Katolišk cerkven list
Teči\l VMM t.	V Ljubljani 25. />ro senca 1865.	MA*9 4•
X Mšeie rehe r svetinji Afriki.
Te dni je prišel iz Hartuma domii rokodelic France Bališ, ki je bil s poslednjo odpravo z g. Provikarjem na Beli reki, in je bil tam gori zbolel. Naznanil nam je marsiktere reči od tam gori, ktere častitim bravcam ne bodo brez mikavnosti, zlasti dokler bolj natanko popisovanje od samiga g. Provikarja ne pride.
Od popotvanja tje gori pripoveduje, s kolikim veseljem in častjo >o zamurci g. Provikarja sprejemali. Povsodi so jih že poznali in se veseli k barki drenjali, zlasti pa na misionski staji v Gon-dokori. Silo ljudstva je naprot peršlo; otroci so se za roke sprejemali, pred barko skakali, ter kakor v kakim obhodu pred njo šli. Gospoda misionarja Oton Trabant in Jernej Možgan sta jim bila kakih 14 dni deleč naprot peršla. G. Trabant je bil bolan, in dalje proti Hartumu odpravljen, je bil na potu umeri. Za g. Možgana pa so precej tam, mendc v deželi Kikov, naredili kočo ter novo misionsko stajo ustanovili, ki se imenuje „pri sv. Križu". Pustili so mu živeža, nekaj služabnikov in eniga tolmača. V tem kraji je malo ljudi in malo hiš, ljudje so pohlevni in ne nosijo orožja. Le Šiluki in Bari so zlo oboroženi, sicer ne. Nazaj doli grede so g. Možgana že v drugi koči našli, ker se je bil zavoljo prevelike vode mogel preseliti. Bil se je dobro ustanovil in je tudi že šest krav imel. Gospod Martin Dovjak je bil že poprej v Gondo-kori umeri. (i. Možgan se je bil mende enkrat v Gondokori z ljudmi sperl, ko so hotli misionske reči ropati in on ni pustil; b.l je o ti priliki tudi ranjen. Zavoljo tega je morebiti mislil, de bo na drugi staji zamogel več do briga storiti. Ljudje duro "pridelujejo, po nekterih krajih se pa ie samo od rib žive: z nekakimi vilami ali špičastimi rogovilami po cele dni po vodi štokajo, de bi kako ribo nataknili, pa včasi se jim dolgo dolgo nič ne naleti.
Ko so prišli do »silukov, so g. Provikar poslali kralju, ki več dni deleč od reke stanuje, lepo oblačilo v dar. Ta kralj je mende silo silo bogat z obilnim zlatarn, ker mu morajo podložniki slonovih kosti nositi, de ž njimi kupčuje. Vesel g. Provi-karjeviga dani jim pošlje iz hvaležnosti tolstiga vola, in naroči, ko nazaj pridejo, de jih bo ali on čakal, ali pa naj se Ahuna Sulejman sami k njemu potrudijo.
Na misionskim stanovišu v Gondokori so hili skorej neprenehama vsi obsuti od ljudstva: po več sto jih je vsak dan prišlo in se v hišo gnjetlo. Tudi so jih pogosto nadlegovali za darila; marsikteri je tarnal: mager, mager! to je, lačen la-
čen ! in gosp. Provikar so mu kak sklenast biser (igračo iz glaževne) dali, za kteriga si je berž tekel mirise kupit.
