NOVI TEDNIK CELJE, 12. AVGUSTA 1982 - ŠTEVILKA 32 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ISKATI IN USTVARJATI MORAMO NAČRTNO! Praznik občine pomeni za našo skupnost pregled opravljenih nalog, oceno rezultatov in tudi kritičen odnos do tistega, kar smo delali narobe. Naša misel sega v preteklost, sadanjost in priho- dnost. Kljub vsem težavam, ki so pestile naše gospodar- stvo, kljub vsem odrekanjem, ki smo se ga brez večjih odporov privadili in kljub napovedim, da bomo morali s takšnim načinom življenja nadaljevati, smo v prete- klem obdobju zabeležili vrsto delovnih uspehov. Z novimi objekti smo razširili in povečali obstoječo pro- izvodnjo in omogočili velikemu številu delavcev zapo- slitev. Nedvomno gre za velike zasluge posameznikov in vseh delovnih ljudi v tistih okoljih, kjer so dosegli pomembne delovne uspehe. Ob vseh pozitivnih Ugotovitvah ugotavljamo, da so določeni posamezniki in skupine delovali mimo norm našega samoupravnega sistema, da so nekontrolirano trosili družbena sredstva in s tem niso upravičili po- membne naloge, ki jim jo je zadala naša družba. Bilo je tudi nekaj poizkusov samovoljnega obnaša- nja in zavajanja delavcev, vendar so bili ti izpadi pravo- časno zatrti. Za nami je težko, a vendar uspešno obdobje. Smo v času, ko smo ob vseh administrativnih ukre- pih ugotovili, da moramo zmanjševati skupno, splošno in investicijsko porabo. Razmere so takšne, da bo za- radi manjše investicijske potrošnje počasnejši tudi naš razvoj. Še posebej zaradi tega, ker smo manj razvita družbe- nopolitična skupnost. Izkoristiti moramo tiste možnosti, ki bodo ob vseh ukrepih stabilizacije imele določene prednosti. Ena izmed takšnih je vsekakor - pridobivanje hrane. Z ustrezno ekonomsko politiko na tem področju bomo lahko dosegli pomembne uspehe. Razmere se v tej panogi gospodarstva spreminjao v pozitivni smeri in izkoristiti moramo vse naravne možnosti ter prido- biti čim več hrane. Vsi zaostreni ukrepi, s tem pa tudi veliko težji pogoji gospodarjenja pogojujejo, da se nekatere organizacije združenega dela in druge sredine zapirajo. Pogoji za družbeno dogovarjanje so vse težji. To je postalo že skoraj ustaljena praksa - na ta način ne moremo več delovati. S takšno prakso je treba odločno prekiniti in dati dogovarjanju ustrezno mesto. Ta pojav je med ostalimi prisoten tudi v krajevnih skupnostih. S krepitvijo delegatskega sistema, dogovarjanja in povezovanja, bomo združeno bistveno lažje premago- vali težave. Pred nami je boj za drugačno ravnanje v vseh oko- ljih, spoštovanje zakonitosti, boj za večjo odgovornost, za to, da bomo porabili le toliko, kot sami zaslužimo, da se ne bomo zadolževali za več, kolikor lahko vr- nemo in za vse, kar lahko pripomore k uspehu stabili- zacije. Ne smemo se zadovoljiti z odgovori: »sosedje še delajo po starem«. Vsi moramo začeti živeti drugače. Bolje delati, varč- neje - bolj gospodarno uporabljati pridobljene do- brine, ter bolj načrtno iskati in ustvarjati nove! PETER KNEZ predsednik SO Šentjur FRANCE POPIT NA OBISKU ZAHVALA ZA SODELOVANJE Podelil je pet odlikovanj Minulo soboto je bil v Celju na po- slovilnem obisku dosedanji predsed- nik CK ZKS France Popit. Povabili so ga člani medobčinskega sveta ZK, re- gijskih institucij, sedanji ter bivši funkcionarji občinskih vodstev ZK. Dolgoletnemu predsedniku CK ZKS se je .za pomoč, za prizadevanje pri razvoju celjskega območja, za usp>ešno vodenje ZKS v izredno težav- nih in usodnih letih, zahvalil dosedanji sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik, hkrati pa mu za spo- min in kot darilo za življenjski jubilej, ki ga je slavil pred dnevi izročil vazo, izdelek rogaških steklarjev. Predsednik France Popit se je Zcih- valil za pozornost, hkrati pa poudaril, da bi ZK v Sloveniji ne imela tolikšnih uspehov, če bi ne bilo množice priza- devnih, osveščenih članov, če bi ne bUo požrtvovalnega prizadevanja medobčinskega in občinskih vodstev ZK. Član predsedstva SR Slovenije Franc Popit je ob tej priložnosti podelil viso- ka odlikovanja petim tovarišem za nji- hovo dolgoletno in prizadevno delo v ZK in samoupravnem družbenoeko- nomskem razvoju. Z Redom republike z bronastim vencem je bil odlikovan Cveto Knez Sz Laškega, z Redom za- slug za narod s srebrno zvezdo Alojz Kikec iz Velenja, z Redom dela s srebr- no zvezdo Andrej Mavri iz Laškega, z medaljama zaslug za narod pa Boris Krizmcinčič iz Šentjurja in Miran Ah tik iz Velenja. J.KR. ZMANJŠALI SO ŠKODO V BRASLOVČAH Neurje, ki je divjalo okrog Bra- slovč, je po zadnjih podatkih pri- zadelo 42 hektarov hmeljiSč. Ve- Uko škode pa so odpravili, saj so dela zmožni krajani iz Braslovč - 250 jih je bilo, dvignili na njivah kooperantov skoraj 13 hektarov hmelja nazaj na žičnice, na pre- ostalih hmeljiščih, ki so last Hmezada, pa so to delo opravili delavci Hmezada. Poudariti je treba, da so kooperantom poma- gali tudi mladinci iz Sipa v Šem- petru. Trideset mladih je namreč pomagalo kmetom v težavah. J. V. KRAJEVNI PRAZNIK V VINSKI GORI Pretekli teden so v krajevni skupnosti Vinska gora praznova- li krajevni praznik. Tako kot vsa- ko leto so tudi letos slavili delov- no. Namenu so predali dva odse- ka krajevne ceste v skupni dolži- ni 1,5 km. Asfaltirali so cesto od Stravsa do Blažeka in od Prelske do Mej. Pri gradnji so se izkazali krajani sami, opravili so več kot tisoč udarniških ur, z denarjem pa jim je pomagala tudi Samo- upravna interesna komunalna skupnost Žalec. Med tednom so imeli športna tekmovanja v šahu, nogometu, rokometu, streljanju z zračno, malokalibrsko in lov- sko puško. T. TAVČAR POVORKA KMEČKIH VOZ SKOZI BRASLOVČE J Braslovče so bile letos kraj, kjer se je odvijalo vse okoli praznika savinjskih hmeljarjev, ^tos jim je veselje grenila z neurjem povzročena škoda, saj so prav tiste dni obešali ^ozorel hmelj nazaj na žičnice, dozorelega pa že obirali. Več o vsem tem preberite v Posebnem poročilu na 5. strani. (Foto: TONE TAVCAR) CELJE POLETI TURISTOV PA NI Pač, dva, toda zaradi sina vojaka Konec prejšnjega tedna smo zavrteli telefon in pov- prašali recepcije celjskih ho- telov, koliko gostov je tre- nutno pri njih. Niso nas zani- mali tisti gostje, ki pridejo v Celje samo prespat in že zju- traj nadaljujejo pot naprej. Hoteli smo izvedeti, koliko je v Celju ta čas turistov, ki so si prišli ogledat naše me- sto in njegove znamenitosti. Čeprav smo pričakovali, da jih ravno veliko ne bo, nas je rezultat tega poizvedovanja naravnost osupnil. Kar vsi receptorji po vrsti so nam odgovarjali, da takšni gostje k njim zelo redko zaidejo. Tako smo razen orgcuiizirane skupine gostov v Evropi, ki po pogodbi prihajajo k nam z Nizozemske, našli le dva turista v Turški mački. Cvje- ta in Ljubomir Terzič iz No- vega Sada, sta sicer prišla k nam predvsem ^ato, ker je tu na služenju vojsiškega roka njihov sin. Ker pa sta to biva- nje hkrati izkoristila za obisk okoliških krajev in ogled Ce- lja, smo ju povprašali, kako se pri nas počutita. Takole sta pripovedovala: »Presenečena sva nad go- stoljubnostjo pri vas. Vaše mesto nama je všeč pred- vsem zaradi miru. Uspela sva dobiti tudi nekaj infor- macij, tako da veva, kaj vse si morava ogledati, čeprav morava reči, da juri^tični vodnik, knjižica, ki sva jo kupUa pri Turističnem druš- tvu, precej skopa s podatki. Čudiva se, da vašega mesta ne obišče več gostov. Vendar bcez reklame zunaj mesta ne boste pritegnili več ljudi. Mi- dva na primer nisva mogla dobiti aranžmaja preko no- bene agencije. Kompas na- ma je potem naredil uslugo in nama izjemoma uredil prenočišče v Turški mački.« Turistov torej ni. Pa ne, da bi bil naš kraj nezanimiv za- nje. Da ni tako, lepo dokazu- jejo nizozemski gostje, ki se vselej zadovoljni in z lepimi vtisi vračajo domov. Turistov ni, predvsem za- to, ker našega mesta, naših zanimivosti ne znamo ponu- diti. Možnosti je veliko, vpra- šanje je le, če se bomo vsaj v bodoče potrudili, da bo Celje postalo bolj turistično, ali pa se bomo s tem, da shajamo tudi brez turistov, preprosto sprijaznili. NADAICUMER 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 32-12. avgust 19 CELJE SINDIKAT O GOSPODARJENJU Polletni rezultati niso preveč vzpodbudni v prvem polletju so v celj- ski občini dosegli pomemb- ne gospodarske rezultate na področju zunanje-trgovin- ske menjave, so ugotovili na zadnji seji občinskega sveta sindikatov, ko so obravnava- li oceno uresničevanja reso- lucije za letošnje leto in ure- sničevanje ukrepov in aktiy; nosti za izdelavo kratkoroč- nega in dolgoročnega pro- grama stabilizacije. Tudi industrijska proiz- vodnja se je v prvih šestih mesecih gibala v predvide- nih okvirih. Napovedi zdm- ženega dela pa kažejo, da se bodo večji problemi pri oskrbi z repromaterialom in surovinami iz uvoza in do- mačega trga povečali v zad- njih mesecih tega leta. Več je delovnih organizacij, ki po- slujejo z izgubo, zlasti tistih, ki so zadnja leta stalno na meji rentabilnosti. V zad- . njem času se je poslabšala tudi likvidnost v gospodai- stvu kar lahko povzroči več- je težave pri izplačevanju osebnih dohodkov. Svet je nadalje ugotovil, da pone- kod ne izpolnjujejo nalog Ln program ukrepov za izdela- vo kratkoročnega in dolgo- ročnega stabilizacijskega programa. Na podlagi teh ugotovitev je predsedstvo zavzelo dolo- čena stališča in oblikovalo nekaj predlogov in sklepov. Osnovna organizacija sindi- kata se zavzema za dosledno preverjanje, kako se izpol- njujejo stabilizacijski pro- grami in ukrepi, ki so jih v občini sprejeli v letošnjem letu. V primeru, da se v de- lovnih organizacijah ne bodo držali le teh, bo sindikat ustrezno ukrepal. Potrebno je nemudoma ugotoviti od- govornost za nastale izgube. Delovno telo, ki ga bodo se- stavljali predstavniki izvrš- nega sveta, komiteja občin- ske konference zveze komu- nistov ter gospodarske zbor- nice, bo opravUo razgovore v teh delovnih organizacijah. Tam kjer niso napravili izvoznih planov, planov po- slovanja v zoženih pogojih gospodarjenja, nadalje poro- čilo o založenosti z reproma- teriali ter programa varčeva- nja z energijo; bodo družbe- nopolitične organizacije sku- paj s sindikatom ocenile, za- kaj niso bile te obveznosti opravljene ter uvedli ustrez- ne sankcije za tako obnciša- nje. VVE VSAKA NJIVA - RUDNIK ENERGIJE Saih.o s koriščenjem od- padkov bi v kmetijstvu Voj- vodine kot energetsko gori- vo v naši državi lahko zmanjšali porabo nafte za 3 do 4 mio ton, prihranili pa bi tudi znatne količine dru- ge energije, kot je premog, kurilno olje, mazut, elek- trika ... Raziskave so pokazale, da se da s posebnim tehnolo- ško-tehničnim postopkom iz slame in koruznice zago- toviti ogronme količine energetskih surovin. Z bri- ketiranjem kmetijskih od- padkov bi lahko namreč zmanjšali ne le porabo naf- te, temveč tudi - premoga. Strokovnjaki so izračuna- li, da bi lahko v manjših mestih z uporabo tega gori- va prihranili 43 mio ton premoga, v večjih pa celo - 84.000 ton letno. Strokovnjaki tudi trdijo, da se da z vsakega hektarja, na katerem je bila posejana pšenica ali koruza, letno za- gotoviti toliko energije, ki bi zadostila potrebam va- škega gospodarstva. To po- meni, da je pravzaprav vsa- ka vas - rudnik neizkorišče- ne energije. Posebna naožnost je tudi v koriščenju termalnih voda, biomas, sončne in drugih virov energije. Strokovnja- ki predlagajo, da bi iz teh virov energije v bližnji pri- hodnosti v vsaki vojvodin- ski, pa tudi v drugih vaseh in mestih lahko zagotovili energijo in toplotno paro za ogrevanje stanovanjskih lo- kov, in toplotno paro za in- dustrijo in kmetijstvo. To je seveda še toliko bolj pomembno, ker bo Vojvodi- ni leta 1986 primanjkovalo 2 mlrd kwh električne ener- gije. Že prvi projekti govo- rijo o tem, da bi do konca tega srednjeročnega obdob- ja v Vojvodini s korišče- njem teh oblik energije lah- ko nadomestili okoli mili- jon ton nafte letno kar bi prineslo tudi pomemben prihranek deviz. BORBA KZLAŠKOl MANJ MESA, VEČ MLEKA Kunci za izvoz v Kmetijski zadrugi Laško so ob polletju zabeležili 14- odstotni izpad proizvodnje pitane govedi, zato je tudi te- meljna organizacija Proiz- vodnja in predelava mesa v izgubi za približno 120 mili- jonov dinarjev. Za manjšo proizvodnjo od planirane je kriva predvsem lanska slaba letina pri pride- lavi krme, ki so jo pogojevale težave pri oskrbi s kvalitetni- mi gnojUi ter vedno proble- matična razmerja med cena- mi reprodiikcijskega mate- riala in mehanizacije na eni strani in cenami mleka, me- sa in ostalih proizvodov, na drugi. Očitno je, da v Kmetijski ziadrugi Laško letos ne bodo dosegli plana proizvodnje pi- tane govedi, ampak bo le-ta ostala na lanskoletni ravni. Stanje na področju odkupa se sedaj postopoma izboljšu- je in je že v tem mesecu pri- čakovati zadovoljivo oskrbo z mesom in ostalimi proiz- vodi. Ob izpadu proizvodnje pi- tane govedi pa so v Kmetij- ski zadrugi Laško zadovoljni s proizvodnjo mleka, saj je le-ta, v primerjavi v lansko- letnim šestmesečnim obdob- jem, letos narasla kar za 28 odstotkov, kar uvršča tovrst- no proizvodnjo v KZ Laško v sam vrh v naši republiki. Tolikšen porast proizvodnje mleka je rezultat načrtnih vlaganj v pasemski sestav osnovne črede, uvedene pa so bUe tudi nove proge za odkup mleka oziroma od- kupne postaje. Prihodnje leto nameravajo v Kmetijski zadrugi Laško pričeti z organiziragg^ vzrejo kuncev; za domače tržišče, predvsem pa za izvoz. V srednjeročnem planu raz- voja je na novo predviden tu- di letni izvoz do 400 glav go- veje živine. SLAVJE GASILCEVV PMŽINSKI VASI V nedeljo, 15. avgusta, bodo slavili gasilci v Prožin- ski vasi. V njihovem društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1938, je trenutno okoli 95 aktivnih in 250 podpor, iiih članov. Imajo po dve pionirski, mladinski in član- ski desetini ter eno žensko. Od opreme premorejo dve brizgalni, gasilski avto in okoli 500 do 600 metrov cevi ter so s to opremo med najbolje opremljenimi društvi v celjski občini. Zelo aktivni so tudi na različnih tekmovanjih, ki se jih pridoma odeležujejo po vsej Sloveniji. Lani so osvojili 25 prvih mest, letos pa že šest. Predsednik Gasilskega društva v Prožinski vasi je Ivan Stojan, • poveljnik Janko Hrovat, pobudnik za ustanovitev društva pa je bil Franc Ferenčak iz Prožinske vasi, po poklicu železničar, ki je v pokoju in tudi častni povelj- nik. Svoj stari gasilski dom so podrli leta 1971 ter se vselili v novega leta 1976. V gradnjo so vložili ogromno prostovoljnega dela, to pa pomeni preko 9000 delovnih ur. Najbolj delovna sta bila Martin Znidar in Branko Skobeme, ki sta si velikokrat vzela celo dopust, da sta lahko pomagala pri gradnji doma. Seveda pa so poma- gali (tudi z denarjem ali materialom in prevozi) vsi ostali. V nedeljo, 15. avgusta, bodo gasilci v Prožinski vasi slavili, saj bodo pripravili ob 13. uri tekmovanje gasilskih enot iz vse Slovenije, ob 15.30 pa bo prev- zem nove 800-Iitrske motorne brizgalne. Pokrovitelj nedeljske prireditve je Občinska gasilska zveza Ce- lje. T. VRABL DELO VODI K USPEHU v krajevni skupnosti Slavka Slandra v Celju je v civiln zaščito vključenih okoli 500 prebivalcev. Največ članov je splošnih enotah pri hišnih svetih. Od specializiranih enot p je najbolj delovna enota prve medicinske pomoči, ki šteje 6 aktivnih članov. Najbolj se usposobljenost in delovnost članov te enoti vidi ob vajah civilne zaščite tako v krajevni skupnosti ko tistih, ki jih organizira občinski štab civilne zaščite. Nekaj krat so zastopali občino na republiškem tekmovanju. Taki se tudi letos, potem, ko so zasedli prvo mesto na sektorsken tekmovanju, pripravljajo na republiško tekmovanje, ki bo; mesecu septembru. Enota prve medicinske pomoči deluje že 10 let. Njen uspehi so odvisni od nenehne skrbi za usposabljanje članov Vsako leto se nekaj članov udeleži tudi obnovitvenih tečaje iz prve pomoči, ki jih vodijo pri občinskem odboru Rdečegi križa. Ves trud, ki je povezan z nemalo ur vaj in usposabljanja zlasti v popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah, pa tud sedaj med dopusti, je poplačan s številnimi priznanji. Zad nje priznaje so dobili ob dnevu civilne zaščite, 20. junija oc občine Celje. . - VLJUBEČNINI POČITNIC V krajevni skupnosti Ljubečna že vrsto let ne poznajo poletnega predaha. Večkrat ima- jo v vročih poletnih mesecih celo več dela. Tako je tudi letos. Pretekli teden se je na zasedanju zbrala tudi skupščina krajevne skupnosti. Vendar to ni bil le slučaj, da so ob tej priliki sprejeli zahvalo za prejeto Slan- drovo nagrado celjske občine, ki jo je ta krajevna skupnost sprejela ob občinskem prazniku, ampak so na tem zasedanju spre- govorili tudi o nekaterih perečih nalogah. Tako v krajevni skupnosti v teh dneh tečejo akcije za naijeljavo vodovodov v Žepini in Leskovcu. Krajani v Ljubečni so začeli s pobudo za asfaltiranje dela krajevne ceste Dejavnost ne pojenjuje niti v društvih. Upokojenci so preteklo nedeljo pripravili prijetno srečanje članov, ki so ga popestrili z vlečenjem vrvi in polževo dirko s kolesi. Gasilci so prejeli novo motorno brizgalno. Člani kulturno umetniškega društva se po- spešeno pripravljajo na srečanje harmoni- karjev z diatoničnimi harmonikami, ki bo septembra. Letošnja Zlata harmonika bo pod pokroviteljstvom Novega tednika in Ra- dia Celje. MILAN BRECL POPRAVEK I v 27. številki Novega tfr dnika z dne 8. julija, ko smo poročali o nagrajencih obči- ne Žalec, nam jo je zagodel tiskarski škrat in zapisano je bilo, da je bil med nagra- jenci tudi Janko Potriček ii Žalca. Pravilno bi namrei moralo biti, da je bil nagra- jenec Janko Petriček. Tova- rišu Petričku se za neljubo pomoto opravičujemo. OBRAZI SABINA LOGAR Je že tako, da v Celju ženski šport kar malce za- postavljamo. Pa ne tako, da mu ne pomagamo k vrhu. Še tisto malo, kar dosežejo strelke, kegljav- kein v zadnjem času tudi plavalke kar nekako za- nemarjamo. Danes vam zato predstavljamo SA- BINO LOGAR, trenutno najboljšo plavalko pri PK Neptun Celje, sicer pa 17- letno dijakinjo celjske Gi- mnazije. Sabina je svojo športno pot začela pravzaprav še kot otrok. Navdih zanj ji je dala mala Elizabeta, ki je bila velik ljubitelj re- kreacije in je malo Sabino vedno jemala s seboj. Ta- ko so Sabino še kot pred- šolskega otroka \'pisali v drsalni tečaj v Mestnem parku. Ker je imela smi- sel za drsanje so jo hoteli vključiti v HDK, vendar se je Sabina zbala preveli- ke obveznosti. Ko je pri- čela obiskovati osnovno šolo se je začela ukvarjati z gimnastiko pri Partiza- nu, vse do 4. razreda, ko so v šoli organizirali pla- valno šolo. Ob koncu pla- valne šole je bilo tekmo- vanje in Sabina je dosegla najboljši rezultat. Med fanti in dekleti, da ne bo pomote! Sprva je k Neptunu za- hajalo zgolj rekreativno, a ko je v 5. razredu na ob- činskem prvenstvu dose- gla 2. mesto, jo je v roke vzel njen prvi trener Jože Tanj ko. Z njim je ostala vse do 8. razreda, ko je zaradi bolezni morala s plavanjem prekiniti. Ven- dar se Sabina ni vdala v usodo. Lansko leto seje uspeš- no vrnila v bazen in dobi- la tudi novega trenerja Petra Podsedenška, s ka- terim sedaj že leto dni ku- jeta nove in nove uspehe. Sprva je Sabina največ plavala prsno, danes pa so njene specialne disci- pline 100 in 200 m delfin in 200 m mešano. Kdaj pa kdaj pa še plava tudi 400 m kravi. Za svoj naj- večji uspeh smatra 6. me- sto na 200 m prsno na dr- žavnem prvenstvu za sta- rejše pionirke in 8. mesto na 100 m delfin na istem tekmovanju. V petek in soboto se bo kot edina Celjanka udele- žila absolutnega državne- ga prvenstva za članice v Kranju, kjer bo odplavala vse tri discipline. Želje za uvrstitev? Sa- bina bi rada dosegla oseb- ni rekord in dobro uvrsti- tev glede na pogoje, kijih i imajo, saj so se v letos- \ njem pripravljalnem ob- \ ' dobju dvakrat dnevno vo- zili v T. Velenje, ker voda ' v celjskem odprtem baze- nu ni bila ogrevana, za plavalce pa premrzla. Malce je tudi skrbi forma ker se doma selijo pa mo- ra veliko pomagati. MATEJA ZALOŽNIK BRIGADA NA GORIČKO v nedeljo dopoldne je odšla na republiško delovno akcijo brigada Slavka Slandra Žalca. Pred odhodom nam je komandirka brigade Irena Terglav povedala: »Na delo , akciji bomo od 8. do 29. avgusta na Goričkem. Vseh brigadirjev nas je 51 od tega jih ]^^^ pobratene občine Kruševac 13 brigadirjev. Glede na to, da je to republiška akcija in_ zahteva precej napora upamo, da se bomo vrnili domov kot naši predhodmki, ki so bii^ akciji v Kruševcu in dosegli izredne uspehe.« Na sliki; Pred odhodom brigadirjev iz Za^^ J §t. 32 - "'2. