširne in velike organizacije naše stranke se bere >RadikaIski Glasnik« v vseh krajih naše kraljevine in radi tega Imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi slovenskimi listi.
Razen tega je v interesu trgovskih in industrijskih podjetij, da se z inseriranjem v našem listu podpira naš tisk, kar je največja dolžnost vsakega našega člana.
Zasedanje Društva narodov.
OČI vsega sveta so obrnjeno v Ženevo, kjer je bilo, kakor smo že na kratko poročali, otvor-jeno V. zasedanje Društva narodov. Z upravičenimi uadami, toda tudi z upravičeno bojaznijo zre danes svet na ta mednarodni parlament, kjer skušajo državniki 54 narodov najti pot k trajnemu miru. Ni ga naroda, ki bi ne želel živeti v miru, toda, kakor je spremenljiva človeška narav, tako niso stanovitne tudi socijalne tvorbe, ker so zgolj' ljudske tvorbe, in ako hočemo, da zavlada na svetu mir, so potrebna jamstva.
In ravno glede teli jamstev iščejo državniki v Ženevi primerna pota. Nekateri vidijo jamstvo v splošni razorožitvi, drugi v garancijskilt pogod-bali, tretji pa so mnenja, da je edina pot k trajnemu miru obvezno razsodišče. Vsako mnenje ima nekaj zase, vsako pa tudi nekaj proti sebi. Katero bo zmagalo? O tem se zaenkrat še ne da sklepati, ker še niso spregovorili zastopniki vseli 54 držav, ne da se pa tudi, ker ni v Društvu narodov treh držav, brez katerih sodelovanja in pritrditve pa je vsak sporazum nepopolen, da ne rečemo celo iluzoričen. Te tri odsotne države pa so predvsem Nemčija, Rusija in v gotovem oziru tudi Amerika, ki še vedno nezaupljivo gleda na Društvo narodov kot na nekako institucijo britanskega imperija. Vsekakor pa smemo po uspešni londonski konferenci pričakovati, da zasije v bližnji bodočnosti sobice svobode in sicer one svobode, ki omogoči človeštvu, da izkoristi plodove svojega umstvenega dela v človeški blagor, ki bo po besedah angleškega premierja dopustila, da se spremene podinorniki in rušilci v trgovske ladje, pospešujoče blagostanje narodov.
Z ozirom na ta vprašanja bo zanimivo slišati mnenje obeh najodličnejših državnikov ženevskega zborovanja. To sta voditelja angleškega in francoskega naroda, Macdonatd in Herriot.
Macdoaaldov govor.
Macdonaldov govor je bila pesem miru in sprave. Po uvodnih besedah je ob splošni tišini naglasil, da je angleško javno mnenje uverjeno, da je bila zadnja svetovna vojna v resnici zadnja vojna. Toda danes žal tega ne moremo trditi. Nevarnost obstoja še vedno v tem, da se smatra problem varnosti za vojaški problem, ker se varnost narodov še vedno opira na vojaško silo. Toda čas bi bil spoznati, da je to laž, ki nas ne sme zazibati v sladak san.
V svojem nadaljneni govoru se je Macdonald dotaknil garancijske pogodbe in izjavil, da je odgovorila angleška vlada k temu vprašanju negativno, ker garancijska pogodba nikakor ne more biti poslednja želja in tudi ne zadnja beseda. Z vspostavitvijo vojaških zvez bi nastopilo stanje leta 1914. Tako nevarnega načrta pa angleška vlada nikakor ne more sprejeti. Društvo narodov bi moralo v gotovem oziru nadomestiti garancijsko pogodbo. Društvo narodov naj bi bilo ono jamstvo, miru, ki si ga žele narodi zagotoviti potom raznih političnih zvez. To pa ni nedosegljiva želja in morda, da se uresniči že v bližnji bodočnosti. K temu je seveda potrebno, da so vse države članice Društva narodov. Kar se tiče Amerike je res, da je stala v zadnjih letih nezaupno ob strani, vendar je gotovo, da je storila že marsikatero uslugo Evropi. Tudi Rusija je že stopila na polje mednarodnih pogodb in za Nemčijo ni več onih ovir, ki so obstojale pred londonsko konferenco.
V vprašanju razorožitve ne sinemo biti idealni, marveč realni politiki. Edino sredstvo, da se zavaruje mir je razsodišče. Ustanove naj se razna razsodišča, ker ne gre samo za spore v političnih, marveč tudi v pravnih vprašanjih. Pred ta mednarodni forum bo stopiti vsakemu, ki sc bo čuti' prizadetega in tu naj odgovarja krivec za storjene krivice. Za to ustanovo je seveda potrebna prehodna doba, kajti današnji rod je otrok vojne.
Končno je Macdonald omenil, da vsebuje že pakt o Društvu narodov razne določbe glede raz-sodništva. Treba je samo po začrtani poti naprel in izpopolniti, kar je vsled spremenjenih razmer potrebno. V svojem apelu na male narode, pa je Macdonald Izjavil, naj se nikar ne vdajajo nevarnim iluzujam, da je pisana pogodba vse, kajti prva katastrofa bi uničila vse, bodisi s paktom ali brez njega.
Govor Herriota.
