poštnina plačana v gotovini Glasilo Gasilske zajednice Dravske banovine Letnik . . . V Ljubljani, dne 20. avgusta 1936 ... ._. .. štev. 8 **haja vsak mesec. Posamezna Številka 2*50 Din, za Inozemstvo 3 Din Vsebina: Stran Ob kraljevem rojstnem dnevu . 87 Novemu gasilskemu časopisu v pozdrav . 87 Vesti starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije . 88 Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino . 89 Gasilska služba . 90 Gasilstvo v stari Ljubljani . 92 K 80 letnici tov. Ignacija Merharja 94 Kaj čitamo v gasilskih listih širom sveta ? . 94 Dopisi 97 Zaloiil odbor »Gasilske zajednice za Dravsko banovino». Odgovorni urednik Jo2e Turk Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franc* Štrukelj) ^haja mesečno. — Letna naročnina Din 30'—. Gasilske čete, pozor! Nabavite si naj cenejše opasače za moštvo in starešine pri direktnem producentu. Vzorec ustreza vsem predpisom in je odobren od Vatrogasnega savesa Kraljevine Jugoslavije v Beogradu pod br. 1114 z dne 7. maja IQ3S ter registriran pod br. 2Q v Savezni pisarni. — Ob večjem odjemu popust! »Indus« TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV družba z o. z. Ljubljciiici, Pelr0 c. 7<2- Napredek države, dežele in posameznika je mogoč le s pomočjo novih posojil naših domačih denarnih zavodov, ki zbirajo brezposeln denar in ga stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, omogočujejo s tem gospodarsko delovanje sploh in pobijajo brezposelnost. — Vlagajte v največji naš denarni zavod Mestno hranilnico ljubljansko, ki obrestuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, po 4—5 °/o in jih izplačuje neomejeno na zahtevo. Gasilslce čete, posor! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo normalnih gasilskih cevi najfinejše kakovosti, izdelke slovite češke tovarne H. Klinger, za katero imam samoprodajo za vso Slovenijo Ivan N. Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31 MARIBOR, Vetrinjska 20 CELJE, Kralja Petra 33 Velika zaloga: Gumiranih cevi vseh vrst, gum. spiralnih sesalnih cevi. Normalne spojke iz la medenine itd. Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Samoprodaja gasilskih cevi! Ob kraljevem rojstnem dnevu Že v najstarejših časih so naši pradedje imeli lepo navado, da so obhajali kaj slovesno dan rojstva, seveda posebno slovesno rojstne dneve svojih voditeljev ali pa knezov. Ta navada se je ohranila pri vseh slovanskih rodovih in narodih še do današnjega dne. Kakor stari Slovani, naši pradedje, tako obhajamo mi slovesno rojstne dneve svojih velikih ljudi, predvsem pa rojstni dan svojega vladarja. Posebno vesel in slovesen mora biti ta naš veliki praznik, zakaj praznujemo rojstni dan svojega mladega vladarja, ki ga je usoda kaj zgodaj postavila na tako odločilno in važno mesto. Praznujemo rojstni dan vladarja, ki gotovo uživa veliko ljubezen vsega svojega ljudstva, rojstni dan mladega kralja, ki mu je vsaka pot med svoje ljudi le triumf ljubezni in vdanosti. Rojstni dan našega mladega kralja, ki bo v nekaj dneh in ki ga bomo obhajali v naših domovih trinajstič, je praznik naših src. Ta dan, 6. september, nas tesno združuje v ljubezni do vladarja in lije v naše duše slovesno razpoloženje ter vročo željo: Naj Bog živi, čuva, varuje in vodi našega kralja! Gotovo pot našega mladega kralja ne bo lahka, kakor ni bila lahka nobenemu dobremu in skrbnemu vladarju. Naš mladi kralj Peter II. pa ima še mnogo težjo nalogo. Ko je umiral daleč od domovine njegov veliki oče, mu je zapustil težko in veliko nalogo, oporoko v svojih zadnjih besedah: »Čuvajte mi Jugoslavijo.« Gotovo je naš mladi vladar v pivi vrsti tisti, ki bo moral izvrševati v svojem življenju to težko in važno nalogo. In mi vsi, ki praznujemo njegov rojstni dan, smo dolžni, da pomagamo svojemu vladarju pri njegovem težkem delu. Zavedajmo se, da nas obkrožajo povsod neprijatelji, ki kaj neprijazno gledajo na našo mlado državo in naš razvoj. Mnogo drugih neprilik in težav nas še gotovo čaka, kakor čakajo vsako mlado državo. Ako si bomo edini vsi v tem, da moramo Jugoslavijo očuvati vsakega napada, vsake neprijaznosti in škode, ako si bomo edini v tem, da moramo pri tem delu pomagati z vsem srcem svojemu mlademu vladarju Petru II. — tedaj lahko mirno zremo v bodočnost, kajti gotovo bomo močni proti sovražniku, ki bi se pojavil kjerkoli. Svojemu mlademu vladarju, kralju Petru II. kličemo iz vsega srca: »Kralj, mi smo s Teboj vedno in povsod, kjer nas bosta Ti in naša lepa domovina rabila. Bog Te živi in čuvaj svojemu ljudstvu zdravega, veselega in močnega, da boš lahko izvršil veliko oporoko in nalogo, ki Ti jo je v svojih zadnjih trenutkih izročil Tvoj veliki oče.« Živel kralj Peter II. Naj živi ves kraljevski dom. Novemu gasilskemu časopisu v pozdrav Gasilska zajednica za Dunavsko banovino se je odločila izdajati svoje glasilo »Vatrogasni glasnik«. Dve številki tega novega časopisa sta že izšli. Mi slovenski gasilci nov gasilski časopis prav iskreno pozdravljamo. Gotovo je, da ima nov gasilski časopis bratske dunavske zajednice veliko nalogo in dolžnost. Orati bo moral s svojimi številkami ledino gasilske literature, ki je pri nas v Jugoslaviji še kaj borna. Izobraževati bo moral svoje tovariše gasilce širom vse lepe domovine v tehničnih, strokovnih in splošno gasilskih stvareh. To je velika in težka naloga. Mi slovenski gasilci imamo svoje glasilo, ki izhaja že preko trideset let in zato vemo, kaj pomeni za gasilstvo takšen strokovni časopis. Vemo tudi na kakšne težave mora brezpogojno naleteti vsak novo nastali časopis. Vemo pa tudi, da se z dobro voljo in obenem z neuklonljivim pogumom da doseči vse. Svojemu novemu drugu želimo, da bi vse težave, ki nastajajo in se pojavljajo kaj rade ob začetku deta, lahko premagal, da bi močno in globoko zaoral v ledino gasilske literature in tako vršil svojo lepo nalogo — izobraževanje gasilstva in graditev gasilske literature v Jugoslaviji. Znova kličemo »Vatrogasnemu glasniku« — iskreno pozdravljen v gasilski sredini. Junaško naprej po poti, ki ste si jo, dragi tovariši v Dunavski banovini, začrtali. Mi slovenski gasilci razumemo Vaš trud in napor — kjer nas boste rabili, Vam bomo radi pomagali. »Vatrogasnemu vjesniku« in vsem gasilcem v Dunavski banovini presrčen gasilski: »Pomoz Bog.