i4. številka. V Trstu, v soboto 18. februvarja 1888. ) Tečaj XIII ,.E D mjO S T" i7hrtjft dvAkml' na teden, Kljuko sredo »n sototo ob 1. uri ptfpoludne. ..Edinost" stane: za vho leto gl. fi.—; izvorf Avst. 9.— gl. 2a polti leta n 3.—; „ „ 4.50 „ ■7.n četrt leta * 1.50; „ , 2 25 „ Pofii mičnu A i h v i 1 k e se dobivajo v prodaju inicnh tobaku v Tr>tU po Sm nov., v Gorici in v Ajdovščini po «t nov. Na naročba brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo uredniAtru ▼ ulici Torrente St. 12, Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrnnkovitna *e nt sprejemajo. Kokopisi s« ne vrarnjo. Oglasi in oznanila se ra'-une po 7 nov. vr.stira v petitu; /.a naslove t. debelimi rrkiinii se pluvuj^ prostor, kolikor bi obsedlo navadnih vrsti«'. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se rakune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inaerate prejemu upravništvo v ulici Torrnnte 12. Odprte leklamucije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. *V frtinofcti je mofl«. -y zuje, da jo deželni odbor po pravici pobiral doneske tudi pri tem zakladu, in da vlada nima prav, akfc deželnemu zakladu odreka to doneske. Konečno v imenu finančnega odseka preporoča naslednje predloge, ki so bili od »lavnega zbora soglasno in brez ugovora sprejeti: 1. „Poročilo deželnega odbora glede 5% upravnih doneskov sirotinskega zaklada se jemlje na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča, naj prej ko more od slavne vlade dobi formalno pritrditev k pobiranju 5% upravnih doneskov tudi pri sirotinskem zakladu. 3. Glede dosedaj pri tem zakladu /a-računjonih upravnih stroškov so pa deželnemu odboru naroča, naj varuje pravno stališče in v ta namen stori vse potrebno korake". Dr. Poklukar za njim poroča ob osuševanji račenske doline in njenih sosednih dolin. Deželni inženir IIrasky, ki jo dotična dela vodil in izvrševal, razlagal je zboru pri tej priliki jako zanimivo splošno razmere kranjskih voda, ki se izgubljajo v zemljo, potom pa posebej pojasnoval lastnosti 5>ice in Dobrovko, ki ste po deževji zalivale račensko dolino, in ki jih sedaj pod zemljo odpeljujejo, Razlaganje pojasnoval jo gosp. Hrasky s podobami dotičnih jam, ki jih je v dvorani po stenah razobesil, in z raznoterimi obrisi. Govor, bil je sprejet s splošnjo pohvalo. Poročevalec je preporočal naslednje predlogo: „1. Deželnemu odboru so naroča obr-noti so i) soglasnima prošnjama do c. kr. vlade in do državnega zbora v ta namen, naj so a) zakon o državnem izboljšovalnem zakladu z dne 30. junija 1HH4, drž. zak. št. 1 IG spremeni tako, da se smo za odpeljevanje in zagradbo [škodljivih voda na ozemlji Krasa s podzemeljskimi votlinami dajati iz tega zaklada državne podpor«! do 80% potrebščine — razvon tega pa, da smo vse stroške za taka pripravljalna dela prevzeti ta zaklad, ter naj se v ta namen stavlja v letni proračun tega zaklada primerna svota; b) da c. kr. vlada za nadaljevanje osuševalnih del v račonski dolini za leto 1888 privoli svoto 3000 gobi. 2. Iz deželnega zaklada privoli se v ravno ta namen predplačiloma za leto 188S znesek 2000 gld. 3. Prekoračenje za leto 1887 v ta namen dovoljenega predplačilnega kredita Najnovejši magistratov ukor Slovencem. Naš mestni magistrat jo vender neu-nieven in čuden urad. Česar drugi ne smejo, to je dovoljeno njemu, z drugimi besedami povedano, to si sam sebi dozvoljava. Videli in prepričali smo se nedavno, da je prirodno beli sneg toliko časa ležal po nekaterih ulicah tržaških, da je s črnil. Sosebno važni in monumentalni pa so magistratovi upori, kar se tiče naših slovenskih šol, za katere se potezamo zaman uže toliko let, da vse prošnje na nizko, višjo in najvišjo instanco doslej niso ničesar koristile. „Bode uže bolje!" tolažimo in tešimo svojo svest s tem dobro znanim izrekom dobro znanega moža. Malenkosti, ki smo si jih s težkim trudom pridobili, smatrati nam jo za velike pridobitve v Trstu, čegar občinski zbor se strastno protivi vsemu, kar je našega, kar je — slovanskega. A predno smo dospeli do kakšne take malosti, prenašati in prestajati smo morali marsikakšno grenko; polena, a ne polena, hlodi in tristoletna hrastova debla so se nam metala pod noge, da bi ohromili in opešali ter ustavili se sredi poti. Mi smo korakali srčno in neustrašno daljo, dokler nismo dospeli do za-željenega cilja. Iz vestno je poznano vsakemu č. bralcu, koliko sitnostij in zadreg je imela tržaška možka podružnica sv. Cirila in Metoda se slavnim našim magistratom, dokler jej ni bilo dozvoljeno odpreti slovensko otroško zabavišče pri sv. Jakobu. Da bi bilo zabavišče italijansko, ne bili bi nikdar cepili dlake ter iskali je v jajci, kakor so delali z našim zabaviščem. Zdaj jim ni bilo to prav, pozneje ono ne. Vrhu vsega mugistratovega upiranja se je imenovano zabavišče vender odprlo 3. janu-varja 1887. 1. Slavni magistrat jo poslal komisijo, ki je natanko in prenatanko izmerila vso prostore po visočini, širini in dolžini in na podlngi teh računov določila natančno število otrok, kolikor se jih sme sprejemati v ta zavod. Ako je le eden nedolžen slovensk otrok č r e z določeno število, prenevarno bi bilo to za tržaške italijanske prebivalce in za italijanstvo v Trstu v občo, kajti morebiti baš ta otro-čič bi jim lohko skalil vodo! Opasno jo zatorej rediti in gojiti si leva na svojih pršili; tako si je mislil slavni magistrat, ko je dal trž. podružnici dovoljenje do otvoritve in kadar je določeval število PODLISTEK, fl človeških dolžnostih. Ital. spis .1 S.lvij PellUo, prel. .los. K-p. (Dalje.) XVII. O kosanji in poboljšanji. Preporočevaje ti duševni mir sem rekel, da se ne smeš poleniti; posebno pa ti preporočam, ne poleni se o naporu lastnega izboljševanja. Človek, ki govori: „moja moralna vzgoja je dovršena, moja dela jo potrjuje" vara so. Vsak dan se moramo učiti za prihodnji dan; nase kreposti in čednosti morajo vedno vzdrževati in gojiti in vršiti nova dela. Spominati so moramo vedno svojih činov in večkrat kosati se. Da, kesati se moramo. Cerkev nas uči neovržno istino, da življenje mora biti kes za pogreške in težnja za vedno večjo podpolnoshjo. To jo kristijanstvo in nič druzega. Sam Voltaire je pisal v trenotku, ko ga bes zasmehovanja ni grizel, tako-le: plspoved je izvrstna stvar, brzda zločinu jo iz davne prošlosti. Ispoved je bila v navadi pri vseh starih skrivnostnih obredih. Mi smo vzprejeli in posvetili to pametno slovenskih otrok v slovenskem otroškem I zabavišči. Vprašati se drznemo, kje je bila vender ta komisija, ko se je meril prostor mestnim ljudskim šolam in določevalo število vsakej šolskej sobi in vsakemu razredu ? Vse ljudske šole so natlačene, da ubogi učenci jedva dihajo v njih in pritožbe prihajajo, da sede natlačeni kakor „sardele v sodčki." Takšnih pritožeb