Ob silni napetosti delegatov je govoril drugi dan Herriot. Zanimanje za njegov govor je bilo velikansko, ker je gotovo, da je francoski narod prvi, ki jc najbolj interesiran na varnosti. Herriot je dal temu tudi primeren izraz in naglasil, da bo stojila Francjla vse, da se prepreči katastrofa. Mali narodi tma|o pravfčb, da se postopa z njimi
z enako obzirnostjo. Herriot je ugotovil, da Je pakt o Društvu narodov združil vprašanje jamstev z onim o razorožitvi. Upa pa, da bo mogoče z dobro voljo preiti preko mrtve točke, na katero se je po inueuiu nekaterih dospelo. Dostopanje lotom razsodišča pozdravlja Francija z veliko simpatijo. Francija ne ž.eli uničevati, marveč ustvarjati. Vendar razsodišče samo ne zadošča. Ne sme namreč pr ti do tega, da bi imstalo razsodišče za narod, ki je postopal v dobri veri, zanjka.
V tesni zvezi z razsodiščem mora ostati vprašanje jamstev. To smo dolžni dati onim, ki še danes žalujejo za svojimi dragimi.
Oba govora so sprejeli delegati z velikim ua-vdušenjem. Kar se tiče Male antante, komentirajo češkoslovaški listi Macdonaldov govor tako, da jc- ostal v okviru pacifistične ideologije, ki jo zasleduje velika že zavarovana država, za posebne razmere malih držav pa ni pokazal posebnega lazumevanja.
Govor dr. Beneša.
Zanimiv ie tudi govor češkoslovaškega zunanjega ministra, ki ie med drugim izjavil, da jo kljub obllgatoričnim klavzulam še vedno mogočo, da se države tajno ©borožujejo. Kljub obligato-rični pogodbi o razsodišču so stopile države V krvavo vojno. Zakaj? Ker je podpisani pogodbi manjkala dana beseda. Potrebno je torej zaupani«, da se bo to, kar sc jiodpiše tudi držalo. Potrebne s« torej sankcije. S tem je minister Beneš načd vprašanje, ki je že o priliki pogajanj za ustanovitev stalnega mednarodnega razsodišča v Haag« delalo največje preglavice in ki še danes ni rešeno. Sicer predvideva pakt o Društvu narodov neke sankcije, toda te so žal samo na papirju.
Navedli bi lahko še nekaj drugih govorov, toda že iz teh je razvidno, kako težke probleme jc treba rešiti. Pesimisti so trdno uverjenl, da ie »večni mir« iluzija in stremljenje po njem i»lod krutosti zadnje svetovne vojne. Kakor danes so se tudi po raznih prejšnjih vojnah pojavljala slična stremljenja, ki so tu pa tam dovedla do prestanenm trpljenju sorazmerne dobe miru, da so pa poznejši rodovi, kljub temu posegli j>o orožju, ker so bM samo ljudje. Po našem mnenju so H črnogledi na napačni poti, prav pa imajo oni, ki trde, da za>-vlada na svetu mir, ko bo prerojeno človeštvo, ko prodre duh prosvitlienosti tudi v srca milijonov odlili^ narodov, na katere danes Evropa pozablja. Jc žalostna tolažba a resnična, vse drugo so in ostanejo samo pobožne želje, ki lahko rode začasne, ne pa tudi trajnih plodov. Mi samo želimo, da bi bila ta začasnost kar najdaljša.
Kriza fašizma.
Mussolinijeva vlada in njeni prijatelji so upali da se bo z najditvijo Matteottijcvega truiria zboljšal položaj, v katerem sc nahaja Italija že nad dva meseca. Toda prevarili so se. Opozicija je še bolj razdražena in v fašistovskem taboru je ogorčenje doseglo višek.
Mussolinijev položaj so otcžkočiii predvsem njegovi lastni pristaši. Rimski listi, ki so na strani vlade, se bavijo v glavnem z neplodnimi polemikami. Listi, ki bi radi ugotovili Rossijevo nedolžnost, sumničijo po vrsti ostale Mussolinijeve tovariše.
Ljudstvo je vznemirjeno zlasti radi slabega gospodarskega položaja. V velikili mestih se je življenje silno podražilo. Ljudstvo je v velikih skrbeli, kaj bo pozimi, ako vlada ne ukrene ničesar proti draginji.
časopisje poroča dnevno o krvavih spopadih med fašisti in njihovimi nasprotniki. Javno mnenje je popolnoma indiferentno napram vprašanju parlamentarnega dela. Ustanovitev nove klerikalne stranke, ki naj bi pomagala Mussolinijeva režimu, ni razburila nobenega. Matteottijev umor i« draginja sta danes glavni vprašanji italijanske politike.
Nemiri ua Kitajskem.
Kitajska jc malokateremu dobro poznana dežela. Kdor hoče pravilno razumeti dogodke na kitajskem, si ne »me predstavljati države, urejene po evropskem načinu. Na Kitajskem vladajo približ.no take razmere, kakor v Evropi tekom srednjega veka. Medsebojno so si v laseh razni jiokraiinskl generali, osrednja vlada ie brez vsake moči, roparske tolpe ogrožajo življenje in lastnino. Nekateri vklijo giavno oviro za slabost centralne vlade v pomanjkanju denarja, s katerim iii mogla plačevati svoje uradništvo in vojsko. Ker pa je v kitajskih obmorskih mestih precej evropskih. jaj>onskih in ameriških državljanov, so bile te države v svrlio zaščite njihovega imetja in življenja prisiljene poslati v kitajske vode svoje bojne ladje. TaJco ie pred Šangajem okoli 18 ladij teli držav.
vesta
— CENJENIM DOPISNIKOM IN PRIJATE-I. ILM. Ker |e naš urednik k. Ivan Podržaj odšel na daljši dopust in ga ne bo v Ljubljani, prosimo cenj. dopisnike In prijatelje, naj za časa njegove odsotnosti ne pošiljajo dopisov na njegov naslov, temveč naravnost na uredništvo. Obenem opozarjamo dopisnike, da morajo biti vsi dopisi namenjeni za tekočo številko, najkasneje vsak torek v uredništvo. — Uredništvo »Rad. Glasnika«.