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 S SEJE OK ZKS LAŠKO KRITIČNO O GOSPODARJENJU prednost izvozu in osltrbi, iuitično tudi o Icršiteljilt Delegati občinske konference ZKS ^ško so na seji, ki je bila v preteklem tednu, ocenjevali izvajanje ' ekonom- gj^e stabilizacije v občini in polletne rezultate gospodarjenja v organizaci- jah združenega dela oziroma skupno- stih- V kritični razpravi so delegati opozo- rili, da se stabilizacijska prizadevanja y praksi slabo uresničujejo in da so rezultati gospodarjenja po letošnjih še- stih mesecih zaskrbljujoči, čeprav so le-ti znatno boljši od tromesečnih. Komunisti so osrednjo pozornost in lyitično besedo namenili izgubam, ki so v polletju kar za trikrat večje od lanskih v enakem obdobju, težavam pri oskrbi s surovinami in reproduk- cijskim materialom oziroma zagotav- ljanju redne proi2:vodnje v organizaci- jah združenega dela, prizadevanjem za večji izvoz, tistim delovnim kolekti- vom, kjer so bolje skrbeli za rast oseb- nih dohodkov kot pa za ustrezno pove- čanje čistega dohodka, samoupravne- mu (ne)redu, razt>ohotenju gibanja »osebne« porabe na račun dnevnic, ki- lometrine in podobnih stroškov itd. Kljub težavam pri oskrbi za redno proizvodnjo, so bili rezultati doseganja planov, ki so si jih postavile posamez- ne delovne organizacije, dobri, prav tako odstotek rasti družbenega proiz- voda. Cisti dohodek je, v primerjavi z lanskoletnim obdobjem, porasel za 21%, ob sočasnem povečanju osebnih dohodkov, kar za 36 odstotkov! Analiza poslovanja v dvajsetih orga- nizacijah združenega dela občine La- ško je pokazala, da je v občini 12 kršil- cev družbenega dogovora o dovoljeni rasti osebnih dohodkov, le polovica jih je uresničila plan celotnega prihodka, plan ostanka čistega dohodka pa le štiri organizacije združenega dela. Dobre tri milijarde izgube so skupno »prigospodarili« v temeljnih organiza- cijžih Bor Laško, Timovi Proizvodnji gradbenega materiala, v temeljni orga- nizaciji Kmetijske zadruge Laško; Proizvodnja in predelava mesa ter v Rudniku Laško. Res je, so ocenjevali delegati na seji občinske konference ZKS Laško, da so izgube in slabši po- slovni rezultati marsikje rezultat ob- jektivnih težav, vendarle pa je v dobrš- ni meri prisoten tudi subjektivni fak- tor, ki se mu preprosto reče slabo go- spodarjenje ob slabih samoupravnih navadi in odnosih, ob prisotnosti škupinsko-lastniških razmerij oziroma obnašanja, premalo tržno preverjenih progrcimih za prodor na domačem in tujih tržiščih itd. ' Z dogovorom, kako bolj učinkovito pristopiti k nadaljnjemu reševanju go- spodarskih problemov in stabilizacije v duhu doslej nič kolikokrat sprejetih usmeritev, so komunisti sklenili zad- njo sejo občinske konference ZKS La- ško. M.AGRE2 LETOŠNJI HMELJARSKI STAREŠINA S SPREMLJEVALKO 2e leta sem vobjo hmeljarji svojega starešino, ki potem vse leto zastopa njihove interese, kjer je to potrebno, če- ravno nima de iure z zakonom določene funkcije ter s tem pravic. Letos je hmeljarski starešina Franc Mohar iz Pari- želj. Nekdanje hmeljske princese so zamenjale spremljevalke. To ni bilo zato, ker se je kdo ustrašil rojalističnega naslova, pa tudi pravično ni, da bi med vsemi brhkimi dekleti dolo- čali in izbirali najlepšo. Zdaj je določen aktiv mladih zadruž- nikov, ki izbere eno od svojih članic za nalogo spremlje- valke. Letos je Bernarda Zagoričnik iz Polzele, ki pa nam ni privoščila nasmeha. (j k. foto: T. TAVCAR) OBČINA ŽALEC mi NI POKRIT Z IZVOZOM Doliodek ne zadošča za porabo Dosežena rast dohodka v prvem polletju v žalski obči- ni ne zadošča za pokrivanje vseh vrst porabe. Poraba ra- ste torej hitreje od dohodka in čistega dohodka. Pod pla- nom so tudi rezultati na po- dročju ekonomskih odnosov s tujino, izgube pa znašajo več kot šestnajst milijonov dinarjev. Gospodarstvo žalske obči- ne je sicer celotni dohodek povečalo za dvajset odstot- kov, pri tem pa so se za prav toliko povečala porabljena sredstva. Tako znaša rast do- hodka dvajset odstotkov. Tudi to je precej pod pla- nom, liredno slabi so bili re- zultati v industriji, kjer je znašala rast prihodka tri- najst odstotkov, tako da se je ob trinajstodstotni rasti po- rabljenih sredstev dohodek povečal za šestnajst odstot- kov. Nizka rast dohodka to- rej ni posledica visokih cen repromaterialov in surovin, temveč rezultat nizkega fi- zičnega oblega proizvodnje v industriji. Pri že omenjeni 19-odstot- ni rasti dohodka so povečali del čistega dohodka za bruto osebne dohodke za 31 od- stotkov, kar pomeni, da v žalski občini ne izvajajo sprejetih določU dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ker so za osebne dohodke izplačali preveč sredstev, se akumulacija v globalu zmanjšala za en odstotek, sredstva za reprodukcijo pa so porastla za osemnajst od- stotkov. Nižja kot v enakem lanskem obdobju je tudi do- nosnost - za 29 odstotkov, za en odstotek pa se je znižala tudi ekonomičnost. Z izgubo je poslovalo šest organizacij združenega dela: Elektropre- nos Podlog, TZO Prebold, Avtoprevoz Šempeter, hotel Prebold, Sigmin tozd Sani- tarne stene in Montanin tozd Zaloška gorica. Izvoz industrije je znašal dobrih 428 milijonov dinar- jev, od tega 48 odstotkov na konvertibilno področje. Kmetijstvo in industrija sta izvozila za dobrih 143 milijo- nov dinarjev in vse na kon- vertibilna tržišča. Uvoz pa je znašal več kot 610 milijonov dinarjev, od tega tri četrtine s konvertibilnega trga. To I>omeni, da v polletju v žal- ski občini niso p)okrili uvoza z izvozom. JANEZ VEDENIK U PRAZNIK V TABORU- NOVA CESTA v krajevni skupnosti Tabor v žalski občini so v nedeljo zaključili enotedensko praznovanje krajevnega praznika. Praznovanje so sklenili s slavnostno sejo skupščine in druž- benopolitičnih organizacij. Osrednji govor na seji je imel predsednik skupščine KS Tabor Alojz Rak, ki je med drugim dejal, da krajani krajevne skupnosti Tabor prazrtujejo letos svoj krajevni praznik že (četrtič; da so od lanskega avgusta pa do letos opravili kar veliko. Asfaltiran je bil cestni odsek Pondor-Podlog v doh zini 1500 m. Pripravo tal in asfaltiranje ocenjujemo na pri- bližno 2,5 milijona din. Druga velika akcija, ki je zahtevala veliko udarniških ur je bilo prekrivanje Loške šole. Sola v Lokah je bila tema obravnave na vseh sestankih v naši krajevni skupnosti. Nadaljne akcije so bile: posutje več cestnih odsekov skupno z GG in KS, s pomočjo krajanov so Se pospravila divja odlagališča itd. . Podelili so tudi priznanja, ki so jih prejeli: Franc AMER- SEK, Katica TOPOLOVCEK, Fanika JANEZiC, Ivan JU- HART, Stanko PODBREGAR, Marija URANKAR in Drago Eberlinc. Po slavnostni seji je bila otvoritev ceste Pondor-Podlog, •^0 je 70-letni Matevž Lesar (na sliki) prerezal trak. TONE TAVCAR ^NAČKARSKI KLUB PONOVNO V flTOVEM VELENJU v Titovem Velenju bo ponovno pričel z delovanjem Klub ^t>irateljev značk, znamk in starega denarja Titovo Velenje, ^akšen klub so v Titovem Velenju že imeli, vendar je pred ^tom dni zaradi »nečistih poslov« prenehal z delovanjem. onovno idejo za oživitev značkarskega kluba je dal Ivan -'.'"an, ki tudi skrbi za predpriprave na nov klub. Prvo sreča- I^Je novega značkarskega kluba bo v soboto 28. avgusta ob 9. ^'"1. v prostorih Delavskega kluba v Titovem Velenju. 2e na P^em srečanju bo možna menjava, prodaja in nakup značk, irrf ^^^^^^ denarja in še česa. Svoje stalne prostore bo /^el klub v domu društva upokojencev. Člani pa se bodo ''Ostajali enkrat mesečno. MATEJA ZALOŽNIK MESTO DELAVSKE UNIVERZE? ' Delavska univerza v Celju bo tudi letošnjo jesen skui^ala čimbolj uspešno prebroditi vse težave, saj kljub številnim razpravam o usmerjenem izobraževanju njen položaj ni jasen. Ustanovljena je bUa z namenom, da bi se delavci nenehno usposabljali v svojem poklicu, danes pa večinoma organizira razne tečaje, ki so daleč od te naloge. So predvsem vir sredstev za obstoj in delovanje Delavske univerze. Na teh tečajih se lahko naučite razlčnih tujih jezikov, ročnih spretnosti, posta- nete lahko skladiščnik, kurjač, knjigovodja ali hišnik. Na dru- gem mestu pa je izobraževanje na področju družbenopolitič- nega usposabljanja, civilne zaščite, SLO in DS ter osnovna, srednja in višja šola za odrasle. Novost, ki jo pripravljajo za to šolsko leto, je šola za delegate. Potekala bo v treh oblikah: za tisste, ki so šele na začetku mandata, bo trajala tri dni, nadaljevalna dva dni, tretja oblika pa bo za delegate v delovnih organizacijah. Spet načrtujejo politično šolo in razne seminarje za družbenopolitične organi- zacije. Pri vseh teh oblikah usposabljanja pa se srečujejo s premajhnim zanimanjem ljudi za obiskovsrnje seminarjev. Tako so stroški za izvajanje programov večji kot pa korist, ki naj bi jo imeli slušatelji. Ponovno želijo uveljaviti osnovno šolo za odrasle, ki je za nekaj časa izgubila svoje mesto na delavski univerzi in se na bolj fakultetni način lotiti pouka. Ob reformi srednjega šolstva pa so nanje pozabili in njihovi programi ne nudijo veliko. Hkrati ne vedo, kakšne kadre potrebuje združeno delo, ker le to svojih potreb skoraj ne načrtuje. Delavska univerza vidi svoje mesto v skrajšanih srednješolskih programih za pridobi- tev poklica in v usposabljanju delavcev v delovnih organizaci- jah, ki mlade uvajajo v delovni proces. Delo višje pravne šole še ni zagotovljeno, saj bodo predavanja le, če bo dovolj prijav- ljenih. Se vedno pa bodo potekali pripravljalni seminarji« za vpis na višje in visoke šole. Dokler ne bo ustrezno določen status Delavske univerze, se bo torej morala ukvarjati z dejavnostmi, ki prinaSajo denar, tako z grafičnimi uslugami, prevajanjem, fotokopiranjem in razmnoževanjem. TATJANA PODGORŠEK POGLED V SVET S kovinotehno SELITEV SEDMEGA VRHA NEUVRŠČENIH Natanko mesec dni pred napovedanim začetkom sedmega sestanka na vrhu neuvrščenih driav v Bagdadu. 6. avgu- sta, je iraški zunanji minister Sadun Ha- madi pojasnil stališče vodstva svoje dr- žave glede izvedbe tega sestanka šefov držav in vlad. Bistvo izjave je bilo v tem, da vlada v Bagdadu ne vztraja več na tem, naj bi bil vrb v iraškem gla vnem mestu. S tem je postalo nekoliko bolj jasno, kaj bo oziroma česa ne bo v zvezi s sed- mim vrbom neuvrščenih. Ker je malo verjetno, da bi bila večina članic neuvr- ščenega gibanja za to, da bi bil ta sesta- nek vzlic vojnemu stanju v Iraku vseeno v Bagdadu, je zdaj torej jasno, da v Ba- gdadu vrha od 6. do 10. septembra letos ne bo. Hkrati je iraška stran predlagala, naj bi bila v začetku septembra v Bagdadu konferenca zunanjih ministrov, ki naj bi - s pooblastili šefov svojih driav oziro- ma vlad - odločili, kdaj bo sedmi vrh - in kje. Medtem pa je Kuba kot koordinator dejavnosti gibanja neuvrščenih do na- slednjega vrha predlagala nekaj druge- ga: ministrska konferenca, na kateri naj bi se dogovorili o sedmem vrhu, naj ne bi bila v Bagdadu, marveč v Havani, in sicer 21. in 22. avgusta. In tretjič, začela so se množiti poroči- la, da naj bi bil sedmi vrh neuvrščenih v indijskem glavnem mestu New Delbiju, po nekaterih domnevah novembra, po drugih čez šest mesecev. Kot vidimo, je vojna med Irakom in Iranom, ki ji za zdaj ni videti konca, ob kateri se je izjalovilo kar troje mirovnih misij (neuvrščenih. Združenih narodov in islamske konference) prekrižala raču- ne zastran Bagdada kot kraja sedmega vrha neuvrščenih. Uspeh vrhunskega se- stanka v takih okoliščinah po vsem vi- dezu ne bi bil zagotovljen. Prvič zato, ker bi zasedali v državi, ki je v vojni ia ki bi kot ena od vojskujočih se strani dobila predsedstveno vlogo v gibanju za nadaljnja tri leta. Drugič, ker spričo gro- ženj Irana, da bi po vsej sili skušal pre- prečiti konferenco, le-ta ne bi mogla po- takati v vzdušju mini, zbranosti, varno- sti. Tretjič, ker zavoljo vseh teh razlo- gov najbrž ne bi bila zagotovljena do- volj reprezentativna raven delegacij. Iraško vodstvo je še pred nedavnim zagotavljalo, da jeza sedmi vrh ne samo vse nared, marveč da bo zagotovljena tudi popolna varnost udeležencev, med drugim s 300 vojnimi letali, ki bi varo- vala nebo nad Bagdadom. Za zdaj lahko samo ugibamo, kaj je pripeljalo vlado v Bagdadu do tega, da se je premislila ia ne vztraja večna tem, da mora biti vrb v Bagdadu. Možno je - sodeč vsaj po ob- javljenih poročilih, da je bila v tem po- gledu precej pomembna poslanica pred- sedmka Bangladeša Eršada, kije dovolj določno izrazil pomisleke zoper možno- sti, da bi vrb v Bagdadu lahko uspešno potekal. Naslednji dnevi bodo pokazali, kakšne sadove bo prinesla intenzivna diplomat- ska dejavnost neuvrščenih, \-števši Ju- goslavijo, katere visoka delegacij* s čla- nom predsedstva SFRJ Cvijetinom m- jatovičem na čelu sejete dni pogovarja- la v Bagdadu z najvišjimi iraškimi vodi- telji. Ob vseh teb zapletih in možnih ra^le- tih, ostane slej ko prej jasno in pereče tole. Tako zaradi svetovnega položaja, polnega kriz, kakor zaradi razmer v gi- banj neuvrščenih, je nujno, da se šefi driav in vlad v gibanj včlanjenih držav prej ko slej sestane jo v okolišči- nah, ki bodo zagotavljale konstruktivno delo, plodne dogovore. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK št. 32 - 12. avgust 195 PIVOVARNA LAŠKO VEC DELA, MANJ HASKA Nič čudnega, če delavci to težko razumejo Delavci v Pivovarni Laško so vse leto dobro informirani o vsem, kar se v tovarni do- gaja. Pozorno sledijo dogod- kom, informacijam, predv- sem pa jih zanimajo rezultati njihovega dela in poslova- nja. Mesečna, periodična in letna poročila dopolnjujejo vse sprotne informacije o po- slovnih rezultatih Pivovar- ne, pa tudi celotne družbe- nopolitične skupnosti. Letos imajo delavci Pivo- varne Laško še posebno veli- ko dela. Tega so, seveda, ve- seli, saj je, po preprosti logi- ki jasno, da več dela prinese tudi več dohodka. Od rane pomladi delajo nepretrgoma »z vso paro«, tudi vse sobote, ob nedeljah in praznikih. Za- to je razumljivo, da se spra- šujejo, zakaj so končni učin- ki njihovih prizadevanj slabi. Ob obravnavi polletnega poročila poslovanja so delav- ci na zboru, delavski svet de- lovne organizacije in družbe- nopolitične organizacije, ocenili stanje kot izredno kritično. Izvršilni odbor sindikata delavcev Pivovarne Laško je, ob poročilu o poslovanju, zavzel svoje stališče, prav ta- ko do predloga začasne deli- tve ustvarjenih sredstev. Po- slovanje je v polletju sicer pozitivno, vendar pa še zda- leč ne takšno kot bi bilo, gle- de na vložene napore, priča- kovati. Izreden rezultat porasta proizvodnje in prodaje se ne odraža ustrezno v finančnem in poslovnem rezultatu, oce- njuje izvršilni odbor sindika- ta. To trditev podkrepljuje s podatki, da se je letos v še- stih mesecih prodaja pove- čala za dobrih 20%, za 18% se je povečala proizvodnja ter za 15% dvignila produktiv- nost v primerjavi z istim ob- dobjem lanskega leta. Ob 29- odstotnem povečanju do- hodka ter pičlim vnosom sredstev v poslovni sklad so delavci pričakovali boljše učinke gospodarjenja, vsaj približno takšne, kot so si jih, glede na vložene napore, zaslužili. Ko v Pivovarni Laško spremljajo informacije o go- spodarskih težavah in tež- kih pogojih gospodarjenja v naši republiki, regiji in v ob- čini, ne morejo razumeti, ka- ko je mogoče, da delovne or- ganizacije, ki delajo s 70 ali 80-odstotnimi zmogljivost- mi, še vedno pozitivno po- slujejo. Ugotavljajo tudi, da obstajajo izredna nesora- zmerja med cenami in pogoji pridobivanja dohodka, ker niso ustrezno ugotovljeni kriteriji za izvajanje politike cen, saj so se,ti kriteriji zre- ducirali le na administrativ- no odloČEinje o pogojih pri- dobivanja dohodka. Pri tem pa se ne upošteva produktiv- nost dela, racionalna poraba sredstev za proizvodnjo, vpliv cen na tujih tržiščih itd. Na pivovarsko panogo bi morala širša družbena skup- nost gledati drugače, sicer bo v naslednjem letu, ob po- dobnih pogojih gospodarje- nja, laška pivovarna poslova- la z izgubo, zna se pa zgoditi, da že letos. F. L., M. A, KOMENTAR Z DOKUMENTI »KRAIGHERJEVE KOMISIJE« SEZNANITI VSE! Gradiv za uspešnejše premagovanje gospodarskih težav in za boljšo izpeljavo stabilizacijskih nalog ne manjka, kar pa velja tudi za vrsto stahšč o tem, kako bi morali boljše gospoda- riti. V teh dneh prihajajo na dan tudi pomembna gradiva komisije zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije. Po objavi izhodišč dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije in protiinflacijskega programa so bili zdaj natisnjeni še elementi politike in sistema ekonomskih odnosov s tujino, danes pa še naloge na področju stanovanj- skega in komunalnega gospodarstva. Kakor je znano, bo zvezna komisija za stabilizacijo, ali kakor se ji reče - Kraigher- jeva komisija, pripravila skupno sedemnajst dokumentov. Vsi ti materiali naj bi predstavljah dolgoročni načrt gospodarske stabilizacije. Že to, kar je komisija pripravila do zdaj, naj bi uporabljali različni zvezni in drugi organi za oblikovanje in izvajanje gospodarske politike. Pomagah naj bi tudi pri vnaša- nju nekaterih sprememb v mehanizme gospodarskega si- stema, pri popravljanju srednjeročnih družbenih načrtov, pa tudi pri reševanju konkretnih in aktualnih težav v gospodarje- nju. Dobro pa bi bilo ugotoviti, ali že do zdaj objavljeni dokumenti o stabilizaciji res postajajo vodilo za praktično spremljanje nezdravih razmer v gospodarjenju. Gre torej za zelo preprosto, a izjemno važno vprašanje: Kdo se bo temeljito seznanil s programom stabilizacije? Ali samo poslovodne in upravne strukture ali pa tudi delegati in delavci samoupravljalci, vsi, ki so soodgovorni za uspeh stabilizacij- skih naporov. Delegati in delegatke skupščine bodo v septem- bru morali v programih in delu upoštevati vrsto zahtev stabili- zacijskih materialov. Ah bodo delegati lahko odločali, če se s temi dokumenti ne bodo dodobra seznanili? Očitno je, da počitniški čas ne bi smel povsem zavreti politične dejavnosti. Tudi zato ne, ker bi morali omenjeni materiali služiti kot podlaga za akcijske programe v vsaki delovni organizaciji in krajevni skupnosti, poleg tega pa se tako sindikati kot mladi pripravljajo na kongrese. Najvažnejše pa seveda je, da bi se zlasti delegati zelo na- tančno seznanih s celotnim gradivom dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije pri nas. O tem bi bilo dobro sprego- voriti v vodstvu medobčinskih družbenopolitičnih organizacij na celjskem območju. ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ KOMUNISTI O IZGUBAH Počitniško obdobje se počasi že pre- veša v delovno. To je moč razbrati tudi iz številnih vabil za sklic sej. Tako je včeraj popoldne Komite občinske konference ZK Srharje sklical razširje- no sejo, ki so se je poleg članov udele- žili še sekretarji osnovnih organizacij ZK iz tistih delovnih organizacij, ki so ob poUetju poslovale z izgubo. Z izgubo pa so poslovale štiri temelj- ne organizacije, in sicer: Tozd Kmetij- stvo, Tozd proizvodnja in storitve, Tozd Komunala in Toper. Vse navede- ne temeljne organizacije so z izgubo poslovale že v prvem tromesečju. Ven- dar pa so se v tozdu Kmetijstvo ter v tozdu Proizvodnja in storitve izgube še povečale, medtem ko so se v ostalih dveh zmanjšale. j^p POŠKODOVANIH 189 OBJEKTOV ^ Izvršni svet skupščine občine Žalec je ni zadnji seji med drugim obravnaval porččilc o cenitvi in ocenjeni škodi po potresu, ki s( ga 3. julija letos najmočneje čutili prebivale Šempetra. Kot so ugotovile ob pregledu ns terenu posebne komisije, je pbtresni siihek z močjo 6. stopnje po Mercallijevi lestvici poškodoval 189 objektov na tem območju, Na vseh objektih je za 6,787.551 dinarjev skupne škode. Največ poškodb je bilo na zasebnih objektih in so jo ocenili na 5,048.409 dinarjev. Od 189 objektov je bilo 167 zasebnih in 22 družbenih. Žalski izvršni svet je imenoval posebno komisijo, ki bo skupaj s predstavniki krajev- ne skupnosti podrobneje izdelala oceno ogroženosti in pripravila prednostno listo upravičencev ustrezne pomoči. T. TAVČAE REGULACIJA POTOKOV BEČOVNICE IN STRMINE Se pred nekaj leti je lepa dolina med Šoštanjem in vznožjem pro- ti Zavodnjam bUa bolj ko ne močvirnato področje. Lajše pa je postalo znano tudi po vzorno urejenem športjiem letališču in že dokaj dobro reguliranem po- toku Bečovnica. Vse do leinskega leta pa je bilo odprto še vpraša- nje regulacije levega pritoka Str- mine in tudi Bečovnice ob začet- ku tega polja. Letošnjo spomlad pa so prav ta potoka, ob njunem sotočju, regu- lirali. O tem pripoveduje pred- sednik vaškega odbora Lajše, za- selka v krajevni skupnosti To- polšica, Branko Sevčnikar tako- le: »V vaškem odboru smo že marsikatero akcijo uspešno kon- čali. Tako je bilo z ureditvijo tele- fona, s cestami in podobno. Lani pa smo se tudi končno dogovorili za reguliranje potokov Bečovni- ce in Strmine pri njunem sotoč- ju. Delo je prevzel celjski Nivo in letos spomladi so izvršili glavna regulacijska dela. Včasih je bilo Lajše res poplavno in močvirna- to področje, z ureditvijo letališke steze in predhodnim drenažira- njem ter sedanjim reguliranjem potokov pa smo pridobili boljše travnike.