leliko čuješ dan na dan od vseh stranij, bodisi od otrok samih, od njih roditeljev ali od učiteljev. Spoštovani čitatelj naj ne misli, da tožijo o tem samo protivniki magistra-tovi, temveč pritožbe prihajajo iz njih gnezda; o tem tarnajo najbolj baš njih glasila. Nikdo nam ne bode oporekal, da „Tn-dipendenteu ni organ magistratov; vsaj kdor zna nekoliko okoliše in kdor opazuje gibanje in premikanje ednega in druzega, vidi to očitno. Tega nam ne utaji' nikdo. In vender baš magistratovo glasilo donaša često vesti o prenapolnjenih ljudskih mestnih šolah. Slučajno sem našel „Indipen-dente" 14. novembra 1886. leta št. 3417. Tu se pritožuje mati, da je dekliška učilnica v ulici Gionto tako natlačena kakor „sardine nel barile." A da lohko bero slavni magistrat so enkrat to pravično pritožbo, objavljamo jo tu prvotno: „La voeo d' una madre. Riceviamo e publichiamo la seguente: Onorevole Redazione! Nella prima classo femminile della scuola di via Giotto, le numerosissime allievo che la frequentano vi s o no s'i pigiate (ad ocehio e croce se ne potreb-bero cal col are circa novanta, inun ambiente r e I a t i vam e n t e ristretto) da non riescir affatto inesplicabile in pa-ragone delle sardine nel b a r i 1 c. Da cio ne derivano diversi inconvo-nienti: primo fra tutti, detrimento alla sa-iute di quelle povero bimbe. poi facilita di contagi e, per non dirne altri, scapito sicuro nell' educazione. Prego pertanto 1' on. Direzione del-1' Indipendonto a voler richiamaro eolla sua valida voce T attenzione deli1 inclito Municipio au tale stato di cose e perchž possibiimento sia tolto. Certa del favore, esterna alla speta-bilo Direzione deli' Indipendente i sensi di sua gratitudine. Triesto, 12. novembre 1886. Una madre, anehe a nome di moltc altre.tt napravo, katera edina more spraviti razdražena srca" [V. encikl. razpravo 111. zvez.] Sram mora biti vsacega kristijana, ako ne oČuti tega, kar je trdil sam Voltairo. Poslušajmo svojo svest, sramujmo so slabih del, ispovojmo se, da se očistimo in ne opušČajmo te bistro vodo nikoli. Ako svoje očiščenje vršimo z odločno voljo, ako se ne obsojamo samo z ustnicami, ako so želimo v resnici poboljšati, tedaj naj se sniejo kdor hoče; ni stvari, katera bi človeka bolj ublažila in povzdignola. Ivedar spoznaš svojo krivico, skušaj jo tal^oj popraviti; le tako bodeš imel mirno svest. Kdor vedno odnaša s popravo storjene krivice, priklene dušo k zlobnosti in jo tako polagoma nauči, da sama sebe več ne spoštuje. Gorje človeku, ki samega sebe ne spoštuje! kedar spoštovanje lo zvunanje hlini, čuteč dobro stoj notranji smrad! Gorje mu, če misli, da ni drugo poti, nego hliniti se. Tak človek se no sme več šteti med plemenita bitja: u t molu zvezda je tak in nesrečen stvor. Ako te nepameten mladenič naziva slabičem, ker se ne udaješ pregreham kakor on, odgovori mu, da je močnejši oni, ki se ustavlja pregrehi, od onega, ki jej služi. Lehko mu tudi rečeš, da jo grešnikova drznost kriva moč, kajti na smrtni postelji jo izvestno izgubi iznimši slučaj obmane. Reci mu Kaj nam cdgovori strpljivi čitatelj na to, ako mu povemo, da isti slavni magi strat, ki ne vidi bruna v svojem očesu, isti magistrat najde resino v slovenskem zavtfdu. Ker se je izkazalo, da sta bila dva — ponavljamo: dva slovenska otroka v našem slovenskem otroškem zabavišči vpisana preko od magistratne komisije določenega števila, poslal jo nedavno slavni magistrat naČelništvu trž. podružnice ukor in strog ukaz, da ne sme odslej prekoračiti natanko določene meje, kolikor se dostaje števila otrok. Pri nas Slovencih pazijo na dva, ker bi jim bila mogoče da prenevarna; a v svojih šolah jih imajo po 80, 85, do 00, dasiravno tudi njih veže neka postava, da ednemu učitelju ni dozvoljeno imeti preko 50 učencev. Hic Rhodus, hic salta, magi-stratus tergestine ! Dobro so poznamo, kam gledate, gospodje t Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. XII. seja dne 10. januvarja. Pričetek sejo ob i/a 11. uri. Ko se prečita in potrdi zapisnik zadnje seje in razdele došle vloge, izroči se poročilo deželnega odbora o zgradbi delavničnega poslopja za prisilno dolalnico in o drugih natedbah glede razširjenja tega zavoda, katere so se deloma uže ukrenole, deloma pa jih bode treba še ukrenoti, finančnemu odseku. Potem poroča poslanec Klun o 5% doneskih sirotinskega zaklada k upravnim stroškom. Ko jo namreč dežela prevzela razne zaklado v svoje oskrbovanje, skle-nolje bil deželni zbor, naj deželni odbor vsaj za nekoliko povrnitev obilnejših vsled tega oskrbovanja deželnemu zakladu nastalih stroškov od čistih dohodkov omenjenih zakladov, izvzemši invalidne ustanove, pobira 5% donesko iz letnih presežkov in interkalarov. To se jo ros godilo. Letos pa jo deželna vlada deželnemu odboru sporočila, da nima pravice teh doneskov pobirati pri sirotinskem zakladu, ker vlada v to ni privolila, ko jo bila ta zaklad izročila v deželno oskrbovanje. Vsi doneski, ki jih jo dežela od I. 1808 do 1886 od tega zaklada prejela, znašajo 11.334 gl. 4!) kr. Obširno poročilo doka- tudi, da so tvoja notranja moč ne zmeni za sramoto, kedar je treba zamenjati pot zlobnosti h potjo kreposti. Ako si kaj zakrivil, ne laži, da bi prikril ali pomanjšal svoj zločin. Laž jo grda slabost. Pripoznaj svojo krivico, ker to je velikodušno; za sramoto, katero si s tem prestal, dobiš polivalo od vseh dobrih ljudij. Ako si koga užalil, bodi plemenit in prosi ga ponižno oproščeuja. Nobeden ti ne bode mogel zato očitati malovrednosti, če je tvojo ponašanje bilo vedno plemenito. Prevzetni in divji ljudje so obično trmoglavi v obrekovanji, ali imajo celo navado, da izzivajo na dvoboj ali goje večno sovražtvo; ali vse to jo sramotno, akoprav bi nekateri radi to krstiti z bliščečimi imeni: čast, poštenje, ponos — ali zaman! Čast je lo v kreposti; kdor hoče biti kreposten, mora se kesati slabili svojih del in poboljšati se. XVIII. O samskem stanu. Kedar si odbral si stan v človeškem družtvu in se ti zdi, da si toliko utrdil svoj značaj, da bodeš lehko dober mož, tedaj in ne poprej — poišči si take soproge, da bode dostojna in vredna tvojo ljubezni. Pomisli, predno zapustiš samski stan, bi li morebiti ne storil bolio, da ostaneš sam. Odpovej se zakonskej sladoati, ako ne veš krotiti svoje jeze, ljubosumnosti, Bumničenja, nestrpljivosti in nadvladanja; kajti drugače ne moreš biti ljubezniv se svojo soprogo. Ako se pa vender oženiš, onesrečil si njo in sebe. Ako ne dobiš tako osebe, ki bi imela vse po tvojem mnenji potrebne lastnosti, ne jemlji je v zakon samo zbog gole ljubezni. Bolje da ostaneš samec nego da prisegaš na ljubezen, katere v istini nemaš. liodi si, da samo podaljšaš samčeva-nje, bodi si, da ostaneš vedno samec, spoštuj samski stan in njegove kreposti ter ceni njegove prednosti. Da, samski stan ima svoje prednosti. Človek jih mora znati ceniti v raznih razmerah, inaČe so smatra nesrečnim in ponižanim ter tako v sebi manjša pogum za nadaljno delovanje. Obmana rada mnogo besni o družtve-nih neredih, in poraja misel, da treba te nerede pretiravati zaradi njihovega popravka. To je večkrat zavedlo velike govornike, da so ljudi opozarjali na nenravnosti samcev. Mnogi so tedaj vpili, da je aam-čevanjo protinaravno, da je velika nesreča in uzrok ljudskegu popačovanju. (Dalje prih.) 1000 gld. za 114 gld. 50 kr. se posled-nodobno odobri. 