« Vesti starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije Iz XXXVIII. seje starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, ki je bila 30. julija 1936 v Beogradu. I. Starešinstvo zveze odlikuje g. starešino Dr. Matiča za zasluge s »Križem za zasluge« II. reda. II. Vršenje inšpekcije. Sklenjeno je, da se .pozovejo vse zajednice, naj vršijo predpis o inšpekciji s tem, da Zvezi dostavijo naprej inšpekcijski potni načrt vsakega poedinega inšpektorja, kakor to odreja čl. 9. Predpisa o inšpekciji. III. Osnovanje gasilske šole v Beogradu. Sklenjeno je, da ob primerni priliki stopi Zveza v zvezo z Mestnim poglavarstvom v Zagrebu, da zve Zveza v kakšnem položaju se nahaja gradnja doma t. j. gasilske šole v Zagrebu. IV. Določitev tehničnega uradnika. Sklenjeno je, da se za tehničnega uradnika pri Zvezi vzame od 1. avgusta 1936 dalje g. ing. Jaroslav Šel, župni starešina iz Vukovara. V. Odobritev nošenja mestnega grba od strani poklicne gasilske čete Mestnega poglavarstva v Zagrebu Odobrava se s tem, da se znak priredi po »Predpisu o uniformi« to je, da je za častnike zlato, za podčastnike srebrno, a za gasilce jasno rdeče izvezen. VI. Predlog gasilske čete Komande Beograda, s katerim se prosi, da se prepove barvanje z rdečo barvo drugih avtomobilov razen gasilskih avtomobilov. Sklenjeno je, da se odgovori Inšpekciji za obrambo domovine (preko katere je bil akt dostavljen Zvezi), da se Zveza popolnoma strinja s predlogom Komande Beograda. Gasilska Zveza kraljevine Jugoslavije Številka 1435. Vsem gasilskim zajednicam! Poleg tolikih dosedanjih razpisov, ki jih je Zveza poslala, mnogo naših ustanov svoje prošnje pošilja neposredno državnim ustanovam in ne preko svojih nadrejenih ustanov. Polagamo posebno pažnjo, da vse neposredno poslane prošnje zopet pridejo v premislek vsem višjim gasilskim ustanovam, zato pa se dogaja, da ona četa, ki prosi zaradi pomanjkanja in izgube časa, ne doseže zaželjenega uspeha, zaradi katerega je prošnjo sploh poslala. Predvsem pa opažamo, da naše čete v poslednjem času neposredno pošiljajo prošnje na Maršalat dvora. Obveščamo vse bratske ustanove, da se vse take prošnje, ki so naslovljene na katerokoli oblast, pošljejo na premislek Zvezi, a ta jih zopet pošlje za-jednicam. Zaradi tega naj bratske zajednice naroče ustanovam, naj pošiljajo svoje vloge po redni poti v smislu Predpisa o pisarniškem in blagajniškem poslovanju. V nasprotnem se prošnje ne bodo pri nadrejenih oblasteh reševale. Generalni sekreter: Starešina: Petar Lekič, s. r. Dr. Matič, s. r. Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino Obnova podpornega sklada. Z gasilskim organizačnim zakonom ukinjeni letni dotok v podporni sklad za onemogle gasilce, vdove in sirote je mogoče obnoviti s 5%-nim prispevkom od letnih rednih podpor, če pristanejo na to četne uprave in izglasujejo ta predlog na redni skupščini. Članstvo čet v prosvetnih zvezah. Gasilske čete in njeni kulturno-prosvetni odseki ne morejo biti včlanjeni v nobeni prosvetni ustanovi izven gasilstva. Sodelovanje z društvom Rdečega križa. Z ozirom na skupne cilje, ki jih zasledujeta obe ustanovi, je sodelovanje zelo potrebno. Glede tehnične izvedbe tega načrta naj se za mnenje vprašajo prizadete čete. Ometanje dimnikov. Po predpisih dimnikarskega pravilnika (spremembe so bile objavljene v Služb, listu Dravske banovine št. 23. z dne 18. marca t. 1.) določa na deželi posebna komisija, ki jo sestavljajo zastopnik občine, zastopnik gasilske čete in dimnikar, katere dimnike in v kakšnem razdobju je treba ometati te dimnike po dimnikarju. Ker je komisija odgovorna za vsak primer, če bi nastal požar zaradi neometenega dimnika, opozarjamo tem potom vse člane gasilskih čet, ki kot člani požarno-policijskih komisij določujejo roke ometanja dimnikov, naj v interesu požarne varnosti ne dovoljujejo daljših razdobij za ometanje dimnikov kot jih predpisujejo predpisi in tudi zahtevajo, da morajo vse dimnike ometati le dimnikarji-strokovnjaki. Ustanavljanje gasilskih čet. Gasilske čete naj se ustanavljajo le tam, kjer so res potrebne in kjer jim preskrbi občina, odnosno prebivalstvo vse potrebno orodje in opremo ter jim zgradi tudi potrebna orodišča. Kjer je vse to neizvedljivo, naj pristopajo gasilci sosednih naselbin kot pomožne postaje k najbližjim, že obstoječim gasilskim četam. Izključeno članstvo. Za vedno sta bila izključena v Kustošiji (srez Zagreb), Neufeld Ivan in v Ljubljani-Barje, Štrukelj Ivan. Začasno pa v Lončarovcih (srez Murska Sobota) Kovač Janez in v Zauki (župa Karlovac) Sopčič Anton. Karol Luckmann, poveljnik gasilske čete K. I. D., Jesenice: Gasilska služba (Predavanje na tečaju gasilske župe radovljiškega sreza.) (Konec.) Plezalci rešujejo ljudi, živino in imovino, polagajo v gorečih zgradbah tlačne cevi in vršijo vse posle aktivne obrambe gašenja in reševanja. — V plezalne edinice naj se določa najbolj zdrave, spretne in vztrajne gasilce. — To naj velja tudi za častnike in podčastnike teh edinic, akoravno določata člen 38 in 40 pravil gasilske službe, da naj po rangu najstarejši oddelili vodja odnosno rajnik poveljuje plezalnemu oddelku, odnosno roju. — V našem primeru bi moral to biti spoštovani tovariš Trebušnik, ki je že bolj v letih in ni umestno, da bi se moral ravno on pehati s plezalci. Verjetno je, da bo prav zadovoljen, če se to prepusti