« Miha Sevčnikar, pri Martincu po domače, je bil regulacijskih del še posebej vesel. »Dolgo smo se borili, da smo uspeli s to regu- lacijo, ki je potekala v glavnem po naši zemlji. Sedaj bomo lahko uredili veliko njivo, hektar in pol, pa še za travnike, ki ne bodo več poplavljjuii, bo veliko bolje. Most čez reguliran potok i>a bo- mo sami položili.« HINKO JERCIC KAREL STRAHOVNIK V Žalcu so se številni prijatelji, družinski člani, predvsem pa gasilci, pred dnevi poslovili od Karla Strahovnika, sicer dolgo- letnega priznanega mizar- skega mojstra. Na zadnji poti je bilo izrečenih veliko besed, kajti vse ustvarjeno delo Karla Strahovnika je bilo na moč dragoceno in bo ostalo vsem v veliko za- dovoljstvo ter kot dobra popotnica za naprej. Od njega se je med dru- gimi poslovil tudi sedanji predsednik Gasilskega društva Žalec Ivan Praž- nikar, ki je med drugim omenil: »Rodil si se 8. aprila 1912 v Žalcu v obrtniški dnižini. Pri svojem očetu si se izučil mizarskega po- klica ter nadaljeval očeto- vo pot kot mizarski moj- ster v Žalcu. V gasilske vrste, torej organizacijo, ki je že več kot stoletje med najna- prednejšimi na svetu, si vstopil že leta 1930 ter v njej razdajal vse bogate izkušnje do letošnje pre- rane smrti. Od leta 1960 do leta 1980, torej dvajset let, si bil izjemno predan in vesten predsednik Ga- silskega društva Žalec, ki je lani slavilo 100-letnico obstoja. Ob 99-letnici Ga- silskega društva Žalec smo te z vsem spoštova- njem izvolili in imenovali za častnega predsednika društva. Tvoja največja želja je vseskozi bila, da bi gasilstvo uspevalo, kaj- ti to pomeni varovanje naših dragocenosti. Bil si trden borec za izgradnjo novega gasilskega doma, bil si trden borec za uspo- sabljanje novih gasilskih kadrov, bil si tudi trden borec za ohranjanje vse- ga, kar je gasilstvo v Žal- cu in v Savinjski dolini v dolgi dobi doseglo. Zbiral si gradivo za muzej, ki je danes v ponos Žalcu in žalskemu gasilstvu ter bo v ponos vsem, ki se bodo tako ali drugače tudi v prihodnje ukvarjali z ga- silstvom. Leta 1963 si po- stal nižji gasilski častnik, leta 1970 gasilski častnik in leta 1973 gasilski čast- nik prve stopnje. Za svoje delo si prejel medaljo za- sluge za narod, red dela s srebnim vencem, številna gasilska odlikovanja ter nazadnje najvišjo gasil- sko odlikovanje gasilsko zvezdo prve stopnje od Gasilske zveze Jugoslavi- je. Dragi Karel Strahov- nik hvala ti za vse, kar si dobrega v svojem življe- nju napravil za gasilstvo ter nas vse. Takšnih ljudi, kot si bil ti, bi v naših vrstah radi imeli še veČ. Tebe, dragi prijatelj Karel Strahovnik, je žal življe- nje prehitro iztrgalo iz na- še in tvoje družinske sre- dine. Tolažba je v tem, da si nam zapustil po svojem delu ogromno dragoceno- sti, ki jih bomo z največ- jim veseljem na področju gasilstva in prijateljstva gojili tudi v prihodnje.« TV GOLDING RUBIN V ŽALCU HOTEL BREZ IZGUB Več gostov poxlml kot poleti Ker smo sredi turistične sezone, se veliko govori o za- sedenosti in nezasedenosti turističnih zmogljivosti, o tem, ali bo turistična sezona uspešna ali ne, statistiki, ki primerjajo letošnje podatke z lanskimi, pa imajo polne roke dela. Obiskali smo ho- tel B kategorije, Golding-Ru- bin v Žalcu in se z namestni- kom direktorja Ljubom Kneževičem pogovarjali o turističnem utripu hotela Golding-Rubin v Žalcu. Hotel je bil zgrajen kot re- zultat sodelovanja pobrate- nih občin Žalca in Kruševca. Na razix>lagb ima 48 sob in apartmanov, v katerih lahko najde udobje 100 gostov. Za- sedenost hotela se v avgu- stovskih dneh vrti nekje okoli 80%. Po večini so to tuji gostje, ki prihajajo k nam preko raznih agencij. Pred dnevi je letovalo v ho- telu Golding-Rubin večje števUo turistov iz Holandije, ki so se potem odločali za krajše izlete po Sloveniji. Goste privabljajo preko do- mačih agencij ali pa sami na- vezujejo stike z agencijami v tujini. Nevede pa jim poma- gajo vsi tisti, ki so hotel Gol- ding-Rubin že obiskali in s pozitivnimi ocenami prijate- ljem in znancem privabili nove goste v Žalec. In kaj vse nudijo v hotelu Golding-Rubin svojim go- stom? Poleg že omenjenih sob in apartmanov je gostom na voljo še restavracija s srb- skimi specialitetami, kavar- na, bistro, disco-club, vrt, sa- lon za bankete, TV salon, ve- liko parkirišče— Poleg vse- ga tega organizirajo ogled Logarske doline, jame Pe- kel, Rimske nekropole in ostale prirodne lepote. V ho- telu imajo skozi vse leto od- prte razstave, na katerih raz- stavljajo umetniki iz cele Ju- goslavije. Za svoje goste pri- pravljajo tudi piknike v na- ravi. Vsem gostom je na raz- polago Športni park za re- kreacijo. Zanimanje domačih • go- stov za hotel Golding-Rubin je čez poletje majhno, večje je v zimskem času. Veliko povpraševanje je v Vojvodi- ni in Istri. V poletnem času pa obiskujejo hotel Golding- Rubin predvsem gostje iz tu- jine. Za piko na i pa dodajmo še to, da se hotel Golding-Ru- bin ob polletju ali ob koncu leta ne srečuje z izgubami, kar pa v današnjem času že tudi nekaj pomeni! MATEJA ZALOŽNIK ^ 32-12. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 POPUSTI GOR, POPUSTI DOL Cas dopustov in počit- nic j^- Poletna vročina in sama miselnost, da je {■avno poletje najprimer- j^gjši čas za počitnikova- nje, pa pripomoreta, da se pečina mestnih ulic, na ^lost pa tudi delovnih 0est, v tem času popol- jioma izprazn. Današnji čas pa je znan tudi po pla- niranju. Planiramo v go- spodarstvu, kmetijstvu, industriji, planiramo po- višanje cen ...Na žalost pa se tudi dostikrat za pla- niramo. To se je zgodilo tudi pri letošnjem plani- ranju dopustov. Žalostno, predvsem pa povsem neodgovorno je, da nav- kljub predhodnemu pla- niranju dopustov, sedaj ni moč dobiti večino naj- odgovornejših oseb v šte- vilnih delovnih in druž- benih organizacijah. Po- vsem razumljivo je, da gre na dopust in uživa, povsem zasluženo, lepote našega Jadrana ali pa go- ra, eden. Ampak zakaj pa vsi odgovorni istočasno, je pa že drugo vprašanje. To vsekakor ni v korist našim stabilizacijskim prizadevanjem in napo- rom za dosego boljših de- lovnih rezultatov. Dosti- krat pride do zastojev pri delu, še večkrat pa do upravičenih negodovanj, ki niso nikomur v korist še manj pa v zado- voljstvo. Toliko v premi- slek, morda pa bo prihod- nje leto le kaj bolje? IVANA FIDLER 20. DAN HMELJARJEV Hmeljarski starešina je Franc Mahor Iz PariželJ Nič novega nismo videli na letošnjem praznovanju dneva slovenskih hmeljar- jev. Takšna ugotovitev se vleče že nekaj let, očitno pa so v škripcah z idejami tudi organizatorji - Turistično društvo iz Braslovč, ki je le- tošnje praznovanje pripravi- lo skupaj s poslovno skup- nostjo za hmeljarstvo SRS in SOZD Hmezad. Tekmovanja v hmeljarskih veščinah so se udeležili le štirje pari, povorka kmečkih voz pa je bila letos nekoliko pestrejša in zanimivejša kot prejšnja leta. Obiskovalci so si lahko ogledali še razstavo novih strojev Sipa iz Šempe- tra in razstavo domačih umetnikov in umetnikov iz Smihela na avstrijskem Ko- roškem. V soboto zve*čer je bilo v Hmezadovi dvorani v Žalcu srečanje slovenskih hmeljarjev, ki se ga je med drugimi udeležil tudi pred- sednik republiškega komite- ja za kmetijstvo, gospodar- stvo in prehrano Milan Kne- ževič. Zbranim je spregovo- ril predsednik izvršilnega odbora poslovne skupnosti za hmeljarstvo SRS Edi Omladič, potem pa so za no- vega starešino izbrali kmeta Franca Mahorja iz Pariželj, za njegovo spmnlievalko pa Bernardo Zagori^iik s Pol- zele. Podelili so tudi prizna- nja hmeljarjem za visoke jjri- delke v lanskem letu ter za Na prireditvi v Žalcu so hmeljarjem izročili priznanje za uspehe dosežene v hmeljarstvu in za visoke pridelke v lanskem letu dosežene uspehe v hmeljar- stvu. Sicer pa je bUo letošnje praznovanje tudi v znaku za- skrbljenosti hmeljarjev. Vi- harji in toče so namreč v Sa- vinjski dolini uničili okrog 400 ton pridelka. Zadnje neurje je bilo v soboto popol- dne v okolici Letuša. Vihar in toča sta podrla šest hekta- rov hmeljskih žičnic. Kljub temu ocenjujejo, da bo letina povprečna. Kot kaže, bo le- tošnji pridelek znašal okrog 330 ton hmelja. Večino ga bodo izvozili na kcmvatibil- na področja, preostali del pa bodo namenili domačim pi- vovarnam. Pri tem je zanimi- vo, da so s tujimi kupci po- godbe sklenjene že v naprej. Tako je zagotovljena proda- ja, enako pa velja tudi za ce- ne. Sedaj potekajo dogovori za prodajo hmelja že za leto 1989. V teh dneh hmeljarji pri- pravljajo sušilnice in obiral- ne stroje. Trganje hmelja se bo namreč pričelo že 15. av- gusta. JANEZ VEDENIK tednikov Intervju ZA VEČJE SODELOVANJE IN STROKOVNO POMOČ Leopold Škorjanc iz Šent- jurja je kot tehnolog zapo- slen že 25 let v Železarni Store. NT: Je to vaše prvo de- lovno mesto? LEOPOLD SKORJANC: »Da. Srajca se menja stalno, zaposlitev - po možnosti - ne.« NT: Boste tudi končali v Železarni? LEOPOLD SKORJANC: »Verjetno.« Naš današnji sogovornik pa je tudi vnet športni dela- vec. To je postal po aktiv- nem športnem udejstvova- nju. NT: Kaj ste igrali? LEOPOLD SKORJANC: »Košarko pri štorskem Kovi- narju. Sicer pa sem iz gene- racije mnogo bolj poznanih športnikov, kot kasnejšega atleta Romana Leska pa tudi kasnejšega zelo uspešnega mednarddnega košarkarske- ga sodnika Rudija Pura in nmogih drugih. To so bili ču- doviti časi, ki jih nikoli ne bom pozabil. In koliko volje, entuziazma, srčnosti in prija- teljstva je bilo v vsem!« NT: Ste košarko popol- noma zapustili? LEOPOLD SKORJANC: »Ne, saj sem trenutno pred- sednik Košarkarskega kluba Šentjur, ki nastopa v n. re- publiški ligi - vzhod. Z na- stopi smo zadovoljni, seveda pa bi za še boljše uspehe po- trebovcili strokovno pomoč. Tudi s strani celjske Lj- bele...« NT: Kaj pa ženska ko- šarka v Šentjurju? LEOPOLD SKORJANC: -Dekleta nastopajo samo v šolski selekciji in to dokaj uspešno, najboljše pa se ka- sneje, ko zapustijo osnovno- šolske klopi, v preselijo« v ekipo Rogaške, ki tudii zelo uspešno nastopa v republi- ški ženski Ugi-« NT: Šport vam tcNrej veliko pomeni... LEOPOLD SKORJANC: »Domala vse življenje se uk- \'arjam s športom, saj enega konjička moi-aš imeti.<- NT: Zdaj ste tudi pred- sednik Skupščine tele- snokultume skupnosti Šentjur, pred tem ste bili tudi predsednik Iivršne- fa odbora TKS Šentjur. Torej vam je -športno po- dročje v vaši občini pa tudi širše dobro poz- nano! LEOPOLD SKORJANC »Je.- NT: Kako bi predstavi- li vašo športno dejav- nost? LEOPOLD SKORJANC: »Imamo pet društev Parti- zan in sicer v Šentjurju, na Planini, v Dramljah, Ponikvi in Slivnici ter športne aktive v Loki, Prevorjah, na Kme- tijski šoli, Kalobju in Bla- govni. Imamo tudi dve Pla- ninski društvi v Šentjurju in Dramljah. Vsi večji kraji, kjer so društva Partizan in aktivi, imajo svoje urejene športne površine razen Vrb- nega, katerega krajani pa se zaradi bližine Šentjurja po- služujejo objektov v tem kra- ju. Skupaj imamo 41.980 m- športnih povTšin na pro- stem, od tega pa jih odpade kar 22.00 m- na dve smučišči, kjer pozimi postavimo vleč- nice (na Resevni in Planini). Pokritih športnih površin pa imamo 1520 m-.« NT: Financiranje? LEOPOLD SKORJANC: »Imamo eno najnižjih pri- spevnih stopenj v Sloveniji in sicer 0,26 odstotka, s tem pa zberemo 401 star milijon sredstev za našo dejavnost. 139 starih milijonov damo za redno dejavnost.« NT: Glavni problemi? LEOPOLD SKORJANC: »Prvič nimamo profesional- nega tajnika, ki bi sistema- tično koordiniral delo med posameznimi društvi in akti- vi. Drugič nam primanjkuje večje število dobrih in spo- sobnih ter delavoljnih orga- nizatorjev za še večji napre- dek športa in rekreacije. Imamo sicer dobre športne delavce, vendar jih je prema- lo. Tretjič: imamo kar precej športnih površin, kjer pa je problem racionalno i^ori- ščanje in vzdrževanje objek- tov. Za slednje porabimo kar 103 stare milijone, s tem pa »hromimo« redno dejav- nost.« NT: Osnova telesne kulture v šentjurski ob- čini je v... LEOPOLD SKORJANC: -Široki in množični rekrea- tivni dejavnostL Tudi v okvi- ru ZTKO iz\'ajamo številne trim akcije, zelo akti\'ni sta tudi obe planinski društvi. Imamo tudi sindikalne športne igre, pri katerih p« je ta slabost, da so samo en- krat, ne pa stalno skozi vse leto. Tako se zgodi, da tisti, ki se samo enkrat udeležijo rekreacije poškodujejo, kar pa ni dobro za tisto delovno organizacijO, kjer so zapo- sleni. NT: VodUni športi v Šentjurju? LEOPOLD SKORJANC: »To je košarka, v zadnjih dveh leUh pa se dobro razvi- ja tudi kegljanje, saj smo do- bili novo štiristezno keglji- šče v motelu Merx v Šentjur- ju. Dober je šport tudi v osnovnih šolah, kjer imamo šest društev v Šentjurju. Po- nikvi, Planini, Slivnici, Dramljah in Kmetijski šoli.« NT: Vaša posebnost? LEOPOLD SKORJANC: »V našem programu imamo tudi stalna tekmovanja v ra- zličnih športnih panogah z brigadirji, ki vsako leto pri- hajajo v našo občino na de- lovne akcije. Srečanja so na Planini in v Šentjurju.« NT: Kakšno je sodelo- vanje med TKS na šir- šem celjskem območju? LEOPOLD SKORJANC: »Slabo. Mislim, da smo na tem področju premalo nare- dili. Zlasti bi pričakovali večjo strokovno pomoč iz ti- stih občin celjskega območ- ja, kjer imajo vrhunske športne kadre. To bi bilo do- bro za vse nas, ne samo za občino Šentjur. Sami nismo sposobni vsega narediti. Si- cer pa razdalje niso tako veli- ke, da se ne bi mogli pogo- steje srečevati in pomagati.- TONE VRABL BILI SMO NA PESKU PAŠNA SKUPNOST NA ROGU Prijetno, zabavno in koristno srečanje Pašnih skupnosti na na- šem območju ni veliko. Po- časi, rekli bi, prepočasi, si utirajo pot k oživljanju nek- danje tradicije pašništva. K prebujanju so nas prisilile razmere, bitka za hrano, štednja na vseh področjih. Ena takšnih, ponovno oživljeruh pašnih skupnosti, je tudi na Rogli. Po dvajsetih letih je bila v letu 1980 po- novno ustanovljena, seveda v precej drugačni organiza- cijski obliki. Danes se po pobočjih in ravnicah Rogle oziroma Po- horja, pase preko 400 glav inlade goveje živine od pre- ko osemdesetih lastnikov, članov pašne skupnosti »Ro- gla«. Ti kmetje so povečini itooperanti kmetijskih za- drug Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica in Slo- venj Gradec. Ob ustanovitvi pašne skupnosti »Rogla« se je bilo treba najprej dogovoriti o or- ganizaciji skupnosti, izdelati samoupravne akte, ki dolo- čajo pra\ice in obveznosti članov skupnosti, podpisati pristopne izjave itd. Vse te akiivnosti je vodil iniciativni odbor za ustanovitev pašne skupnosti Rogla v sodelova- nju z izvršnimi sveti omenje- nih skupščin občin in kme- tijskih zadrug. Letos poteka prvič organi- zirana |5aša mlade goveje ži- vine na Rogli. Sezona se je pričela koncem maja in bo trajala do oktobra. Nad živi- no, ki mora biti zdra\'a, bdi ves čas paše veterinarska služba, ob prevzemu živine v pašo pa so sodelovale še po- speševalne službe kmetij- skih zadrug, kmetijska zem- ljiška skupnost, zavarovalna skupnost Triglav, PE Celje, upravni organi skupščin ob- čin, upravni odbor pašne skupnosti in pastir, čuvaj ži- vine na paši. Živina je bila ob prevzemu ožigosana da bi ne bilo kakšnih zapetljajev ob predaji ob koncu paše. Stane Kokelj Trenutno poteka aktivnost na področju urejanju p>ašnih površin, postavljanje ograj, staj, urejanje napajališč. Po- tekajo tudi poskusi za obo- gatitev travinje z gnojenjem, da bi bila paša čim bolj kvali- tetna. Prizadevanja potekajo tudi za zaokroževanje pašni- kov, saj bi se, po ). L. 1793 je znašala na Gornjegrajskem dnina splavarja (in pa tesarja ali zidarja) 24 krajcarjev, medtem ko je znašalo tukaj 1799 plačilo za vezavo spla- va 20 krajcarjev, se pravi, da je bilo slednje delo vredno malone toliko kakor splavar- ska dnina (to ustreza pričevanju ohranjene- ga ustnega izročila, po katerem je zvezal splavar splav v enem dnevu). Do Celja sta bila takrat v vseh poznejših obdobjih). Za vožnjo do Celja je dobil vsak splavar po 42 krajcarjev ali nekako dvakrat toliko, kot je znašalo plačilo za vezavo splava, čeprav je porabil splavar za samo vožnjo do Celja, po primerjavi z novejšo dobo, navadno manj časa kakor za vezavo splava; v plačilu za vožnjo do Celja je bilo obseženo pač tudi plačilo za pot domov in upoštevano, da je splavarjenje težje delo" kakor vezava spla- vov. Niso pa bili savinjski splavarji v 18. sto- letju povezani v svoje cehe (kakor tudi ne pozneje, do začetka 20. stoletja, v takšnih ali drugačnih splavarskih organizacijah) kakor splavarji na Nemškem Štajerskem. Ti so na začetku 18. stoletja južno od Bruc- ka do vštetega Gradca oblikovali skupaj s čolnarji svoj ceh, medtem ko je izviral ustrezni ceh z območja Brucka še iz sred- njega veka (podobno je bilo na Bavarskem, zoper drugače pa, brez splavarskih cehov, na Spodnjem Saškem). Vuzeniški splavarji pa so si ustanovili v 18. stoletju bratov- ščino. NA POTI v JAVORŠICO Na Hernausovi domačiji so v, soboto odkrili spominsko ploščo, ki bo še kasnejšim rodovom pomnik na krvave dogodke iz NOB. Zavedna družina Hernausovih je plačala hud, prehud davek za to, ker je bila zavedna, ker je njihova hiša dajala do izdaje varno zavetje partizanom in aktivistom, ki so se iz gostih gozdov sestajali pri njih. Iz Loke, skoraj po neprevozni -poti smo hoteli videti ta kraj. Prišli smo nenapovedani m sredi poti smo se, hočeš, nočeš, morali ustaviti pred gručo vaščanov, ki je v razbeljenem opoldnevu vihtela krampe in lopate, da bi bila cesta do slovesnosti prevozna. Dvcikrat, trikrat je boleče zaškrtnilo pod trebuhom avtomobila, preden smo se prebili do spomin- skega kraja. Medtem je cesta, kajpak, prevozna! ZgladUi so jo: Lojze Hemaus, Alenka Milenkovič, Ema Plevnik, Matija Sajn, Neža Jug, Janko Jug, Sandi Milenkovič in Zlatko Gračner! PRI JANEZU Janez Budja je pred krat- kim preuredil gostilno sredi Loke. Postala je prijetno sti- čišče krajanov iz bližnje in daljne okolice, ki si lahko ob klepetu in požirku domače- ga vina izmenjuje novice iz izkušnje. Pa tudi izletnik, ki se je namenil v te lepe kraje, da bi si prevetril pljuča ali pa nabral svežih gob, ne bo pri Janezu ostal ne žejen, ne la- čen. ZUUISKRVJO-ZA VODO Veselje jih je pogledati! Ampak brigadirji brigade X. SNOUB Ljubljanske, okrepljeni s tretino brigade dr. Mladen Stojanovič Rdečega Križa Slovenije, ne vi- htijo krampov za to, da bi jih kdo gledal. Na Žusem so prišli z namenom., da bi prav v vsako hišo, pritekla voda. Ne moti jih sonce, ki v opoldanskih urah še posebno vroče pripeka, in kamenje, katerega je po Zusemskem bregu toliko kot bi ga kdo posejal. Sklenili so, da bo voda stekla po ceveh in od tega jih ne bo nič odvrnilo. Niti krvavi žulji, ki nastanejo na utrjenih rokah brigadirjev že po nekaj zamahih s kram- pom in tudi po neurju uničena cesta, zaradi katere hodijo dober del poti do delovišča peš, ne. LEPO JE ŽIVETI V MIRU Takole zadovoljno se je pred kletnimi vrati svoje do- mačije nasmehnil Anton Drobne. Vesel in srečen je, da živi v miru in svobodi. Ampak to svobodo si je bilo potrebno priboriti. In koliko bojev, odrekanj in žrtev je bi- lo za to potrebno, on prav dobro ve. Kot domačin in za- veden partizanski aktivist v Loki pri Žusmu, je bil izbran, da skupaj s Cirilom Plevnikom, pripravi zasilno partizansko bolnico. V letu 1944 so po Kozjanskih gričih namreč divjale najsrditejše bitke in tako ni čudno, da so že po nekaj dneh dobili prve ranjence. Med njimi je bil tu- di brigadni komandant Mi- lenko Kneževič, katerega se Anton še danes spominja kot pogumnega in vedno vesele- ga borca za svobodo. Ampak zasilna bolnica je bila kmalu pretesna in An- ton je dobU novo nalogo. Pri- praviti je bUo treba vse po- trebno za izgradnjo nove, večje partizanske bolnice. Tako so pričeli z gradnjo bol- nice Javoršnice in na jesen je le-ta lahko sprejela pod svoje okrilje dvanajst ranjencev in tri zdravnike, no največkrat to niso bUi zdravniki, ampak le bolniške sestre, se spomi- nja Anton. Seveda tudi pri sprejemu ranjencev niso ta- ko točno pazili in velikokrat se jih je v tesnem prostoru stiskalo tudi dvajset in več. Bolnica je tako delovala do konca vojne in zaradi velike osveščenosti ljudi, ki so ve- deli zanjo, nikoli ni prišlo do izdaje. Partizanska bolnica Javoršnica je sedaj že pet let obnovljena in odprta za ogled. Antonu pa vendaile ostaja- jo na čase gradnje lepi in tu- di zabavni spomini. Tako si še zdaj ne more kaj, da se ne bi nasmehrul, ko se spomni kako so kmetje odvažali za gradnjo potreben les kar iz- pred silosev v središču Loke. Ničesar se niso ustrašili, Nemcem pa tudi na kraj pa- meti ni padlo, da bi si doma- čini lahko privoščili takšno predrznost. Takole se spomi- nja svoje mladosti in parti- zanskih časov Anton Drobne iz Hrastja v Loki pri Zusmu, in po preizkušnjah, katere je premostil, mu zares lahko verjamemo, da je današnji čas zanj nekaj najlepšega, da zares uživa v miru in svo- bodi. 5 POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI LOKi LOŠKE I KRASIJl Ceste ne vodijo več samo v em Tokrat vas na teh dveh časopisnih straneh va- bimo v krajevno skupnost Loka pri Žusmu, v te lepe kraje, ki so bili zavoljo slabe ceste dolgo odmak- njeni od napredka. Zdaj jo posodabljajo in nova prometna žila bo dala krajem prav gotovo živa- hnejši utrip. Predvsem pa ne bo vodila samo v eno smer, kajti vse več je mladih, ki se odločajo, da bodo živeli, delali in gospodarili doma. Še pred leti ni bilo tako. Zdaj se je odseljevanje umirilo. Veliko je temu pripomogel tudi Aerov obrat sredi Loke, kjer se je zaposlilo več kot 40 delavcev. Kruh je, razen na polju, zdaj tudi v tovarni, ki je edini obrat v kraju in na katerega so ljudje posebej ponosni. Srčni ljudje živijo v vaških skupnostih Loka, Hrastje in Dobrina. Vedo, da brez sloge in trdega dela tudi razcveta ne more biti. Za vsakršno delo znajo poprijeti in razreševati tudi kot oreh trde probleme. Povečini so ti komunalnega značaja, saj po ureditvi kličejo kilometri vaških cest, ki so pravzaprav osnovni pogoj za življenje slehernega od 830 kraja- nov. Ni tako lahko živeti v teh krajih, ki se v očeh prišleka bleščijo kot s čopičem najboljšega slikarja narisane razglednice. Kar v dlan bi zajel tiste odda- ljene, mehke obronke gričev in dolin, po katerih so posejane domačije! Veliko truda terjajo od ljudi polja in vinogradi, preden jim v jeseni ponudijo pridelek. Letošnji bo bolj boren. Zdesetkala ga je toča. A tudi elementarnim nesrečam kljubujejo ljudje, ki so z vso bitjo vtkani v svoj domači kraj. VINKO ŽLENI sednik skupščine »To funkcijo opn go mandatno obd( sem. Veliko delal velika kmetija, pa mu še najdem 6 skupne interese.! vaške ceste še vedi najbolj žulijo naS Toda mnoge izme bivajo lepšo podol zaslugi prizadevi nov. Veliko načrt še v prihodnosti: sem, da jim bom prav je naš srednje skromen, pravza] njen.