4. Vsem, ki so pospeševali ta osuševalna dela, izrekoma c. kr. okrajnemu glavarju g. Mahkotu in inženirju g. llrasy-ju izreka se priznanje". Vsi ti predlogi obveljajo soglasno in brez vsakaterega ugovora. (Dalje prihodnjič). Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru bodo slovanski in nemški poslanci češki predložili postavo v potrdilo, po katerej bi vlada odpisala vsa ona državna posojila, ki so bila po postavah izza 4. in 10. julija 1871. leta in 10. junija 1872. dovoljena vpo po-vodnji poškodovanim občinam na Češkem, Vlada jo dala omenjena posojila v ta namen, da so si mogle poškodovane občine zgraditi pretrgane ceste, uničene moste itd. Po postavi, ki jo bodo predložili češki poslanci, imele bi se odpisati vse svote, kar jih še ima država terjati od poškodovanih občin. Češki poslanci stavijo še nujni predlog, naj se ustavijo vsi koraki, ki so je storila državna oblastva, da po sili izterjajo te dolgove in sicer tako dolgo, da bode v državnem zboru rešena vsa ta zadeva. Mestni zbor v Liberci (Reichen-berg) na Češkem je v seji enoglasno sprejel županov predlog, da se odpošlje ministerstvu izjava mestnega starešinstva, ki protestuje proti zdravstvenej postavi, katero je sklenol deželni zbor češki (iz katerega so kakor znano izstopili vsi nemški poslanci) in sicer proti 5. točki 4., ki določa, da mora biti okrajni zdravnik, kjer bivajo Čehi in Nemci, vešč obema jezikoma. Ta točka je po mnenji liber-flkega mestnega starešinstva naperjena proti Nemcem, češ, da bi bile potem celo nemški1 občine primorane nastavljati češke zdravnike in bi bili na tak način nemški lečniki izključeni iz vseh javnih služeb. Liberški mestni zbor zato prosi, naj minis-terstvo ne predloži omenjene postave cesarju v potrditev. Enak odlok odposlal je lutomerški mestni zbor ministerstvu. To postopanje kaže nam, da so češki Veliko-nemci strašno napuhneni in da se nikakor nočejo učiti druzemu deželnemu jeziku. Nemci bi radi imeli dobre službe ne glede na to, so li sposobni za nje ali ne. Vsi taki protesti so naravnost rečeno budalost, na katero se ministerstvo pač ne bode oziralo, kajti, kako naj zdravnik leči bolnika, ako so ne more pogovoriti z njim? Če se pa Nemci boje za službe, uče naj se češkemu jeziku, potem jim ne bode mogel delati nikdo ovir o nastavljanji. Mi sicer vemo, da so Nemci — Nemci, ali manj napuha in malo več pameti bi jim nikakor ne škodovalo. V ogerskem državnem zboru bila je debata o preosnovi in reformaciji sodnega postopanja. Sodne razmere na Ogerskem so zelo slabe in želeti bi bilo, da se naposled urede, kakor so urejene uže v vseh evropskih državah. Vnanje dežele. Kakor javljajo nekateri listi,'stavila je Rusija predloge, kako rešiti bolgarsko vprašanje. Nemška bode te predloge najbrže podpirala in nekateri listi stavijo v zvezo s tem potovanje pruskega generala Wernerja v Peterburg. Knez Lobanov, ruski veleposlanik na Dunaji, je pa izjavil raznim diplomatom, da ostane ruska vlada v bolgarskem vprašanji v reservi. Ker so poprej vlasti odbile njene predloge, stavijo naj je sedaj druge n. pr. Avstrija ali Turška. Zanimljivo je čuti, kako sodijo oni Poljaki, ki žele sporazumeti se z Rusi, ob objavi nemško-avstrijske pogodbe. Poljski list „Kraj" piše tako: Pred nami leži konečna likvidacija stoletno zveze dveh mogočnih evropskih držav; dovolj je omeniti najvažnejše zgodovinske dogodke od konca prošlega stoletja, da moremo razumeti, kakšen pomen bode imel prelom največje karike v evropskoj verigi. Na to pravi list, kako se je edino le po nemško-ruskej zvezi Nemčija zedinila pod vrhovno vlado prusko, kako je bila Avstrija izključena iz nemške zveze, kako so Madjari postali mogočni, da sedaj zlogospodarijo nad Slovani. Pravi tudi, da ako bi ne bilo one zveze, ne bi se bilo dogodilo, da so 1803 1. dve mogočni državi napali malone neoboroženo Dansko, ako bi ne bilo one zveze, ne bi se bili tudi Poljaci spun-tali. Sedaj je pogodba prelomljena, mej državami so sedaj drugi odnošaji, a ti od-nošaji morajo se tudi med evropskimi narodi promeniti. Nov političen položaj imel bode posebno politično vrednost za slo- vanske narode, kateri bodo premagali nemško kulturo, težečo vedno dalje na zapad in na jug. Ti narodi bodo radostno pozdravili svobojenje Rusije izpod jarma pogubnega upliva nemške politike in v tem bodo uzrli znamenje sijajnejše svoje bodočnosti. Na Bolgarskem bodo, kakor vse kaže, prihodnjo pomlad resne ustaje in kneza bodo najbrž 3iloma izterali iz dežele. Uže sedaj oglašajo se razni kandi-datje za ta nesrečni in malo zaželjeni prestol, a ne da se nikakor še soditi, kdo bi utegnol biti naslednik zlokobnomu Kobur-žanu. Na Srbskem so v občinskih volitvah zmagali radikalci. „Nova Ustavnost", Rističevo glasilo, je prenehalo izhajati. Liberalna stranka ustanovi nov list. Črnogorski poslanik v Carigradu je zahteval, naj mu turška vlada izroči one Črnogorce, ki su se vdeležili vstaje v Bur-gasu in stoje zato sedaj pred turškim sodiščem. Kakor pravijo, ne bode mogla turška vlada ustreči tej želji, ker l>i potem tudi bolgarska vlada zahtevala, da so jej izroče bolgarski zarotniki ter bi po tem takem dobila najhujšo svoje nasprotnike v roke. Mej Francijo in Italijo je situva-cija vedno bolj napeta. Posebno poostril se je položaj, odkar je Flourens, francoski vnanji minister, govoril v Brianconu ter o tej priliki silno razdražil Italijane. Ta raz-por je Nemcem jako po volji, ker ako si romanski državi Italija in Francija niste prijazni, morala bode poslednja opustiti misel na maščevanje nad Nemci in na novo prisvojitev Alzacije in Lorene. Sovraštvo do Francije bi pa Italijo tem tesneje zvezalo z Nemško in Avstrijo ter bilo v prilog Bismarkovim načrtom. V italijanskem ministerstvu jo nastala kriza. Minister za uk in bogočastje se je odpovedal, za njim nameravajo se odpovedati še drugi, zato je ministerski predsednik sklenol storiti, kar bode v nje-govej moči, da zabrani ministersko krizo, katerej bi lehko sledila tudi parlamentarna kriza. Ob izidu volitev na Rumunskem dohajajo različna poročila. Nemški listi trobijo v svet, da je vladna stranka sijajno zmagala, ter da je o tej priliki narod jasno dokazal, da stoji ves za svojo dosedanjo vlado. To da jo za rusko diplomacijo poraz, ker si je ona od 1883. 