Tudi znani Mogii je s to priliko spet v svojo domačijo prišel k spreljubim svojcam, od kterih je tolikrat po poti s toliko sladkostjo govoril, in ravno tako tudi od svoje ljube dežele, od čudnih zver in obilnosti mleka, ki se tam gori znajde. Za misionsko stran je on svojo nalogo dobro rešil, de nič boljši ne. Že po poti je večkrat pravil, kako se bodo ljudje okrog njega zbirali, ko doimi pride, iti tako je tudi res bilo. Vse živo ljudstva ga je ob-sulo; Moga pa jim je tako lepo, tako mično pripovedoval, kje de je bil, kaj de je vidil in skusil itd. itd., de so bili vsi vanj zamaknjeni, in vse to z nekako resnoto in postavnostjo, de so se g. Provikar sami močno čudili ter so ga od tistihmal še veliko rajši imeli, kakor poprej. Mislil bi bil kdo, kdo ve, kako lepo se bo Moga napravil, ter se pred svojimi rojaki mogočno skazoval in ponašal; Moga pa je ostal v svoji vsakdanji slabi obleki, ktero je po poti nosil, desiravno je drugo lepo shranjeno imel, tako, de so mu potlej g. Provikar sami novo obleko dali. Nabral si je verh tega po poti še mnogoterih druzih dražčic, čepinj , mazil itd., kar je že po poti rajši skrival, in tudi domu pridši, skušal vse na skrivnim ohraniti; se je morebiti bal, de bi ga ljudje preveč ne nadlegovali in teh zakladov iz njega ne izpulili. Moga je nekaj dni deleč od Gondokore doma; bil je šel na dom svojce obiskat, pa je spet nazaj prišel: tudi njegovi ljudje so ga prišli že obiskat. Sicer bo pa odsihmal zme-ram v misionski hiši ostal, po svoji zmožnosti kaj pomagal in bo z vsim preskerbljen.
Čez nekaj časa so bili g. Provikar še nekaj dni deli naprej šli — gori v neke hribe. Gospod KohI jih je bil nekoliko spremil: ko pa domii pride, je tožil, de ga glava boli' in se je ulegel. Bilo ga je solnce prepeklo (Sonnenstich). Ni se mogel po tem več ozdraviti, desiravno so bile mnoge zdravila poskušane. Ko se gosp. Provikar vernejo, so ga spovedali, obhajali in med obilnimi in milimi solzami v sveto olje djali. Cez dva dni je po težkim smertnim rinanji umeri. Ta gospod, desiravno je malo tednov gori bil, je vender po g. Provikar-jevim pričevanji veliko dohriga storil. Ce je kje kak prepir vstal, precej je bil tam, ljudi pohlevno miriti: če je bil kdo ranjen, mu je precej s svojo arniko, y. ohezili itd. na pomoč pritekel. Silno veliko veselje je imel do ubozih zamurskih otročičev, in jc storil, kolikor koli je premogel v začetku. Tisti večer koje pokopan bil. so zamurci dolgo v noč tako miložalostno na njegovim grobu peli. de
je res njih petje našim mertvaskim pesmim nekaj enaciga imeio. Oiroei so serčni, veseli in močno brihtni: vse jim gre hitro v glavo: keršanski nauk, laški jezik, ki so ga nekteri že nekaj znali, mnogotere vaje itd. Eni so zgodbe sv. pisma po svojim jeziku že lepo znali. Tudi imajo dobre gerla in lepo poj". Perhajali so zjutraj, so čez dan v misionski hiši ostali, dobivali jesti in vse potrebno. Zvečer so nekaj matere po nje hodile, nekaj so jih g. Provikar donni spremljali; otroci pa so domu grede lepo lepo „Te lleum laudamus" (zahvalno pesem) peli. Neki okoli 40 fantičev in toliko de-kličev so bili g. 1'rovikar lepo oblekli, kteri so od prevelikiga veselja skakali in sami niso vedili, kaj bi počeli. Ko so odrašeni to vidili, so tudi oni hotli obleko imeti. Ali vsi, ali nekaj teh otrok je bilo tudi keršenih.