— Nj. Vel. kralj za vojvodo Paljoša. Na povratku iz Peči je zvedel kralj za napad na vojvodo Paljoša in da leži v Skuplju v bolnici, kjer sc zdravi. Kralj mu je poslal v znak svojega spoštovanja in priznanja, ki ne velja samo njemu, temveč vsej nacijonalni organizaciji v Južni Srbiji, ki se hrabro bori proti bolgarskim banditom. Kralj je tudi odredil njegov prenos v vojaško bolnico, kjer je prevzel bolnikovo zdravljenje sanitetni general in znani operator Jordan Stajic. Vojvoda Paljoš sc že od 1. 1922 bori proti bolgarskim banditom. Pred par dnevi je prišla iz Bolgarske četa 17 banditov s Stojanom Vardarskim na čelu, ki je prekoračila Vardar pri Demir-Kapiji. Naši kmetje so o tem takoj oibvestiii oblasti, ki so poslale za njimi poleg orožnikov tudi Paljošev oddelek, ki jih je hitro našel v gozdovih Tlkveniških planin. Naši so ubili tri bandite, dva* pa so ujeli. Iz maščevanja so poslali Bolgari nekega bandita, ki je imel nalog, da ubije vojvodo Paljošo, ki pa je ostal pri živ-lenju, dasiravno je težko ranjen na glavi.
— Prestolonaslednikov rojstni dan t>. t. in. »e je proslavil po vsej kraljevini na svečan način. V vseh cerkvah so se vršile službe božje in blago-darenja.
— Pomiloščenje. Ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika Petra je podpisai Nj. Vel. kralj (Obsežno pomiloščenje raznih kaznjencev.
— Pašičev povratek v Beograd. Ko se je g. N.^ Pašič vračal od pogbera svoje sestre iz Za-jječarja v Beograd, ga je ljudstvo na vseh postajah navdušeno pozdravljalo, dasiravno se ni vozil v ministrskem vozu. Množice so prišle na kolodvor z zastavami in so vzklikale: Živel v blagor domovine! Ko pa se je malo pred in za njim vozil min. predsednik g. Davtdovič v ministrskem vozu, ni bilo nobenega, ki bi ga pozdravljal!
Kal bo storil g. Korošec? Pri prosvetnem ministru dr. Korošcu je biia deputacija te Bcčeja, ki je energično zahtevala, da mora ostati bečejska štrrirazredna srbska gimnazija, ki jo namerava vlada spremeniti v nemško gimnazijo.
— Občinske volitve v Kočevju. V nedeljo 7. t. m. so se v Kočevju vršilo občinske volitve. Za tnandatc so se potegovale štiri stranke, od katerih je dobila lista 1. Radikali zvezani z demokrati 140 glasov (7 mandatov), 2. Šeškova lista, na kateri so bili združeni narodni sacialisti, Nemci in drugi malkontenti v občini 60 glasov (2 mandata), 3. Nemška gospodarska tista 194 glasov (9 manda-, tov), 4. Delavska lista SLS 144 glasov (7 manda-' tov). Narodna radikalna stranka Je torej izvojeva-la častno zmago. Njena zmaga je tem večja, ako pomislimo, da je tekmovala še s tremi drugimi strankami.
Norveški konzulat v Zagrebu. Norveška vlada je imenovala g. Ernesta Ružičkega za honorarnega konzula. Norveški konzulat v Zagrebu je na Jelačičevem trgu št. 26 in obsega delokrog Hrvatske, Slavonije, Slovenije in Dalmacije.
— Malo poznol Ministrstvo za trgovino in industrijo je prepovedalo v okolišu ljubljanskega in mariborskega okrožja uporabo vseh žigov, znakov in varstvenih znamk domačiji tvornic, ki se poslužujejo v svojih znakih avstrijske ali madžarske krone ali grbov.
— Usoda bivšega komunističnega poslanca. Ai elacijsko sodišče v Beogradu je potrdilo obsodbo bivšega komunističnega poslanca Pavla Pavloviča na eno leto ječe.
— Obsojen komunistični voditelj. Pred ljubljanskim sodiščem je bil obsojen Herman Delpin, uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in vodja komunistov na Vrhn ki, radi javnega zaničevanja zakona o zaščiti države na dva meseca zapora, poostrenega s postom vsak teden.
— Slovenska društva v Italiji zopet dovoljena. Italijanski notranji minister je zopet dovolil vzpostavitev svoječasno suspendiranih Slovenskih kulturnih in drugih društev. Vsako društvo sme sedaj obnoviti svoje delovanje. Naši ljudje v Julijski Krajini so pozdravili z veseljem to rešitev.