njegovemu mlajšemu drugu in če določimo njemu na pr. vodstvo prevozne edinice. Brizgalci oskrbujejo brizgalne in skrbijo za vodo ter polagajo tlačne cevi do požarišča; pri drugih elementarnih nezgodah aktivno pomagajo plezalcem. V brizgalne edinice naj se dotoči krepke in dovolj vztrajne gasilce, tako da ne bodo prehitro omagali. Prevozniki prevažajo in prenašajo ponesrečence, v našem primeru pa vrše tudi rediteljsko službo. Sploh vršijo najrazličnejše pomožne posle in so nekake »dekle za vse«. Po možnosti tudi izpopolnijo občutnejše vrzeli v ostalih edinkah, če ni nastopilo dovolj lastnih elanov. Za prevoznike odin. reditelje naj se določi člane, ki so že nekoliko betežni. Ker so si nabrali v dolgih letih gasilskega udestvovanja dokaj izkušenj, bodo tu imeli široko polje, da jih s pridom uporabljajo. Bolničarji pomagajo prevoznikom, nudijo prvo pomoč im strežejo po navodilih zdravnika ponesrečencem. Za bolničarje naj se dotočijo člani, ki so za to službo moralno in telesno sposobni, osobito pa člani, ki imajo v bolničarski službi že nekaj izkušenj, kakor jih ima na pr. prijatelj Obveza, ki je že med vojno služil pri saniteti. Poveljnik Trdina predlaga, da naj upravni odbor takoj sestavi novo razdelitev članov, kakor jo smatra on za najbolj umestno in prikladno. Tajnik naj jo napiše na večjo lepenko, ki naj se nabije v orodjarni na vidnem mestu. Zgoraj naj bodo navedeni glavni funkcijonarji čete, potem člani napadalno -obrambnega odseka in končno člani samaritanskega odseka. — Vsako mesto v teh odsekih naj dobi na lepenki svojo tekočo številko, pri čemer je upoštevati verjetni prirastek članov v bližnji bodočnosti. Pri vsaki številki naj se napravita iz primernih vrvic dve zanki, za kateri se da zatekniti poseben listič iz trdnega papirja. Na listič naj se napše ime in priimek člana. Tako, da se dajo pri poznejših preureditvah članov dotočni listki hitro izmenjati. Osnutek za tako razdelitev članov je razviden iz tozadevne 'priloge. Upravni odbor, ki ga imamo v mislih, takoj soglaša s predlagano razdelitvijo članov in kaj hitro se zedinijo na najbolj smotreno uvrstitev gasilcev po odsekih in rojih. Nato poroča tajnik upravnega odbora, da mu pripada po pravilih gisiilske službe tudi naloga, voditi kulturno - prosvetni odsek. Glede oživotvorjenja tega odseka je že razpravljal s predsednikom. Postopoma naj se ustanovijo glasbeni, diletantski, čitalnični, pozneje morda še kak nadaljnji oddelek, ki širi kulturo in prosveto na območju čete. — V vseh teh oddelkih lahko aktivno sodelujejo tudi častni in podporni člani, ki imajo smisel za kulturno - prosvetno delo. Sodelujejo lahko tudi nečlani, toda biti morajo naši državljani in neoporečni. Glasbeni oddelek goji glasbo in petje, diletantski oddelek prireja gledališke predstave, dočim zbira čitalnični oddelek knjige, brošure itd1, ter ureja čitalnico. — Nadalje skrbi za pogosto prirejanje strokovnih in poučnih predavanj. — Končno poudarja tajnik, da je uspeh kulturno - prosvetnega odseka odvisen od števila članov, ter njihove delavnosti in sposobnosti. — Prosi navzoče, da mu z nasveti in dejanji pomagajo oživotvoriti kulturno -prosvetni odsek. — Vsi naj propagirajo delo v tem odseku. Poročilu tajnika sledi zelo živahna debata. V njej pride do izraza dobra volja vseh, da sodelujejo z največjo vnemo pri reorganizaciji čete. — S tem je nedvomno storjen velik korak naprej in kmalu bo v četi zavel čisto nov duh — Na koncu store več važnih sklepov glede dela v bližnji bodočnosti, nakar se veseli razidejo. 2c naslednjo nedeljo je prva vaja. Razpisana je za 14. uro z zborom pred orodjarno. — Točno ob 14. uri trobijo trobentači zbor. Gasilci se zbero večinoma točno, samo nekateri prihajajo po stari navadi z večjo zamudo. Nemalo se začudijo, da so že vsi člani poveljstva na mestu. — Ko so slednjič vsi zbrani, jih nagovori poveljnik Trdina, ki popreje ni črhnil niti besedice. — Zahteva, da se gasilci zbero v bodoče točno ob napovedani uri k vajam. — Vsak gasilec je dolžan, da pride ob pravem času in zborno mesto. — To velja tako glede vaj, kakor tudi glede tečajev, straž itd. Kdor ne pride pravočasno, pa se mora takoj ob prihodu opravičiti poveljujočemu. — Gasilec, ki izostane, se mora v teku 24 ur opravičiti pismeno ali ustno po svojih predstojnikih poveljniku čete. Nato prečita tajnik poveljstva iz kontrolnika vaj iin nastopov imena članov. Vsak navzoči član, ki ga imenuje tajnik, mu prijavi svojo navzočnost z besedico »tu!« Nato prešteje tajnik navzočne in raportira poveljniku njih številčno stanje. Potem poveljnik na kratko tolmači zbranim članom njihovo novo razdelitev v odseke in roje, kakor je bila določena na nedavni seji upravnega odbora čete. — Po vrsti kakor jih bom imenoma klical, naj stopijo za 5 korakov naprej in naj se zbero v roje in polroje, plezalci in brizgalci na desnem krilu, trobentači v sredini, prevozniki in bolničarji pa na levem krilu. — Končno dodeli poedincem in posameznim rojem pripadajočo opremo odn. obleko. Po istem vrstnem redu, kakor so sedaj zbrani na prostem, dodeli članom tudi mesta v orodjarni, ki so označena z odgovarjajočimi tekočimi številkami. — Vsak naj obesi obleko in opremo na svoje mesto. Ko sta razdelitev članov in -dodelitev mest v orodjarni 'končani, odredi poveljnik odmor 10 minut. Po odmoru napravi s četo nekaj poizkusnih zborov» nakar prične z redovnimi vajami i. s. z redovnimi vajami posameznikov. Pred zaključkom vaje da poveljnik Trdina gasilcem še potrebna navodil*1 za slučaj alarma. Če izbruhne požar ali če grozi ikaka druga nevarnost, se bo četa, dokler ni na razpolago boljših sredstev za alarm, alarmirala z zjvonjenjerfl zvonov in s trobentanjem gasilskih rogov. — Alarmu se morajo odzvati vsi izvršujoči člani. — Zbrati se morajo čimpreje v delovnih krojih v orodjarni-— Cim se zbere