« POŠT/A Kogarkoli v ^ pozna. Pa kaj & nji poštar in ^ ima, veliko kilpj ampak Jože delo še doma a" Da, tudi love^. je gospodar Lo* gradnje LovsK'^'] krajani izkažejo jem prostem K deževnih dni l^' žetu. ti 32-12. avgust 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 NOVI TEDNIK IN UTRIP V SODELOVANJU OB PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR »18. AVGUST' SKUPAJ GRADIMO JUTRIŠNJI DAN! Ob vsakoletnem občin- skem prazniku pregledamo ustvarjalnost družbenopoli- tične skupnosti ter vseh de- lovnih ljudi in občanov v preteklem obdobju. V tem, času smo upoštevali načela stabilizacijskih prizadevanj. Ker se vsi ne zavedamo v za- dostni meri tega, so bili spre- jeti ukrepi v okviru zakonov, ki predvidevajo ostrejše de- javnosti na tem področju. Izgradnja najrazličnejših objektov je morala izpasti iz programov, ker ni zagotov- ljenih finančnih sredstev. Ceste in vodovode bomo gradili s skromnejšimi sred- stvi ob velikem sodelovanju delovnih ljudi in občanov. Družbeni objekti so v letoš- njem letu strogo omejeni. V občini lahko gradimo le dom za učence pri Kmetijskem šolskem centru - Kmetijski šoli Šentjur, medtem ko vrtca na Pesnici do konca le- ta ne moremo. Iz sredstev samoprispevka delamo po krajevnih skup- nostih. V dela so vključene samoupravne interesne skupnosti, ki imajo v letoš- njem letu zelo skromna fi- nančna sredstva. VeUko bo še odpovedova- nja v celotni občini Šentjur kakor tudi v krajevnih skup- nostih. Delovni ljudje in ob- čani se moramo zavedati dej- stva, da vseh potreb ne bo- niio mogli zadovoljiti. Pri tem se bo potrebno odgovor- no dogovarjati in sporazu- nievati kaj borno lahko nare- dUi. Vse te usmeritve in pri- zadevanja zahtevajo od vseh delovnih ljudi in občanov veliko naporov. V preteklem obdobju je bi- lo v občini razgibano politič- no življenje. Od priprav, vseh postopkov ob volitvcih ter same volitve so pokazale, da delovni ljudje in občani podpirajo pot utrjevanja sa- moupravne socialistične družbe. Udeležba je bila veli- ka, tudi aktivisti SZDL v KS ter sindikalni delavci v TOZD so prispevali svoj de- lež pri volitvah. Pri izobraže- vanju delegatov smo ugoto- vili, da so le-tem potrebne teoretične in praktične usmeritve za delo bodočega delegata v družbenopolitični skupnosti in samoupravni interesni skupnosti. Demokratični pristop pri evidentiranju ter kadrovanju v vrsto odgovornih dolžnosti v skupščini občine in SIS je omogočn široko angažira- nost vseh delovnih ljudi in občanov pri izbiri le-teh. Za razvoj manj razvitih KS prispeva svoj delež mladin- sko prostovoljno delo, v ka- tero se odvija v okviru Zvez- ne delovne akcije »KOZ- JANSKO 82«. Brigadirji iz cele Jugoslavije pomagajo pri izgradnji cest, vodovo- dov, električnih naj>eljav ter opravljajo dela na melioraci- ji zemljišč. V pogovorih in delu brigadirji spoznavajo, da je našim občanom potreb- no pomagati ter zatrjujejo, da bodo na Kozjansko še prišli. Doseženi rezultati v iz- gradnji cest, telefonskega omrežja, obnovljene šole ter vodovodi so dokaz, da delov- ni ljudje in občani spoznava- jo, da stabilizacija ne pomeni konca vseh razvojnih priza- devanj, ampak je potrebno upoštevati realne možnosti. Vložiti je potrebno več last- nih prizadevanj, kar ne na- zadnje tudi v veliki meri spreminja naš odnos do tako pridobljenih družbenih ob- jektov. V vseh KS smo opravili volitve v nove samoupravne organe - skupščine in svete KS ter razne komisije. V te organe so vključeni občcini in delovni ljudje, ki imajo znanje in sposobnost vode- nja teh pomembnih organov. Pričakujemo, da bomo pre- ko samoupravne organizira- nosti dosegli še boljše rezul- tate razvoja in dela krajevnih skupnosti, za izboljšanje živ- ljenjskih pogojev naših ob- čanov. V TOZD je gospodarjenje zelo oteženo, a s prizadeva- njem vseh delovnih ljudi do- segamo zadovoljive rezulta- te. Vsi delovni ljudje se zave- dajo, da rabijo vodo, ceste in še kaj. Kljub težkim pogojem go- spodarjenja upamo, da bo- mo delovni ljudje in občani naše občine našli skupne moči za premostitev trenut- nih težav s ciljem, da z večji- mi napori kot do sedaj ustva- rimo boljše pogoje življenja za jutrišnji dan. JAKA RATAJC, predsednik OK SZDL Šentjur POMNIK NA JAVORŠICI Na domačiji Hernausovih v Javoršici so v soboto odkrili spominsko ploščo zavedni družini. Na slovesnosti je zbranim govoril Peter Sprajc, predsednik Občinske zveze zdru- ženj borcev NOV Celje in med drugim dejal: »Tu, pri Hernausovih so od petih članov družine štirje dali življenje za svobodo. Kljub nevarnostim, ki je tedaj nenehoma pretila, so v tej hiši našli partizani varno zatočišče. Koncem avgusta 1942 pa je Nemcem in njihovim ovaduhom uspelo, da so razbili Kozjansko četo.« V teh partizanskih krajih bo spominska plošča ostala kot pomnik na najtežje čase še prihodnjim rodovom. PLAKETE IN PRIZNANJA ' PLAKETO »18. AVGUST« PREJMEJO: 1. DO »ALPOS« ŠENTJUR PRI CELJU 2. KRAJEVNA SKUPNOST LOKA PRI ŽUSMU 3. CEH J02E, Dušana Kvedra 140 - ŠENTJUR PRIZNANJE »18. AVGUST« PREJMEJO: 1. BORSNIK Ivan, Žagaj 4 - PONIKVA 2. DO »BEŽIGRAD« - gradbeno podjetje, LJUBLJANA 3. BEVC Franc, Na Tičnico 1 - ŠENTJUR 4. VOVK Jože, Ul. Blaža Kocena 3 - ŠENTJUR 5. VODUSEK Martin, Dramlje 3 b - DRAMLJE 6. BRIGADE ZMDA »KOZJANSKO 82« PRIZNANJA »18. AVGUST« S KNJIŽNO NAGRADO PREJME - 14 učencev osnovnih šol v občini ŠENTJUR ter dva učenca Kmetijskega šolskega centra (eden iz razreda kmetovalcev in eden iz razreda krnetijsko - gospodinjske smeri) PROGRAM PRIREDITEV v počastitev praznika občine so 7. avgusta od- krili spominsko ploščo na Hernausovi domačiji v Javoršici nad Loko pri Žusmu. ★ ★★ V soboto, 14. avgusta ob 9. uri bo svečana seja zborov skupščine s pode- litvijo plaket in priznanj »18. avgust«. Ob 10. uri pa bo slovesnost ob'poime- novanju dela naselja Šentjur v Titov trg. Ob 15. uri bo otvoritev dela mo- dernizirane ceste v nase- lje Loka pri Žusmu. Osrednja prireditev ob prazniku se bo začela 15. avgusta ob 9. uri v Loki pri Žusmu. Uro pred tem se bodo pomerili lovci v streljanju na glinaste go- lobe, in sicer na Javoršici. UDARNIŠKI DAN v soboto, 14. avgrusta, bo tako kot vsako leto udarniški dan v okviru zvezne mladinske akcije KOZJANSKO. Tudi tokrat bodo brigadirji skupaj z delavci PAP-a iz Ljub- ljane in UNZ Celje, kar postaja že tradicija, v KS, ki je nosilka občinskega praznovanja, ureja- li cesto na Žusem, katera je bila močno prizadeta po zadnjem neurju s točo. Pričakujemo, da se bodo bri- gadirjem iz naselja Šentvid pri Planini in obeh omenjenih orga- nizacij, pridružfli delovni ljudje in občani celotne Šentjurske ob- čine! Z UREDNIKOVE MIZE V tej številki NOVEGA TEDNIKA in UTBIPA, tako v uvodnikih kot v ostalem tekstu zasledimo oz. boste prebrali veliko o samoodpo- vedovanju, zavesti, delu, skratka vsemu tistemu kateremu bi lahko rekli z aktualno besedo v tem družbenem trenutku - stabilizacijsko obnašanje. Veliko govorimo o stabilizaciji, o tem kako se moramo ravnati, o tem kako bi morali delati, pa ne delamo, o varčevanju, o tem, da nekateri po- samezniki ali skupine še niso dojeli resnosti tre- nutka v katerem se nahajamo, in tako naprej. Prav je, da govorimo o tem, da je varčnost, prizadevnost, delavnost, vestnost in pripravlje- nost sodelovati z vsakomur, ki želi boljše, nene- hno prisotna v naši zavesti! Pa vendar bomo morali enkrat jasno povedati, kdo so tisti, ki ne delajo, ki se ne obnašajo tako kot bi se morali, ki se ne zavedajo težavnega položaja v katerem se nahaja naša družba, skratka obelodaniti bo po- trebno vse tiste, kateri se v raznih člankih, govo- rih in še kje pojavljajo kot negativni del naše družbe, pa so vendar zaviti v debel plašč anoni- mnosti oz. jih vsi poznamo, pa ne želimo o njih govoriti javno. Upamo, da vam s temi svojimi razmišljanji nismo pokvarili prazničnega vzdušja, pa vendar o povedanem presodite sami! HINKO PAP 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 32-12. avgust 18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR OD TU IN TAM KS GORICA PRI SLIVNICI Gasilsko društvo, ki šteje 65 članov, je zelo delovno. V aktivnost je vključenih tudi 15 žensk in 20 pionirjev. 14. avgusta, dan pred praznikom občine pa priprav- lja večjo vajo v naselju Rakitovec. Gasilci se bodo preiskusili v kombiniranem reševanju na vodi in pre- vozu opreme s čolnom prek jezera. Starejši krajani se še vedno z zadovoljstvom spomi- njajo nedavnega srečanja, ki ga je pripravila krajevna organizacija RK. V prosvetni dvorani se je zbralo več kot 150 nad 70 let starih krajanov in se z mladimi, ki so pripravili kulturni program ter predstavniki krajevne skupnosti z^adržali v prijetnem pomenku. Da si podob- nih srečanj še želijo, so povedali. V tej krajevni skupnosti je še veliko slabih vaških cest, ki jih je potrebno rekonstruirati. Tako se zdaj pripravljajo na posodobitev ceste skozi vas Urban. Uredili jo bodo v dolžini 1 kilometra. Sredstva v višini 430.000 din bodo prispevali krajani sami, 500.000 din bo prispevala krajevna skupnost iz naslova saijiopri- spevka, 200.000 din pa še Komunalnocestna skupnost. Krajani sami pa bodo poprijeli tudi za krampe in lo- pate in opravili vsa fizična dela. KS ŠENTJUR-CENTER Del ulice Dušana Kvedra se bo v soboto preimenoval v Titov trg. Ob tej, za Šentjur zelo pomembni priložno- sti, bodo v kulturnem programu nastopili združeni pevski zbori, godba na pihala, Kladnikovi iz Hruševca, folklorna skupina iz Dobja pri Planini in brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82. Slav- nostni govor bo imel predsednik Krajevne organiza- cije Socialistične zveze delovnega ljudstva Cveto Er- javc. Ob tej priložnosti se bodo Sentjurčani lahko znova poklonih spominu na Maršala Tita, spominu na človeka, ki bo za vselej ostal v naših srcih. Krajevna skupnost Šentjur-center pa sodeluje tudi pri adaptaciji šolske kuhinje na Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju. Prispevali bodo približno 1 milj. ND, saj je bila kuhinja že hudo dotrajana in potrebna obnove, da bi bilo v njej spet mogoče zagotoviti nor- malre delovne pogoje. Načrti «a v prihodnje pa obsegajo ureditev vseh cest v krajevni skupnosti, ki so bile poškodovane ob neurju, in izgradnjo javne razsvetljave na cesti proti Kmetijski šoh. KS BLAGOVNA Ob podružniški Osnovni šoli Blagovna so mladinci že pred nekaj meseci pričeli urejati športno igrišče. Volje do dela jim ne manjka, asfalt je položen, zbrati je pK)trebno le še nekaj denarnih sredstev za nakup mrež in druge opreme. Ko bodo vsa dela koncema bo kra- jevna skupnost vendEirle imela primeren prostor, kjer bodo v času šole lahko telovadili učenci, mladinci pa bodo prav tako tu našli kraj, kjer se bodo lahko pome- rili v športnih igrah in se v miru pogovorili, saj jim sedaj nudi za sestanke in druga delovna srečanja pro- stor osnovna šola. Blagovnčani se trudijo, da bi v svoji krajevni skup- nosti s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki uredili kar največ kar se da. Krajevna skupnost je ena najmanj razvitih v občini in tako nima urejenih niti najnujnejših infrastruktumih objektov. V svoj delovni načrt so tako za v bodoče vključili izgradnjo Doma SLO in DS, rekonstrukcijo ceste Proseniško-Bukov- žlak, ureditev vsaj 3 km lokalnih cest in končno, tisto najpomembnejše, zagotoviti vsaj nekaj telefonskih pri- ključkov. KS KALOBJE V krajevni skupnosti Kalobje praznujejo 29. avgusta svoj krajevni praznik. Letos bodo praznovanje pripra- vili že drugič zapovrstjo in ob tej priložnosti priprav- ljajo krajani kratek kulturni program. V tem času bodo v Kalobju odprli tudi prvo zasebno trgovino z živili v šentjurski občini, pričakujejo, da bodo krajani dobili tudi telefon, saj so sami ob pomoči krajevne skupnosti vložili v to veliko prostovoljnega delaj gasilci pa imajo v načrtu tudi nakup črpalke. Kalobčani bodo tako proslavili svoj praznik delovno in svečano. Ob Osnovni šoli Kalobje so mladinci že pred časom pričeli urejati športno igrišče, ^ako so do sedaj uredili okolico in pripravili vse potrebno za polaganje asfalta. Potrebno je zbrati le še nekaj denarnih sredstev, ki jih bodo prispevali krajevna skupnost Kalobja, Telesno kulturna skupnost in Občinska izobi-aževalna skup- nost, mladinci bodo pa v svojem prostem času še naprej prostovoljno delali. Tako bo tudi Kalobje do- bilo prepotrebni prostor, kjer se bodo tako otroci kot tudi starejši razgibali in sprostili ob športnih igrah za katere, sedaj nimajo prostora. COŠ LOKA PRI ŽUSMU NISO POZABILI NA ŠOLO V Loki pri Zusmu imajo že osem let lepo novo šolo, v kateri so učenci našli delov- ni zagon in zadovoljstvo, ta- ko da tudi sedaj, v poletnih mesecih, radi zahajajo v nje- ne prostore. Aktivni in vedno priprav- ljeni poprijeti za kakršnokoli delo, so. Osemdeset jih je in to takšnih od prvega pa do petega razreda. Ponosni so na svojo šolo, ki jim jo je leta 1974 zgradilo, oziroma po- magalo zgraditi, podjetje Te- hno-Impex iz Ljubljane. Te- hno Impex je tudi sedaj nji- hov pokrovitelj in s šolo zelo dobro sodeluje. Tako osnov- nošolci iz Loke pripravljajo ob vseh praznikih za usluž- bence kulturne programe, delavci pa jih ob Novem letu obdarijo. Prav tako dobro pa sodelujejo tudi z delavci obrata Aero. Učenci dobiva- jo barvice in bombice, v za- meno pa pripravljajo ob praznovanjih kratke prosla- ve. Že po tem lahko sklepa- mo, da so aktivni v kultur- nem društvu. Pa ne samo v kulturnem, delujejo tudi v šahovskem, likovnem, te- hničnem, pravljičnem krož- ku, šolskem športnem druš- tvu in v organizaciji Rdečega križa, ki ima na šoli svoj po- mladek. Težave pa morajo tudi ti pridni učenci reševati na vsakem koraku. Tako ni- majo niti prepotrebne telo- vadnice, da bi lahko tudi po- zimi telovadili. Da pa bi bilo za rekreacijo učencev vsaj delno poskrbljeno, odhajajo vsako leto v Selce, kjer imajo organizirano šolo v naravi in počitnikovanje. Pridni in delovni so loški osnovnošolci in zato /im tudi ni vseeno, kako živi Loka po- leti. Letos, ko se v njej praz- nuje praznik občine Šentjur, pa še posebno ne. Tako pri- pravljajo za 15. avgust, ko bo Poidka Zenzianovsky osrednja svečanost, kratek kulturni program, da se z njim predstavijo tudi širši publiki, vsem tistim, ki bodo pač obiskali praznično Loko. IVANA FIDLER ZMDA »VLASINA 82« PRIDNE IN POŠTENE ROKE Po vijugasti in strmi cesti, ki je rezultat dela pridnih rok generacij brigadirjev, smo se vzpenjali proti Vlasi- ni, kjer je naselje zvezne mla- dihske delovne akcije »VLA- SINA 82«. V poznih večernih urah, ko je brigadirsko nase- lje že tonilo v večerni poči- tek, nas je pri vhodu v nase- lje pričakal dežurni, ves zavit v toplo odejo, saj je na višini okrog 1600 metrov precej hladno v primerjavi s pripe- ko v dolini. Po nekaj formal- nostih so pohiteli v štab ak- cije, kjer so komandanti bri- gad skupaj z vodstvom akci- je pretresali dosežke tega dne, pa tudi probleme, s ka- terimi se srečujejo. Komandant nas je odpeljal v štab brigade. Beseda je hi- tro stekla in brigadirji - člani štaba so začeli pripovedovati o svojem delu, rezultatih, ki jih dosegajo, odnosih v bri- gadi in sodelovanju z drugi- mi brigadami. Vmes ni manjkalo šal in dobrega raz- položenja kljub pozni uri in utrujenosti preteklega dne, saj so ta dan dosegli najboljši rezultat v toku akcije. Nor- mo so presegli v višini 301%. Naslednji dan smo briga- dirje obiskali na delovišču akcije. 2e nekaj let brigadirji pogozdujejo širne planjave, od koder so se ljudje zaradi skromnih možnosti za pre- življanje preselili drugam. Sedaj so brigadirji skupaj z graničarji, redkimi domačini in slučajnimi obiskovalci edini prebivalci teh obmej- nih krajev. Brigadirji delo na delovi- šču marljivo opravljajo. Iz razgovora s predstavniki ak- cije smo izvedeli, da je naša brigada zelo prizadevna, dis- ciplinirana, še posebej pa, da jih krasi poštenost in prime- ren odnos do dela. Ni kaj, besede pohvale, zaradi kate- rih mislim, da smo lahko po- nosni vsi, tako starši teh mla- dincev kakor tudi mladinska organizacija, ki so jih kadro- vali v brigado. Med njimi vlada tovariš- tvo, krepijo bratstvo in enot- nost v sodelovanju z briga- dirji drugih brigad, se spoz- navajo med seboj, spoznava- jo kraje drugih republik, lju- di in njihov način življenja. Vsemu temu so dali še prav poseben pečat brigadirji iz Plandišta, ki so v sestavi na- še brigade. Vključitev teh brigadirjev v sestav naše bri- gade Miloš Zidanšek je re- zultat sodelovanja občinskih konferenc iz naše občine in iz Plandišta. Ko smo odhajali, so naro- čali: »Pozdravite doma in povejte, da smo zdravi«. Sedaj, ko so te vrstice ob- javljene, so brigadirji že do- ma. S seboj so prinesli kot priznanje trak akcije »Vlasi- na 82« in najvišje priznanje, ki ga lahko brigada dobi za svoje delo, priznanje Veljko Vlahovič. Prav gotovo pa so prinesli tudi mnogo novih iz- kušenj, mnoga nova prija- teljstva in vrsto lepih spomi- nov, v katerih bodo zbledeli tudi težki trenutki brigadir- skega dela in življenja. BORIS KRIŽMANClC KS DRAMLJE DINAR ZA CESTE v krajevni skupnosti Dramlje teče drugo leto, ko smo se krajani odločili in iz- glasovali krajevni samopri- spevek za izboljšanje pogo- jev življenja v naši krajevni skupnosti. Naš samoprispevek je na- menjen predvsem posodab- ljanju cest, ki so tadco kot v večini manj razvitih občinah in KS nujno potrebne popra- vil in obnove. Zadali smo si nalogo, da bomo posodobili ceste v dolžini 4 km in pred-' vsem cesto Svetelka - Marija Dobje - Bovše. Pri financiranju bi naj s polovičnim deležem sodelo- vala tudi Komunalnocestna skupnost Šentjur, ki pa v le- tu 1982 za te namene nima denarja. Kot so nam razložili, jih pestijo hude obveznosti iz prejšnjih let, zato se je re- ševanje naše ceste pomeikni- lo v leto 1983, ko bo tudi po planu KCS zagotovila svoj delež sredstev. Krajani taka odlaganja se- veda težko razumemo, ker ^e to v naši krajevni skupnosti ni zgodilo prvič, zato se zau- panje in potrpežljivost iz- gublja. Marsikdaj nam je ne- razumljivo, da se v centrih do vsakega bloka in stano- vanjske hiše že pred vselitvi- jo vse asfaltira, na »podeže- lju« pa moramo krajani po- leg samoprispevka prispeva- ti še dodatna sredstva v de- narju in delu. A druge reši- tve ne vidimo, kajti od ob' ljub se ceste ne popravljajO' Ker iz zgoraj opisanih ra-l zlogov KS v letu 1982 ne mO;' re pristopiti k modernizacij ceste Svetelka - Marija Dob- je, je bil na skupščini podai' predlog, da že zbrani denaf ne leži na žiro računu, ai^ pak se vloži v popravilo ^ modernizacijo ceste na p šulo, ki je prav tako nujn" potrebna popravil. Pri tfiO' dernizaciji bodo s 50% sod^ lovali uporabniki ceste, 50* pa KS in KCS Šentjur pf! Celju. Predlog je v razpra^ in bo o njem tekla beseda odločitev na naslednji skuP ščini. V kolikor uporabniki (kf* jani in lastniki zidanic, viif^ skih kleti in vikendov) ^ bodo zbrali potrebnih sred' stev, posodobitve v tem le|j^ in verjetno še v naslednj''' ne bo. . Z. BATISTI*' OTROCI ČAKAJO NA VRTEC! Ker se zaposlenost žensk v občini Šentjur iz leta v leto veča, s tem rastejo potrebe po organizira- nem otroškem varstvu, Zgrajen vrtec v Šentjurju je že več let premajhen, predvsem za varstvo naj- mlajših do 3 let. V letu 1980 in 1981 sta bila za reševanje najnuj- nejših primerov odprta dva oddelka v stanovanj- skih blokih, kjer pa je de- lo zaradi oddaljenosti in nestandardnih prostorov otežkočeno. Skupnost otroškega varstva je že v letu 1980, predvsem pa v letu 1981 in 1982 pristopila k Iz- gradnji novega vrtca na Pesnici. Tam naj bi v prvi fazi zgradili prostor za 120 otrok, od tega za 64 starej- ših od 0-3 let. V letu 1981 in v prvih mesecih 1982. leta je bila zbrana vsa dokumentaci- ja, ki je potrebna za tak objekt. Ko so bila v začet- ku junija zbrana tudi sredstva (od potrebnih 41 milijonov din je Skup- nost otroškega varstva zbrala 27 milijonov, KS Šentjur center 3 milijond samoprispevka, ostalo pai bi bil kredit izvajalca] Marlesa), je Skupnost otroškega varstva vložila vso dokumentacijo v ban- ki, potem na komisiji za oceno investicij in drugih pristojnih organih. Mesec dni je bilo potrebno, da so le-ti dokumentacijo pro- učili in izdali ustrezna mnenja, a žal prepozno. V tem času je zvezni zbor sprejel zakon o prepovedi vlaganja družbenih sred- stev v izgradnjo objektov otroškega varstva in predvidena investicija se je spremenila v bodočo, vsaj do začetka 1. 