1. prizadevala podkopati vlado na Rumunskem in ves avstrijski upliv. Druga poročila trde, da so se po volitvenih izidih odpovedali razni ministri in da bode tudi Bratiano odstopil. Njemu sledi Demeter Ghika Co-golniceanu, po katerem se bode rumunska vnanja politika temeljito promenila, kar bi bilo tudi želeti, da se naposled uresniči. Jedva jo nemški državni zbor dovolil 280 miljonov za vojaške svrhe in uže zopet zahtevajo 111»/» miljonov za zgradbo strategičnih železnic ob vzhodnej meji. Če Bismarkov govor res pomeni mir, potem bodo stal ta mir naše zaveznike mnogo. Iz vsega tega vidi so jasno, da Nemčija ros „odkritosrčno" želi mir! DOPISI. Trst, 14. svečana. — („Svoji k svojim". — Nadvojvoda Albrecht). — Sedaj v nastopivšem novem letu imajo razna družtva svoje občne zbore; iz raznih poročil jo razvidno njih delovanje v prošlem letu. Ko se čita o izvrstnem napredovanji nekaterih narodnih naših družtev v Trstu, izvestno se mora vsak narodnjak radovati. A sedaj ni namen piscu teh vrstic soditi o delovanji naših družtev v Trstu; temveč izpregovoriti hoče le „bosedico" o nekaterih naših bralnih družtvih, oziroma čitalnicah. Čital sem nedavno v „Edinosti" o nekem „bralnem družtvu" in o delovanji istega v minolem letu. Čital sem, da je bilo naročeno na 20 časopisov, in sicer: na 10 slovenskih, in 10 nemških in italijanskih ! Ne bodem izzival „protidopisnika" in ne iščem zdražbe radi tega, ker sedaj je treba narodu našemu miru v medsobnih krogih — a nikakor no morem zamolčati svojega mnenja o tem. Mnogo je naših bralnih družtev, oziroma čitalnic, katera so naročena razven „nekaterih naših slovenskih listov" še na mnogo družili ital. ali nemških listov! Za svojo materinščino, za slovenščine pride zatorej imenovanim društvom v prvej vrsti italijanščina in nemščina! V tej dobi, od nekaterih „našoj dobi" zvanoj, ne prihaja na misel našim družtvom, da bi si naročala hrvatskih ali druzih slovanskih listov, na mesto nemških in italijanskih. „Svoji k svojim"! kriče nekateri naši rodoljubi, a ne pomislijo, da se sami tega izreka najmanj poslužujejo, ker se naročajo na tuje liste in knjige. Namesto na nemške in italijanske liste naj se naročajo naša družtva na hrvatske ali na druge slovanske novine.. Hrvati imajo „Vienac" in druge liste. Sedaj ko ste se slovenščina in srbohrvaščina toliko približale, mislim ni treba se nobenemu olikanemu Slovencu učiti hrvaščini, ampak razumel jo bode uže tako boljše nego Furlan italijanščino! Namesto da si naša družtva naročajo tujih časopisov, morala bi se naročati, (razven domačih slovenskih) v prvej vrsti na hrvatsko liste. Tako bi vsaj deloma izpolnjevali domače naše geslo: „Svoji k svojim"! Nedavno bil je v Pulji Nj. ces. Vis, fml. nadvojvoda Albrecht. Baš si je ogledoval neko tamošnjo tvrdnjavo, vprašal je trdnjavskega ravnatelja v Pulju, polkovnika, kakšni ljudje gradijo ono trdnjavo. Polkovnik mu odgovori na to, da so delalci omenjene tvrdnjavo ponajveč Slovani, ter da so jako dobri ljudje, in zelo pridni ter da je on jako zadovoljen ž njimi. Njih ces. Vis. vprašal je na to, če so to domači, tukajšnji istrski Slovani. Vidi se zatorej, da je ces. hiši dobro znano, da so Slovani v Istri doma! Iz zgoniške občine, 8. februv. [Izv. dop.] Sliše se glasovi, da misli slavni c. kr. okrajni šolski svet Sežanski razširiti tukajšnjo šolo v dvorazrednico. Dobra misel, samo da bi se promenila kmalu v dejanje. Dovoljeno naj mi bode, da spravim nekatere posebnosti tukajšnje šolske občine v javnost. Želeti bi bilo, da bi se na nje oziral tudi slavni c. kr. okrajni šolski svet o bodočem razširjenji ednorazrednice v dvorazrednico. Znano je, da je naša šolska občina silno raztresena. Zgonik, kamor pohajajo naši otroci v šolo, šteje samo 38 hiš. številk, mej tem ko jih imati drugi dve vasi vsaka za se preko petdeset, tretja pa malo manj nego Zgonik. Solo obiskujočih otrok hodi tedaj ogromna večina le od zvunaj. Pomislite tedaj, dragi bralci, koliko morajo prestati naši otroci po poti v šolo v tako slabej, liudej zimi, s kakeršno nas je letos obdarila božja vsemogočnost! Da, milo se mi je večkrat storilo, ko sem opazoval šolsko mladino na poti v šolo; vsa je bila črna od mraza, jedva je držala svoje šolske priprave v premraženih zabreknenih ročicah. Čas je uže res, da bi se naša edno-razrednica spreobrnola v dvorazrednico, kajti toliko množino otrok eden učitelj prav težko poučuje in le z največjim trudom doseže kaj uspeha; pomisliti je treba, da naš g. učitelj ima več šolo obiskujočih otrok, kakor nobeden na ednorazrednej šoli službujoč učitelj na Krasu in dvojim, da bi prišla tudi kje drugod tolika množina šolsko deco na edno učiteljsko glavo. V našej š. občini je tudi udaljenost vasij od Zgonika jako znatna. Dve vasi sto udaljeni preko polu ure, edna pa celo obilno uro od šolskega poslopja (šteje se otroška hoja). Šolsko obiskovanje dela tedaj v tako slabih razmerah stališem, pa tudi učitelju veliko sitnostij in preglavice. Katastralna občina Salež sama daje za zgoniško šolo malono polovico otrok in k temu je vas Samatorca, k Saležu spadajoča, skoraj edno uro udaljena od Zgonika. Kaj bi ne bilo umestno, če bi slavni c. kr. okrajni šolski svet Sežanski napravil v Saleži podružnico, na mesto dvorazrednico v Zgoniku? Kaj bi se o tem no napravilo dosta koristi in dobrote otrokom, njihovim starišem in šoli ? Se enkrat polagam tedaj na srce slavnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, naj o razširjenji zgoniške šole dobro prouči naše šolske razmere in okoliščine, ter ukrene tako, kakor nam pravi zdrava pamet človeška in šolske postave. Iz Velicega dola. Dragi čitatelj! Uže dolgo nisi ničesar čital iz našo vasice v cenjenem listu Edinosti, zaradi tega namenil sem ti opisati nekoliko tug in rev, katere nas letos prav močno tarejo. Letina preteklega leta ni nam bila nič ugodna; suša nam je pokončala večino poljskih pridelkov, da nam ni mogočo skoro hude zime preživeti. Kaj pa davek? Tega nam ni suša uničila; ta narašča vedno bolj in bolj v kmetovo pogubo; pa še drugi črv je, ki nam posestva uničuje. Ta je bol-niščni dolg, ki se množi žalibog tudi vodr.o bolj. Kaj pa se zastalimi posojili, katore jo morala občina v preteklih tudi slabih letinah sprejeti, in ki jih ni mogočo poplačati z najboljo voljo. Naše starešinstvo je v preudarku za leto 1888. vsa ta posojila pretresalo in razven drugih predlogov tudi to rešilo, da mora vsak občinar posamično svoj dolg poravnati, kar se je tudi za vsacega posamično v dotični zapisnik vpisalo. Pri reševanji in potrjenji preudarka dne 9. januvarja 1888. se je soglasno vse to sprejelo. Neki nebodi ga treba (imena nečem povedati) dogovoril se jo z enakimi njemu podobnimi, ter