toliko elanov, da se zasede prvi voz, odbite na povelje po činu najstarejšega častnika na kraj požara odnosno nevarnosti. To je pričetek reorganizacije naše gasilske čete. — Smotreno in marljivo nadaljujejo z započetim delom. — Vsi se čudijo, da je četa sedaj na pravi poti in da jo bo odločnost in požrtvovalnost voditeljev kaj hitro spravila v red ter usposobila za uspešno gasilsko delo. — Z veseljem1 in ljubeznijo do gasilstva se člani z bero okoli novih voditeljev in jih podpirajo z dobro voljo» poslušnostjo in 'discipliniranostjo v njihovem idealnem stremljenju. Tovariši! S primerom te prostovoljne gasilske čete, ikakor smo rekli čete pri Sv. Florijanu, sem vam hotel dati pobudo in smernice za reorganizacijo onih čet, ki se še do danes niso prilagodile zahtevam sedanjega časa in pravilom gasilske službe. — Radi kratko odmerjenega časa se nisem mogel spuščati v podrobnosti, ki jih itak lahko razvidite iz kniige: »Pravila gasilske službe«. Kdor bo hotel pričeti s sistematskim in resnim delom v četi, mora pač ta pravila poznati in navedeno knjigo temeljito pregledati. S tem tovariši, končam svoje predavanje, upam da sem vam povedal nekaj ikoristnega in da sem s tem na skromen način pripomogel k napredku naših gasilskih čet. Rudolf Dostal: Gasilstvo v stari Ljubljani (Konec.) Napredek v gasilstvu pomeni »stanovska požarna -komisija«, ki je nastala, kakor marsikatera druga koristna naprava, pod vlado cesarice Marije Terezije. Kaiko se je v prejšnjih stoletjih dobil denar za nabavo .potrebnih gasilskih naprav, tega ni mogoče točno dognati. Leta 1773. pa so ustanovili poseben zaklad, v katerega je moral vplačati vsak na novo sprejeti meščan poleg ostalih pristojbin tudi tako imenovano požarno takso v znesku treh goldinarjev. Z ustanovitvijo požarne komisije je bila odstiranjema velika ovira. Kadarkoli je izbruhnil ogenj, so doslej tavali v temi, dokler ni prišel svit ognja na pomoč in je bilo sploh mogoče priti do shrambe gasilnega orodja, kjer so bile spravljene plamenice in smoljnaki. Šele naredba od 6. januarja 1790. je ukazala hišnim posestnikom v vsem mestu, da morajo imeti napolnjeno svetilko stalno pripravljeno, da hi jo mogli ob izbruhu požara takoj prižgati. Ta naredba je bila izdana z namenom, da bi se izognilo vsem nevarnostim, katere so grozile mestnemu prebivalstvu zaradi nagle vožnje brizgaln in sodov z vodo. Poleg tega pa so hoteli s tem tudi preprečiti vsako nerednost in razbrzdanost, ki bi se v vamem zavetju noči mogla zgoditi. Požarna komisija je pritegnila tudi vojaštvo k pomožni službi. Poseben požarni red je ukazoval tukajšnji posadki, kako se mora ravnati v primeru izbruha požara. Straže, ki so zapazile ogenj, bodisi same ali le potom signala, so morale vzbuditi alarm s streljanjem iz pušk. Kolikor je bilo mogoče, so morale nemudoma obvestiti glavno stražo, kjer je oficir moral skrbeti za to, da je bobnar klical alarm v vojašnici ter da so bili najhitrejše o tem obveščeni general, polkovni poveljnik in oficir, ki je imet požarno službo. Ta je moral, čim je bil iprejel obvestilo, odvzeti potrebno moštvo od straže in po tri tesarje od vsakega batailjona, odposlati jih na kraj požara, k 'rešenim predmetom pa postaviti potrebne straže. Zaradi zaposlitve tesarjev in 'kar se je moralo še nadalje uikreniti, je moral stopiti v stik z g. požarnim komisarjem, ki se je v takih nezgodnih primerih spoznaval po ognjeno rdečih trakih na klobuku alii po ravno takšni perjanici. Če pa je začelo goreti na tržni dan, dopoldne, je moral skrbeti za to, da je odposlal na mestni trg ipodčastnika, ki je moral pripraviti potrebni prostor na cestah za brizgalne in dovoz vode, kakor tudi oskrbeti prost dohod do gasillnega orodja, ki je bilo spravljeno na magistratu in ga je bilo trete prevzeti. Kakor hitro je bil javljen požar, so se morali postaviti z vsem potrebnim polki ,in bataljoni: Lay.zarini na Glavnem trgu, Zettwitz na stražnem paradnem trgu pri lontovžu, in Riesse na Kazinskem trgu. Končno je požarni red še omenjal, da naj se vojaštvo, če bi že moralo siliti prebivalstvo k donašanju vode, vzdrži pretepanja in suvanja ter vzpodbuja k delu meščane in kmete zlepa in prijazno. Nova požarna komisija je odlično razvijala svoje delovanje in se je trudila, da bi dovedla gasilstvo do čim večje popolnosti. Leta 1786. je bilo ukazano načelnikom mestnih četrti, da morajo strogo paziti na to, kako ravnajo milarji in voskarji .pri topiitvi ter da ne sme imeti noben meščan več kakor štiri stote sena pod svojo streho. Leta 1780. je izšlo navodilo, kaiko se mora ravnati meščanstvo pri požarih. K brizgalni št. 1 sta biJa določena dva ključavničarja kot brizgalca. Za polnjenje te brizgalne je prišla v poštev zadruga krojačev in za gonjenje zadruga pekov. Brizgalna št. 2: za gonjenje zadruga sodarjev, za polnjenje stezniikarji in jermenarji. Brizgalna št. 3: čevljarji. Brizgalna št. 4: za gonjenje krznarji in roikovičarji, za polnjenje knjigovezi in steklarji. Brizgalna št. 5: za gonjenje barvarji in irhanji, za polnjenje zlatarji in srebrarji, kolarji in kositrarji. Pri vsaki brizgalni je bil poveljnik notranji magistratih svetovalec. Poleg teh mestnih brizgaln so bile v mestu tudi deželne. K tem so bili določeni: za brizgalno št. 1: ribiči in čolnarji; za brizgalno št. 2: brodarji in ribiči; za brizgalno št. 4: za gonjenje gostilničarji, za polnjenje pasarjd, sedllarji, vrvarji in padarji. Deželna brizgalna št. 4 je bila določena za deželni dvorec, št. 5 za Orad. Goniti sta jih morali zadrugi klobučarjev in kučmarjev, poilniti pa zadruga lasuljarjev. Šesti in sedmi brizgalni so stregli pomočniki in vajenci. Razen teh brizgaln je imela deželna gosposka še štiri »angleške brizgalne«. K vsaki gasilni shrambi je bilo šest ključev; tri od teh so hranili trije najbližji hišni posestniki, enega