Pred g. Provikarjem ljudstvo silo veliko spoštovanje ima: velikrat so jih strašno ojstro prijeli, iu jih hudo ušteli; ljudje pa so s spoštovanjem poslušali. Take okolišine so bile p., ko so v barko vse preveč rinili, ali v hišo, ker, če ne odležejo, ni v stanu nobeden nič delati. Ko černuli notri pride, se na tla ulcže, in začne tam iz svoje velike pipe puhati, de se vse kadi, pa gleda. Posebno radi so muziko poslušali; kadar se je odznotraj lisharmonika glasila, jih je velikrat vse živo okoli barke bilo. Nekiga dne so za misionske potrebe od zamurcov les kupovali: prigodi se pa, de je eden /med njih hlodič, ki je že kupljen in tje postavljen hil, skrivaj vzel in ga hotel spet prodati. Ko gosp. Provikar to zvedo, so hili silno hudi, ukažejo dva sinka pripeljati in tje postaviti, sami pa nekoliko višej stopijo, in jih začno z veliko resnoto in tehtnostjo učiti, kakšna pregreha de je to in koliko strahovanjc de zasluži itd. Vsi so tiho in spoštljivo poslušali. Tako so jih hili tudi prijeli, ker so hili hišo ranjciga Angela Vinko-ta razdjali in več blaga poropali, izgovarjajoči se, de so mislili, de je to Sardinskiga konzula. Obljubili so, de bodo vse povcrnili ter lesu prinesli.
Njih opravila so z mnogimi šegami spremljane. Ko so misionski vola kupili in so ga zamorci prignali. jih je veliko okoli njega ostopilo, so peli in mnoge mnoge reči in šege .tganjali, prejden so ga zaklali.
Ljudje so voljni in sploh podučljivi tudi za rokodelstvo. Dokler je llališ še mogel, je mizarske reči /.deloval, je naredil dolgo mizo za otroke, omaro itd.: trugo za g. Kolila je od hude bolezni že komaj skupaj spravil. In pri tem je že imel eniga ccrniga fanta, de hi ga bil mizarskiga učil, kteri jc hil prav priden iu je vedno pri njem hil. Sicer pa su tudi otroci take natiire kakoršne pri nas; en dan pride k poduku, pa ga spet ni. Tudi brez hudoiinih jezikov ni. Kar neiitcgama je pritekel, in privpil kteri novooblečenih otročičev in svojo obleko nazaj prinesel, ker jc slišal praviti, de so jih za to tako oblekli, de jih bodo zdaj seboj vzeli. Pa sc je tudi dal umiriti, ko so mu dopovedati, de to ni res.
Čudno je, de s tem, kar nam je nar bolj zaničljivo. oni pa svoje spoštovanje skazujejo, namreč s pljuvanjem. Ko so misionski peršli gori, so jih ljudje vse opljuvali, po obleki, v obraz, celo altar. mašne obleke — vse so opljuvali, - iz zgolj spoštovanja in češenja.
Pustili so v Gondokori gosp. Provikar 4—5 služabnikov, zmed kterih se posebno na eniga zanesejo. Obljubili so pa ljudem, dc se bodo kmalo
spet vernili, in de bodo zvonove perpeljali, kterih so ljudje posebno željni bili, ko so jim pravili, kaj de bo to. Gospod Provikar se namreč z unimi ljudmi gori čisto dobro razumijo in se lahko vse pogovore; po poti pa ne tako, ker je skorej vsak dan drug jezik. Precej ko je novi oddelik v Har-tum prišel, so imeli namenjeno, spet nazaj na Belo reko se podati, de bodo misionsko hišo in eerkev zidali, ter za razširjanje svete vere dalje delali. Po tem takim so zdaj na poti, ali pa že na mestu.