1983. Ob tem se sprašujemo, kako bo z varstvom naših najmlajših v letu 1982/1983, a odgovora še nismo našli! Verjetno bo- mo skupno s stanovalci katerega izmed blokov našli rešitev in začasne prostore, a ostaja nam grenak priokus, saj kljub večini zbranih sredstev investicija ni mogoča. Oh tem pa v vseh sredstvih obveščanja beremo o pre- koračenih in nepokritih investicijah! Z. BATISTIC 32-12. avgust 1982 NOVI TEDNIK-stran 11 18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR ^BNTJURSKI PORTRETI pETER HLASTEC fjjegov domači kraj je Po- ^l^va, na katero je navezan z ! ^gem srcem in na katero ga ! ygžejo spomini na otroštvo skromno, a prijetno življe- je na majhni kmetiji. Nave- ^ost na zemljo ga je poteg- za seboj tudi tedaj, ko se je bilo treba odločiti za po- Iclic Ž željo po znanju se je ^]očil za srednjo kmetijsko jolo, ki je bila tedaj še v Žalcu. Toda časi so se obračali ^gače, kot bi si želela ge- neracija, kateri pripada tudi Peter Hlastec. Vojna vihra ga je zajela v domačem kra- ju, V njem je vzkipelo, kot tnnogim drugim zavednim lu-ajanom. Spoznali so, da morajo stopiti v enotno boj- flo vrsto in se organizirano upreti. Tako je bil že v avgu- stu 1. 1941 na Ponikvi usta- novljen prvi odbor OF. Peter Hlastec je bil kot zaveden mladinec sprejet v SKOJ in kasneje postal tudi sekretar te organizacije. In kot se med zdravim klasjem najde plevel, tako so se leta 1942 našli tucd izdajalci. Organiza- cija na Ponikvi je bila izda- na. Skupaj z drugimi je Peter Hlastec trpel v taboriščih Dachau in Mauthausen. Izčr- pan od dolgih let trpljenja in pomanjkanja se je, srečen, da je sploh ostal živ, leta 1945 vnil v svoj domači kraj. Niti za hip ni odlašal, ko se je bOo potrebno na številnih po- dročjih vključiti v povojno izgradnjo. Začel je delati na tedanjem okraju v Šmarju pri Jelšah, potem pri kontrolni komisi- ji, bil je tajnik okrajne za- družne zveze, predsednik občine Šentjur in direktor Kmetijskega kombinata. To- da tudi po upokojitvi mu je ostala vrsta zadolžitev in funkcij, ki jih zmaguje po svojih najboljših močeh. Zdaj je tudi predsednik Ob- činskega odbora zveze zdru- ženj borcev NOV Šentjur. Ne govori rad o sebi. Se manj o priznanjih, ki jih je prejel za svoje požrtovalno delo. Med njimi so priznanje in plaketa občine, Dobrotin- škova plaketa in priznanje in več visokih državnih odliko- vanj. Letos praznuje Peter Hla- stec biserni življenski jubi- lej, h kateremu mu tudi na tem mestu iskreno česti- tamo! MATEJA PODJED laav^fst IVANAUŽNER Prijeten in topel nastop, posluh za ljudi okoli sebe, so vrline IVANA AU2NERJA, Drameljčana, ki živi in opravlja funkcijo sekretarja Splošnega združenja turi- stičnega gospodarstva Jugo- slavije v Beogradu. Nasmehnila se nam je sre- ča in našli smo sogovornika, ki se ukvarja s turizmom v naši državi. Celo kopico pro- blemov, pravi, da pesti naš turizem, ki da še ni našel pra- vega mesta v naši družbi. Te- ma je sicer precej vroča, rav- nopravšnja za te poletne dni. Problemov je veliko, pa vendar se s pametnimi pri- stopi, ob upoštevanju tržnih zakonitosti in dogovarjanju dajo rešiti. Lansko leto smo z velikim prizadevanjem in ob velikih naporih dosegli priliv 1 mili- jardo 350 milijonov $. Letos smo si zastavili 1 milijardo 550 miUjonov $ deviznega priliva, ki pa ga ne bomo do- segli. Vzroki so v slabem »imageu« naše države (anti- propagande v tujih medijih) večkrat pa so v tujih medijih tudi objektivno pisali o slabi založenosti z artikli (kava, bencin, tuji časopisi). Tudi ob dejstvu, da je za propa- gandno informativni nastop na tujem trgu na razpolago vedno manj deviz, je posledi- ca manjši obisk in manjša poraba tujih gostov povsem logična. Od skupnega števila tujih gostov jih 35% obišče našo državo organizirano, se pravi preko agencij, 65% pa jih pride individualno. Rav- no tiste, ki potujejo sami, pa je treba obveščati, jim preko tujih medijev sporočati ugo- dnosti naše turistične po- nudbe. Problem je tudi, da ostane velik zalogaj deviz v zasebnih blagajnah in da je dotok dinarjev iz tujine tudi zelo veUk. Turizem je nizko akumulativna veja gospo- darstva. Sredstva za razširje- no reprodukcijo je treba združevati (tudi devizna). Na tem področju smo v zadnjih letih napravili veliko. Turi- zem je edina veja gospodar- stva, kjer so vložena sredstva vračajo že v pol leta in to devizna. Treba je samo še širše družbene podpore in naš devizni prUiv bi bil kar kmalu podvojen. VeUko tem je ostalo nedo- rečenih. Ivan Aužner pa nam je obljubil da bomo o tem in onem v turizmu, o borbi za prepotrebne devize razmiš- ljali, ko bomo imeli konket- na rezultate letošnje turistič- ne bire. BOJAN BATISTIC ^IFB OB A VTOCESTI Potniki, zlasti tisti, ki prihajajo od dlje in se vozijo po avtocesti proti Mariboru, se od 4. avgusta letos lahko usta- ^jo na počivališču ob priročnem bifeju. Postavil ga je Merx, Do Hoteli, TOZD Gostinstvo in turizem. Postavljen je na desni strani v smeri proti Mariboru, na območju krajevne skupnosti Blagovna. Gostom postreže s pijačo in manjšim Prigrizkom Viktorija Strsoglavec, ki kuha tudi dobro kavo, 'domačim in tujim turistom pa so na voljo tudi nekateri spominki ali kakšna darila. MATEJA PODJED OGRETI ZA NOGOMET Telovadno društvo PAR- TIZAN Dramlje je bilo usta- novljeno v oktobru 1981. Trenutno je včlanjenih okoli 80 članov in članic TVD. Po otvoritvi telovadni- ce v osnovni šoli Miloš Zi- danšek, katere uporabniki so tudi člani TVD Partizan, se je dejavnost društva moč- no razširila v različnih sekci- jah. V zimskem času je re- dno delovala sekcija odboj- ke z moško in žensko ekipo. Organizirali smo več prija- teljskih srečanj, ki so vzbu- dila veliko zanimanja med občani. Za zaključek smo or- ganizirali turnir v odbojki v okviru občine Šentjur, ki je bil dobro obiskan. Žal pa moramo priznati, da ta VTsta športa med drugimi društvi v občini Šentjur, razen TVD Partizana Planina, slabo de- luje. Nadalje deluje v okviru TVD Partizana še sekcija ko- šarke, karateja in rekreacija 7.a predšolske otroke. Trenutno najmočnejša de- javnost je sekcija za nogo- met. V sezoni 1981/82 smo v občinski ligi za mali nogo- met bili zastopani s tremi ekipami. Znano nam je, da ta liga že več let uspešno delu- je, predvsem po zaslugi tov. Dušana Sporna in je razde- ljena v dve skupini. TVD Partizan Dramlje ima v prvi močnejši ligi 2 ekipi, v drugi ligi eno. EDI KUKOVIC ^ZCVEJ KONJEREJE ^F^ed dnevi so kmetje iz šentjurske občine na travnik pred Veterinarsko postajo v entjurju pripeljali kobile na premiranje. Lep je bil pogled na konje, ki so se medtem, ko je .^Publiški ocenjevalec zbiral vse potrebne podatke, potrpežljivo pasli, njihovi lastniki pa ^"^enjevali izkušnje o reji konj. MATEJA PODJED OD TU IN TAM KS DOBJE PRI PLANINI Kulturno društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planini je letos že desetič zapored pripravilo javno prireditev Pokaži kaj znaš. Ljub slabemu vremenu je prireditev lepo uspela, saj so organis^atorji v slabih dveh urah uspeli usposobiti še nedograjeno dvorano kulturnega doma za nastop. Tako so bili ob koncu zadovoljni poslušalci, nastopajoči in tudi organizatorji, saj so v to prireditev vložili ogromno dela. Še veliko domačij v okolici Dobja nima vode. Neka- teri zaradi tega, ker niso sami zmožni organizirati dela, drugje spet pa so po sredi neurejeni sosedski odnosi. In tsiko so sklenili krajani skupaj z brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82, da sami prev- zamejo v roke delo in da izkopljejo vodovod do kme- tije, kjer živijo tri onemogle ženice. Pa niso napeljali samo vode, ampak so ob skupni akciji, kjer je vsak poleg dela prispeval še del materialnih sredstev, pri- ključili še elektriko. Tako imajo danes ženice v hiši vodo, iz slropa pa visi žarnica, ki mnogo prijetneje in topleje osvetijuje prostor. Morda tudi zaradi tega, ker je skorajda vsa vas skupaj z brigadirji poprijela za delo? KS PLANINA PRI SEVNICI 25. julija je bilo na področju Krajevne skupnosti neurje, ki je močno prizadelo vaške ceste. Poškodova- nih je bilo okoli 52 km, v kategorijo zelo prizadetih pa je ocenjevalna komisija uvrstila 23 km cest. Le-te sedaj krajani gramozirajo in urejajo s prostovoljnim delom, gramoz pa prispeva krajevna skupnost Na Planini imajo urejeno SE>ominsko sobo NOB tega področja, ki je obiskovalcem odprta vsako nedeljo. Takrat namreč prevzamejo dežurstvo v prostorih člani Krajevne organizacije Zveze združenj borcev, ki go- stom tudi zanimivo pripovedujejo o časih borb na Kozjanskem. Sicer se zbirka še dopolnjuje, vendar pa je že sedaj v treh sobah zbranega kar precej zanimi- vega in pomembnega gradiva, ki spominja na čase za vselej zapisane v zgodovini in naših srcih. KS PONIKVA Gasilsko društvo Ponikva je letos praznovalo 60- letnico obstoja. Ta pomemben praznik so primemo počastili z nastopom številnih gasilskih skupin iz ob- čine, ki so gledcdcem prikazale potek verižne gasilske vaje. Kulturno življenje nasploh, predvsem pa še pevski zbori, imajo na Ponikvi že dolgoletno tradicijo. Tako imajo največ uspeha in priljubljenosti med poslušalci moški pevski zbor Otona Zupančiča pod vodstvom Jurija Gorica in pevski oktet, ki ga vodi Maks Kovačič. Nastopajo po vseh krajevnih prireditvah in tudi zunaj krajevne skupnosti. KS ŠENTJUR-OKOUCA Krajani so v soboto pripravili v sodelovanju z delavci Alposa, Uprave za notranje zadeve in brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82, udarni dan na izgradnji odseka ceste, ki povezuje Šentjur z Resevno. To je pomembno delo, saj so neurja, ki se na tem področju dostikrat razbesnijo, cesto popolnoma uni- čila in tako ni bil mogoč niti dostop do spomenika Cvetki Jerinovi in Dušanu Lahu. Prostovoljno delo bo tako ne le v veselje domačinom, ampak tudi številnim izletnikom in planincem, ki se bodo odpravili na parti- zansko Resevno. KS PREVORJE Pred kratkim so domačini skupaj z brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 82 izvedli skupno delovno akcijo na elektrifikaciji posameznih domačij na Straški gorci. To je za krajane zelo pomembno, saj je v tem predelu šentjurske občine še veliko domačij kjer svetijo petrolejke. Na odseku ceste Prevoje-Žegar je končno položen asfalt. Asfaltno prevleko so položili v dolžini 2,5 kilo- metra in s tem močno izboljšali povezavo med kra- jema. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 32 - 12. avgust 19 18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR Z ZAMAHOM DO PLANSKIH CILJEV Delovni ljudje in vsi občani šentjurske občine praz- nujemo naš praznik v času, ko v naši celotni družbi sprejemamo administrativne ukrepe gospodarske sta- bilizacije, ki jih bomo čutili zelo neposredno in bodo imeli na naše življenje v bodoče velik vpliv. Zavedamo se, da moramo v tem času sami največ prispevati vsak na svojem področju k temu, da bi naša skupna usmeri- tev gospodarske stabilizacije dejansko uspela, in da bi celotna naša družba čimprej izšla iz težke gospodarske situacije. Naš praznik bomo tako praznovali in ga praz- nujemo v zavesti, da moramo vložiti vse napore, da bi presegli sedanje gospodarsko stanje. V občini smo s sprejetimi programi gospodarjenja v vseh OZD in ostalimi aktivnostmi čvrsto vključeni v vsa skupna prizadevanja, da bi dejansko.čim hitreje rešili našo likvidnost in 'celotno težko gospodarsko situacijo. S samoupravnimi aktivnostmi, kijih vodimo tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih, si prizadevamo, da bi dosegali še boljše delovne in proiz- vodne rezultate, da bi dosegali čim večjo izvozno usmeritev in večje devizne učinke. Sklenili smo, da bomo z oceno programov interesnih skupnosti, tako družbenih dejavnosti kot tudi materialne proizvodnje, zmanjšali porabo, da bomo spremljali rast tako skupne in splošne porabe in tudi rast naše osebne porabe. - Tako bomo našemu gospodarstvu, torej neposredni materialrii proizvodnji, zagotovili večja materialna sredstva, s katerimi bodo omogočene nadaljnje raz- vojne usmeritve, obdržanje sedanje proizvodnje in tudi večji zamah za doseganje letnih in srednjeročnih planskih ciljev. V tem času bomo ponovno pregledali vse razvojne usmeritve in zavestno odložili tiste planske cilje, ki v tem trenutku nimajo realnih možnosti za financiranje in za naše skupno življenje v občini niso nujno po- trebni. Z novih, stabilizacijskih pogledov, bomo oce- nili vso zastavljeno razvojno usmeritev naše občine in zasnovali nadaljnji razvoj, ki bo krepil našo materialno osnovo in nam zagotavljal, da bomo lahko v večji meri raz^Ajali vse ostale družbene dejavnosti in bolj samo- stojno planirali svojo prihodnost. Delovni ljudje v občini Šentjur se zavedamo, da smo dolžni dati svoj delež pri stabilizaciji gospodarskih razmer v naši domovini, zavedamo pa se tudi, da mo- ramo pospešeno razvijati našo materialno osnovo, da bomo v bodoče izšli iz sedanje stopnje razvitosti in tako ne bomo več v toliki meri iskali vzajemnosti in solidarnosti v Socialistični republiki Sloveniji Tako usmerjeni in vključeni v našo realnost smelo gledamo v prihodnost in se zavedamo, da bomo s samoupravno iniciativo, zavedajoč se svojih odgovor- nosti, izšli iz sedanjih gospodarskih težav in si ustv»rili skupaj z vsemi bratskimi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji bodočnost, za katero smo v naši slavni narodnoosvobodilni borbi in revoluciji ter tudi v po- vojnem razvoju dali že neizmerne žrtve in za katere bomo, prepričani v pravilnost Titove usmeritve, žrtvo- vali tudi vse napore v sedanjem času. jyj^ JAGER predsednik IS SO Šentjur^ AEROV OBRA T V LOKI PRI ŽUSMU SKUPNA PRIZADEVANJA VODIJO V SVET Aerov obrat je prinesel v Loko pri Zusmu, pa tudi v celo občino Šentjur, nov ve- ter. V tej dokaj oddaljeni krajevni skupnosti v šentjur- ski občini se je v zadnjih le- tih marsikaj spremenilo na bolje. V veliki meri tudi po zaslugi novega objekta, ki je zrasel sredi Loke. Kolektiv Aera je našel polno mero ra- zumevanja za to manj razvito območje Kozanskega že te- daj, ko je začel obrat delovati v starem objektu. Razmere so narekovale posodobitev, oziroma novogradnjo, na ka- tero so danes lahko ponosni tako delavci Aera, kot kraja- ni. Za marsikoga je nova za- poslitev pomenila okno v svet, pot k lepši prihodnosti. V lepih, sodobno urejenih prostorih je zdaj zaposlenih 43 delavcev iz bližnje okoli- ce, ki znajo krepko poprijeti za svoje delo in* se po drugi strani tudi navezovati z ma- tičnim kolektivom v Celju. Samoupravne poti so zato gladko utečene in tudi proiz- vodni proces teče svojo pot; takšno, kot so si jo zastavili in programirali sami. , Delo poteka v dveh izme- nah. Z reprodukcijskim ma- terialom zaenkrat nimajo problemov, saj so fizično proizvodnjo celo presegli. To vliva celotnemu kolektivu, pa tudi delavcem v obratu vselej novo upanje, da bo tu- di v prihodnje tako, zato se skupaj trudijo, da bi bLU po- slovni rezultati kar najbolj ugodni. Sicer zahtevno tržišče do- ma in na tujem dobro ve za Aero! Že nekaj let tudi za Ae- rov obrat v Loki pri Žusmu. V Aerovem obratu v Loki pri Žusmu izdelujejo akvarel barvice, ki jih še kako dobro poznajo naši malčki v šoU, doma in v vrtcih. 700.000 ka- set naredijo letno. In tudi na- vadni kopirni računski tra- kovi gredo dobro v prodajo. saj jih naredijo kar 2 milijona letno. V zadnjem času, ko moda narekuje doma tiskani tek- stil s polno fantazije, so iska- ne in priljubljene tudi Aero- ve barve za tekstil. En mili- jon in pol vrečk jih pripravi- jo v obratu v Loki pri Žusmu in jih razpošljejo v trgovske centre. Moda gre pač svojo pot in mnoga dekleta in žene si že znajo potiskati ali po- barvati blago po svoji želji, meri in okusu. Postopek je preprost, cena barv pa do- stopna in če je vmes še malo spretnosti, uspeh ne izo- stane. Tudi črnilni vložki, ki jih izdelujejo v Loki pii Žusmu, so že davno postali znan pro- izvod za mlado in staro. Zato jih pripravijo kar milijon (komadov) letno. Obrat v Loki se odpira navzven. O tem veliko ra- zmišljajo tudi v matičnem kolektivu. Tako so na primer odkupili zemljišče, kjer je še do nedavnega stala stara ko- pitarna, kjer so predvideli ši- ritev svoje dejavnosti. Skratka - obrat Aera v Lo- ki pri Žusmu opravičuje svoj obstoj in si skupaj s celotnim kolektivom prizadeva, da ga še bolj spoznali potroši ki doma in na tujem. S pa Ijačo svojih iskanilr jzdelki pa skušajo zagotoviti perm nentno zapolnitev potrel kupcev. TOVARNA ENERGETSKE OPREME EMO ŠENTJUR PRVI VEČJI USPEH PRI RAZVOJNI USMERITVI EMA Nova. tovarna energetske opreme EMO, ki so jo odprli v Šentjurju v tamkajšnji in- dustrijski coni 24. aprila le- tos, je postala pomembna naložba v tej manj razviti ob- čini. Nastala je kot plod do- mačega znanja. Zanjo je bil prvi elaborat narejen že leta 1978, pričetek del v Šentjur- ju pa sega v leto 1980. Delav- ci Ingrada so jo, skupaj s še nekaterimi soizvajalci, po- stavili v 17 mesecih. Investi- cija je veljala 534 milijonov din. Prostori obsegajo 6300 m^ delovnih površin. Sestavlje- na je iz proizvodnih prosto- rov, žineksa za tehnični in ad- ministrativni del in sprem- ljajočih objektov: trafo po- staje, kotlovnice, kompre- sorske postaje in skladiščnih prostorov za gotove izdelke in potrebe proizvodnje. Glavni proizvodni pro- gram je oprema za energeti- ko, ki postaja vse bolj iska- na. Tako bo tovarna energet- ske opreme veliko prispeva- la k uresničevanju dolgoroč- nih ciljev, ki smo si jih v Slo- veniji zastavili na področju energetike in celotnega go- spodarstva. Trenutno je v sodobno urejenih prostorih zaposle- nih 150 delavcev, vendar so možnosti na področju zapo- slovanja v tej tovarni še širo- ko odprte, saj kadrovska za- sedba še ni popolna. Da bi lahko delo pKjtekalo v dveh izmenah, kar bi bilo najbolj ugodno, se lahko zaposli še enkrat toliko delavcev, pred- vsem kovinarjev, ki bi želeli združevati delo s preostali- mi. TEO Šentjur zato vabi k sodelovanju predvsem: klju- čavničarje, varilce, voznike dvigal in viličarjev. Prav gotovo je to lepa priložnost zlasti za ljudi iz krajev šent- ' jurskke in šmarske občine, da najdejo delovno mesto bliže domu ali pa se šele 2 poslijo. Izdelki iz te tovarne so pretežni meri namenjeni domači trg, potujejo pa tu v izvoz. Tako na primer kol izvažajo v Irak, pa tudi Nemčijo. Prav zdaj teče dogovori za izvoz na Cešk Tovarna se odpira navzve Ker imajo v TEO stroj za i delovanje podnic, katereg kapacitete so večje kotjii potrebuje domači trg, sotuč tu odprte možnosti za izvo! Lastna razvojna služba i projektiva pa nenehno r; zmišlja še o novem progr mu. Predvsem želijo povef ti program kotlov na trda g riva, začeli pa so"razvijati t di kotel na izgorevanje i fluidiziranem sloju. V pi hodnje se bodo trudili, dal čim več izdelkov, ki jih zd še