— Obdavčenje orožnih listov. Glavno ravnateljstvo posrednih davkov je odredilo, da Je plačati od 16. novembra 1923 naprej za vsako koledarsko leto od vsakega komada strelnega orožja, za orožni list p© 50 Din. Ta pristojbina sc bo iz-tenale za vse orožne liste, ki »o bili izstavljeni po 15. nov. 1923.
— Pri pošti Preddvor je ot voden a javna telefonska govorilnica za medkrajevni promet
IZJAVA. V št. 23 našega lista je bil objavljen dopis iz Laškega, ki je vseboval napad na g. dr. Roša, odvetnika in župana v Laškem. Ker smo bili mistliielranl, objavljeni napad lojalno preklicujemo.
— Narodni blok za občinske volitve v Celju.
Za občinske volitve v Celju, ki sc vršijo 28. t. m., so se združile Narodna radikalna, demokratska in Narodna socialistična stranka in so vstvarrle narodni blok, katerega kandidatna lista obsega sledeče kandidate: dr. Hrašovec Juro, odvetnik (JDS); Gobec Drago, knjigovodja (NSS); Leskovšek Prane, trgovec (NRŠ); dr. Kalan Ernest, odvetnik (JDS); dr. Božič Anton, odvetnik (JDS); Rebek Ivan, tovarnar (JDS); dr. Dobovšek Rudolf, odvotn. kandidat (NSS); dr. Goričan Alojzij, odvetnik (NRS); Prekoršek Ivan, upravitelj bolnice (JDS); Mravljak Franc, profesor (JDS); Fe-rant Štefan, urar (NSS); Marčič Albin, arh. upr. sodišča (NRS); Vranjek Janko, uradnik drž. železnice (JDS); Ravnikar Ivan, trgovec (JDS); Bizjak Ivan, krojaški mojster (JDS); Kavs Ivan, brzojavni mojster (NSS); Strupi Franc, trgovec (JDS); Lesničar Janko, ravnatelj Zadr. zveze (JDS); dr. Rus Martin, drž. pravdnika namestnik (JDS); Pirc Joško, trg. pomočnik (NSS); Selišek Ludvik, krojaški mojster (NRS); Pii.ko Ivan, sprevodnik (NSS); Sirec Drago, trgovec (JDS); Majdič Josip, gostilničar (JDS); Koren Anton drž. redar v pok. (NSS); Makso Wudler, učitelj (JDS); Modic Davorin, sodni oficijal v.pok. (NSS); Borlak Josip, trgovec (NRS); Gruden Mirko, bančni ravnatelj (JDS); Vidmar Franc drž. redar v pok. (NSS); Thaler Milan, želez. inž. (NRS); Voglar Frajic, nadučitelj (.IDŠ); Šanc I., branjevec (NSS). — Namestniki: Mastnak Martin, profesor (JDS); Cergol Janko, poštni poduradnik (NSS); Petek Ludvik, trgovec (NRS); Bizjak Joško, nadučitelj (JDS); Preič Anton, drž. redar v pok. (NSS); Štiglic Matija st., nadpoštar (NRS); Cvahtc Anton, davčni upravitelj (JDS); Benkoč Josip, brzojavni mojster (NSS); Strmecki Rudolf, trgovec (NRS); Kranjc Ivan, knjigovodja (JDS); Cerkvenik Gregor, brzojavni mojster (NSS); Arh Andrej, preglednik fin. straže (NRS); Dolžan Fr., kleparski mojster (JDS); Jagodič Blaž, brzojavni mojster (NSS); Rabzelj Franc, sodni sluga (NRS); Pajk Karei, trgovec (JDS); Meznarič Ivan, poštni poduradnik (NSS); Gašper Iv., Invalid (NRS); Robek Arton, gostilničar (JDS); Marvin Anton, drž. redar v pok. (NSS); Orešnik Filip, posestnik (NRS); Božič Janko, trgovec (JDS); Smerdeli Jakob, sodni poduradnik (NSS); Šorli Ivo, žel. inž. (NRS); Kroflič Alojzij, mesar (JDS); Brodar Srečko (JDS); Vorbacli Josip, žel. uradnik (NRS); Zabukovšck Maks, krojaški mojster (JDS); Drofenik Alojzij, trgovec (JDS); Hudoklin Slavko, invalid (NRS); Arh Franjo, invalid (NRS); Mastnak Alojzij, trgovec (JDS); Zorko Anton, pisarniški predstojnik (JDS).
— Kongres slovanske agrarne omladino se je vršil te dni v Ljubljani. Kongresa se je udeležilo okoli 400 domačih omtadincev, zastopnikov agrarnih zvez te Češke, Poljske, Rusije in Lužiških Srbov. Od Bolgarov so sc kongresa udeležili bivši minister v vladi Stambolijskega Obov, bivši poslanik v Beogradu Todonov i. dr. Kongres je uspel dobro.
— Sprejemanje pripravnikov v finančno kontrolo. V finančni kontroli v Sloveniji je popolnit! večje število pripravniškili mest. Podrobne informacije prejmejo prosilci pri oddelkih iinančne kontrole.
— Nove vojašnice. V vojnem ministrstvu pripravljajo načrte za zgradbo novih vojašnic v Štipu, Berovu bi Vinkovcih. Za zgradbo teli vojašnic je odobren kredit 8,000.000 dinarjev.