Iz znaniga žalostniga boja med Sardinskim konzulatu s pajdaštvam vred, in med zaniurci nam pove Bališ en zgled, kako močno se zaniurske der-žine med seboj ljubijo. Pri ti priložnosti je bil u-streljen neki otrok. Njegova mati priteče, nezmerno žaluje, se na tla verže . . . vstane, ga na ramo zadene, gre ž njim in strašno joka, in drugi ljudje ž njo. Ko pa vidi, de je tudi njen mož ranjen, kar na ravnost v vodo teče in se hoče utopiti. Pa va zmed černih sta jo bila obvarovala. Tudi drugi so strašno vpili. —
Knavsa, kovača so bili kupci preslepili, de je bil z njimi na Belo reko potegnil, kjer je s slono-vimi zobmi kupčevati mislil. Bil je pa čez nekaj časa neki v tistih krajih umeri, kjer gospod Mož-gan svojo stajo ima.
Kardinal JKezzofanti.
(Konec.)
Ta prigodek vender je pesebno omenjenja vreden, ker Albanski jezik nima nobene sorodnosti z nobenim drugim znanim jezikam, ne cvropejskim ne azijaškim. Razun malo grcškili, turških iu ilirskih besed, ki so se v ta jezik s časam vteple, zato. ker so Albanci vsredi teh treh narodov, njih jezik ni podoben nobenimu drugimu zmed tistih, ki jih je Mezzofanti znal**), in vender se ga je on v dveh tednih navadil. Gotovo so toraj Nemci prav imeli, da so zanj novo ime skovali, ker so ga Spraclienbandiger imenovali, zakaj on se ni santo vsakiga jezika tolikanj navadil, da je lahko knjige prebiral, ali se tudi v njem za silo pogovarjal; na-ka! on je tudi vsaki jezik, kateriga se je enkrat lotil, tako si prilastil, da ga je brez vse težave govoril, in tudi pesmi v njem pravilno skladal. On se je navadil tudi vsih narečij, tako da jc vcdil ločiti Engleza od skotea ali od Irca, Korošca od .stajar-ca ali Avstrijanca, Kranjca od Korošca in .štajar-ca itd. V kterim koli jeziku je kdo začel z njim govoriti, v tem je Mezzofanti vedil z njim se pogovarjati, in sicer tako dobro, da si je vsakteri mislil, da govori s svojim rojakam. Opomniti je treba, da je tako čisto govoril osem in sedemdeset jezikov. Mitridat, ki je bil poznan in sloveč zavoljo mnogo jezikov, ki jih je govoril, tako da je njegovo ime v prigovor prešlo, da Mitridat ravno to pomeni, kar poliglot; je vender mende malo več, kakor le četerti del jezikov znal, ki jih je Mezzofanti govoril. Razlika med obema je bila tudi ta: Mitridat se je mnogo jezikov navadil iz prazne ča-stilakomnosti, zato da so ga častili in spoštovali kot čudo jezikoslovcov; Mezzofanti pa se jih je učil, da je mogel s tim znanjem svojimu bližnjnnu pomagati, posebno v dušnih potrebah, in pa tudi.
•) On sam je hil le misli, da je Albanski jezik bel/, ko . • ostanek jezika nekdanjih 1'elasffov. (Jl»j Civiltii t; »lt >-Ii cNo. \U v o t. \ II. p. 57*4.
da je učene knjige vseh jezikov prebiral in se iz njih nmofo koristniga navadil. Znane so mu bile dela Klopstoka, Gothe-ta, Siler-ja, slegel-na; vedil je iz glave povedati po cele stavke iz Bosue-ta, Burdalu-ta, iu Masiljon-a, ali iz Racine-ta, Mo-lier-ja in Kornelija; ravno tako je dobro poznal naj imenitniši pisatelje španske, portugiške, angleške, pruske in drugih evropejskih narodov. Učil se je sanskriških pisav, in modroslovskih in basnoslov-skih sostavov Brahminov in Budhistov v Indii; bral je dela Konfucija, in vsih naj bolj učenih Kineških mandarinov do današnjih časov, z eno besedo: cela rajda stariga in noviga slovstva je bila njemu odkrita, in s svojo marljivostjo in bistrim umam si je ne malo teh nezmernih zakladov prilastil. Zgodovina, postave in ustave, in pa verske zadeve vsili časov in krajev so ga naj bolj veselile, ter se jih je naj raji učil; in v vsih teh vednostih ga ni bilo moža, bodi si kolikor koli učeniga, kteri bi ne bil občutil, da ga Mezzofanti dokaj prekosi.