požarni komisar, enega načelnik mestne četrti in eden je bil shranjen na komornem uradu. Iz navedenega je razvidno, da je bilo ljubljansko gasilstvo že pred več kaikor 250 leti takratnim razmeram primerno zelo dobro razvito in da je moral vsak meščan, kakor hitro je slišal topovski strd z Gradu, takoj oditi na že poprej natančno mu določeni kraj. V zmešnjavah francoske revolucijske dobe pa je ta dobrodelna ustanova vedno bolj propadala, dokler ,je ni najnovejša doba z ustanovitvijo prostovoljnega gasilstva spet dvignila na stališče in stopinjo najvišje mogoče popolnosti. K 80 letnici tov. Ignacija Merharja Konec preteklega meseca je ob-hajal v Prigorici pri Ribnici HOdetnico svojega rojstva župni starešina sreza Kočevje tovariš Ignacij Merhar. Še vedno čil in zdrav ter priden kot če> belica opravlja kljub častitljivi starosti skoro vsa administrativna dela v svoji župi. 57 let gasilskega dela ima jubilant že za seboj. V svojem delovanju na tem polju si je pridobil nevenljivih zaslug, ko je v času najhujšega ponemčevanja izdal knjižico s slovenskimi povelji in na ta način uvedel slovenski povelje' val ni jezik ne samo v domačem' društvu, temveč širom naše ožje domovine. Kot pravi gasilski apostol je tudi ustanavljal nova društva po vsej Sloveniji. Gasilstvo kočevske župe je dostojno počastilo jubilej svojega starešine. Lepo število gasilcev se mu je poklonilo že na predvečer, še več pa jih je prispelo naslednjo nedeljo. Izvolili so ga tudi za častnega župnega starešino ter se mu na ta način vsaj deloma odd ob žili za njegovo delo. Tudi gasilska zajednica je poslala tročlansko deputacijo. ki je skupno z gosp. sreskim načelnikom in člani župne uprave čestitala sivolasemu gasilskemu delavcu. Slovensko gasilstvo zna ceniti njegove zasluge ter mu ob .njegovi SOdetnici kliče: »Še na mnoga leta!« Kaj čitamo v gasilskih listih širom sveta? Nemški strokovni tisk 1. maj. Feuerwehr - Verbandszeitung V lem zvezku je tiskan članek »Der Angriff«, v katerem pisec pravi, naj bo prva misel pri požaru na vasi reševanje ljudi in živine in naj prično gasilci šele potem z gašenjem. Pri požaru na vasi ne smemo pričeti takoj z napadom, temveč je treba najprej začeti z obrambo. Podeželsko gasilstvo ne razpolaga navadno z dovolj močnimi pripravami, da bi požar že takoj v kali lahko pogasili, ne razpolaga pa tudi z dovoljno množino vode za efekten napad. V primeru, da nimamo dovolj močnih motornih priprav, dovoljne količine vode in dovolj močnega curka, ne smemo takoj pričeti z napadom. V članku govori dalje pisec o vlogi brizgača, o napadu požara iz notranjosti in zunanjosti in o uporabi Podpore pruskih vasi in mest gasilstvu v zadnjih letih. Pruske občine so izdale za podpore gasilstvu v letu 1933. RM 36'7 milijonov. Od te vsote odpade na občine, ki imajo več kakor 10.000 prebivalcev, 85 %, t. ji. 17'3 mil. RM. Zgodovinski požari v Kurmarku. Zgodovina požarov v mestu Zehdenik, ki je bilo v teku let trikrat popolnoma uničeno. Strelovodi in zavarovalnice. V tem članku navaja pisatelj, da so zavarovalnice v provinci Brandenburg iz lastnih sredstev nabavile strelovode, ker tu često izbruhnejo požari zaradi strele. Leta 1935. je bilo izdelanih s pomočjo zavarovalnic 644 takšnih strelovodov. Vzroki požarov v lesni industriji. V tem članku so našteti nekateri vzroki požarov v lesni industriji in načini, kako se preprečujejo takšni požari. Prostori za parne kotle morajo biti ločeni od ostalih prostorov, tako da ni nobene zveze s prostori za odpadke in žaganje. Prali, ki nastaja pri žaganju in struganju, se mora zelo pazljivo odvajati, ker je prav ta prah največkrat vzrok požarov. Prav tako se morajo stroji večkrat očistiti, ker olje in prah, ki se nabirata na strojih, večkrat povzročata katastrofalne požare v lesni industriji. Gasilstvo mesta Dunaja. Sodnijski odlok, ki poziva vse kmete in lastnike imetja, da zavarujejo svoje imetje proti požaru in da redno plačujejo svoje premije. Premija mora biti plačana pravočasno in brez opominjanja s strani zavarovalnice. Kakršnokoli izgovarjanje tudi glede starosti se ne more upoštevati. 15. maj. Švedski požarni film. V poslednjih letih se tudi film uporablja za propagando o preprečevanju požarov. Takšen film je snimala pred leti tudi brandenburška gasilska zveza. Pozneje so snimali še več takšnih propagandnih filmov. Švedska zveza je s pomočjo mestne zavarovalnice, ki je dala zvezi na razpolago tudi 4000 Škr., snimala takšen gasilski film, ki služi kot pripomoček pri predavanjih, a ga predvajajo tudi kot prvo točko v vseh kino - gledališčih pred vsako predstavo. Gasilstvo v Finski. V Finski uporabljajo kot gradbeni material po vaseh in mestih predvsem les. Zaradi tega je nevarnost požarov tem večja. Razen tega je pa tudi dežela zelo redko naseljena. V Finski imajo mesta, ki štejejo manj kakor 5000 prebivalcev, svoje poklicne gasilske čete, a mesta, ki štejejo več kakor 8000 prebivalcev, morajo imeti svoje poklicne gasilske čete. V vseh naseljih in mestih morata biti stalno dva gasilca na straži. Ta institucija se je pokazala v praksi vedno dobra in počenši z letom 1938. se morajo organizirati stalne gasilske straže. Kot pomoč poklicnim gasilskim četam obstojajo tudi prostovoljne. Potujoča razstava. To razstavo so organizirali vzajemno s pomočjo proti požarom s sodelovanjem zveze za provinco Brandenburg in mesta Berlina. Državno odlikovanje. Za zasluge na gasilskem polju in za neprestano 251etno službovanje v gasilstvu. Maj. Gasschutz und Luftschutz Problem panike s posebnim ozirom na obrambo iz zraka. V tem članku pisec točno definira pojem panike med prebivalstvom in vojaki ob priliki kakšnega izrednega dogodka, ob priliki zračnega napada in posledice te panike. Zaščita velikih Skladišč nafte in tankov pred napadom iz zraka. Kot zaščita se lahko‘uporabi