— Gcometerska šola v Beogradu sprejme letos 100 učencev, šola traja dve leti. Učenci dobe mesečne podpore do 700 Din. Sprejemajo se kandidati. ki so dovršili vsaj šest razredov srednje šole. Vpisovanje je 1. oktobra, šolsko leto pa se prične 15. oktobra. Absolventi šole dobe plače po drugi uradniški kategoriji.
— Jubilej razglednice. Te dni je minulo 50 let, kar je prva razglednica prišla v promet.

L E K E NA
ROKE
MESTNI TRG 9
V
ERNATOVIC

d Radeče. Nenavadno predrzno tatvino je iz* vršil do sedaj še neznani zločinec v našem kraju. Tat je ukradel posestniku Antonu Koželju iz zaklenjenega Ideva dveletnega junca, vrednega nad 5000 Din. Upamo, da bodo orožniki izsledili tatu, ki je najbrže v zvezi še z nekaterimi drugimi manj predrznimi tatvinami v našem okraju.
d Moravče. Zadnje čase vedno beremo o pogostih tatvinah po deželi. Tudi naš kraj postaja priljubljen gospodom tatom, ki kradejo kar na debelo. Tako so vlomili ponoči v trgovino Hinka Humra in so odnesli okoli 180 m raznega blaga, 70 m kontenine, več moških srajc in spodnjli hlač. Niti galanterijskemu blagu niso zaprinesli. Skupna škoda znaša okoli 30.000 dinarjev.
d Grosuplje- V nedeljo 14. t. m. se vrši pri nas ustanovni občni zbor Sokola. Po občnem zboru javna telovadba in prosta zabava.
d Kočevje. Posetnike zadnjega sejma so pre* senetili predrzni žepni tatovi. Izvršili so več tatvin. Med drugim so ukradli Mariji Malešič 3200 dinarjev, Mariji Krese 135 Din, Mariji Lakner pa tri hranilne knjižice in 237 Din gotovine. Našim ljudem bo treba po sejmih pač malo bolj paziti na svoje žepe, ker so žeparji zelo prebrisani tatovi.
d Mokronog. Topot pa ni drugih novic, kakor ta, da so neznani tatovi vlomili pri gostilničarju Šlajpahu, kateremu so ukradli večjo vsoto denarja in več dragocenosti. Tudi na priboljšek niso pozabili. Sploh sc zdi, da se je tatinska tolpa že preveč razpasla po naši okolici in bodo morali orožniki podvojiti svoje dolžnosti.
d Laško. Minuli teden smo pokopali splošno priljubljenega sod. kancelista Henrika Kopača, ki je umrl nagle smrti. Pri prijateljskem razgovoru ga je zadela kap. Pokojni je bil zvest član Narodne radikalne stranke. N. v m. p.!
d Iz Prevalj nam poročajo: Na Strojni se je zgodila velika nesreča. Posestnik Bertold je popravljal sprednji del svoje hiše. Da bi odstranil stare pregnite stebre, na katerih je slonela hiša, je dvignil sprednji del hiše, ki je pa ni dovolj podprl in se je hiša premaknila. Pri tem sc je smrtno ponesrečil tesar Filip Gorenjšek, ki zapušča šest nepreskrbljenih otrok.
L. Lipovec: Spodobni ljudje. I. Čisto rodo-Ijubjc, enodejanka. Splošna knjižnica št. 30. V Ljubljani 1924 Založila Zvezna tiskarna In knjigarna. Strani->36. Cena broš. Din 6.—
Pod skupnim naslovom »Spodobni ljudje« izide v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani v okvirju agilne »Splošne knjižnice« ciklus petero enodejank; Avtor L. Lipovec imenuje te enodejanske komedjice. Ves ciklus »Spodobni ljudje« je idejno — enotna skupin^ četvero ko-medjic — enodejank, ki se vrše pred svetovno vojno in enodejanskega epiloga, v katerem nastopajo osebe iz prejšnjih komcdjic po svetovni vojni.
Iz praktičnih razlogov in ker je vsaka teh petero enodejank zase zaključena enota, ki sc lahko tudi samostojno uprizori, je založba uredila izdanje tega ciklusa tako, da izide pod skupnim naslovom: Spodobni ljudje, vsaka teli petero eno™ dejnnk v posebnem zvezku s svojim lastnini podnaslovom, in sicer v nastopni vrsti: 1. Čisto rodo-Ijubjc, II. Roba roko... III. Živetll IV. Iskrena ljubezen in epilog:	Prebvašenl svet v tekočih
zvezkili »Splošne knjižnice« št. 30 do 34 Vseli petero zvezkov bo vezanih v skupno knjigo, a broširana se bo dobivala vsaka enodejanka posebej.
Prva teli komcdjic — enodejank »Čisto rodo-Ijubjc« jc pravkar izšla kot 30. zvezek »Splošne knjižnice«. Fnodcjanka je drastična slika naših predvojnih, političnih in socijalnih razmer, ki v. mnogočem obstojajo še danes. I^ozna se pisatelju, da jc natančno in podrobno opazoval naše življenje, zato jc satira, izražena v pristni, domači govorici, neprisiljena In dobro zadeta. Prepričani smo, da bo ta enodejanka, kakor tudi ostale štiri tega ciklusa zelo dobrodošla našim odrom. Saj tl odd, posebno na deželi, toliko pogrešajo izvirnih krajših igrokazov iz domačega življenja, ki ne povzročajo posebnili težav ne glede inscenacije ne glede oseb. Kakor čujemo, bo te enodejanke uprizorilo v letošnji sezoni tudi Narodno gledališče V Ljubljani. Neznatna cena borili Din 6.— za knjižico, bo omogočila vsakomur nabavo potrebnih Izvodov. Omenjamo še, da avtorjeve pravice, posebno glede dovolitve vsakršnega uprizarjanja, zastopa založništvo »Zvezna knjigarna« v Ljubljani.