In vender akoravno je bil Mezzofanti tako silno učen, je bil čuda ponižen in pohleven in prijazen z vsimi. Ko ga je O. Brešiani enkrat vprašal, kako se je mogel navaditi tolikanj jezikov, mu jc odgovoril: „Jaz menim, da je Bogu dopadlo, mi ta veliki dar jezikov podeliti, ker siin ga zanj prosil, ne zato da bi se z njim hvalil, in da bi me svet zavoljo tega častil, temuč samo za zveličanje duš*, in potem je povedal, kar smo uže omenili, da je v Bolonjskih bolnišnicah večidel sc jih navadil, ker ga je bolelo viditi, da ne more spovedovati ptuj-cov, ki so bili vender katoliški kristjani, in pa ker je želel, da bi pomagal komu iz njih, ki so bili protestanti, se k pravi veri spreoberniti; da je za tega voljo pridno se začel učiti tako dolgo , da j i iT* je umel in z njimi govoriti mogel; da je potem, ko je uže en malo njih jezike govoril, po cele ure pri bolnikih sedel, tem svete zakramente delil, z unimi se prijazno pogovarjal, in tako počasi se navadil njih raznih narečij; da nazočnost nekterih iz spanskiga, Portugalskiga in Meksikanskiga pregnanih Jezuitov mu je pri tem mnogo pripomogla; da ni nikoli opustil nobene priložnosti, v kteri je mogel dobiti kak slovar ali slovnico kakiga ptujiga jezika, ali pa se soznaniti s kakim ptujcam; in naposled, da pri tem prizadetji mu je Bog dal dokaj ročne iu pripravne orodja govorjenja, tako da sa-daj dovolj gladko in čisto vse te jezike govori.
Ali ne samo v Bolonji se je Mezzofanti z neutrudno marljivostjo ptujih jezikov učil, zato da je mogel mnogim k zveličanju pomagati, temuč je tudi potem, ko je v Bim prišel, se še na dalje učil in s tim svojim znanjem mnoge dela ljubezni doprina-šal. V Rimu je lepa naprava, ki seji pravi „casa de' ca te cu m eni", v kteri je vedno od dvajset do petdeset oseb, judov, turkov, zamurcov, poganov itd., ki se kristjanske vere uče, da potem sv. kerst prejmejo. Nazočnost tako slavniga jezikoslovca in tako pobožniga duhovnika, kakor je bil nas Mezzofanti, v ti hiši je pač bila kaj vredna; on sc ni nikoli srečnišigaštel, kakor takrat, kadar je mogel te uboge sirote učiti kristjauskiga nauka. On jc bil tudi vedni prijatel in zagovornik slovečih nun, Makrine namreč in njenih Basilijank: pogostama jc njih samostan obiskaval, da jih je spovedoval in
i" i m v duhovnih in v drugih potrebah na strani stal, ;tere pomoči so bile v svojim pregnanstvu dokaj potrebne: ker je namreč on njih jezik govoril, jim je ložej in bolji v vsem pomagati mogel, kakor bi jim bil kteri drugi storiti mogel. Vsi so zares spo-
znali, da je Mezzofanti ta dar jezikov rabil kol orodje kristjanske ljubezni. M. Mouravief, razkol-niški grek in zgodovinar ruske deržavne cerkve, tudi ravno to od njega priča, in pripoveduje, s koliko poterpežljivostjo je Mezzofanti večkrat v tedni ubogo rusko deklo obiskoval, ki je bila vzeta v Rimu v klošter, da bi bila v katoliški veri podu-čena, kar pa tiste dobre nune niso mogle same storiti, ker niso znale ruskiga jezika. Ali predolgo bi terpcio, ako bi hotli le v kratkim omeniti vsih del ljubezni, ki jih je pobožni kardinal Mezzofanti z veseljem doprinasal pri vsaki mogoči priložnosti; to pa lahko vsaki sam spozna, da v takim mestu, kakoršno je llim, ki je poglavitno mesto vsega keršanskiga sveta, je takih priložnost vselej dovolj. Res je, da ni bil on izvoljen za tolmača o slove-čim shodu papeža Gregorja XVI. z ruskim caram v letu IS4.