pogozditev okolice skladišč. Zraven tega se pa še priporoča umetna megla in gradnja tankov pod zemljo. Novi angleški predpisi proti strupenim plinom. Literatura. Zgodovina nemške aviacije s predgovorom min. Göringa. Priročnik moderne znanosti za obrambo s predgovorom min. Blomberga. Sanitetni priročnik, ki ga je izdalo ministrstvo vojske in mornarice v Rimu. Maj. Der Brandschutz — der Gasschutz Program svečanosti za 250 letnico obstoja poklicne gasilske čete mesta Dunaja. Avtobrizgalna na terenskem vozilu, ki se bo pokazala kot novost ob priliki proslave na Dunaju. Zvezek 2. Die Gasmaske Plinska maska v službi delavske zaščite. V tem članku pisec našteva razna obolenja v industriji, a predvsem v kemični indu- striji, kjer se razvijajo različni škodljivi plini. Med drugimi zastrupljenji našteva pisec v statistiki sledeče: s svincem, fosforjem, živim srebrom, arzenom, manganom, benzolom, nitro-amidom, žveplom, oksidacijo oglja, bojnimi plini itd. V primeri z zastrupljenji v letu 1932. se kaže povišanje leta 1933., in to: skupaj obolenj v letu 1933. je bilo 2087 (1932. 1827); po raznih industrijah porazdeljeno je bilo: s svincem 856 (837), od bakra 35 (47), od arsenika 28 (6), od mangana 2 (13), od benzola 173 (103), od žvepla v oglju 83 (20) itd. Maj. Feuerschutz Finski predpisi o pripravljenosti za primer alarma in dajanja pomoči in izvršitev tega v zvezi z zakonom o požarni policiji. V vsakem mestu, ki šteje več kakor 8000 prebivalcev, mora biti poklicna gasilska četa, a v vsakem naselju ali mestu, kjer obstoja večja požarna nevarnost, stalna gasilska straža, ki šteje najmanj dva gasilca. Te mere se morajo organizirati tedaj, kadar uvid* sreski poglavar, da je to potrebno. Ce nastane velik požar, so dolžne vse okolne poklicne čete priti na pomoč, in to na posebno željo oblasti. Odškodnina za škodo, ki je nastala ob priliki dajanja pomoli na orodju in za izgub» dneva, se mora nadoknaditi v višini, ki jo določi oblast. Pri velikih katastrofalnih požarin nadoknadi škodo država. Načrt napada ali načrt prihoda na pogorišče. V tem članku pisec pledira (zahteva), naj se točno izdelajo načrti za prihod na pogo" rišče in naj se po njih postopa, medtem ko se mora načrt napada na požar izdelali na licu mesta. Poveljnik, ki vodi gasilstvo, mora vedno biti na vidnem mestu. Norme za gumirane cevi. Požar na podstrešju in reševanje ljudi, ki se je pripetil v Breslavi. Točen opis požara in kako se je vršilo reševanje. Naredba pruskega ministrstva za notranja dela o motoriziiranju gasilstva. V tej naredbi se ukazuje vsem oblastem, da takoj začno pomagati pri izdelovanju kart vseh onih mest, v katerih gasilstvo razpolaga z motornimi pripravami. Tako izdelane karte se naj dostavijo višjim oblastem, a te jih bodo predložile ministrstvu v Prusiji- Strogo je treba paziti, da se vse motorne priprave ne nahajajo na istem mestu, temveč, da so podeljene na večji krog. Skrbeti je treba tudi, da se po ena motorna brizgalna nahaja v krogu z najmanj 15 kilometri. Priporoča se tudi jakost motornih brizgaln, ki so za te kraje najbolj pripravne. Razpis ministrstva za notranja dela v Prusiji. S tem razpisom ministrstvo poziva vse gasilske organizacije, da mu dostavijo imena vseh onih gasilcev, ki so umrli pri vršenju svoje službe v poslednjih 25 letih, zaradi izde-lave spominske plošče v dvorani gasilske šole v Eberswaldu. Literatura. Spisek do danes tiskanih strokovnih gasilskih knjig po strokah. Skupščina gasilskega sveta v Šleziji. Med drugimi referati so na tej seji bila tudi predavanja o gasilstvu: Unifikacija gasilstva v Nemčiji. V tem predavanju našteva predavatelj vse zakone, ki so bili izdani v cilju unificiranja gasilstva v Nemčiji. V predavanju »Značaj samoobrambe civilnega prebivalstva pred požarom« predavatelj opominja civilne prebivalce, da se morajo predvsem čuvati pred požarom, medtem ko je organizirano gasilstvo tu, da čuva celoto. Po predavanju: je prikazal gasilski film, ki je podkrepil vse predavateljeve navedbe in pokazal lepe primere samoobrambe. Konjunktura in škoda po požaru. Predavatelj je dokazal, da je proporc med številom požarov in višino padavin: mnogo padavin, manj požarov in obratno. Enako je tudi kriza lep barometer požarov. V katerem razmerju naj bo uveljavljanje težkih gasilskih aparatov pri prostovoljnih gasilskih četah? Zato, ker so takšni aparati zelo dragi in zahtevajo strokovno vodstvo, se nabava takšnih aparatov prostovoljnim gasilskim četam ne priporoča. Ali je mogoče uvajanje enotnega poveljevanja za vse gasilske organizacije. Povelja morajo biti razumljiva, kratka in takšna, da se jih lahko hitro vsak priuči. Poveljevanje se mora omejiti na najpotrebnejše. Princip mora biti, da se z majhnim delom dajo doseči veliki uspehi. Maj. Feuerpolizei Značaj požarne policije pri obrambi iz zraka. Pisec članka prikazuje potrebo in značaj obrambnih zidov pri industrijskih podjetjih na osnovi izkustev, ki si jih je pridobil ob priliki nekega požara v tovarni. Potrebno je, da se industrija striktno drži vseh obstoječih gasilskih predpisov, in to ne samo v mestih, temveč tudi na vaseh, in to še prav posebno v primeru vojne in zračnih napadov, kadar je celokujjno gasilstvo mobilizirano in je v službi na drugih mestih. Iznenadenje na pogorišču. Ob priliki nekega požara na podstrešju, kjer so bili gasilci prisiljeni, da so nosili Jfiaske in velike aparate, a so vkljub temu kazali po kratkem času simptome zastrupljenja >n padali v nezavest. Iskali so vzroka temu pojavu in šele potem, ko so požar pogasili, je pokazal pravi vzrok temu pojavu. Na podstrešju je počila plinska cev in iz nje je izhajal plin. Ta plin je bil vzrok nezavesti in je predstavljal veliko opasnost za gasilce. Obstojala je velika nevarnost eksplozije in katastrofe. Ta ugotovitev je bila veliko iznenadenje za