sklenoli so in napravili glede omenjenih posojil pritožbo na deželni odbor češ, da se je to v preudarku vpisalo v skupni dolg vse občine. Dokaže se pa lehko, da je bilo vsacemu posebe dne 4. februvarja t. 1. iz zapisnikov označeno, koliko pripada na vsacega. Kaj pa ta revež misli, to naj človek jasneje pre-udarja. Navzočen bil je o sklepanji preudarka, kateri je tudi odobril in lastnoročno podpisal. Sam je tedaj napravil proti sebi pritožbo, katero jo tudi podpisal v družbi se svojimi privrženci. Misli si zatorej, dragi bralec, kakšen možak je to? Občinarji! bodite v bodoče o volitvah v občinski zastop previdni in no dajajte so podkupovati ali pregovarjati od tacega človeka. Jelšane dne 11. februvarja 1888. — Imeli smo pred tremi leti volitev novega občinskega glavarstva. Dolgo časa pred volitvijo je agitiral neki tihotapni agent okolo ljudij, da naj bi volili za nadžu-pana necega nesposobnega človeka. Plazil je kandidat sain okolo naših poštenih ob-činarjev ter jih nagovarjal, naj bi ga volili v zbor in potem za nadžupana. Ali mi poznamo tička po perji uže od nekdaj sem. Naš lesjak v Človeškej podobi ostal je na cedilu. Izmed vseh volilcev dobil jo bil en sam glas, katerega mu je naklonil poštenjak iz samega usmiljenja. — Voljeni so bili takrat vrli možje v občinski zbor in izmed svoje srede volili so si za svojega nadžupana gospoda S. Pipa. In zakaj neki ne bi volili takega poštenjaka? On je bil nadžupan užo leta 1874. In v tem času si je pridobil od vseh naših občinarjev splošno zaupanje in veliko ljubezen. Pod našimi sedanjimi odborniki in gospodom nadžupanom se je veliko napravilo ; sezidal se je v Jelšanah prekrasni zvonik, popravile ste se cerkev in šola, razširilo se je pokopališče, da je lepota gledati je. Lepa hvala gg. odbornikom, gospodu nadžupanu in občinskemu tajniku g. R., kateri je opravljal vselej svoj posel izvrstno. Tudi letos imamo novo volitev in sicer 16. 17. in 18. t. m. Naš stari kandidat tudi zdaj ne miruje; beli si glavo noč in dan in misli le na to, kako zasede v kratkem nadžupanski stol. Miruj, miruj človeče mojo, Ne spolni j o se željo tvojo. Mi jelšanski občinarji bodimo tudi zdaj složni in ne dajajmo so kakemu Nič-maniču zapeljati! Predobro je znano, da je v zboru večni prepir in nemir, čo so izvoli rogovilež v občinski zbor. Več moro škodovati eden rogovilež občini, kakor pomagati trije pošteni odborniki. Zatorej volimo si možo in narodnjake v občinski zbor, da bodo vsej občini v čast in na korist, a ne takšnih, ki bi bili občini v sramoto in pogubo! Vsi udje dosedanjega občinskega zbora so hvalevredni možje. Imamo v občini še dovolj poštenjakov ; volijo naj se za občinske odbornike sami sposobni možje. Domače vesti. 0 gosp. prof. Vek. Spinčiči smo užo poročali, da se je preselil v Gorico. Kako priljubljen je bil isterskemu bodisi slovenskemu ali hrvatskemu ljudstvu, pričajo nam brzojavni in pismeni pozdravi katere so mu poslalo razne isterske občine, družtva, krajni šolski svoti, županstva in zasebniki in katere objavlja zdaj „Naša Sloga," ki teši svoje čitatelje in Istrane v obče, da gospod Spinčič res začasno odhaja z rodne zemljo v sosedno Gorico, a srce da mu bodo neprestano bflo za-nje in da bodo tudi v bodočo delal in žrtvoval vse svoje sile v blaginjo in korist svojemu ljubljenemu narodu. Tudi nas veže dolžnost, da mu v od-hodnjo zakličemo srčno: Na zdravje! Milostivi Bog ohrani Vas krepkega v podporo našemu narodu. Naj Vas vsaka sapica no plaši; le pogumno naprej po dosedanjem poti in nas imate za seboj! Poslali so g. prof. Spinčiču pozdrave: Prijatelj i. Občina i čitaonica bašćanska. Načelnik Čubranič. Članovi bersečke čitaonice. Rajmund Jelušič, bersočki župnik. li u z o t, sugradjani i suobćinari. Creski Hrvati. Hrvati otoka Cresa. H r ušica, Anton Rogač, dekan, Juri j Dolžan, kapelan. J u r š i ć i, vjerni drug Velikonja. Za „Ka-stavsko delavsko družtvo" : Milan Dukič, predsjednik. Kastav. Čitaonica. Kastav, „Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri". Kastav, ovlašten odbor svega učiteljstva voloskoga kotara: N. Butko-vič s. r., nadučitelj, M. Grosman s. r. učitelj, E. Defranceschi, nadučiteljica, J. Vlah, učitelj. Krčki Hrvati. U ime laniške podobeine: Ivan Ivanović-Zmak, župan i občinski savjetnik. Materijski prijatelji. M a t u 1 j e, kastavke občine načelnik Mu-nič. Hrvati lošinjskoga sudbenoga kotara. Moščenice, Sumberac, CJojtan, Rubinič. Narodni birači občine motovunske. P a-z i n, Ant. Požar, župnik, u ime više ob-ćinarah. Lindarski Hrvati. Graćaški rodoljubi. Pičanski I [rvati. Županstvo občine Podgrad u Istri, župan: Jenko. Krajni šolski svet podgradski, predsednik : Jenko. Prijateljska družba, zbrana v Podgradu: Pavlina Bachman. Olga Balzar. Lina Jenko. Sofija Sabec, Fani Jenko. Ivan Vesel, dekan trnovski. Anton Rogač, dekan. Fran Svetnic, duhoven v Pregarji. Ivan Zlatoust Skerjanec, kateket i učitelj v Harijah. Juraj Dolžan, kat. i kapelan. Slavoj Jenko, trgovec. R o č, Jakov Ja-kac, učitelj u Roču. Ernost Drnjovič, učitelj u Gorenjoj vasi. Berno Bekar, učitelj u Lanišei. Roč, Ante Micetič, župnik. Andrija Mikiša, župnik. Fran Blažič, župnik. Jakov Leben, kapelan. Svetopetarci. Sapjane, Makarovič, Jelušič, Irman. Za občino in krajni šolski svet v Jelšanah: Sebastijan Pipp, župan. V o 1 o s k o, dr. Matko Laginja. V o l o s k o, Kundič. V o-loško, Vinkp Zamlič, zastupnik. Mijo Laginja, župnik veprinački. V o 1 o s k o , Za klub hrvatske stranke, dr. Lagin ja. Na naše vprašanje v 12. štev. nam je slavno c. k. postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu dne 14. t. m. št. 3164 v nomškom jeziku prijazno odgovorilo, da po obstoječih propisih mora vsak poštni urad sprejemati nakaznice do 300 gl., denarne pošiljatvo v pismih ali ovitkih pa do neomejenega zneska. Pred nekaterimi dnevi je bil v našem uredništvu barkovljanski naročnik „Edinosti" plačat list in nam povedal, da je bil nedavno poslal svojega nedoraslega sina s 3 gld. 30 novč. na barkovljansko pošto, naj prosi g. poštarja, da mu iz prijaznosti ob enem tudi spiše poštno nakaznico glasečo so na 3 gld. ter odpošlje našemu upravništvu. Ako g. poštar ni hotel iskazati te prijaznosti dečku in njega očetu, kdo ga moro siliti v to P Njega dolžnost jo samo, odpošiljati užo is p o lnj en e nakaznice. Deček menda ni dobro umel g. poštarja, zatorej je dopovedal doma očetu stvar drugače, kakor je bila res, češ, da g. poštar ne sprejema denarja. Krivo smo so umoli; odtod našo vprašanje si. c. k. poštnemu ravnateljstvu in n e g. barkovljan-skemu poštarju, katerega nemamo časti poznati ne po lici in no po imenu, katerega nismo niti omenili in za toga delj ga niti hoteli najmanje žaliti s tem nedolžnim vprašanjem, temveč naš namen je bil samo natančnejo doznati, kaj