Poravnajta naročnino!
Gospodarstvo
Podkovska šola. Obvezni polletni teCajj na dri. pcHlkovski ioli na Selu pri Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. I. Za vstop v tečaj je vložiti do 20 septembra t. I. pri upravi drž. podkovske Šole us. Selu pri Ljubljani kolekovano prošnjo ter ji priložiti: L rojstni list: 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo: 5. ubožni list in 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci imajo prosto stanovanje v zavodu, dobivajo redne državne podpore, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige.
Živinski potni listi. Finančni minister je odredil, da sc pobira od L septembra za vse obrazce živinskih potnih listov, ki so bili izdelani pred 15. novembrom 1923., pri prodaji po 0.10 Din za izdelavo obrazca; spodaj na prvi strani vsakega obrazca pa je treba natisniti besede: »Ta obrazec stane 0.10 Din«.
Odpovedana trgovinska pogodba. Grška vlada je odpovedala z našo državo sklenjeno trgovinsko pogodbo.
izplačilo kupona 7 odstotnega državnega investicijskega posojila se vrši 15. o-ktobra pri blagajni finančnih delegacij in davčnih uradov ter pri bančnih zavodih.
g Gospodarska kriza v Romuniji zavzema ivedno širše dimenzije. Ako vlada v kratkem ne najame v inozemstvu posojila, bo morala začeti z inflacijsko politiko, ki bo mogla vpropastiti romunsko valuto.
g Žetev v Poljski je po poročilih iz Varšave letos za 30 odstotkov slabša nego lani. Najslabše rezultate izkazuje žetev v bivši Galiciji.
g Vinska letina v Italiji bo letos manjša nego je bila lani. l’o dosedanji cenitvi bo znašal vinski pridelek 44 milijonov M, lani pa je znašal 53 milijonov lil.
g Izvoz lesa. V mesecu juliju je znašal izvoz stavbenega lesa iz naše države 11.59 ton v vrednosti 177.5 milijonov dinarjev. Največ stavbenega lesa je šlo v Italijo, potem v Madžarsko m Francijo. Lesa za kurjavo se je izvozilo v juliju 66.500 trn v vrednosti 18.9 milijonov dinarjev. Največ se ga je izvozilo v Madžarsko, v Italijo in Švico.
g Izvoz Jajc v juliju je znašal 1864 ton v vrednosti 41.6'milijonov dinarjev. Največ jajc se je Izvozilo v Švico (za 239 milijonov), v Avstrijo (za 8.9 milijonov) in v Italijo (za 4 in pol mtlijo-na dinarjev).
g Letošnja žetev. Po ameriških poročilih bo znašala letošnja svetovna žetev v splošnem več kakor lani.
g Itaiijansko-avstrijska trgovina. V prvi polovici t. 1. je Italija uvozila iz Avstrije blaga v Vrednosti 272 milijonov lir.
RMNSTON
CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407
Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
NAŠIM NAROČNIKOM.
Vljudno opozarjamo vse one naročnike, ki Sc niso poravnali naročnine, da to store čim prej, ako hočejo prejemati Ust v redu. Vsak radikal mora biti naročen na svoje glasilo. Uprava »Radlkalskega Glasnika«.
g Tobaka v Južni Srbiji bo letos 12.500 ton v vrednosti poldruge milijarde dinarjev.
g Italijanski Izvoz je znašal v prvi polovici letošnjega leta 1 nijdijardo 800 milijonov lir več nego lani v istem času.
g Sladkorna pesa letos vsled neprestanega, deževja ne bo tako dobra kakor lani. Sladkorna tovarna v Osijeku plačuje producentom za meterski stot pese 2 in pol kg surovega sladkorja, L j. okoli 28 dinarjev. Tovarna računa, da bo pridelala letos 1.3 milijonov tneterskih stotov pese t. j. okoli 1300 vagonov sladkorja.
Uvoz italijanske moke. Zveza vojvodinskih mlinov je imela sejo, na kateri sc je sldenilo, da se posije vladi spomenica, v kateri se bo zahtevala prepoved uvoza italijanske moke.
g Nove sejmske pristojbine v Ljubljani. Na ljubljanskem sejmišču so določene od 1. t. m. naprej pri dogonu sledeče pristojbine: od konja 10 dinarjev, od žrebeta 5 dinarjev, od vola 10 dinarjev, od bika 10 dinarjev, od krave 8 dinarjev, od telice 8 dinarjev, od telet in drobnice 4 dinarje, od prašičev pod 5 mesecev 2 dinarja, nad 5 mesecev 5 dinarjev.
g Žetev v ljubljanskem okrožju. Zimne pšenice bo povprečno 9.64 met. stotov, jare pšenice
6.98, ozimnega ječmena 9.08, jarega ječmena 8.95 ozimne rži 9.7, jare rži pa 8.35 met stotov.
g Povišanje železniške tarife v Avstriji. Avstrijska vlada namerava z novim letom zvišati železniške tarife.
g Dohodki poštnega ministrstva v 1. 1923-24 so znašali 351.7 milijonov, izdatki pa 195.1 milijonov dinarjev.
g Konjerejsko društvo za mariborsko okrožje.