>, ker je bil papež si k temu izvolil, mende iz politiških vzrokov, angleškiga kardinala Akton-a. Ali vender ni hotel car mesta Itima popustiti, prejden sc ni soznanil s tim možem, od kateriga je tolikanj slišal; prosil je toraj, da bi jra ta kardinal obiskal, in ko sta nekaj rusko iu potem poljsko se med sabo pogovarjala, je rekel, da tako dobro rusko govori, kakor on sam, ali kakor vsaki rojeni rus. Kardinal Mezzofanti pa ni mo^el čara pohvaliti zavoljo poljskiga jezika, temuč je rekel, da car poljskiga ne govori gladko. Od konca, ko so sadanji'papež l*ij 1\. na stol s. Petra se usedli , je bil Mezzofanti tolmač med njimi in med sc-kib-Efcnditam, kteriga je bil v Rim poslal turšk. sultan jim srečo vošit k njih povikšanju, in ker jt bil ta turk en celi mesec v Rimu. in je toraj večkrat z Mezzofantitam govoril, se jc tudi čudil, da kardinal tako dobro zna nc samo navadniga turški-ga jezika, ampak tudi gladko govori naj težji narečja naj oddaljenejših turških dežel, ki so pod turškim sultanani.
Ko jc bil strašni punt v Itimu vstal, in so sv. oče papež Pij l\. iz Itima pobegnili iu na Vcapo-litanskim prebivali, so tudi kardinali sc razšli na vse strani, samo dva ali trije so v Rimu ostali, in eden zmed teh je bil Mezzofanti. Neutrudno učenje mu je bilo namreč naposled tudi na zdravji škodilo; k bolezni se jc pridružila še žalost čez štrasne prekueije in hudobni punt, in vedni strah, v kterim je tiste nesrečne dni v Rimu živel, ga je še bolj pobil. V kratkim ni bil več v stanu iz svojih slanic se podati, in le z veliko silo mu je bilo mogoče v svoji domači kapeli sv. mašo brati. Mesca februarja 18411 je bolezen hujši in nevarniši postala. in 15. dan marca je uže umeri. Oo svoje poslednje ure je bil čiste pameti, in v lep zgled vsim pričujočim vse pobožnosti opravljal, ter molil za se in za cerkvene potrebe, iu svoje molitve združeval z molitvami svojiga domaciga kaplana iu vsih svojih poslov, ki so okoli njegove postelje klečali in za umirajočiga molili. Drugi dan po njegovi smerti je tadašnji minister uka, g. Gcrardi, tudi iz Bolonje doma, hotel, tla naj ga nekteri učenci vse-učiliša do groba spremijo, ali vender se to ni zgodilo, ker je bil kardinal naravnost izrekel svojo poslednjo voljo, da naj ga, kar je mogoče, tiho iu na skrivnim pogrebejo; in ker ni bilo pripuseno, da bi bil z navadno častjo pokopan, kakor so se sicer kardinali v mirnih časih pokopavali, on tudi ni hotel druge časti, posebno take ne, kakoršno so mu hotli skazati puntarji in prekucuhi, ki so tistikrat v Rimu gospodovali. Storilo se je tadaj popolnama vse tako, kakor je sam ranjki želel: njegovo truplo
je bilo zvečer druziga dne po njegovi smerti preneseno v cerkev svetiga Onofrija, od kteriga in po kterim svetniku se je klical; nobeden ni sel za po-grebšino, samo njegovi posli so ga do groba spremili, v tem ko so hudobni puntarji in izveržek ljudi se jim pačili in jih preklinjali. Sadaj kaže kratek grobni napis, ki mu ga je napravil Mr. Lau-reani, mesto blizo tam. kjer je sloveči Taso pokopan, kjer počivajo pozemeljski ostanki tega izverst-niga jezikoslovca in pobožniga duhovnika. S.