je prav za prav na vsej stvari. Zdaj je vse v redu. „Sokolova" plesna zabava mesopustni vtorek je bila vrlo dobro obiskana. Zabava jo bila zelo živahna in se vršila v najlepšem rodu. Prvo četvorko je plesalo 50 parov. Zadaj v sobah so jo bilo zbralo tudi mnogo gospode, ki ne pleše rada, tim rajšo pa gloda ter se po svoje zabava. S tem jo Sokol prav lepo zaključil vrsto letošnjih predpustnih zabav slovanskih v Trstu. Kontoveljski sodni poverjenik g. Jakob Cijak spisujo užo od davna vso smrtovnice (izvestja o zapečačenji, ali zapise za mrtveci) in našestarje (inventarje) v slovenskom jeziku. Tako jo prav. Alto hočomo Bploh kaj veljati, moramo prod vsem svoj jezik spoštovati! — Ugledali so v g. Jakoba Čijaka vsi drugi sodni poverjeniki na Tržaškem ! Doznali smo, da se je tudi 12. svečana sestavil v slovenskem jeziku našestar o umrlem Matevži Guliči iz Kontovelja h. št. 81. Iskra do iskre rodi požar! To je za nas Slovence lep začetek, da vsaj enkrat počnemo, če tudi z malim, da tjam prisije zarja boljšo bodočnosti, časti in Blave! Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda bo poslale doneske podružnice : Idrija 00 gld.; Poatojina 20 gld.; Krško 15 gld.; Prem dohodek zabave 10 gld. 77 kr.; Sv. Ivan pri Trstu 116 gld; Graška akade-miška 82 gld.; Tržaška 90 gld.; Dornberg 30 gl.; Naklo na Goriškem 56 gl. 5 kr.; St. Peterska Ljubljanska 167 gld. 81 kr.; Vrhnika 52 gld. 45 kr.; Mokronog 81 gld. I 10 kr.; Novomeato 15 gld.; Graška izven-akademiška 30 gld.; Ženska v II. Bistrici 190 gl.; Poatojinska dohod veselice 56 gl. Kdaj se osnuje sežanska podružnica sv. Cirila in Metoda? To vprašanje nam sili često v glavo, ako pomislimo, da je v Sežani, kraškej stolici, mnogo vzbujenih rodoljubov, ki vedo, kaj je šolska družba sv. Cirila in Metoda. Nedavno so o veselici sežanske čitalnice z lepo svoto osemnajstih goldinarjev dokazali, da jim je predobro znan plemeniti namen. Govorilo se je užo lani o tej ustanovitv; in 6. štev. „Soče" prinaša dopis iz Avbera, v katerem čitamo razven ostalega tudi pričujoče: „Preteklega leta 11. junija je naš gospod učitelj povabil tukajšnje rodoljube po nasvetu gospoda doktorja Gregorina v Sežani k posvetovanji, da bi ustanovili podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani. Razlagal nam je namen te družbe in kako hudo napadajo in stiskajo od vseh sfcranij naš ubogi slovenski narod. Pri tej priložnosti so so tudi nabirali podpisi za to družbo ter se jih je nabralo okoli 50 a potem ni duha ne sluha o družbi". Osvedočeni smo, da bodo naša beseda vender enkrat obodrila sežanske narodnjake in da prinesemo skoro veselo vest, da je v Sežani podružnica užo osnovana. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda V Ilirski Bistrici, druga ženska podružnica na Slovenskem, poslala je glavnoj družbi 100 gld. nabranih doneskov. Naj bi našle vrle domorodke llirsko-Bis-triškega okraja mnogo posnemalk drugod, osobito pa v Ljubljani, kjer naše damo vender nekam predolgo dremljejo. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Naklem imela bode v nedeljo 19. t. ni. ob 37-2 popoludno v prostorih g. župana F. Mahorčiča svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Upisavanje novih udov. 5. Volitev odbora. 6. Nasveti. K obilnej udeležbi vabi najuljudnejo Odbor. Družbi sv. Cirila in Metoda je poklonil g. Mankoč Ivan 1 gld. V Kotljah na Koroškem se snuje podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotlje in Tolsti Vrh. Slovesno Črno mašo po rajnem Mon-signorji Andreji Einspielerji bodo oskrbela v ponedeljek 20. februvarja ob 7. uri zjutraj v frančiškanske) cerkvi na Kostanjevici pri Gorici družtva Slovenska narodna Čitalnica, Slov. bralno in podporno društvo in Goriška ljudska posojilnica. i Josip Loh, urednik v Mariboru izhajajočo „Siidsteicrische Post", umrl jo 11. februvarja v Slivnici pri Mariboru. Loh je s Češkega, kjer jo o svojem času sodeloval pri „Politiki", preselil se v Slivnico ter tam so bavil z izdelovanjem surogatne kave in s trgovino Ko je pred osmimi leti po naporu vit. Schneida bil usta-novljon časnik „Sudsteierische Post" v Mariboru, prvzel jo Loh uredništvo ter je list uredoval ves čas taktno in korektno v konservativno-narodnem zmislu. Umrl je v 50. letu, zapustivši vdovo in trojo otrok. Bodi mu zemljica lehka! Levstikovega „Martina Krpana", ki je eden izmed najsvetlejših biserov v naših berilih, objavila bode zopet letos družba sv. Mohora v „Koledarji". Izvirne podobe tej humorističnoj povesti bodo narisal Jurij Subic. Statistika umrlih. Od 5. do 11. t. m. jo umrlo v Trstu 117 oseb in sicor 58 možkili in 50 ženskih. Po starosti jih jo bilo 25 do 1., 27 do 5., 1 do 20., 10 do 30., 5 do 40., 10 do 60., 10 do 80. leta, 7 preko 80 let in 1 nepoznane starosti. Lani je umrlo v istej dobi 10 osob manj. Zblaznila. V sredo so spravili v blaz-nico 441otno zasebnico Ivanko Rovere iz Pirana, ker je zblaznila. — Pekovski pomagač Andrej Metlikovič iz Volčjega gradu je pribežal v stražnico v ulici del Moro in prosil pomoči, Češ da ga proganjaju Btekli psi. Ker je bilo očividno, da jo Metlikovič zblaznil, odpravili so ga v bolnico. Policijsko. Mesarski hlapec Franjo Sorč iz Rudolfovcga je pijan razgrajal po ulicah. Ko so ga stražniki opominali, spri se je z njimi ter se jim ustavljal z vso silo. Z velikim trudom so spravili besnega v zapor. — Mornar Luka Tončič iz Spleta jo jedel in pit na vse protege v gostilni „Bonavia". Ko je prišlo do računa, spomnil so jo, da nema denarja. Gostilničar jo dal zapreti napojenega in nasičenega gosta. — Ribič Jakob Vrtovec je prepovedal svojoj ljubici iti na ljudski ples. Ona pa so jo vrhu vse prepovedi našemila, kar je vročekrvnega Vrtovca tako razjezilo, da jo je pretepel in celo ranil z nožem. Deli so ga pod ključ. Samoubojstvo, v Gorici si je zaudal učenec V. gimnazijskega, razreda. Govori ee, da se je zaradi tega umoril, ker mu je oče prepovedal iti na maškerado. Akad. društvo „Triglav " v Gradci izvolilo je v svoji seji 11. t. m, vladiko Josipa Jurija Strossmaverja o priliki njegove zlate maše ednoglasno svojim častnim članom. RAZNE VESTI. Dvorni vlak v zametu. Ko se je pred nekaterimi dnevi vozila cesarica z Dunaja v Pešto, je strašansko melo. Dva stroja I sta bila uprežena in delala na vso moč, j da vlak ni obtičal v snegu. Cesarica je izrekla ravnateljstvu in nadzorstvu državnih železnic svoje priznanje. Prijatelji papeževi iz otroških let. V ponedeljek pride v Rim 100 romarjev iz Carpineta, rojstnega mesta papeževega, katerega ni videl uže od leta 1857. Med romarji je več oseb, ki so bile s papežem v otroških letih v tesnej prijateljskoj zvezi. Vabilo družbe sv. Mohorja. Ko jo tužni 18. dan pr. m. prezgodaj zagrnola črna zemlja drago truplo monsign. Andreja Einspielerja, prešinjala jo srca