uvažajo, naredili doma.1 pa je predvsem dodatr oprema za kotle, ki jih že i delujejo. Kljub temu, da so soočan: s pomanjkanjem reprodul cijskega materiala, zlasti pl' čevine in cevi, nemalokri zelo huda, poteka proizvodi proces po zastavljenem pr' gramu, ki bo še bolj zaživel polno zasedenostjo zdaj ^ prostih delovnih mest. TOZD PLASTIKA PAP - OBRAT ŠENTJUR SODELOVANJE SE NADALJUJE Pred letom dni smo se bralcem že predstavili. Našo predstavitev bomo le nekoliko dopolnili. Več kot 1000-članski delovni kolek- tiv je organiziran v 10 temeljnih orga- nizacijah in delovni skupnosti skup- nih služb. Ena od mnogih dejavnosti je predelava plastičnih mas, ki jo izvaja TOZD Plastika. Sorodnost delovnega programa je pripeljala do združitve de- lavcev nekdanje »Tovarne plastičnih proizvodov v ustanavljanju« iz občine Šentjur pri Celju in DO PAP - TOZD Plastika iz Ljubljane. Minilo je leto in pol odkar TOZD Plastika deluje na področju dveh občin; na področju ob- čine Šentjur pri Celju in občine Ljub- ljana Šiška. Uspešno smo premagali začetne te- žave pri organiziranju proizvodnje na dveh oddaljenih krajih. Dopolniti je bilo potrebno razvojni program TOZD Plastika. Vanj je bilo potrebno vnesti program dela za delovno enoto v Šent- jurju. Urediti smo morali delovne pro- store in tako zagotoviti boljše delovne pogoje delavcem. V delovni enoti de- lavci uveljavljajo svoje samoupravne interese in se družbenopolitično orga- nizirajo na raznih področjih. Danes ugotavljamo, da so doseženi uspehi rezultat velikega prizadevanja, odrekanja in zagnanosti mladih delav- cev, ki so se kalili in usposabljali že na ZMDA. Nabrali so si novih izkušenj pri strokovnem delu in izboljšali kvali- teto dela. Pri sprejemanju načrta proizvodnje za leto 1982 nismo predvidevedi, da bo- mo imeli težave pri nabavi reproduk- cijskega materiala. Kljub vsem teža- vam je temeljna organizacija Plastika uspešno poslovala. To so pokazali po- slovni rezultati doseženi v prvem pol- letju leta 1982. Delavci se počutijo združeni v DO PAP socialno vami. Njihovi osebni dohodki so nekoliko višji, kot so sicer v panogi. Vse temelj- ne organizacije v DO PAP imajo v prvem polletju leta 1982 pozitivne po- slovne rezultate. Programi novih investicij trenutno še niso znani, zato ne moremo točno povedati, kako se bo v zaostrenih go- spodarskih pogojih sodelovanje nada- ljevalo. Želimo si, da bi naše sodelova- nje z družbenopolitičnimi skupnostmi vključenega področja nemoteno in uspešno teklo dalje. Nadaljujemo tradicijo povezovanja na Kozjanskem, kjer so bili vspostav- Ijeni prvi stiki v letu 1978 na zvezni mladinski delovni akciji »KOZJAN- SKO 78«. Delavci DO PAP v sestavi Brigade združenega dela PAP nepo- sredno izražamo svojo solidarnost ta- ko, da prihajamo na »udarniško«, na enodnevne delovne akcije. Tudi letos bomo prišU v počastitev občinskega praznika, d^ bi tako na najbolj nepo- sreden način izrazili svojo solidarnost. Najlepše in najbolj neposredno obču- timo to takrat, ko delamo skupaj in izkopavamo jarke za polaganje kabla, vodovodov in podobno. V istem jarku kopljemo s pionirji, mladinci, vojaki, kmeti in delavci z ramo ob rami in krampom ali lopato v rokah. Tako je bilo na vseh delovnih akcijah v letih 1978 do 1981 in tako bo tudi letos v Loki pri Zusmi na delovni akciji »KOZJANSKO 82«, ki bo 14. avgusta. Ob prazniku občine Šentjur pri Ce- lju delavci Podjetja za avtomatizaci- jo prometa vsem krajanom najprisrč- neje čestitamo. §t. 32-12. avgust 1982 NOVI TED..IK-stran 13 18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR SOZD MERX - DO HOTELI GOSTINSTVO LEPI IN UREJENI PROSTORI SOZD Merx - DO gostin- stvo turizem združuje dve poslovni enoti; in sicer Po- slovno enoto Motel, kamor sodi še Sladica Šentjur in poslovno enoto Espreso, ki vključuje še Lovski dom Šentjur in restavracijo Zarja Slivnica. Delavci v gostinstvu se trudijo, da bi bili gostje pri njih kar najboljše postreženi. Tako vam želimo predstaviti ponudbo v naštetih poslov- nih enotah DO hoteli gostin- stvo in tako pobliže prikazati lepo, a včasih nadvse težko, gostinsko delo. MOTEL ŠENTJUR: Pred kratkim zgrajeni motel ima štirinajst dvoposteljnih in eno enoposteljno sobo, v re- stavraciji ima 135 sedežev, v snack-baru 52 in na vrtu, kjer je posebno poleti in ob petkih ter soborah zvečer, ko igra ansambel, najbolj prijet- no, 150 sedežev. SLADICA ŠENTJUR: Od- prta je šele nekaj tednov, vendar pa zahaja vanjo toli- ko sladokuscev, da je okoli 25 sedežev že kar premalo. Gostom ponudijo vse vrste sladic, sedaj v poletnih me- secih pa gre najbolj v proda- jo sladoled. ESPRESO STENTJUR: Kavarna lahko ponudi svo- jim gostom standardno po- nudbo. To je vse od kave, žganih pijač, pa do brezalko- holnih pijač, vina in piva. Tukaj najde istočasno pro- stor petdeset ljudi. LOVSKI DOM ŠENTJUR: Ponudba obsega vse od pija- če (razna vina, brezalkohol- ne pijače, pivo) pa do sendvi- čev, narezkov in za najavlje- ne goste tudi jedi po naroči- lu. Lokal lahko sprejme 50 do 70 gostov, poleti, ko je odprt tudi vrt, pa še nadalj- njih 100 gostov. ZARJA SLIVNICA: Resta- vracija Zarja pripravlja vsak dan tople malice, in sicer po- nudi vsak dan dva menuja. Drugače pa pripravljajo tudi vsa jedila po naročilu in se- daj v poletnih mesecih nudi- jo gostom predvsem srbske specialitete - jedi na žaru. Si- cer pa imajo prostor za 36 ljudi, na vrtu pa je še dodat- nih 120 sedežev. Ob sobotah in nedeljah prirejajo tudi plese in ob takšnih priližno- stih poskrbijo za dobro glasbo. Takšna je torej ponudba SOZD Merx DO hoteli go- stinstvo in če vas kdaj v pe- tek, soboto ali nedeljo zami- ka ples, potem kar pot pod noge in v najbližjo posloval- no enoto Menca. Podobno pa vam lahko svetujemo tudi za tiste priložnosti, ko se vam bo zahotelo sladoleda ali pa kakšne druge slaščice. POZO ORODJE OPREMA ŠENTJUR Proizvaja orodja za hladno valjanje profilov, vršijo pa tudi usluge za ostale mehan- ske obdelave kovin. Iz obrtne delavnice je leta 1979 nastal POZD, ki od ta- krat pa do letos posluje z ugodnimi poslovnimi rezul- tati. 23-članski kolektiv in njihovo dobro in solidno de- lo poznajo sirom naše domo- vine, saj ni večje DO, za kate- ro POZD orodje in oprema ne bi vršil uslug. POZD predstavlja po- memben delež v strukturi gospodarstva v šentjurski občini. OB OBČINSKEM PRAZ- NIKU SE TUDI DELAVCI POZD PRIDRUŽUJEJO NAJLEPŠIM ŽEUAM. G/P INGRAD - TOZD ŠENTJUR OSTAJAJO KČNKURENČNI Organizacija združenega dela GIP Ingrad je nastala leta 1959 in sicer z združitvi- jo nekdanjih gradbenih po- djetij Beton, Graditelj, Stav- benik, Savingrad in Cement- nine. Temeljna organizacija gradbene operative Šentjur pa je bila ilstanovaljena pole- ti leta 1975. Sedem let je torej že v Šentjurju GIP Ingrad - TOZD Šentjur, in teh sedem let se po2uia na vsakem kora- ku. Skorajda ni nove zgrad- be na kateri bi ob vhodu ne videli ploščice z napisom, da je ta zgradba novi delovni dosežek temeljne organizaci- je gradbene operative Šent- jur. Njihovo delo zajema ta- ko stanovanjsko gradnjo, in- dustrijske objekte, šole, ha- le, kot tudi vzdrževalna dela v Železarni Štore. V letoš- njem letu so delavci Temelj- ne organizacije gradbene operative Šentjur zaključili z deli na adaptiranju šentjur- ske Klavnice, stanovanj- skem bloku ob Mencovem Motelu, kjer so uredili v spodnji etaži še poslovne prostore za Avto Celje in cvetličarno, ki bo tu našla primernejše prostore, stano- vanjskem bloku v sklopu na- selja Pesnica in dokončali novozgrajeno halo Ema - TOZD Kotli. Prav sedaj pa potekajo dela na adaptaciji šolske kuhinje in stalna vzdrževalna dela v Železarni Štore. Sicer pa je v Temeljni or- ganizaciji gradbene operati- ve Šentjur zaposlenih 145 delavcev; od tega jih je enajst na stalnem delu v tuji- ni, dvajset jih je zaposlenih v režiji, ostalih sto štirinajst pa dela v neposredni gradnji. Pravijo, da je delo na gradbi- šču težko, in da morda prav zaradi tega upada zanimanje med mladimi za te vrste po- klicev. Ampak človeku, ki je navezan na svoje delo in ga rad opravlja, ni nič pretežko. Pozabi se na marsikatero uro, ko je bilo na gradbišču tako mrzlo, da so roke kar same od sebe trdele, in na tiste trenut^ce sredi poletja, ko je tako vroče, da delav- cem kaplja znoj od vsakega lasu, in delo teče naprej z ve- dno enakim, hitrim tempom. Hitrim zato, ker se Ingradov- ci prizadevajo, da bi bili na svojem področju čimbolj konkurenčni in, da bi prev- zeto delo tudi zares opravili v dogovorjenih rokih. In to jim na njihovo in seveda tudi na zadovoljstvo vseh »delo- dajalcev« gre kar dobro od rok. Delavci pa so aktivni tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah v kraju in se- veda tudi v svoji temeljni or- ganizaciji, kjer se vedno zno- va samoupravno dogovarja- jo o morebitnih izboljšavah pri delu, ki bi jih napravile še bolj konkurenčne. No, pa da spregovorimo še nekaj besed o denarnem po- slovanju, ki v današnjih za- ostrenUi gospodarskih pogo- jih, pomeni tisto najpo- membnejšo točko iz »osebne izkaznice« posameznih de- lovnih organizacij. Ingradov- ci lahko to »točko« vedno in povsod mirne duše pokaže- jo. Vrednost njihovih letos opravljenih del je bila načr- tovana na 24 niilijard in v prvem polletju so delavci do- segli pozitivno realizacijo. Tudi to je podatek in hkrati dokaz, da delavci temeljne organizacije gradbene opera- tive Šentjur poznajo svoje delo in se ga odgovorno lote vajo. KOP ŠENTJUR TUDI NA KALOBJU PITNA VODA Lansko leto smo pisali o pajkovi mreži, ki se širi. Tudi letos se širi. Tu in tam se si- cer pretrga pa jo zakrpajo. Tako da Sentjurčanom ne- pretrgoma priteka voda iz celjske in šmarske občine, nekaj pa jo imajo tudi sami. Torej jim je v KOP seveda glavna dejavnost oskrbova- nje naselij občine Šentjur s pitno vodo. Poleg tega pa se ukvarjajo še z vrsto drugih prepotrebnih opravil, ki jim tu in tam tudi vržejo kak di- nar. Izpostavili bi gradnjo cest in kanalizacij, urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, ure- janje zelenih površin, var- nostnih pasov ob cestah itd. Tudi gradbeno remontna de- la, kanalizacij, cest, vodovo- dov, toplovodnih in mrzlo- vodnih inštalacij jim niso tu- ja. Pa tudi šentjurski bazen imajo v upravljanju. Seveda je vsako leto pravočasno odprt in na razpolago vsem, ki se hočejo osvežiti. V komunalnem podjetju Šentjur združuje delo 82. de- lavcev. 6-mesečni rezultati poslovanja so zadovoljivi saj so plan presegli za 9%. Usposobili so ključavni- čarsko delavnico za popravi- la lastne težke mehanizacije, enake usluge vršijo tudi vsem, ki jih potrebujejo. Preskrba pitne vode je osnovni problem krajanov Kalobja, zato jim je ena bi- stvenih nalog v bližnji priho- dnosti končati zahteven vo- dovod v tej KS. »POTROŠNIK« S POSLUHOM SOZD Merx, DO Po- trošnik, TDZD Prodaja Šentjur je osnovni nosi- lec preskrbe v občini Šentjur. 195 zaposlenih delavcev se trudi izpolniti kupcu čimveč želja. Svoje enote ima razpo- rejene v vseh večjih kra- jih občine. Stičišče naku- pov je postala šentjurska blagovnica. V Dramljah, na Ponikvi in na Planini so odprti marketi, samo- postrežbi pa še v Gorici pri Slivnici in Novi vasi. Poleg tega je v Šentjur- ju še specializirana trgo- vina Resevna, v Dobju, Šentjurju, Jakobu in Ka- menem ter Lipoglavu pa so potrošniku na voljo tr- govine z mešanim bla- gom. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 32-12. avgust 1982 18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR A VTO CELJE TUDI V ŠENTJURJU POMEMBNO JE - PRIBLIŽATI SE KUPCU Vse, kar potrebujete za vaš avtomo- bil, vam »Avto Celje« Celje nudi v pro- dajalnah: Celje, Ljubljanska 11, Celje, Ipavčeva 21, Ljubljana, Frankopanska 5, Radeče, Titova 29, Velenje, Partizan- ska 3, Žalec, Cankarjeva 7 in od sobote naprej tudi v Šentjurju. Pri Avto Celje so si v svoj program zastavili tudi dolg do oddaljenejših po- dročij in ljudem v teh krajih priskočili naproti, ko ^re za nakup različnih de- lov za avtomobile. Tudi območje šentjurske občine z vsem svojim zaledjem se je izkazalo za takšno, saj se odslej kupcem ne bo potrebno več voziti po rezervne dele in druge pripomočke za vzdrževanje av- tomobila v večja središča. 14. avgusta, dan pred osrednjim praznikom občine Šentjur, bo namreč Avto Celje odprl novo prodajalno. Kje? Ne bo je težko najti. Sodobno urejeni prostori bodo v poslovno-sta- novanjskem bloku, nedaleč stran od motela Merx v centru Šentjurja. Trije zaposleni v tej prodajalni se bodo ne- nehno trudili, da bodo police v proda- jalni kar najbolje založene z vsemi re- zervnimi deli in tudi s kamp opremo. Za to jim bo na voljo 145 m^ površine. Zaenkrat bodo imeli naslednji odpiral- ni delovni čas: vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah bo trgovina v Šentjurju odprta od 8. do 12. ure. Vendar pa si delavci Avta Celje želijo, da bi stranke, ali pa tudi potroš- niški sveti, dali svoje pripombe glede na odpiralni čas in če bi se izkazalo, da je le-ta neustrezen, ga bodo s polno mero razumevanja prilagodili glede na želje in potrebe potrošnikov, s kateri- mi želijo stopiti v korak. Zanimivo je, da pri Avtu Celje veliko razmišljajo o tovrstnih prodajalnah izven regijskega središča. K temu jih vodi želja in tudi posluh do tistih strank, ki so oddaljene od večjih pro- dajaln. Da se jim. ne bi bilo potrebno voziti drugam, saj vemo, da je vsak kilometer vselej dražji, se približujejo kupcem. Ambicija kolektiva je, da bi na območju celjske regije pokril, vse potrebe, za katerimi dnevno povprašu- jejo ljubitelji jeklenih konjičkov. Tako so pri Avtu Celje ocenili potre- be za tovrstno prodajalno med drugim tudi iz registriranih avtomobilskih šte- vilk na tem področju, kar predstavlja eno izmed možnosti za ugodno eko- nomsko poslovanje, pri čemer želijo biti kupcem predvsem v korist. Kot zanimivost velja navesti, da bo opremo v novi prodajalni, ki bo odprta od 14. avgusta, naredil šentjurski Al- pos, s katerim so pri Avto Celje zelo zadovoljni, saj so jim opremili ie vrsto prodajaln in salonov. Avto Celje odslej tudi v Šentjurju! Dobrodošli v prodajalni, ki jo bodo odprli na predpražnik občine Šentjur. DO ALPOS ŠENTJUR SREBRNI JUBILEJ ČVRSTE POTI Letos praznuje delovna or- ganizacija ALPOS Šentjur 25-letnico svojega obstoja, čeprav nastanek te tovarne sega že v leto 1948. Prva leta po nastanku se je kolektiv boril z velikimi te- žavami, predvsem zaradi pretesnih in slabo opremlje- nih delovnih prostorov, po- manjkanja finančnih sred- stev in pomanjkanja kvalifi- ciranega kadra. V letu 1963 je kolektiv s selekcijo proiz- vodnega programa in pove- čevanjem proizvodnih serij pričel spet uspešneje poslo- vati, kar je pospešilo rast de- lovne organizacije. Zaradi problemov pri oskrbi z Al cevmi in zahtev trga so aluminijaste cevi po- stopoma začele zamenjevati jeklene. Izdelan je bil nov proizvodni program, ki je za- jemal predvsem lastno proiz- vodnjo jeklenih cevi. Leta 1967 je hil ustanovljen lastni razvojni oddelek, ki je začel takoj razvijati nov program- to je trgovinsko opremo. v vseh teh letih je Alpos vlagal velike napore v krepi- tev kadrovske baze, saj je bil to predpogoj za hitrejši na- predek in večjo proizvodnjo. Zaradi povečane proizvod- nje finalTiih proizvodov in vse večje zahtevnosti kup- cev, je kolektiv leta 1972 pri- stopil k izgradnji moderne elektrostatske lakirnice in skladišča polizdelkov. Kma- lu je štel kolektiv 360 zapo- slenih in v letu 1973 je že dosegel 100 milijonov pri- hodka in ustvaril preko 7 mi- lijonov din skladov. Proiz- vodni prostori so se povečali za 3600 m^, in nekaj let ka- sneje še za nadaljnjih 10.000 m^, prav tako pa je znova močno poraslo število zaf>oslenih. V letu 1977 se je enovita delovna organizacija preo- blikovala v dve temeljni or- ganizaciji združenega dela in delo\Tio skupnost skupnih služb. Z izgradnjo nove cevarne je začel obseg jx)slovanja še hitreje naraščati. V srednjeročnem planu razvoja za obdobje 1981-85 je dan poudarek osvajanju novih programov, ki temelji- jo na večji stopnji predelano- sti cevi in hkrati omogočajo tesnejše sodelovanje obeh TOZD in povezovanje v ok- viru občine in izven nje ob sočasni zahtevi, da so ti pro- grami prioritetnega značaja za naše gospodarstvo. Rezul- tati teh usmeritev se že kaže- jo v združevanju dela in sredstev obeh TOZD pri osvajanju zelenega progra- ma, osvajcinju proizvodnje tehničnih Al lestev in poso- dobitvi tehnološkega proce- sa v TOZD Oprema. Posebna naloga, ki jo ure- sničujejo že vrsto let in osta- ja tudi glavna zadolžitev v naslednjih letih, je vključe- vanje v mednarodno blagov- no menjavo, pri čemer se ko- lektiv zaveda, da bo lahko s kvalitetnim delom in še z večjo usmeritvijo prodaje iz- delkov na konvertibilna trži- šča, uresničeval svoje raz- vojne cilje. Rezultati, ki so že doseženi na tem področju, niso majhni, saj je kolektiv v lanskem letu ustvaril 22,5% celotnega prihodka s proda- jo na tujih trgih. Ta odstotek pa bodo v prihodnjih letih skušali še povečevati. Takšna je pospešena pot razvoja, ki so jo zakohčUi že pred 25 leti. Ll BOHOR KONČATI VERIGO INVESTICIJ v TOZD Žaga in furnirni- ca skupaj s poslovno enoto Žago v Kozjem in DSSS, kjer je zaposlenih samo 21, združuje delo v Šentjurju 263 delavcev. Kot pove naziv DO, se uk- varjajo z lesom in to že leta zelo uspešno. To nam kažejo tudi njihovi vzpodbudni re- zultati. Za 22% so v polletju presegli lanski šestmesečni celotni prihodek oz. za 6% presegli plan za letošnje pol- letje. Od 440 planiranih mili- jonov za letos, so jih 249 do- segli že v polletju. Tudi v Bohorju bijejo bit- ko za pridobivanje deviz. Lanskoletni poUetni rezultat so letos presegli za skoraj 11%. Pri vseh prizadevanjih in dobrih poslovnih rezulta- tih, pa jih pestijo tudi težave. Stroški surovin in energije so letos porasli že za 42%. Kljub težki gospodarski si- tuaciji, ki je tudQ posledica prejšnjih nepokritih vlaganj, so se v Bohorju smelo odlo- čili končati verige investicij, ki bodo pomenile zaključek primarne predelave hlodovi- ne. Prva investicija decimir- nica, je bila končana že letos spomladi. Naredili pa bodo še sušilnico, skladišče reza- nega lesa in hlodovine ter fi- nalizacijo na bazi hrastovine oz. izdelave masivnega hra- stovega pohištva, v okviru povedanega gre za_ delitev proizvodnega programa, ta- ko bodo v šentjurskem TOZD-u finalizirali hrastovi- no, v Mestinju pa bo osnov- na surovina bukovina. 650 članski kolektiv Le- sne industrije Bohor iskre- no čestita vsem občanom ob občinskem prazniku. DO TAJFUN PLANINA PRI SEVNICI SVEŽ VETER ZA KMETIJSTVO Tajfun je iz POZD prerasel v delovno organizacijo, iz ka- tere dan za dnem, mesec za mesecem prihajajo novi stroji, brez katerih si ni mo- goče zamisliti sodobnega kmetovanja in še nekaterih drugih opravil. Stroji so v pomoč kmetom, kmetijskim in gozdnim organizacijam. Kakor se na poljih in goz- dovih bijejo bitke za čim večji pridelek in višje tržne presežke, tako se 105 delav- cev v Tajfunu na Planini tru- di, da bi zadovoljih tržišče, izpopolnili svoj program in prispevali svoj delež celotni družbi. Delo že nekaj časa teče v novi, sodobno urejeni indu- strijski hali, ki pa spričo širi- tve programov in vse večje količine izdelkov, za katere povprašuje trg, postaja do- mala že pretesna. Kovinarji na Planini izde- lujejo puhainike, obračalni- ke, trosUke za hlevski gnoj, gozdne vitle, tome žage in Fiat ventile. Delo zahteva spretne prste in dobro poz- navanje, za kar se trudijo družno. Se največ truda pa je potrebno v tem času vlagati za kontinuirano preskrbo z materialom, saj prav tejga na našem tržišču primanjkuje. To je pločevina in profilna jekla, zlasti boljše kvalitete. V Tajfunu si namreč prizade- vajo, da bi tovrstnih materia- lov čim manj uvažali. Razen nekaj orodij, ki so na tujem res boljše izdelana, v Tajfu- nu ničesar ne uvažajo. Ob vseh prizadevanjih za stabil- no gospodarjenje pa razvija- jo še nove programe, ki bodo prav gotovo, kot vsi zdajšnji, že kmalu osvajali trg. Pri vsem tem pa v tej de- lovni organizaciji ne pozab- ljajo na delavca in na njego- ve probleme, ko gre za reše- vanje stanovanjskih ali dru- gih problemov. Da v Tajfunu že vrsto let, dobro gospodarijo, je prav- zaprav že stara ugotovitev. Ti rezultati pa so plod skup- nega in enotnega dela, ki vselej tudi ne poteka brez problemorv. Povpraševanje je odvisno od sezone, pa tudi od letnega časa, nanj pa lah- ko vpliva tudi elementarna nesreča, kakršna je bila ne- davna toča. Tajfunovi stroji potujejo tudi v izvoz. Največ v Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Tudi skrb za lastni kader je moč- no prisotna v tej delovni or- ganizaciji. Trenutno ima 2 štipendista na Visoki šoli, 2 na Tehniški in 15 učencev. Razvoj gre iz delavnice POZD v zdajšnjo delovno or- gsmizacijo po začrtani poti vse bolj navzgor. TOLO ŠENTJUR V BITKI ZA DEVIZE v strukturi šentjurskega gospodarstva predstavlja po- memben delež tudi tovarna lahke obutve TOLO. V tej DO je zaposlenih 360 delav- cev, ki s pridnim delom do- segajo zastavljene cilje v prvem polletju. Izvažajo na konvertibilno področje in sicer na Švedsko in Nizozemsko. V prvem pol- letju so izvozili za 1/3 od pla- niranega. Največje pošiljke pa bodo poslali na Nizozem- sko v decembru in po pre- dvidevanjih celo presegli za- stavljene izvozne cilje. Trenutno pripravljajo ko- lekcijo za pomlad in.poletje leta 1983, končali pa bodo zimsko kolekcijo. Se en zani- miv podatek. V TOLO izde- lajo letno 100.000 parov lah- ke obutve. Nabavili bodo tudi stroj za brizganje J^VC plastike na podplate lahke obutve. To kolekcijo bodo v celoti pro- dali Nizozemcem, s tem še izboljšali svoje izvozne rezul- tate in se vključili v vsestran- sko bitko za pridobivanje prepotrebnih deviz. Kolektiv TOLA čestita- vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku ob- čine. 4t. 32-12. avgust 1982 NOVI TEDNIK-stran 15 18. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR /\UREA CELJE - OBRAT SLIVNICA OD ZAMISLI - K CILJU Kolektiv AUREA Celje je pred dobrim letom zastavil jvoj delovni korak tudi na ^anj razvito področje. V prenovljenem objektu sredi Gorice pri Slivnici ima zdaj svoj obrat, ki je za kraj izre- dnega pomena, saj se je v jijem lahko zaposlilo 15 de- lavcev iz bližnje okolice. V večini so to ženske, ki prej niso bile zaposlene, ^i pa so se vozile na delovno mesto v oddaljenejše kraje. AUREA je objekt v tem kraju adapti- rala z lastnimi sredstvi in za- poslenim ponudila dobre de- lovne pogoje, kar se odraža tudi v izpolnjevanju in pre- seganju začrtanih delovnih planov. Medtem ko AUREA Celje izdeluje vse vrste kovinske galanterije, značke, emble- me, plakete, srebrne kontak- te in vrši galvanske usluge, je obrat v Slivnici usmerjen v izdelovanje pokalov in žar ter zložljivih otroških poste- ljic. Tako naredijo kar okrog 1000 pokalov mesečno, ki so iskani na tržišču po celi Ju- goslaviji. V večini pa jih od- kupi Slovenijašport. Žare pa izdelujejo po naročilu. Posebej pa velja predstavi- ti nov izdelek AUREE. To so, še pred časom nadvse iskane, zložljive otroške po- steljice, ki jih je bilo pred tem moč kupiti samo na tu- jem. Odkar so jih začeli izde- lovati v Aurei, jih starši lah- ko kupijo doma. Cena zanje v prodaji je 3900 din. Otroška posteljica ima dimenzije 110 X 60 X 80. Ko pa je zlože- na pa meri • le 18 X 60 X 80 cm. Ima zatorej veUke prednosti za mala sta- novanja, občasno uporabo in za potovanja ali letovanja. Praktična je tudi zato, ker je lahka, ker jo za uporabo hi- tro sestavimo, poleg tega pa je prijetnega videza tudi za oko. Otroci pa se v njej pri- jetno in varno počutijo. To pa je bilo tudi eno izmed osnovnih vodil, da so se v tem kolektivu lotili tega iz- delka. Kljub temu, da se kolektiv zavoljo pomanjkarija suro- vin na tržišču, v glavnem pri- manjkuje bakra, srečuje z mnogoterimi težavami, jih uspešno rešuje. Vseh 242 za- poslenih v AUREI si priza- deva za dobro delo, zaveda- joč se dejstva, da le-to odpira perspektive za jutri, za na- slednja leta. LB SPLOŠNA BANKA CELJE EKSPOZITURA ŠENTJUR ] POSLUH ZA STRANKEl Dve leti že poslujejo delav- ci LB-SB Celje Ekspoziture Šentjur v svetlih in zračnih prostorih prav v središču Šentjurja. Njihovo delo je razdeljeno na dve področji: tako imajo oddelek likvida- ture in kreditni oddelek. Od- delek likvidature obsega: - zbiranje dinarskih hranil- nih vlog občanov - zbiranje deviznih hranil- nih vlog občanov - zbiranje sredstev na žiro računih - zbiranje sredstev na teko- čih računih Oddelek likvidature poslu- je vsak dan od 7.00 do 11.30 in od 12.30 do 17.30, ob sobo- tah pa od 7.00-11.00. Zaradi poslovanja preko celega dne se je pretok denarnih sred- stev v zadnjih dveh letih krepko povečal in tako ima na ekspozituri Šentjur sedaj že 10.425 varčevalcev vpisa- ne dinarske hranilne vloge, 2166 devizne hranilne vloge, 306 tekoče račune in 1365 ži- ro račune. Vsa podjetja šent- jurske občine nakazujejo osebne dohodke svojim de- lavcem na hranilne vloge ali tekoče račune in s tem se po- slovanje ekspozitiue še raz- širja. Kreditni oddelek pa naj- več skrbi in dela namenja odobravanju kreditov. Tako je moč dobiti: - potrošniške kredite - kredite na osnovi prodaje deviznih sredstev - kredite za pospeševanje gospodarskih dejavnosti - kredite za pospeševanje kmetijstva in ribištva - kratkoročne kredite za obratna sredstva obrtnih de- javnosti Kreditni oddelek posluje vsak dan od 7.00-11.30, ob sredah pa od 7.00-11.30 in od 12.30-15.30. Sistem delovnih postop- kov delavcev ekspoziture Šentjur sestavljajo naslednji elementi: - predpisane evidence in delovne priprave, - likvidacija dokumentov na bančnih okencih, - priprave dnevne doku- mentacije za obdelavo v elektronskem računskem centru, - kontrola prometa hranil- nih vlog, knjiženih v elek- tronski računski center. Kot smo že zapisali, se je obseg poslovanja ekspozitu- re Šentjur po letu 1980 pove- čal. K temu je pripomogla tudi priključitev na terminal, s katero so dosegli boljšo po- vezavo z LB-SB Celje. Tako sedaj preko terminala poslu- jejo z dinarskimi hranilnimi vlogami občanov in žiro ra- čuni, načrtujejo pa, da se bo poslovanje še razširilo in ta- ko vključilo tudi devizne hranilne vloge občanov in te- koče račune. OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR VEČ STORITVENIH OBRTI V Obrtno združenje Šentjur, ki je bilo ustanovljeno leta 1979 na pobudo delovnih ljudi, ki prostovoljno oprav- ljajo gospodarske dejavnosti, in v skla- du z zakonskimi določili, je vključenih 212 rednih obrtnikov in štirje popol- danski. Obrtno združenje združuje obrtnike, avtoprevoznike in gostince, prostovoljno pa se lahko vključijo tudi vsi tisti, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti postranska delovna aktiv- nost. Naloge Obrtnega združenja so spod- bujati in organizirati delovanje: - za napredek tehnologije in organiza- cije - za boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti - za rcizvijanje različnih oblik poslov- no-tehničnega sodelovanja - ustreznih oblik bančnega in druge- ga kreditiranja - za razvijanje raziskovalnega in raz- vojnega dela - za izboljšanje delovnih pogojev čla- nov in pri njih zaposlenih delavcev 7 dajanje pobud in predlogov za izda- jo zajconov in drugih predpisov s po- dročja dejavnosti samostojnega dela, zlasti s področja davčne in kreditne politike ter trga in cen. - organiziranje strokovnih seminarjev s področja zakonodaje, izobraževanja, varstva pri delu... - organizirati družbene aktivnosti in prireditve. Vse svoje naloge člani Obrtnega združenja vestno uresničujejo v sode- lovanju z ustreznimi organi, organiza- cijami in skupnostmi v občini, medob- činsko gospodarsko zbornico in Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Da pa bi delo potekalo čimbolj us- klajeno, so znotraj združenja ustanovi- li sekcije avtoprevoznikov, gostincev in sekcijo za strojna zemeljska dela, kjer se srečujejo obrtniki posameznih omenjenih delovnih področij in med sabo izmenjajo delovne izkušnje, ki so predvsem novim članom zelo dobro- došle. Sicer pa razvoj Obrtnega združenja temelji predvsem na povezovanju z gospodarstvom na osnovi sovlaganj, saj bi se s tem gospodarske organizaci- je razbremenile manjših, zanje neren- tabilnih poslov, delavci - obrtniki pa bi našli dovolj sredstev za svojo eksi- stenco in za razvoj dela. Šentjursko Obrtno združenje si prav tako prizadeva, da bi v občini odprlo čim več obrtnikov delavnice za stori- tveno obrt (čevljarstvo, krojaštvo, ko- vaštvo, lončarstvo...), saj ravno le-teh v zadnjih letih najbolj primanjkuje. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR TOZD KLAVNICA SKRB ZA POTROŠNIKA IN ŽIVINOREJCA Letošnjemu praznovanju občinskega praznika se pri- družujejo tudi delavci Kme- tijskega kombinata Šentjur, ki predstavlja s svojimi te- meljnimi organizacijami ce- lotno verigo v reprodukcij- ski celoti; od kmetijske pro- izvodnje do predelave suro- vine v končni izdelek in pro- daje. Pomembno vlogo v tej celoti ima še posebej TOZD Klavnica, ki s svojima oddel- koma za klanje in predelavo pomeni končno fazo obdela- ve surovine. V lanskem letu je bilo delo v oddelku Klanje zaustavlje- no zaradi znanih potreb po rekonstrukciji in potreb po izboljšanju higiensko-sani- tarnih pogojev klanja. Ose- mnajst let star obrat in vse bolj zahtevni higiensko, sani- tarni predpisi so zahtevali te- meljito prenovo, ki smo se je takoj lotili. Klanje živine za domači trg in za izvoz smo prenesli v Celjsko mesno in- dustrijo. Po enem letu, kolikor traja rekonstrukcija, se danes že kaže končna podoba prenov- ljenega oddelka Klanje. Pre- novljeni objekt je opremljen s sodobnimi pripomočki za klanje živali in obdelavo tru- pov, celotni potek klanja in obdelave se bo odvijal v vise- čem položaju, kar pomeni korak naprej tudi s higien- skega stadišča. Posebna po- zornost je namenjena sekun- darnim surovinam, pred- vsem pa zbiranju krvi, če- mur se v sedanjem času pri- pisuje vse večji pomen tudi s stališča onesnaževanja oko- lja. Izboljšali se bodo delovni pogoji zaposlenih, kar bo vsekakor vplivalo na sploš- no počutje delavcev tega od- delka in na produktivnost v samem delovnm procesu. Deia so v zaključni fazi in klavnica bo začela delati v prenovljenih prostorih. Pre- novljeni objekt je velika pri- dobitev za občino in za boga- to živinorejsko zaledje. Vse- kakor pa je velika vzpodbu- da številnim rejcem živine. Ni dvoma, da bodo prenov- ljeni objekt najbolje občutili potrošniki v obliki boljše za- loženosti prodajaln z mesom in s popolnejšim zadovolje- vanjem svojih potreb. Interesi potrošnikov so de- lavcem KK, oz. Klavnice stalno pred očmi, saj se zave- dajo, da so tako z njimi najte- sneje povezani. Pomembno je, da je vodilo »zadovoljiti potrebe na trgu«, edino ve- ljavno za kolektiv, ki dela v tej veji gospodarstva, kjer pa večkrat ni vse gladko in 1^- ko. Vedno večje potrebe trga po zadostni količini kvalitet- ne hrane terja vse večje na- pore, ki pa jih bodo od razre- šenih vprašanjih okoii klav- nic v celjski regiji veliko laže premagovali. Ravno v tem času tečejo zaključene raz- prave glede »samoupravne- ga sporcizuma o organizira- nju mesnopredelovalnega kompleksa v celjski regiji«, ki pomeni osnovo za še bolj- še sodelovanje med mesno- predelovalnimi obrati, ki ob- stajajo na tem koščku slo- venske zemlje. 18.avgust ZA VAROVALNA SKUPNOST TRIGLA V - ENOTA ŠENTJUR USKLAJENO IZPLAČEVANJE ODŠKODNIN 1. julija leta 1980 so se pričeli za zava- rovalno skupnost Triglav - enoto Šentjur novi časi. Delovni prostori so sedaj lepi, svetli in predvsem dovolj Veliki, tako da je za zaposleno tov. Na- do Jernej in stranke vedno dovolj pro- stora, pa tudi pot do pisarne je kratka, ?9j je le-ta locirana v središču'Šentjur- v sklopu, kjer je tudi Merxova bla- govnica, prostori skupščine občine, Ljubljanska banka - ekspozitura Šent- jur, SDK, dom družbeno političnih or- ganizacij in samoupravne interesne skupnosti. Sentjurčani te delovne prostore do- "•"o poznajo, saj jih vselej zanese pot ^^nje, kadar žele skleniti katerokoli Zavarovanje. Tako lahko v Šentjurju sklenejo vse vrste premoženjskih za- varovanj, seveda pa tudi osebnostna in druga zavarovanja. Največji poudarek pa je na tem, da stranka vselej lahko dobi kakršnokoli informacijo glede odškodninskih zahtevkov. Sicer pa poteka zavarovalni posto- pek od sklenitve zavarovalne pogodbe pa do ocenitve nastale škode takole: - stranka - zavarovanec sklene zava- rovalno pogodbo - ob morebitni škodi prinese zavaro- vanec prijavo v pisarno Zavarovalne skupnosti - enote Šentjur - tu dobi vse informacije glede škode in o morebitnem nadaljnjem postopku - cenilci obiščejo zavarovanca in oce- nijo nastalo škodo - zavarovanec dobi izplačano odško- dnino 29. junija je bila na področju šentjur- ske občine ujma in toča je močno po- škodovala posevke, avtomobile in go- spodarska ter stanovanjska poslopja. Ukrepe za preprečevanje škode v Šentjurju že poznajo, saj je bUo podob- no »točno« leto tudi leta 1979. Po letošnjem neurju so torej v okviru območne zaveirovalne skupnosti izdali obvestila o tem, da se mora škoda čim- prej prijaviti, po prijavah so odšli ce- nilci na teren in že v dobrih treh dneh so ocenili škodo po posevkih. Ugotov- ljeno je bilo naslednje: - črni ribez - uničen od 95%-100% - žitarice - uničene 80% To seveda niso bili razveseljivi rezul- tati, ampak ocenjevalne skupine so na- daljevale z delom. Zavarovalna skup- nost predvideva, da bo vsa škoda na poslopjih ocenjena do 20. avgusta. Iz- plačevanje odškodnin poteka usklaje- no, tako pač, kot so v Zavarovalni skupnosti Triglav - enoti Šentjur, že dolgo vajeni. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 32-12. avgust 193. Pravilno izpolnjeno kri- žanko pošljite na naslov: Uredništvo glasila UTRIP, ul. Dušana Kvedra 2, 63230 Šentjur. Trije iz- žrebanci prejmejo knjižne nagrade. 48. številko UTRIPA v sodelovanju z NOVIM TE- DNIKOM so pripravili: Hln- ko Pap, Mateja Podjed, Ivana Fldier, Bojan Bati- ftlč, Franc škoberne In Franjo Bogadi (tehnični urednik). GOZDNO GOSPODARSTVO ŠENTJUR SEČNJA NAREKUJE POGOZDOVANJE Les, to naravno bogastvo postaja s pomočjo pridnih rok gozdarjev nenadomest- ljiva surovina za vrsto usme- ritev našega gospodarstva. Od skupne površine goz- dov v občini Šentjur je 20% v družbeni, 80% pa v zasebni lasti. Gozdovi so last 3243 gozdnih posestnikov, kar vsekakor ni vzpodbudno, ker je zasebna gozdna posest zelo razdrobljena. Neugodno je tudi razmerje med iglavci in listavci (31% proti 69%). Za primerjavo - Celjsko GG območje ima boljše razmerje in sicer 44% proti 56% v korist listavcev. Tudi celjski industrijski bazen močno vpliva na goz- dove. Zaradi strupenih pli- nov je več ali manj poškodo- vanih 2080 ha gozda. V šentjurskem GG bodo letos posekali 8330 m^ iglav- cev in 20.520 m^ listavcev. Po odbitku odpadka in lesa za lastno uporabo kmetov, bo odkup znašal 4970 m^ iglav- cev in 11.190 m^ listavcev. Dogovorili so se, da bodo posadili 22.800 komadov smrek in 5500 kom macesna. Za lažji transport poseka- nega lesa, pa je potrebno gra- diti kamionske ceste. Za te namene so v Gozdnem go- spodarstAAi Šentjur namenili 450 mio din. Zelo pomembna pa je cest- na povezava iz Bezovice na Stare Slemene, ki je bistve- no olajšala spravilo lesa. OBRAT »ŽIČNA« V ŠENTJURJU PRI CEUU DOBRO GOSPODARIJO »žična Celje, ki je združe- na v SOZD Slovenske žele- zarne, ima na širšem celj- skem področju štiri obrate. Skupno je v tej industriji predelave žice in pletiv zapo- slenih 480, delavcev v sa- mem obratu Šentjur pa 43. Obrat je začel s proizvodnjo leta 1963 z 12 delavci, kar je takrat in še sedaj pomenilo, da se delavcem ni bilo po-' trebno voziti v Celje, še več- jega pomena pa so bila na novo odprta delovna mesta za delavce kozjanskega po- dročja. F*rva proizvodnja je bila usmerjena v izdelovanje enostavnejših artiklov kot so TOMOS mrežice, paletne re- šetke in štirikotno pletivo. V stanovanjski stavbi, kjer se je začela proizvodnja, so bili delovni pogoji zelo težki. Zato se je kolektiv odločil za preureditev prostorov. Pre- urejeni proizvodnji prostori so dobili industrijski izgled, v njih je bilo mogoče bolj funkcionalno namestiti stro- je in opremo. Vse zahtevnejše tržišče, pomžmjkanje repromateriala in nizka akumulativnost ob- stoječe proizvodnje, je prisi- lilo kolektiv, da se je pre- usmeril v zahtevnejšo proiz- vodnjo in nove artikle, ki jih je prej predelovalna indu- strija uvažala. Leta 1974 smo začeli s proizvodnjo tran- sportnih trakov, vibracijskih sit, SMELT palet in delov za avtomobilsko industrijo. Če; prav je proizvodnja na precej visoki ravni, si kolektiv želi razširitev proizvodnih pro- storov in razširitev progra- ma. To bi bilo mogoče ^ manjšimi rekonstrukcijam' in investicijskimi vlaganji. Večina delavcev je doma na Kozjanskem in se vozi na delo. Kljub naporni vožnji '"^ delu na kmetijah delavC vestno opravljajo naloge na delovnem mestu, kar kaŽ^ tudi polletni rezultat gospO' darjenja, ki je zelo dober. -nP^RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 00 RINKE DO SOT 0 miEDNICE 'JUDJE Mladi ostajajo doma FANIKA DRAME, pred- dnica KO SZDL: »Naša or- inizacija dela z roko v roko drugimi in tudi z društvi. BS, ne moremo se pritože- jti nad aktivnostjo kraja- jov. Tudi nad mladimi ne. ^iiko je akcij, ki smo jih krogli složno. Tudi v pri- pdnje se jih ne bojimo. Idamištvo je pri nas pojem, ' že dolgo ni več neznanka idi najmlajšim. Pobuda Kakega posameznika je dra- jocena, če se izkaže, da je ahko družbeno koristna. In \idar gre za kakršnokoli cik- fco, si prizadevamo, da bi se f lotili enotno.« JANEZ KOŠAK, tajnik KS: »Tukaj sem že od leta 1960. Dodobra poznam ljudi in probleme, s katerimi se srečujejo. V dveh desetletjih se je marsikaj spremenilo. Rešili smo problem z vodo, posodobUi nekatere najbolj pomembne vaške poti. V kraju raste novo naselje. Vsi za vse pri nas ni parola. Vse- kakor si prizadevamo, da bi odpravili nerazvitost, ki je našega človeka vrsto let tla- čila k tlom. Odpiramo se tudi navzven in to je tudi po- membno!« RUDI DRAME, predsed- nik KO ZZB NOV: »Naša or- ganizacija šteje 72. članov in vsi so, če jim le zdravje do- pušča, po svojih najboljših sposobnostih aktivni in pri- zadevni. Sodelujejo tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Radi se udele- žujemo tudi srečanj z borci, soborci in izletov v kraje, kjer so se bile borbe. Naša stalna skrb je tudi vzdrževa- nje spomenikov in spomin- skih obeležij na našem ob- močju. Se posebno nas vese- li, kadar k našim aktivno- stim pritegnemo mladi rod.« Alojz Verbošek, fotograf iz Zibike - Pristava, je februarja leta 1932 napravil pri Gajškovi gostilni posnetek, kjer so vsi takratni ustanovni člani na čelu z glavnim ustanoviteljem Friderikom Gajškom (peti v srednji vrsti), spredaj prvi levi pa je Franc Pelko, kmet iz Loke, o katerem pišemo na drugem mestu 50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA LOKA PRI ŽUSMU Bernard Zeme je predsed- nik Gasilskega društva v Loki pri Žusmu že od leta 1968 dalje, njegov član pa od leta 1958: »Trenutno imamo v naših vrstah pet- deset aktivnih članov in okoli 200 podpornih. Imamo dve članski desetini, mla- dinsko in dve pionirski de- setini.« Trenutno so v GD Loka pri Žusmu z opremo dobro zalo- ženi, saj imajo med drugim tudi v novem gasilskem do- mu tri motorke, avto in cevi s potrebno pomožno opre- mo. Njihova največja želja pa je... BERNARD ZEME: »Nuj- no potrebujemo avto cister- no. Naročili smo jo že Ln upa- mo, da jo bomo dobili do septembra, ko tudi priprav- ljamo osrednjo proslavo ob naši 50 letnici.« Pred gasilskim društvom ste imeli že strelce... BERNARD ZEME: »Prvo društvo v Loki pri Žusmu je Bernard Zeme, dolgoletni član in že od leta 1968 dalje predsednik Gasilskega društva Loka pri Žusmu bUo strelsko društvo. Po nje- govem razpadu pa so na po- budo Friderika Gajška fe- bruarja 1932 ustanovili v nje- govi gostilni gasUsko druš- tvo, katerega prvi predsed- nik je bil ustanovitelj.« Požarov ni, vzgoja in delo obstojata... BERNARD ZEME: »Vese- li smo, da v zadnjem obdob- ju pri nas resnično skoraj ni požarov. To pa ne pomeni, da ne skrbimo za naše stalno usposabljanje. Tako imamo dvakrat na mesec praktične vaje, vseskozi pa tudi sode- lujemo na gasilskih tekmo- vanjih ter v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Stalno obi- skujemo šolo ter učencem govorimo o pomenu varstva pred požari. Naša dobra pri- pravljenost pa nam ne bo ko- ristila samo ob morebitnem primeru požara, temveč lah- ko pomagamo tudi v drugih elementarnih nesrečah. Naj- pomembnejše delo pa je pre- ventiva.« Vaše področje je veliko. Imate morda še kakšno »po- možno« desetino? BERNARD ZEME: »To imamo v našem zaselku Do- brini, kjer tudi gradimo pro- stor za orodjarno. Le-ta je zgrajena do prve plošče, go- tova pa naj bi bila do prihod- njega leta. Pogoj pa je denar, kajti ljudje so pripravljeni pomagati, saj se zavedajo po- membnosti takšnega objek- ta sredi gozdov.« Bernard Zeme pa ni samo zavzet gasilec, temveč sode- luje tudi v domači Strelski družini »Bratov Bevcev«, je predsednik vaške skupnosti, član vseh društev, kolikor jih je v kraju (in teh ni malo), poleg tega pa redno opravlja delo delavca v Železarni Sto- re v Valjami II. BERNARD ZEME: »Str- mimo za tem, da v naše vrste vključimo čimveč mladih, kajti pripravljati se moramo vedno, pa čeprav ni požarov in drugih nesreč.