Ogled po Siorenzkim.
Iz Ljubljane. Gospod Kamilo Mašek si je namenil bukve na svitlo dati, ktere bodo imele uami-n, cerkveno muziko in ljudsko petje povzdigniti in v boljši stan spraviti, zlasti pa gospodam učenikam po kmetih s dobrimi in sostavno napravljenimi bukvami njih uk in lastno rabo zlajšati. Iz tega namena prosi imenovani g. učenik vse tiste, ki se z domorodoim pevstvam, muziko ali sploh z učenjem pečajo, de bi ga v tej potrebni reči podperali, ter mu blagovolili spisano pošiljati, kar so v učilstvu skusili, za dobro spoznali, iu kar menijo, dc bi bilo želeti itd. Tudi prosi za slovensko-nemške, ali pa samo slovenske pesmi, ktere bi bile ali za otroke v šoli, ali pa za cerkev pripravne. Imena spisavcov ali pošiljavcov spisov, pesem in napevov, ki bodo za to delo pripravni spoznani, bodo naznanjene. Liste zastran pozvedovanja in vprašanja naj bravci blagovolijo pri ime-uovanim g. K. Mašek-u (na spod. Poljanah štev. 58) v oprosrenih listih oddajati.
9 Kavno smo slišali, de bota častiti duhoven Olivicri in častiti O. Andrej iz Celovca, kjer sta časti-tim 1'ršulinaricain 6 zamurskih deklieev v odrejo izročila, prihodnjo saboto v Ljubljano prišla in ene dni pri nas se mudila.
Hazfjteti po ker*an*kim srefu.
Iz Ostrigona. Njih svitlost kardinal in ogerski pervak Scitovski so dali v Rimu drag kelih iz čistiga slata za ostrig»nsko novo cerkev narediti. Na eni strani je podoba bi. Marije Device in dan razglašenja njeniga neomadeženiga spočetja; na drugi strani obraz Njih svetosti Pija IX. — Sveti Oče so obljubili za 15. vel. serpana eniga svojih kardinalov do Ostrigona poslati, kteri bo v imenu sv. Očeta pričajoč in bo en del bazilike posvetil.
Is Turina. Proti nasvetovani postavi zavoljo raz-dertja samostanov je 25 vikših škofov in 5 vikarjev upor (protest) vložilo, v kterim se imenovana postava krivična, uepoetavna in družbinsko varnost spodrivajoča imenuje.
Po lanskim rimskim duhovniškim imeniku so slavno vladajoči papež Pij IX. že 258. namestnik Kristusov. Sv. Oče so bili rojeni 1792. leta 13. velieiga travna v Ninigaglii, so tedaj G2 let stari in vladajo sv. ccrkev že 9. leto. Zbor kardinalov šteje f>8 udov; 2 mesti ste tedaj izpraznjene. Zmed njih je kardinalov škofov <>. kardinalov duhovnov 49, 13 pa kardinalov diakonov. 2 sta še imenovana od Pija VII., 3 od I.eona XII.. :I4 od Gregorja XVI. in ostalih 29 od Pija IX. 30 kardinalov ne prebiva v Kimu, ampak v raznih krajih sveta; zmed vinih škofov so v zbor kardinalov sprejeti: bohinjski, ravenski, fermski, mehlinski. ferarski, lijonski, praški, mesinski. benevenski. lisabonski, ncapolnki, imol-hki. burški, toledanski, bezansonski, scviljski, remski, kolin.-ki. brakarski, vestminster»ki. kapuanski, sinigaljski,
bordoški, ostrigonski, turški; zmed škofov pa: osimski, viterbski, ješki, montefiaskonski, gabski. Dva kardinala sta redovna duhovna, 1 iz kamaldulenskiga, t pa iz kapucinskiga reda.