naša ob njegovem grobu [neiskrena želja, naj bi dal dobrotljivi Bog, da bi seme pravega krščanskega rodoljubja, katero je rajnik sejal skozi 40 let, z njim nikakor no zamrlo, ampak naj bi prišla za neplo-dovito, mrtvo zimo tudi nam ugodna spomlad, loto in jesen, ko se bodo setev njegova lepo razvijala in razcvetala, dozarjala in donašala obilega sadu krščansko-kro-postnega in narodnozavednega življenja. Čo je blagi naš voditelj sploh zapustil kako napravo, po kateri bi smeli upati, da se te željo z božjo pomočjo izpolnijo, tako jo to gotovo družba sv. M o h or-ja, ki jo v svojem 361etnom obstanku rajnemu ustanovniku svojemu bila v največjo tolažbo in najslajšo veselje. Na drugem polji ob velikem trudu in delu in kljubu najboljšim namenom šo ni povsodi dočakal pravega sadu in je moral marsikaj le prihodnosti propustiti, a družba sv. Mohorja je pred njegovimi očmi iz malega začetka vzrastla v mogočno drevo, v katerega košatih vejah so od leta do leta veselo in zadovoljno zbirajo Slovenci in Slovenke iz vseh stanov in pokrajin lepo naše domovine. O, to mu jo bilo prisrčno veselje vlani obsorej, ko jo dan na dan prihajalo pismo za pismom od preč. gg. povorjenikov in jo še sam oznanil toliko število družabnikov Mohorjevih, kakor še nikdar popred — več ko 35 tisoč. In letos ? — Spet jo prisol mesec, ko se nabera družbenikov večinoma sklene; do 5. dne prihodnjega meseca so imajo vpisovalno pole z novimi in starimi udi (trudom in sadom čč. gg. poverjenikov in rodoljubnih duhovnikov) v Celovec doposlati; — kaj bodo letos ? Morebiti, da si domišljavajo neprijatelji našega rodu in pravega poučenja njegovega, da bodo sedaj usihalo in slabelo drevo, ko ni več istih rok, ki so je usadile in do zadnjega hipa tako skrbno negovalo ? Jako se motijo — saj smo pokopali samo truplo Andrejevo, duh njegov pa živi v nas vseh in, če Bog da, bodo živel na veke. Odbor hoče po pokojnikovem vzgledu truditi se šo zanaprej, da družba napreduje in slovensko ljudstvo zmirom bolj zadovoljuje. S popolnim zaupanjem se pa tudi obračamo do mož, brez katerih odbor nič ne opravi, do gg. pisateljev, 8 prelepo prošnjo, da družbi naklonijo najboljše in najtečnejše dušne hrane, kar je premorejo, in do gg. poverjenikov in sploh vseh rodoljubov, naj še zanaprej z isto gorečnostijo in navdušenostijo delajo na to, da se število družabnikov no samo ohrani, temveč šo kolikor mogoče poviša. Učimo so pa od božje previdnosti, kod in kje pred vsem drugim si prizadevati. Ob meji, na skoro uže izgubljenih tleh slovenstva, nam je ulnidila previdnost božja Andreja Einspielerja. On jo v dejanji izpeljal to, kar so nepozabljivi škof Slomšek užo davno nameravali in za potrebno spoznali za slovenski narod sploh, posebno pa za Slovence ob meji, koder preti veri in narodnosti največja nevarnost. Zato jo rajni ustanovnik družbe Mohorjeve svojo pazno oko najbolj skrbno upiral na slovenske pokrajine ob meji. Zadnjo njegovo delo, katero je priobčil preteklega leta, užo na 8inrt bolan, v zadnjih dveh številkah svojega lista „Mira", je pregled udov družbe sv. Mohorja po de-kanijah in farah slovenske Koroške; sestavil ga je s tem posebnim namenom, da bi tam, kjer družba dobro stoji, nikakor ne nazadovali, ob mejah pa, k jer še slabo stoji, spodbujeni po lepih vzgledih drugih rojakov, napredovali. Na noge torej, slovenski rojaki-me-jaši po koroškej, štajerskoj, ogerskej in benečanskej zemlji! Pobratimo in zedi-nimo se v družbi sv. Mohorja, ki nam bodi mil dar dobrote božje, nada lepšo bodočnosti, v Bogu počivajočega buditelja in voditelja našega, msgr. Andreja Einspielerja sveta zapuščina. Čuvajmo in širimo jo, da bode zmirom bolj dosegala svoj namen, bistriti um in blažiti voljo vsemu slovenskemu ljudstvu in mu tako pot kazati do prave srečo, časne in večne. V dosego svojega namena bode družba tudi letos izdala šestero knjig: 1. „Življenje preblaženo Devico in Matere Marije in sv. Jožefa". V nastopnem Vil. snopiči opisuje rajni Janez Volčič razna Marijina božja pota po svetej deželi, Evropi in Ameriki ter nas nazadnje privede iz Lavantinske škofije na svete Višarje, kjer za letos ostanemo. Mnogotero, prav lepo izdelane podobe znameni-tejših božjih potov kinčajo spis. 2. Tomaža Kempčana: „Hodi za Kristusom!" „To je najlepša knjiga", pravi neki učen mož. „kar jih je prišlo i/, rok človeških". Bukvice izidejo ob enem kot molitvenik in se morejo tudi naročiti po družbi izvirno vezane v kozje usnje, po 60 kr. se zlato in po 50 kr. z t-udečo ali marmorirano obrezo. Preporočamo vezane, ker posamezen ve/, bi stal skoro šo enkrat toliko. 3. „Občna zgodovina", 12. snopič. Začenja se nov dol celo knjige, v katerem g. prof. I. Stare prezanimivo pripoveduje grozno francosko revolucijo, iz katere so izleže glasoviti Napoleon I. Vsak Slovenec bode knjigo rad prebiral 4. „Slovenski Pravnik". V letošnjem 5. snopići končujegosp. dr. Iv. Tnvčar od vseh željno pričakovano knjigo. Ud je po Laškem in v Ameriki pa lahko dobijo namesto nje kako drugo knjigo. 5. in 6. knjiga sta stara, priljubljena znanca „Slov. Vcčernice" in „Koledar,, za 1. 1880. z raznovrstnim kratkočasnim in poučnim berilom, z lepimi podobami v Koledarji. V zadnjoj odborovej seji dne 25. pr. m. spominjal so je preč. gosp. predsednik velikih zaslug rajneega Andreja Kinspielerja za družbo sv. Mohorja in spodbujal k delovanju v njegovem smislu. Volil je odbor za podpredsednika č. g. Lamberta Einspielerja, za blagajnika pa g. Simona Janežiča. Prosimo, da gg. poverjeniki vpisovalno pole in doneske njemu pošiljajo. V Celovci dne 10. februvarja 1888. O d b o r. Listnica upravništva. čč. up. Koseu Fran župnik Katinara: Od d poslanih 10 pld. vželi G gld. za 1888 I. in 4 gld. za 1887. — Pavli Vokoslav Boršt: prejeli (! gld — Poznik Hndivoj Dun. Novo mesto: prejeli 5 pid.; za 188S. 1. nedostaje Še I gld. — Furrant Ant Monfalcone: Od posla ni ii 13.66 vzeli 3 gld. za 1888, ostalo za 1887. Tržno poročilo. (Cone ho razurao kakor ho prodajo na debolo blago za gotov donar). Cena od fer. do Tor. Kava Moeea.......100 K. 120.— UHO.— Rio biser jako Jinu . „ !0H— 10*.— Java „ n ' » • - 107,— 10!».— Santo« lina..........„ 9K,— 98.— „ srednja ... „ 92.™ 93.— Guuteinala..........„ 101.— 103.— Portorieco..........„ 112.— 116.— San Jago do Cuba . „ 185.— 1-|0.— Cevi on plant. fina . . ,, 12<>.— 130.— Java Malang, zelena . n 100.— 102.— Campinas..........„ 102.— 104.— ltio oprana .... „ 110.— 112.— B lina............„ 90.— 1>8.- „ srednja .... „ (»1.— 03.— Cassia-lignea v zabojih . . „ 32.— 3!».— Macisov cvet............„ 480. — 4«r»o.— Ingber Bengal............„ 21— 23,— Poper Singapore..........„ 04.— 95.— Punang ...... „ 75.— 77.— Batavia............, 88.— 89 — Piment Jnniaika..........„ 32.— 33.— Petrolej ranki v sodih . . 100 K. S.75 0.