« Ivan Arbajter je bil včasih kovač (še danes ima pravi kovaški meh doma), »šlo- ser«, mehanik, vsepovsod so ga lahko uporabili. Tudi pri gasilcih je bil in to od leta 1934 dalje, ko je prišel iz Tinskega, kjer je bil ro- jen. Spominja se, ko so leta 1934 dobili prvo motorko, ki še danes dela in je »zlata« rezerva. Pripoveduje: »Prvi predsednik našega društva je bil Friderik Gajšek, po- veljnik Jože Križnik, tajnik Ivan Pehar in blagajnik Jo- že Drač. Danes pri društvu sicer ni več aktiven, rad pa je na vsaki gasilski priredi- tvi in tako bo šel - če ga bo služilo zdravje - tudi na proslavo 50 letnice. Ob slo- vesu pa je na »glasbo« nje- govih rok zaplesala pred nami njegova priljubljena psička Capa. Loka pri Žusmu bo praznična pričakala praz- nik občine Šentjur. Res- da se ne bo kitUa z veliki- mi pridobitvcimi, toda v tem času je najbolj po- membno, da bo dobila boljšo cesto in z njo vez z napredkom. In - ustavi se kdaj popotnik v teh kra- jih! Prisrčno te bodo sprejeli, kot so nas, zapi- sovalce loške kronike: MATEJO PODJED, TONETA VRABLA inIVANO FtDLER. ^ Po Jožetu Kršlinu, ga J^Jože že 21 let tamkajš- j ^ krajane. Veliko delaj ^. Prevozi njegov motor, odT' bi poprijel za na lov. ■ J'^ešci in kole- sarji, ter med njimi tudi otro- ci, povzročijo mnogo pro- metnih nesreč, ni novo. In da tisto, kar se Janezek nauči, Janez zna, tudi vemo. Otroci, ki se bodo v rani mladosti naučili pravilnega in strpne- ga vedenja na cesti ter upo- števanja cestnoprometnih predpisov, bodo kasneje po- stali tudi vzorni in disciplini- rani vozniki. In na nas vseh je, da jim omogočimo pravilno pro- metno vzgojo in s tern čim varnejšo pot mimo promet- nih pasti. NADA KUMER KISLINA V VOGLAJNI V Celjski Cinkarni, v tozdu Tio je prišlo v soboto, 31. ju- lija do izliva žveplene kisli- ne, ko so na 285 kubičnih metrov veliki cisterni'zame- njavali dotrajani ventil. Za- radi požrtvovalnosti delav- cev pa ni prišlo do večjega izliva kisline v vodo Voglaj- ne in Savinje in s tem do ekološke katastrofe. Ventil na cisterni zamenja- jo tako, da vstavijo kroglo v lijkasti del posode in tako za- prejo odtok. Tokrat pa se krogla verjetno ni dobro vsedla v lijakasti del in ko je 35-letni Vlado Cerenjak iz Šmarjete pri Celju že privil en vijak ventila, je iz cisterne začela brizgati kislina. Cere- njaku je potem uspelo, da je nekoliko zmanjšal curek ki- sline, tako da jo je samo ne- kaj steklo v kanalizacijo in v vode Voglajne in Savinje, ve- činoma pa so jo prečrpali v bazen, kamor spravljajo od- plake iz Cinkarne, in jo nev- tralizirali. Razredčena kislina (320 gramov na liter) ima v cister- ni temperaturo približno 60 stopinj Celzija, na zraku pa se kristalizira. Tako tudi ni prišlo do večjega onesnaže- nja, ampak je voda počasi iz- pirala izlito kislino. Vse ka- že, da tudi ni prišlo do kakš- nega večjega pomora rib, saj ribiči niso prijavili škode, pač pa ima večjo škodo Cin- karna, saj je šlo v nič 285 ku- bičnih metrov žveplene ki- shne, ki so jo morali nevtrali- zirati. Žveplena kislina je huje opekla Vlada Cerenjaka, ki je preprečil večjo škodo, 35- letni Ivo Golovšek iz Ruš pri Žalcu pa je bil lažje ranjen. S. ŠROT POMOR RIB V MESTINJŠČICI Prejšnji četrtek je prišlo do onesnaženja potoka Me- stinjščice in do pomora rib od Mestinja do Stranja. Člani ribiške družine Sotla škode še niso natančno ocenili, vendar pa zatrjujejo, da je precejšnja. Vzeli so tudi vzorce vode in rib, ki jih bo- do pregledali oziroma anali- zirali na Biotehniški fakulte- ti v Ljubljani in ugotovili na- tančen vzrok pomora rib. Tokrat naj bi bil kriv Slovi- nov tozd Vital iz Mestinja, ki je že prej večkrat spustil strupene snovi v ta potok. Vendar pa v Vitalu zatrjuje- jo, da so že pred tremi tedni končali s predalavo ribeza in prejšnji četrtek v obratih tu- di niso delali nič takšnega, da bi lahko onesnažili Me- stinjščico. Kot je povedal di- rektor tega tozda Alfonz Se- lih pri njih tudi že mesec dni poskusno obratuje čistilna naprava, ki nevtralizira stru- pene odplake, o tokratni za- strupitvi oziroma pomoru rib pa jih tudi nihče ni obve- stil. S. g. PROM, NESREČE SOPOTNICA UMRLA BRANIMIR ROTER, 29, iz Trbovelj je vozil z osebnim avtomobilom skozi Parižlje, ko ga je zaradi neprimerne hitrosti v blagem desnem, ovinku zaneslo v levo. Trčil je v tovornjak s prikoUco, ki ga je nasproti pripeljal ER- NEST OBERMAJER, 47, iz Polzele. Voznik Roter se je lažje poškodoval, hude po- škodbe imata sopotnika LEOPOLD in MARIJA OC- KO, kmalu po prevozu v celj- sko bolnišnico pa je umrla voznikova mati KRISTINA ROTER. Z UKRADENIM AVTOMOBILOM SINISA POKOPEC, 18, iz Brežic in MIRAN CELAN, 20, iz Ruš sta pobegnila iz radeške poboljševalnice in najprej ukradla avtomobil v Zidanem mostu, nato še v Rimskih Toplicah ter se poz- no ponoči pripeljala v Celje. Pokopec je vozU po Vrunče- vi ulici in to zelo hitro, zato ga je zaneslo in je trčil v vrtno ograjo. Pri nesreči se je Celan težje poškodoval, Po- kopec pa je ukradel iz bližnje garaže drug avtomobil ter pobegnil. MRTEV TRAKTORIST Po kolovozni cesti v Bre- zovi je vozil traktor s priklju- čenim kmečkim vozom, na katerem je bil mešedec in 10- letni otrok IVAN ŠKOR- JANC, 40, iz Rožnega vrha pri Šmartnem. Med vožnjo je najverjetneje gledal nazaj, ker je zapeljal v desno na breg ob cesti. Traktor se je prevrnil in pod seboj poko- pal Skorjanca, ki je med pre- vozom v bolnišnico umrl. IZSlUEVANJE KOLESARJA Voznica osebnega avtomo- bila MARIJA VELENSEK, 26, iz Zadobrove je vozila po lokalni cesti iz Arclina proti Ljubečni. V križišču s cesto proti Dobrovi pa ji je izsilje- val prednost voznik kolesa na pomožni motor, 16-letni I. M. iz Zadobrove s sopotni- kom in se zaletel v avtomo- bil. Oba dečka sta padla in se poškodovala. SPET NESREČA V DVIGALU V petek se je v dvigalu v bloku na Kolodvorski cesti v Slovenskih konjicah smrtno ponesrečil Il-letni Slavko Stribl. Skupaj s tri- letnim bratcem se je peljal v peto nadstropje. Med četr- tim in petim nadstropjem je dobil roko med dvigalo in steno. Dvigalo se je zagozdi- lo, tal'.o da so ga rešili šele čez 45 minut, vendar je bil že mrtev. VLOM V BANKO V noči s sobote ha nedelj je 38-letni Franc Pavlic i Žalca vlomil v šempetrsk podružnico LjubljansV banke. Najprej je razbil ka. to, ker pa v njej ni bilo den: ja, se je lotil še trezorja. Pri tem je sprožil alarmne napravo in kmalu so prihiteli miličniki. Pavlic je hotel po- begniti skozi okno, pri tem pa je naredil gib, kot da bo streljal. Eden izmed milični- kov je zato ustrelil proti nje- mu in ga ranil v roko. Ranjenega vlomilca, ki je bil že prej večkrat kaznovan, so prepeljali v celjsko bolni- co. Pri vlomu pa je naredil tudi za 1.000 dinarjev škode. S. S. pravniki za bralce Vedno več je sporov, kjer delavci uve- ljavljajo pred sodiščem, da jim gre pra- vica do nadomestila zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni. Vedno več pa je tudi sporov, ko delavci zahtevajo, da sodišče združenega dela ugotovi, da niso neo- pravičeno izostali z dela, ker so bih v bolniški. Sorazmerno kratka praksa je že pokazala, da v teh zadevah lahko go- vorimo o »odsotnosti z dela zaradi bo- lezni s pravico do nadomestila« in o »od- sotnosti z dela zaradi bolezni brez pravi- ce do nadomestila«, kar pa ni mogoče ocenjevati kot neopravičeni izostanek z dela, kakor to ocenjujejo nekatere orga- nizacije združenega dela oziroma disci- plinske komisije. Predvsem velja povedati, da gre za dvoje vrst razUčnih sporov, ki jih tudi glede na različno pristojnost, obravna- vata razhčni sodišči. Po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi posebnega so- dišča združenega dela na področju zdravstvenega, otroškega in socialnega skrbstva, je s 1. 10. 1981 bilo ustanovlje- no novo sodišče za celotno celjsko regi- jo. Naslov tega sodišča je »Sodišče zdru- ženega dela zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva v Celju.« To sodišče ima sedež v Celju, Gregorči- čeva 5/a, to je v stavbi, kjer je tudi enota skupnosti pokoj ninsko-invalidskega za- varovanja in strokovna služba skupno- sti zdravstvenega zavarovanja. To sodi- šče je pristojno, da odloča o samouprav- nih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki (delavci in dr.) in izvajalci v zdravstvenih skupnostih, skupnostih otroškega varstva in skupnosti socialne- ga skrbstva, za odločanje o sporih med zdravstvenimi, socialno-skrbstvenimi in otroškimi skupnostmi ter idasti zara- di sodnega varstva pravic iz zdravstve- nega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva in pravic do socialne varnosti. Tako lahko rečemo, da to sodišče rešuje zlasti spore na katere nakazuje zakon o zdravstvenem varstvu, zlasti pa spore v zvezi z izvajanjem Samoupravnega spo- razuma o postopku in načinu uresniče- vanja pravic do zdravstvenega varstva. S tem sp)orazumom smo se namreč de- lavci, drugi delovni ljudje in družinski člani ter občani dogovorili za postopke in načine uresničevanja pravice do zdravstvenega varstva kot jih opredelju- jejo zakon o zdravstvenem varstvu in drugi predpisi oziroma sporazumi. Med drugim je v tem samoupravnem spora- zumu tudi zapisano kako uveljavljajo delavci denarna nadomestUd zlasti na- domestila osebnega dohodka, ko so bih odsotni z dela zaradi bolezni. Zdravstveno stanje in primere, ki opravičujejo do nadomestila osebnega dohodka, lahko ugotavljajo le izbrani zdravniki in konzilij v osnovni zdrav- stveni dejavnosti. Pri tem je pa točno določeno, da začasno zadržanost z dela ugotavljajo za delavce, ki so 2:aposleni v organizacijah združenega dela, zdravni- ki, ki delajo v zdravstvenih enotah kate- re delujejo neposredno v organizacijah združenega dela ali pa zdravniki zdrav- stvenih organizacij s katerimi je temelj- na organizacija združervega dela sklerula samoupravni sporazum o neposredni svobodni menjavi dela. Iz sporov, ki jih obravnava sodišče, pa ugotavljamo, da delavci ne ravnajo tako, pa tudi zdravniki ne spoštujejo samo- upravnih sporazumov o neposredni svo- bodni menjavi dela. Ce namreč delavec zboli zunaj kraja svojega bivališča oziro- ma zaposlitve in le v primeru, če ne more do zdravnika, ki je za njega »pri- stojen«, kot je to prej zapisano, lahko ugotavlja njegovo zdravstveno stanje zdravnik v najbližji zdravstveni organi- zaciji. Ce pri tem zdravnik sodi, da na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja delavca obstojajo razlogi za de- lavčevo začasno odsotnost z dela, mora delavec v roku 3 dni obvestiti o tem svojega pristojnega zdravnika. Tu je sporazum v neki meri nejasen in pa tudi nelogičen. Najbrž bi bilo bolje, da bi bila dolžnost zdravnika, da obvesti »pristoj- nega«, še zlasti, ker je zapisano, da pri- stojni zdravnik »na podlagi dokumenta- cije« ugotovi upravičenost do delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, a nikjer ni zapisano na kak način in po kaki poti naj pride ta dokumentacija do pristojne- ga zdravnika. Delavci pa se običajno iz- govarjajo, da niso vedeli za tak posto- pek. EDVARD CENTRIH (dalje prihodnjič) DO »Zarja« Petrovče TOZD Lesna industrija Petrovče objavlja več prostih del in nalog: KV mizarjev in NK delavcev Interesenti za prosta dela in naloge KV mizarja mora- jo imeti končano poklicno šolo lesne smeri ter naj- manj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah, medtem ko morajo kandidati za prosta dela in naloge NK delavca imeti končano osnovno šolo, željena je tudi praksa na področju lesne dejavnosti. OD KV delavcev znaša približno 14.000 din, medtem ko OD NK delavcev približno 10.000 din. Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečno po- skusno dobo. Kandidati naj pisne vloge z opisom dosedanjih delov- nih izkušenj podajo v SK službo DO »Zarja« Petrovče - 63301 Petrovče. ' CEHEJSI IZLETI IN PREVOZI ZASKUPiNE Vsak teden od nedelje do četrtka. Za naročila do 30. avgusta - 3% POPUST! Informacije in rezervacije sprejemajo vse poslovalnice Turistične agencije^ Izletnik Celje na telefon 23-051,22-311 TONE VIDEČ NA KULTURNIH PRIREDITVAH Vse kaže, da bodo letošnje celjske kulturne prireditve, ki so v glavnem vse na pro- stem na čudovitem Tomšiče- vem trgu, popolnoma uspe- le. Na domala vseh se zbere veliko število poslušalcev, ki so v tistem trenutku slučaj- no v mestu na raznih naku- pih ali pa pridejo tja zato, ker so pač prebrali, da prireditev bo. Razveseljivo je, da je med njimi tudi mnogo takš- nih, ki doslej niso izpustili niti ene same kulturne prire- ditve. Nobenemu tudi ni tež- ko dobro urico stati ob gle- danju ali poslušanju nasto- pajočega ansambla. Med zadnjimi prireditvami se je predstavil narodno za- bavni ansambel Toneta Vi- deča. Njegov koncert, ki je bil dolg nekaj več kot uro (nekaj melodij so na željo vseh še dodali ali ponavljali), si je ogledalo prav gotovo več kot 800 ljudi, saj je bil Tomšičev trg domala popol- noma poln. Ansambel Toneta Videča se v zadnjem času uspešno predstavlja po širšem celj- skem območju, v soboto, 14. avgusta pa bo ob 16. uri na- stopil v bližini Solčave v lovskem domu na lovski prireditvi, v nedeljo, 15. av- gusta prav tako ob 14. uri pa še na srečanju narodno- zabavnih ansamblov na Graški gori. T. VRABL ZA NUDISTE VEČ PROSTORA Nudizem ima povsod po svetu vse več privržencev, to se še posebno pozna na našili obalah, ko si iščejo prostor vsepovsod. Temu so znali prisluhniti tudi pri Kompasu in sov Novalji povečali del kampa, namenjenega nagcem, za enkrat. V tem delu je tudi nova restavracija in več sanitarij. T. TAVCAR KRATKE VROČE IZ SAVINJSKE DOLINE PLANINSKA ROŽA DRAŽJA KOT ORHIDEJE Žalska noč je srečno minila. F*rireditev v počastitev 800 letnice savinjske metropole je sedaj nekoliko manj, tem bolj natrpano pa bo konec poletja in v začetku jeseni. Tako med drugim sredi doline zelenega zlata pripravljajo opereto Pla- ninska roža. Zaradi stabilizacije bo ta opereta s kostumi, honorarji in drugim vred veljala le dobrih 200.000 dinarjev. Planinsko rožo bodo izvedli le enkrat, cene orhidej pa so ob tem prava malenkost. Saj res - koliko že dobijo letne dota- cije vsa kulturno prosvetna društva v žalski občini? TRETJE NAJVARNEJŠE MESTO Žalec so proglasili za tretje prometno najvarnejše mesto v Jugoslaviji. Saj ni čudno, ko pa ves promet drvi mimo Žalca po obvoznici. Se v hotelu Golding Rubin to občutijo. SKORAJ BREZ IZGUB žalsko gospodarstvo v polletju skorajda ni zabeležilo iz- gub. Ob koncu četrtletja, ko je bilo izgub nekoliko več kot prejšnje leto v enakem obdobju, so nas novinarje, ki smo to zapisali celo v naslovu, črno gledali. Upravičeno sedaj ob polletju pričakujemo pohvalo tudi na nžš račun. SO-URNI NOGOMETNI MARATON Člani društva TVD Partizan Šentvid pri Grobelnem so konec minulega tedna organizirali nogometni maraton, ki je trajal kar 30 ur. Sentvidčani so prvi v šmarski občini, ki so se odločili za tovrstno prireditev, zato velja pohvaliti že samo odločitev, kaj šele uspešno izvedbo, ki je zahtevala zelo veliko priprav in finančnih sredstev. Pri tem so jim prisko- čili na pomoč Ljubljanska banka - Splošna banka Celje, zdravilišče Rogaška Slatina, obrtniki iz njihove KS ter ostali krajani s prostovoljnimi prispevki. Z njihovo pomočjo so poskrbeli za hrano in pijačo igralcev, za razsvetljavo na igrišču, igra je namreč trajala tudi ponoči, s sredstvi pa so nabavili tudi drese za igralce!^ Igra je trajala od petka popoldne od 15. ure do sobote do 21. ure, nepretrgoma. Sodelovalo je 60 igralcev, ki so bili razdeljeni v dve ekipi, igrali pa so po sistemu dve uri igranja, 4 ure počivanja. Izkazalo se je, da so bili vsi kondicijsko dobro pripravljeni, saj ni nihče predčasno izstopil iz igre, obnašanje igralcev pa je bilo nadvse športno in tudi večjih poškodb ni bUo. V 30 urah se je mreža zatresla kar 309 krat. Toliko je bilo namreč zadetkov in končni rezultat je bil 124:185. Tu ni šlo za nikakršen rezultat, ampak za rekord in dobro voljo. D. L. PO JUGOVZHODNI AZIJI PIŠE: STANE ŽILNIK 14 Motilo me je, da ljudje, predvsem mladina, vse pre- več hrepenijo po degenerira- nih lastnostih zahodne civili- zacije. Čutijo, da je disko glasba boljša od njihove na- rodne, čeprav je sploh ne poznajo. Skoraj vsi brez razlike no- sijo majice T-shirt, z neumni- mi reklamami, kupljenimi pri kitajskih trgovcih. Pogla- varjeva žena je nosila majico z napisom »Universiti of America«. Sama dolga hiša je postav- ljena na kolih, meter in pol od tal. Spodaj so spravljeni dolgi čolni, edino prevozno sredstvo. Včasih so služili za prevoz bojevnikov. Pred in za hišo so na meter visokih kolih postavljene kolibe za prašiče. Podobne domove imajo tudi kokoši. Race pa shranijo kar v pletene košare in jih obesijo na steno. Mimo je riževa žetev. Mla- tev opravijo kar na polju, ri- ževo zrnje v vrečah prepelje- jo domov in ga na terasi raz- grnjenega sušijo. Ko je do- volj suh, ga v posebnih mli- nih ločijo od lupin. Ukvarjajo se tudi z zbira- njem kavčuka. V deblo kav- čukovega drevesa zarežejo zarezo in privežejo posodo, v katero se cedi smola. To zli- jejo v kalup, ter pustijo da se strdi. Sveže strjeno blazino surove gume še razvaljajo, da dobi enakomerno debeli- no. Bele blazine surove gu- me prodajajo za majhne de- narce kitajskim trgovcem. Otroci so že od majhnega soočeni s trdim načinom živ- ljenja, z bojem za obstanek. V inladosti ne poznajo pla- stičnih igrač in medvedkov. V izdolbljenih kanujih vesla- jo po reki, z doma narejenimi harpunami, govijo ribe in ra- ke. Že majhni ne poznajo strahu pred kačami. Ibani lovijo pitone kot ku- linarično posebnost. Zaradi tega ga je skoraj nen?ogoče najti kje v bližini človeškega bivališča. Starejše ženske hodijo zgoraj gole, okoli bokov ima- jo ovit kos platna. Nekatera izmed deklet si še danes dajo izpuliti zgornje sprednje štiri zobe, kar velja za znak žen- ske lepote. Pri moških velja- jo za znak »ustne lepote« zla- te krone. To si je lahko privo- ščil le poglavar dolge hiše - tua rumboh. Vsaka družina ima po ne- kaj psov. Pomagajo pri lovu na divje prašiče in ostalo div- jačino. Tudi za čuvarje so ravno dovolj glasni, če ravno kje ne dremljejo. Kako se Ibani preživljajo? Kot je bilo že omenjeno, jim je glavna hrana riž. Jedo ga trikrat na dan, revnejši kar samega. V njihovi hrani se vidi pomanjkanje protei- na. Posledice so opazne predvsem pri manj odpornih otrocih. Poleg lova v gozdu, lovijo ribe in vodne rake. V nekate- rih predelih so reke še skoraj prazne. Na poljih gojijo veči- noma suho kulturo riža, ko- ruzo in neke vrste prosa. Za- radi razvejanosti pokrajine je pridelovanje hrane težko. Razen perutnine in redkih prašičev domačih živali ne poznajo. V Rumah Unghi, kjer živi nad dvesto ljudi, ni- so imeli nobene krave aii ko- ze. Mleko za dojenčke dobijo iz. konzerviranega mlečnega ekstrakta »Made in En- gland«. Tudi sadja, razen ba- nan in ananasa, ne gojijo po- sebej. V poletju je zorel gozdni sadež durjan. Na velikem drevesu, kje na robu džun- gle, dozorijo njegovi sadeži, dolgi dve do tri podi, ovalnih oblik, z ostrimi bodečimi izrastki. Durjan ima navzven zelo odvraten vonj, v notra- njosti pa skriva okusno belo meso. Ram - butan je drug pri- ljubljen gozdni sadež, ki ra- ste na drevesu. To so rdeče kroglice s štrlečimi nitmi, po velikosti podobni našim sli- vam. Pod lupino je okrog ko- ščice sočno belo meso, s ka- terim se rade mastijo opice kot ljudje. Otroci plezajo po vejah in trgajo šope ram-butana, V džungli naberejo še neke vrste ličija. Na sončnih po- bočjih rastejo kokosove palme. Nekaj ljudi ima motorne žage. Nisem mogel razumeti, zakaj si še vedno nabirajo drva za kurjavo sproti. V suš- nem obdobju, ko je gladina reke nižja za dva do tri me- tre, se s čolni vozijo ob bregu in pobirajo naplavljeno ve- jevje. Nekaj korakov stran od svojega doma jim rastejo ogromna drevesa, katera bi lahko posekali za kurjavo. Tudi ne vem, zakaj ne goji- jo več raznovrstne zelenjave V teh nekaj dneh nisem nik- jer videl čebule, česna, ku- mar itd. Kurja jajca se redko znajdejo na jedilniku. Kadar pa so, jih zlijejo v vrelo vodo, da se beljak strai in voda do- bi okus. Kuhana koruza je za posla(iek. Riževo vino pijejo kot edino alkoholno pijačo ob praznovanjih. Nedvomno se jim bo sta- nje z leti izboljšalo. Za davek bodo porabili del svojih ihanskih posebnosti, ki so se razvijale z rodovi. Zbledele bodo sposobnost dobrih ste- zosledcev in lovcev. V podobnih dolgih čolnih so se včasih prevažali ibanski vojščaki NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela \grei, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik. Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena dvoina Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.