poveljnika gasilstva ‘n za oblasti. Posledice, ki bi nastale, da ni pravočasno intervenirala gasilska četa in Zadušila požar na podstrešju, se ne morejo predvidevati. Ali je vsak aparat za gašenje v resnici tudi aparat1 za gašenje. To vprašanje postavlja člankar na osnovi pridobljenih izkustev. Pri nabavi takšnih Aparatov se gleda običajno na bučno reklamo in na osebo prodajalca, ker pač kupec v največ primerih ni strokovnjak, da bi mogel oceniti vrednost aparata. Za prodajo takšnih aparatov ne obstojajo nobeni predpisi in ne norme, po katerih oi se mogel kupec, ki ni strokovnjak, ravnati. Potrebni so predpisi in strokovna kontrola Pri izdelavi teh aparatov, ki so lahko usodni za ves požar. Francoski strokovni tisk Maj. Prevention du feu Gasilska organizacija v Belgiji po statističnih podatkih leta 1935. V članku se naštevajo različni gasilski zakoni in predpisi občega gasilskega značaja, J predvsem zakon o gasilstvu od 15. maja 1935. Nevarnost požara pri frizerskem delu. V najnovejšem času se uporabljajo v frizerskih salonih za ondulacijo in pranje las razna lahko vnetljiva kemična sredstva. Zaradi nevarnosti požara pri uporabi takšnih Sredstev in kemiklij, kakor tudi velike nevarnosti za življenje klientov in okolice, je 'reba že končno izdelati predpise o delu s takšnimi kemikalijami v frizerskih salonih in 0 njih nameščanju na sigurna mesta. Sigurnost v kinogledališčih. Nadaljevanje iz prejšnjih številk razpisa, ki ga je izdalo ministrstvo notranjih poslov 0 delu in sigurnosti v kinogledališčih. ^ a j- L’Alarme *^ožar na cerkvenih zvonikih. Kratka vsebina predavanja poveljnika poklicne gasilske čete iz Kopenhagena na 'Bternacionalnem kongresu v Dresdenu. V prvem delu predavanja nam podaja zgodovino cerkvenih zvonikov in njihovo ?£odovinsko vrednost za mesta. Cerkveni zvoniki so grajeni v največ primerih že v Pednjem veku in iz lesenega materiala, zaradi česar obstoja velika požarna nevarnost. Potem nam predavatelj govori o čestih velikih in katastrofalnih požarih v cerkvenih fyonikih, ki so bili vzrok uničenja celih naselij. Neprecenljive vrednosti so uničevali 1 požari. V tretjem delu predavanja nam predavatelj predlaga konkretno pobijanje lakih pokrov na cerkvenih stolpih, in to na osnovi večletne izkušnje. Visoki zvoniki morajo biti opremljeni stalno že s kovinskimi cevmi, na katere se potem priključijo hidranti ali pa j^očne električne brizgalne. Te cevi morajo biti na vidnih mestih in lahko pristopne. ~elo gasilcev bi se torej omejilo le na priključenje cevi na onem delu, kjer se je pojavil P°žar. Samo na ta način bi se lahko rešili požarov v še obstoječih zgodovinskih zvonikih. , Prav tako je potrebna velika kontrola ob priliki sestavljanja te lesene konstrukcije, ne nastane katastrofa zaradi premale pažnje delavcev in drugih oseb. Dopisi S srebrno kolajno mesta Prage je odlikoval praški župan g. dr. Baxa za zasluge na ?asilskem polju in zbližanju čehoslovaškega in jugoslovanskega gasilstva vrhovnega tn-^ektorja gasilske službe kraljevine Jugoslavije g. Ili j o Pintarja. ... Gasilski praznik — proslava petdesetletnice v Št. Vidu pri Stični. V dneh 6. in 7. ju- jvla t. 1. je obhajala šentviška gasilska četa svoj zlati jubilej pod pokroviteljstvom bana ravske banovine dr. Marka Natlačena. Počastil pa je po svojem zastopniku proslavo najvišji pokrovitelj gasilstva v Jugoslaviji Nj. Visočanstvo kraljevič Tomislav. Zastopal ga je gospod podpolkovnik Jordanič, pomočnik komandanta mesta Ljubljane. Na predvečer dne 6. junija je bila nad vse impozantna in veličastna baiklada po trgu. Vse hiše so bile bajno razsvetljene in so posestniki kar tekmovali med seboj, kdo bo lepše napravil. Po okoliških hribih so goreli kresovi, v trgu pa so pokali topiči. Vsak, kdor je bil navzoč pri bakladi , ne more prehvaliti, kako da je bilo lepo. Na glavnem trgu, ki je zelo prostoren, se je zbralo polno ljudstva od blizu in daleč, da so prisostvovali podoknici in izročitvi diplom jubilantom, tako sedanjemu predsedniku čete tovarišu Ceglarju Alojziju, ustanovitelju čete tovarišu Kunsteku Antonu in tovarišu Grabljevicu Francu. Vsi trije so bili vidno in globoko ginjeni, ko jim je tovariš čete, tajnik Mlečnik Ivan, v kratkem nagovoru na ljudstvo in na jubilante izročil v znak priznanja skromno a tem pomembnejše darilo — malo diplomo. Godba je zaigrala, pevci so zapeli pesmi jubilantom na čast in v zahvalo za delo, ki so ga dolgih 50 let posvečali nesebično gasilski službi. Nedelja: Ob zgodnji jutranji uri je že budila iz spanja Šentvidčane godba ter naznanjala, da se ta dan vrši v Št. Vidu velika in pomembna slovesnost, zlati jubilej gasilcev. Domači gasilci so se pričeli že zgodaj zjutraj zbirati, da pripravijo vse potrebno, kar je bilo še pripravili za sprejem pokrovitelja proslave. Kljub temu, da ni bilo čet prijavljenih, da pridejo te z jutranjimi vlaki, sta odšla poveljnik čete in tajnik še z enim članom na postajo, če morda le kdo pride, da ga tam pozdravijo. Kako so bili ti trije presenečeni, ko je, ne da bi bila o tem četa kaj obveščena, stopil iz vlaka g. podpolkovnik Jordanič in se predstavil, da zastopa na proslavi Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Ni bilo časa, da bi se obvestilo ostalo članstvo in tako ni bilo na postaji sprejema, kot bi se to spodobilo zastopniku najvišjega pokrovitelja gasilstva v Jugoslaviji. Vse člane čete je to močno motilo in kar na obrazih jim je bilo čitali bol, zadano s tem, ker niso slovesno sprejeli g. zastopnika. Gospod nam tega ni štel v zlo, videl je našo zadrego in opravičili smo se mu. Ob deveti uri se je pripeljal g. ban v spremstvu tajnika banske uprave g. Kovačiča. Sprevod se je vil od Svetega Roka do Št. Vida. Na čelu kolesarji, za temi konjeniki. Zastopnik Nj. Vis., g. ban z g. tajnikom, predsednik občine z gg. odborniki