Konjerejski odsek Kmetijske družbe za Slovenija ki se je ustanovit takoj po osvobojenju, se je iz-premenil s 1. t m. na podlagi sklepa občnega zbora za dne 27. III. t. 1. v konjerejsko društvo zz mariborsko okrožje. Tozadevna pravila so potrjena, ter vodi tekoče posle društva do prvega'rednega občnega zbora dosedanji odbor. Delokrog društva obsega ozemlje mariborskega okrožja. Sedež društva je začasno v Ivanjkovcih.
g Rafinerija olja. V Boki Kotorski se ustanovi moderna rafinerija olja. Ustanovi se tudi tovarna za proizvajanje mila iz oljčnih odpadkov.
g Dalmatinsko vino. lJo zadnjih jjoročilili bodo pridelali letos v Dalmaciji okoli 540.000 lil vina.
g Izvoz suhih gob iz Slovenije je znašal lani okoli 100 vagonov v vrednosti okoli 25 milijonov dinarjev.
ICorosk® pravljice
Žalik žene
Žalik žene ali žalne žene so znane povsod po slovenskem Korotanu. Stanovale so v votlinah in so ljudem skazovale razne dobrote. Po postavi so bile nadčloveške velikosti in so imele lepe dolge lase. Zgodilo se je tudi, da se je katera poročila s kakim kmetskim fantom in je postala pridna gospodinja in skrbna mati.
Tako so nekoč v Rožu obhajali veselo svatbo, nevesta je bila lepa deva Žalik žena. Pred poroko je nevesta stavila eno zahtevo, da ji ne smejo nikdar nasprotovati, nikdar ji česa odsvetovati ali se jeziti nad njo. »Izgovorim si, da smem storiti, kar liočetn, nikdar me ne smete kregati,« je rekla. Ženin in starši so privolili, da ji bodo vedno pustili prosto voljo.
Žalik žena je postala pridna gospodinja. Nobeno delo ji ni bilo pretežavno, od jutra do večera je pridno delala. In vse se ji je posrečilo. Ali nikdar ji ni nihče česa ukaza! ali odsvetoval. Svojemu možu je prinesla dva zdrava otroka, živahnega dečka in lepo tiho deklico. Vse je šlo po sreči.
Nekoč je šla mati v družbi obeh otrok onstran Drave. Ravno so bili sredi mosta, ko je mati kar naenkrat zgrabila deklico In jo vrgla v Dravo. Sama se je vrnila z dečkom domov in deček je povedal, kaj se je zgodilo. Domači so bili vsi iz sebe in tašča je bila vsa divja od jeze in togote. Surovo je zmerjala sinaho. Žalik žene pa se jc polastila silna otožnost in je rekla: »Prelomili ste svojo obljubo. Zmerjali ste me, nič več ne smem ostati pri vas.« In odšla je. Žalosten je gledal mož za njo.
Deček pa je rastel in razodeval veliko nadarjenost. Zato je oče sklenil, da ga bo dal študirat. Iz kmetskega fanta je postal duhovnik. Že se je bližal dan nove maše. Cela vas in vsa okolica sta slovesno praznovala oni dan. Ko pa so obhajali pojedino v domači hiši primicijantovi, je naenkrat stopila v sobo čudovita žena, se je približala novo-mašniku in mu podala zlato jabolko rekoč: »To ti pošilja tvoja mati za novomašmške darilo. Tvoji sestri gre dobro. Tedaj sem jo vrgla v reko, ker je zgodnja smrt boljša nego slabo življenje. Postala bi lahkomiselna malopridnica, če bi bila dalje živela.« --In izginila je. Bilo je poslednjič, da je prišla v hišo, kjer je nekoč živela. Od tedaj je niso več videli. —
*
Živela je nekoč revna kmetica. V bližini njenega doma so stanovale Žalik žene v
svojih votlinah. Ko je nekega jutra šla kmetica na polje, se je splazila Žalik žena v njeno sobo in se vlegla v njeno posteljo. Ko se je kmetica vrnila domov, je videla spečo tujo deklico v svoji postelji. Tiho je pristopila k postelji in je poravnala dolge zlate lase, ki so zdrknili na tla, na posteljo. V tem se je deklica prebudila, je vstala, si je izdrla las iz svojih težkih kit in ga podala kmetici rekoč: »Obesi ta las na preslico in nikdar ne bo zmanjkalo prta (platna) v tvoji hiši. Samo pri preji ne smeš izgubiti potrpežljivosti.« Je rekla in izginila.
Kmetica je bila radovedna in se je takoj vsedia h kolovratu, in čudo! niti ni bilo konca! Kmalu je imela najlepšega prta v obilici in postala je premožna. Nekoč, ko je zopet predla, pa se je vznejevoljila in je rekla: »Ali niti ne bo že enkrat konca!« Komaj je izgovorila, že je zmanjkalo niti in preslica je bila prazna. A kmetica je bila že toliko premožna, da je ostalo življenje lahko preživela brez skrbi.