V Londonu bodo z milimi darovi veliko cerkev ■vetimu Petru v čaat in vsim katoliškim narodam t prid zidali; bodo pa pri ti cerkvi pridgarji in spovedniki iz mnogoterih narodov in zarjeni v mnogoterih jezikih. Potreba take naprave je razvidna, ker v tem mestu okoli 200.000 katoličanov, večidel ptujcov, prebiva. Sveti oče Pij IX. so to početje blagoslovili in tistim, ki bodo k temu delu kolikor toliko pripomogli, odpustkov podelili. Mili darovi za to cerkev se že pobirajo po Laškim, Francoskim, Angleškim, Nemškim in Avstrijanskim. V našim cesarstvu se je žs čez 20.000 gold. nabralo.
Zvezdice za zoio.
Basen. Kaj je basen? Basen je mična povestiea, ki nekaj druziga Domeni, kakor to, kar je povedano, za to de se iz nje lop nauk posname. Taka basen je naslednja:
Moz in miška.
Mož najde miško; mu je všeč in jo v nedrii nosi. Dete pa mu rece: ^Zapodi miško, prejden zrase, do to ne bo uklala". Mož jo zapodi. Iz miške pa je bila podgana. Zdaj pa podgano k sebi vzame. Dete pa kliče. „Verzi podgano od sebe, de ne zrase in ti ne škoduje". Podgana pa se spremeni v černo uiače. Tudi mače vzame v naročja. Dete vpije: „Preč z mačko! ko bo ▼eči, te bo opraskalau. Iz mačeta pa je bila kača, in mož je rad vidil, kako se mu je kača sukljala okoli roke. „Treši jo preč!u opominja dete, dokler te ne vgrizne". Jo verže od sebe. Ko bi trenil pa je bil iz kače zmaj (lintvern). Mož se je hotel na pošast usesti, duto pa je vpilo: ,Beži spred zmajal oatrupil te bol" Je bežal, in zmaj se je spremenil v leva. Mož se k levu bliža; lev ga močno zgrabi, in mož se mu hoče istergati, — pa ne more! Dete pa mahne po levu, io lev se spet v miško spremeni, in— mož se miške svoj živi dan nič več ni dotaknil. — Vedi, kdorkoli to bereš, de mož si ti, dete je vest, miška pa strašno hitro rastejoči greh, kteri te bo zajel in pogubil, če se ga precej v začetku ne varuješ. (Janša - „SpiegeI".)
Sveto branje.
Ko je bila s. Terezija še le sest let stara, je bilo njeno nar veči veselje, dobre bukve brati. Nic ji ni ljubši bilo, kakor enimu svojih nar ljubših bratov življenje svetnikov in zgodbe marternikov prebirati. To je ta otroka v keršanski serčnosti tako poterdilo, de sta skrivaj iz hiše svojih sraršev zbežala, ter hotla v Afriko med nejevernike iti, se tam za kristjane razglasit in za Kristusa umret.
Modi kaj.
Ko so za stavljenje cerkve v Ostrngu denar zbirali, je Ostrogska knezinja vergla kos zlata in zdihnila: „0 ko bi jest mogla Bogu zlato cerkev zidati tako veliko, de bi celi svet pod se vzela !*' Pričujoči kaplan ua to reče: „Sercc majhno človekovo je Bogu naj dražji cerkev".
Premembe rtuhortihte.
V l.jiihljan>ki škofi i: OskerliniAivo CVšniške dubotnije je zračeno £o-p. Ijn. Valenčiru.
Odboroma rrediuku i ud rej Aameje in Luku Jer-in. /.ahižnik: Jožef Mašnik.