občine, gasilstvo in mnogo ljudstva. Pred gasilskim domom, ki je bil lepo okrašen, se je sprevod ustavil in tu se je izvršil oficielni sprejem zastopnika Nj. Visočanstva g. Jordaniča, g. bana dr. Marka Natlačena, ki jih je pozdravila učenka narodne šole in jima izročila lepe šopke vrtnic. Na govorniški oder je pa stopil tajnik čete in pozdravil v prvi vrsti zastopnika Nj. Visočanstva g. podpolkovnika Jordaniča, g. bana dr. Marka Natlačena, g. kanonika Miho Opeko, milostnega gospoda opata Kostelca iz Stične, g. dekana Hladnika, predsednika občine in vse gg. odbornike občine, g. šefa železniške slanice, g. komandirja žand. stanice, ter vse zastopnike uradov in društev in vse tovariše in prijatelje gasilstva, ki so prihiteli, da počastijo slavnostni dan šentviških gasilcev. V imenu župe je pozdravil tov. Markovič Ivan. Tajnik je dejal: Glejte, kako visoka čast je doletela danes šentviško četo, ko je na njeno proslavo prišel po najvišjem nalogu zastopnik Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, ki je prvi gasilec in pokrovitelj vsega gasilstva. Št. Vid sam se radi tega čuti močno počaščen, visoko odlikovan in se je v pozdrav tako visokim gostom odel v svatovsko oblačilo. Poudarjal je pomen in delo gasilstva, da dela gasilstvo z narodom in za narod ter želi, da ga ljudstvo vsestransko podpira, ker koristi s tem predvsem samemu sebi. Izrekel je dobrodošlico in pozdrav vsem z željo, da bi se vsi prav dobro počutili in odnesli s proslave najboljše vtiske. Za njim je deklamiral učenec narodne šole deklamacijo, za njim je govoril predsednik občine pozdrav iu dobrodošlico vsem in častital gasilcem k jubileju. Končno je povzel besedo g. ban. Nato se je razvil sprevod na glavni trg, kjer je daroval sveto mašo g. kanonik Miha Opeka. Po maši je bil defile, zatem odkritje spominske plošče na gasilskem domu graditeljem in ustanoviteljem čete. Ploščo je odkril zastopnik gas. zajednice s primernim govorom tov. Mikuž. Kroniko je čital tovariš Bavdeš, tovariš tajnik je predlagal v imenu čete, da naj se pošlje iz te proslave v zahvalo za pozornost in odlikovanje čete Nj'. Vis. kraljeviču Tomislavu udanostna brzojavka, kar se je z viharnim odobravanjem vseh sprejelo. Zaklical je pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II., pozdrav kraljevi hiši, kraljevim namestnikom, dinastiji Karadjordjevičev, pozdrav Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. V pozdravu g. banu je v zaključku zaklical, naj živi lepa in velika Jugoslavija. Dopoldanske slovesnosti je bilo konec. Banketa se je udeležil zastopnik Nj. Vis. g. podpolkovnik Jordanič, kateri je v nagovoru na navzoče poudaril, da je bil nad vse vzradoščen in da se je prav dobro počutil in obžaluje le, da mu čas ne dopušča, da bi ostal še dalje ter se mora vrniti nazaj v Ljubljano. Vse prehitro je minil čas in že smo se razšli na veselični prostor, da smo dali duška svojemu razpoloženju. Omenjeno bodi še, da je učiteljslvo z vsemi otroci šole prišlo pozdravit visoke gosle. Zahvala bodi izrečena vsem. Fantom, ki so postavili tako lepe in visoke mlaje, dekletom, ki so napletle toliko vencev, konjenikom in kolesarjem, ki ste pri sprejemu in že na predvečer sodelovali in tako našo slavnost povečali. Zahvala veseličnemu odboru, ki je svojo vlogo tako odlično rešil. Zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej, kdor in kakor koli je pomagal, da je naša proslava tako impozantno in veličastno v občudovanje vseh izpadla, da nam bo to ostalo vsem še dolgo v spominu. Jubilantom pa kličemo še enkrat tudi s tega mesta, živeli, do šestdesetletnice in še čez! Živeli! Vsak zaveden Slovenec zavaruje edinole pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, življenje in v »Karilas«-oddelku: posmrtnino, doto in starostno preskrbo Centrala: V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 19. — Lastna palača. Telefon štev. '2521 in 2522. Podružnica: V Celju, palača Ljudske posojilnice. Glavno zastopstvo: V Mariboru, Loška ulica štev. 10. — V Novem mestu, Ljudska posojilnica. Krajevni zaslopniki v vseh farah. f Gasilske čete, p o sz o r ! Nov is um! Preden si nabavite obveze za cevi, Vas vljudno vabimo, da naročite 1 komad za poizkušnjo. — Cena: 10 cm dolga obveza Din 18—, 20 cm dolga Din 24-— Pri večjem odjemu primeren popusti Kregar & Fajdiga Kamnik tehnične in elektrotehnične potrebščine UČITELJSKA TISKARNA';»“;: LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 tiska vse za Vas, i. s.: društveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega KNJIGARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 MARIBOR, PALAČA BAN. HRANILNICE ima bogato zalogo leposlovnih in strokovnih knjig za Vaše knjižnice in za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških in nemških knjig. — Revije, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik. Plšile po kataloge In cenike! Gasilske čete, pozor! Predno kupite novo motorno črpalko, se obrnite na našo tovarno „ur kovinska Industrijska komandilna družba v Št. Vidu nad Ljubljano v kateri izdelujemo vse vrste motornih črpalk z vdelanimi motorji od 8 — 28 Ks. Motorji so sve-tovnoznanih tvrdk. Črpalke s temi motorji dajejo na minuto od 600 do 1400 1 vode in imajo pri zaprtih ventilih od 12 do 20 atmosfer pritiska Motorji se hladijo z vodo ali z zrakom. Posebno priporočamo gasilskim četam motorje, ki se hladijo z zrakom, ker je ravnanje s temi motorji enostavno in se z lahkoto priuči z njimi ravnati. — Črpalke z motorji na zračno hlajenje je preizkusila komisija gasilske zajednice v Ljubljani in nabavo priporočala ravno zaradi njihove enostavnosti. — Cene našim motornim črpalkam so najnižje, izdelek je prvovrsten, ugodni plačilni pogoji, kratek dobavni rok in brezhibno delovanje Zahtevajte brezplačne ponudbe in brezobvezni poset našega zastopnika!