-- „ v zabojih . „ 9.75 10. — Olje bombažno amerik, . . „ Ss.— —. — Laece jedilno j. f. gur. . „ 42.— 44.— dalmat. s certifikat. . „ 44,— 45.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 02.— 01.- Aix Vierge .... „ 73— 75.— lino..........„ 70 — 72.— Rožiči puljeski ..........„ 0.75 0.- dalmat. b oert. . . „ 7.25 7.50 Smokve puljeSke v Hodih . „ 11.— —.— „ v vencih . w 14.— 14.50 Limoni Meaina......zaboj 8.53 4 50 Pomeranče sicilijansko . . n 3.75 4.25 Mandlji Bari I.a.....100 K. 72.- 74.- dalm I.a, s oort, „ 70.— 80.— Pignolli..................„ 74,- 76.— Riz italij. najtineji .... „ 20.— 21.— „ srednji .... • 18.— 19,- Kuugoon extra .... • 11.-5 14.50 I.a..... M 12.75 13.- 11.a .... /t 11.50 11.75 Sultanine dobre vrsti . . 33.— 35.— Suho grozdje (opaia) . . . „ 26.— Cibehe ......... 18.— 20.- Slaniki Varnmuth I.a . . . sod 14.- 14 50 Polenovke Htedne velikosti n - 37.— velike..... 34.— 35.- Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . 100 K. 3M2.". 33.')0 Fižol Coks . ...... 13.75 14.- Mnndoloni..... n 11.50 11.75 svetlorudeči . . . . 9.75 10.— temnorudeči . . , . 0J5 —. — bohinjski ...... 11.25 — kanarček . , . . . 10.— 10.25 beli, veliki , . . . . zeleni, dolgi . . . . 12.— 12.25 10.75 — .— „ okrogli . . . n 10.25 —.— mešani, štajerski . . 19 8.50 —,— Maslo.......... 60.- 90.— Seno konjsko....... _ 3.21 a*5 volovsko ...... n 4.'il 4.82 Slama......... 19 3.03 3.75 Les........... n -- —. — Oglje.......... n —.- Dunajska borsa dne 17 februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 78 15 , v srebru — — — „ 79.15 Zlata renta--------„ 108.20 5% avstrijska renta — — — — — B 91110 Delnice narodne banke — — — — „ £61.— Kreditne delnice — —--— — „ 270 30 London 10 lir sterlin-----„ 12G 8l) Francoski nnpoleondori — — — — „ 10 03 C. kr. cekini — _____ — „ 5.ft>ve upravništvo »Edinost r«, 2 — () Nova krčma. Podpisani je odprl 12. t. m. krčmo na Vrdeli, h. št. 205. ter ima jako bogato zalogo izvrstnega domačega vina. dobro kuhinjo in točno postrežbo. Preporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu, da ga mnogobrojno obišče. Jurij Cok krčmar na Vrdeli. 1—2 Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM cUlIll lil lieOustililjlVI žt iuUČl.i pil,.Čl. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tuko lehko. posebno dandanes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enak*- b-ke Večina raznih kapljic, izleSkov Itd , katere s« o "fnstvu kakor pravi 3ude2i priporočajo, niso lin: i j t . —< nego škodljiva zmes Edini Jeruzaieiu ki balzam »i te zagotovil vsled svoj« -'mtt HeHtave, odločno oživljajoče In želodčne žive,, hitro kr^pčaln«- m či pravico prednosti nad vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče pruSanjn po njemu. Ta hi!s.,» bogat na delujočih »novih k>r, Biin robar bare, katera koreiiiku : r «.nana zarad nje iiHfrH npodn«: .(.nva na prehavljenje n ČIIČP"' , jt zanesljivo »redstvo proti težavam / želodcu odvisnim o pnlfl(« .Vrtim". Uradna ^ glasilo kf iHfki tfuU ™ ,»j*.4ia< Irtajik. ____k I t lima. It jimuti I« i., rtj. t.r.faM*] ' - '—— ""'" .m*, m.' tti ri —-.'r-..::^" ---------».iK^jrriisi L.l. inJtll ■ Mili • •••••••••••••• Marijaceljske želodečne kapljice. izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Nopreconljive do broto jo posebno vpliv njihov pri iiotečiionti, Hlabo-sti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, žolodeč- nem kataru, gorofiife frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobola, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici jo z nakazom vrod samo Ho nov Olavni zalog ima lokar-ničar Bk augelju varhu" 53 - 5-'-{ Dr. llrady Kremitier, M avn V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju l Seravallu blizo starega sv, Antona „ Vrtnar" je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtntirske članke „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec »Vrtnarja« dobe naročniki »K me tovalca« zastonj. I7L1N1KA ■ za spolne in želod-S^ve bi.lt-Kti,nastoce nknženja I oslubeiipi / rnožke slabosti, polucij-, žgečo vooo, i močenje postelje, puftčauje krvi, zubl je rl V' de, in za vse bolezni im hnrja, a roba 1 in živcev. Tudi pismeno po nujnov^jSem ■ znanstvenem postopanju z neŠko.lljivimi sredstvi. 49-90-JU4 C. Stroetzel, »pecljalni zdravnik Llndan am Bmlensee. KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih Solin gospodarjem v pouk. prodaja TISKARNA DOLENC v Trstn mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več. E. KRAMER, Kar komu ne ugaja sprejme se brez prigovora franko nazaj. TRGOVSKA TVRDKA Bernhard Tidio Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : lo—io—a Uzorci in ceniki zastoj in franko. Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dol;; kompletno »bl^ko f A Ostanek hla^a za vr lin i suknjo snma volna 2.10 m. d dga za celo vrlino snknio f. f(.50 Deset metrov Terno -eloure sama volna 00 ctm Široko v vseh modernih barvah f -I Deset met. kariranega b!aqa za OBLEKE 00 rim širok« ga za celo obl-ko t % »<» Kos ltunibnr£ke#a OKSFORDA ki se da oprati. d>d»re bnže 29 komolcev pn-po|r*oma f -1 50 Kos zefira rmjboljc m mozolj nnajernega l> aga zii moške košulje m b ''<) komolcev C » r»a Ostanek PALMERSTOM, 2 10 m-t d dif. za popolno zimsko >rf.k'i»t f H, Kos domačega PLATNA V4 29 komolc. f a r»o h, HO konioic f. a ,-,o En kos M'jŠOIJNE s/4 širok, 30 kmiioloe« popolnoma, bolji )<■ id»tnn f. <1 r.O Ostanek štajersk. nwu sokna i rn /a celo lovoko «nk"'<» f a Deset met. kalmukn črteŽ po modi *n <1 a opr(lti fiOtttni. f. Deset met. V'alari.jna flanele ki se da opritti na |>nl volna p«, najnovejših rim rij ah 60 .-tm t' 4 Deset metrov Baršena za ob'ek- ki s * da oprati, krasni v '.orc.i « 0 ctm širok t' ■!.— Košulje za gosp. klaliivsk i blugo, b^-ln ali harvane I t'1 1 80 n. r. uo K .šu je za GOSPE iz cbilVoiitL, vez.otf 3 košulje f r.O De* Ho /..■lo u do dvanitjs ni-i. nst nkov landskiti tapelov ■ rpH/nih r :» r>n edna ijanntura R1PWA ■Mf za d Ve ogrinjali za postelja in jeden nrzni i>rt, f 1 f»0 Deset meirov Nigerskega valjanega sukna suma volna. inijnoveJSe b|»g i za jnsenske in zimske obleke dvojne 4 r kost,i f • Jedna garnitura Jute za dve ogrinjali za postelj in j 'd"ii miztii |*rr f :i .'tO Zaveza OD JUTE po turšk m ozonu, nnp^liift f. :| r»«p Kuj uhiffuna Nr. C f;0 kom dcev popol ■ oma f. :i .'»O Nr CC n-ii hol j f u so Kna konjska PLAHTA 190 ■•tni dolgu 130 ctm 5 roku prav dobre l.a* f i r>(» Jopica /a gospe \i,i ovčje volne (Jersey), v vsi-li h- r-v«li ki hc lepo podaje r * Kanevas i/i Širok, 30 komole lila f 1 phitnuii 30 kmni'h . lila rudeč t' O Zimski OGRTAČ "/« dote • i r.o Dvojata ruta od VELURJA- B/< dolg« hm m i vo mi t » 5«» Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab, Tiskarna Dolenc v Trstu.