*
Ponekod v Podjuni imenujejo Žalik žene tudi Zark žene. Stanujejo v Obirju. So bele deklice, ki se prikažejo ob rojstvu fantov ter povejo ob dvanajstih ponoči, kaj bo iz otroka. Glas imajo tanek kot senice in obleko belo kot sneg. Smejejo se tako, kot bi na orglice igral. Pridejo in izginejo kot duhovi. Stanujejo pa nad Vilštanjskim slapom pri Galiciji (župnija nad Obirjem). Vidijo jih zdaj tu zdaj tam. —
V reberški okolici (Reberca je industrijski kraj blizu Železne Kaple) so imeli pri nekem kmetu še veliko rži za žeti. Ne daleč proč v skalnih votlinah so stanovale Žalik žene. Kmetica pravi: »če bi nam hotele Žalik žene pomagati!« Svetujejo ji, naj poskusi. Kmetica res postavi več rcn (latvic) kislega mleka na njivo, okrog in okrog mleka pa srpe. Drugo jutro je bila rž požeta in rene prazne. Žalik žene so pridne in potrpežljive *
Bilo je pozimi in sneg je pokrival zc.in-Ijo. Neki kmet v Rožu se jc vračal proti domu, ko je naenkrat zaslišal iz pečin onkraj Drave glas Žalik žen: »Kmet, sej bob.« Kmet jc bil ravno dobre volje, pa je šel in posejal cel piskrič (škafcc) boba v sneg. Ko je drugo jutro zopet prišel na ono mesto, je videl ves prostor, ki ga je posejal z bobom, za-rastel z zelenimi bobovimi stebli, a stročja na steblih ni zapazil nikakega. Tedaj je zopet zaslišal glas Žalik žen, naj spusti svinje iz hleva. Tudi zdaj je ubogal lepe deve, in
svinje so se veselo cmakajo vrgle na zeleno krmo. Ko je kmet natančneje opazoval, je videl, da so vsa votla bobova stebla gosto napolnjena s semenom. Veselo je požel bob In obranil Žalik ženam hvaležen spomin.
Skopnfak
Po vsem slovenskem Korotanu pozna'O Skopnjaka. To je zli duh — nekateri ga imajo za samega hudiča — ki se prikazuje v podobi goreče metle in sc ga boji staro In mlado. Pripovedujejo o njem, da pride zvečer v podobi goreče metle in se vsede na hišno streho, če so kje pred praznikom delali predolgo v noč.
Goreči Škopnjak leti po zraku in se vsede vrh kakega drevesa ali grma, ki začne goreti in zgori. Kjer je sedel Škopnjak, se napravi trda kepa. Pad se vsede na kljuko pri vratih, na gnojni kup ali na tresko, poleno, ki je na obeh koncih obžgano. Navadno sc prikaže v. bližini hiše, kjer je kdo težko bolan in leži v zadnjih zdihljajih.
če najde otroke na gnojišču, pri kljuki ob durih ali pri obžganem polenu, kamor sc hoče vsesti, jih zadavi. Male otroke, ki so šc v povojih, umori kar v postelji. Da so otroci varni pred njim, je treba kljuke na durih in deco, ki je še v povojih, poškropiti z blagoslovljeno vodo. Če je kje že zgrabil otroka, more otroka rešiti človek le tedaj, če stoji na konoplji. Konoplja mora biti eno leto stara in je morala vzkaliti iz zrna, ki se ie samo (slučajno) zasejalo.
Neki lovec se je vračal pozno zvečer z lova in je zapazil Skopnjaka na plotu. Bila je to pošast, od katere so letele iskre. Ustre-H1 je na Skopnjaka in tedaj je nastal strašen pok, da so prileteli ljudje iz hiš. Videč škop-njaka, so hitro zbežali zopet v hiše. Drugo jutro pa o strahu ni bilo nobenega sledu.
Za zabavo
Subotiška policija }e sklenila, da se neko nemoralno dekle izžene čez mejo. Nastas pa je odredil, da je to dekle moralno ter ie preklical odlok subotiške policije. Sedaj ii bo Nastas najbrže poiskal še ženina!
*
Sarajevska policija je izpustila Iz zapora nekega Mariča ter ga proglasila za nedolžnega. Minister policije g. Nastas pa ]c telegraiično odredil, da sc mora Marič zopet aretirati, ker so to zahtevali muslimanski poslanci. Vlada >slogc« dela s polno paro.
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik:	Ivo Kisovec.
Tiska »Zvezna tiskarna«.
Sirite naš list!
r-----------------------^
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasnik!4.
•J
3
Originalne (prave) *
potrebščin©	Si
preservat itd.) za 1»
„OpalograpITš
kakor tudi kompletne aparate dobite ^
1
samo	%
g pri Lud. Baraga, Ljubljana, | | Selenburgova ulica 6/1- £
Krepčajte otroke
in bolnike z „Juhanom"!
Kar ne veš, vprašaj
Univerzalni Informativni Biro
„AR«US“
Knez Mlhailova ulica 35. — Tel. 6.-25.
BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka).
V

PF* Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljanslio posojilnico
r. z. z o. z.
ki
posluje
v novo preurejenih prostorih
Mestni tra 6 V Ljubljani Mestni trg 6
Vloge na hranilne knjižice In tekoči račun
IV obrestuje najugodneje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi.
Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema
v inkaso fakture in cesije terjatev.