Izhaja vmmk čotrtok UREDNIŠTVO rN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. Il/fi404 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 25Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I, Kr. ŠT. 81 TRST, ČETRTEK 8. DECEMBRA 1955, GORICA LET. IV PO SESTAVI USTAVNEGA SODIŠČA PRAVICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE IN SLOVENCI Odpravite fašistovsko zakonodajo! Slovenski poziv na državnega poglavarja Kakor predpisujejo temeljni zakoni Italijanske republike z dne 27. decembra 1947, bi moralo v Italiji obstajati posebno neodvisno sodišče, ki skrbno čuva, da vlada, ministri, državni poglavar in tudi parlament spoštujejo načela demokracije in pravičnosti, na katerih bi po padcu fašizma morala sloneti nova italijanska država. V členu 2. nove ustave beremo n. pr., da »republika priznava in ščiti nedotakljive človeške pravice«, ki pritičejo posamezniku in družbenim tvorbam (družini, občini itd.), v katerih se »razvija njegova osebnost«. Člen 3. ugotavlja, da so vsi državljani, brez ozira na njih narodnost, jezik in socialni položaj, »pred zakonom enaki«. Člen 4. poudarja, da imajo »vsi državljani pravico do dela« in da mora država narediti vse, kar je v njeni moči, da se ta pravica dejansko izpolni. Za nas je poisebno važen člen 6., kjer je rečeno, da bo »republika s posebnimi predpisi zaščitila jezikovne manjšine«. Kdorkoli v državi izda ukrep, ki tem pravicam in svoboščinam nasprotuje, ga lahko kličeš pred ustavne sodnike. Če sodišče spozna, da je zakon ali ukrep res krivičen, stopi že drugi dan po razsodbi iz veljave ter se ne sme izvajati. Ustavno sodišče je, kakor vidimo-, izredne važnosti: je najvišje jamstvo, da poedine stranke ali vlade ne izkoristijo svoje oblasti ter z njo oropajo sodržavljane političnih, socialnih in človeških pravic, tki jim jih obljublja republikanska ustava. S tem sodiščem se je hotelo demokratično prebivalstvo zavarovati obenem proti vsem oblikam diktature, posebno pa proti taki, kakor jo je doživelo pod fašistično strahovlado1. Zakaj so čakali 8 let? Kako to — poreče marsikdo — da niso sodišča že davno ustanovili, če je tako’ važno? Saj so imeli od leta 1947 do leta 1955 dovolj časa! Vzrok je v naslednjem: ustavno sodišče mora biti sestavljeno iz 15 članov, od katerih jih pet izberejo višji državni sodniki sami, pet izvoli parlamentom pet imenuje predsednik Tepublike. Težave so nastale, ko je parlament moral izbrati svojo petorico. Vsak sodnik mora namreč biti izvoljen od parlamenta s tripetinsko večino, s katero ni doslej razpolagala nobena vlada v poslanski zbornici in senatu. Da bi bili sodniki zakonito izbrani, je bilo’ torej potTebno, da se vladne stranke in znaten del opozicije sporazumejo' ter složno glasujejo za iste može. To je ustava predpisala’ zaradi tega, ker je hotela, da bi v tako pomembnem sodišču sedeli zastopniki več strank in ne le vladajoče večine. V tem je videla največje jamstvo, da bo 8odišče nepristransko. Taka sloga je pa bila spričo strankarskih nasprotij in razprtij v državi dolgo časa nedosegljiva. Ker je ljudstvo 8 let zaman čakalo, da se sodišče ustanovi, je ostalo eno najvažnejših določil republikanske ustave — mrtva črka in množice so začele zgubljati vero' v demokracijo. stoječi ustavi. Takim zakonom bi Gronchi prav gotovo odrekel podpis ter jih tako onemogočil. Toda naloga poglavarja države se po njegovem ne more v tem izčrpati. Predsednik republike mora, v kolikor je od njega odvis- To posebno zavoljo tega, ker so medtem I no, vplivati na vlado in parlament, da izvr- ostale v veljavi številne postave iz osovražene dobe fašizma, tako na primer predpisi, po katerih so občine še vedno podvržene varu-štvu prefektov in občinskih tajnikov, Mussolinijev zakon o »javni varnosti«, ki daje policiji obsežno oblast nad državljani, in celo zakon o- konfinaciji. Pri nas vzbujajo posebno ogorčenje predpisi, s katerimi je Mussolini prepovedal na sodnijah rabo slovenščine ;n ki še danes niso preklicani, čeprav so v ostrem nasprotju z načeli in duhom nove u-stave. Demokratično’ čuteče množice so se po vsej Italiji spraševale, čemu so se borile proti fašizmu, če je eno desetletje po Mussolinijevem padeu še zmerom v Italiji toliko njegovih nazadnjaških zakonov v veljavi. Te žalostne razmere so se začele spreminjati šele v trenutku, ko je bil pred letom izvoljen za državnega poglavarja Giovanni Gronchi. Na vrlin države je zavladal nov duh Ob svojem nastopu je naslovil na italijanski narod proglas, v katerem je dal razumeti, da svoje predsedniške naloge ne vidi le v lem, da nastopa kot vrhovni predstavnik države pri raznih svečanostih in ceremonijah ter podpisuje zakone in odloke, ki mu jih ministri predložijo1. Njegova dolžnost je mnogo večja. Predvsem mora gledati na to, da noben zakon ne nasprotuje demokratičnim in socialnim načelom, proglašenim v ob- Groiichi; in narodne manjšine šila vse dolžnosti, ki jim jih nalaga ustavna listina. Politične in državne reforme, ki so bile svečano obljubljene ljudstvu, ne smejo ostati večno na papirju, temveč se morajo prej ali sil e j spremeniti v jasne in določne — zakone. Italija mora postati resnično demokratična in socialna republika, kakor ustava predpisuje. Ko je bil Gronchi nedavno tega na Siciliji, je to misel ponovno poudaril. Kakšen bo bodoči gospodarski in scialni red — je dejal — ne more danes niti najbolj izobražen in učen človek prerokovati. Jasno pa je, da v prihodnji družbi ne bodo odločevale koristi posameznikov, temveč blaginja celokupnosti. Ta njegova socialna usmerjenost je Gron-chiju nakopala na vrat mnogo sovražnikov. Ker se zavzema za delovne in revne ljudi, so ga proglasili za skrajnega levičarja in prijatelja komunistov. Osumili so ga celo, da ni zanesljiv in pravi katoličan. Da se borbeni in značajni Gronchi na take naipade svojih zaletelih nasprotnikov prav nič ne ozira ter nadaljuje odločno pot, ki si jo je začrtal, je samo po sebi umljivo. Prvi njegov veliki uspeh je, da se je pod njegovim predsedstvom končno ustanovilo u-stavno sodišče. S tem si je pridobil velikanske zasluge ne le za, evropsko demokracijo-, temveč tudi za italijanski katolicizem. V zadoščenje mu je lahko, da stoji v tej boThi na njegovi strani ogromna večina delovnih ljudi v državi. Z Gronchijevimi prizadevanji se strinjajo tudi Slovenci naših krajev. Narodne manjšine ne morejo namreč želeti drugega, kot da bi se načela italijanske ustave že enkrat uresničila. Kdo bi ne bil na primer zadovoljen, da se prekličejo sramotni fašistovski zakoni proti enakopravnosti slovenskega jezika, ki so še danes pri nas v veljavi in ki nasprotujejo besedilu in duhu laške ustave? Ravno tako se morajo strinjati z Gronchi-jevo politiko južni Tirolci. Njihov deželni zbor v Bocnu je že štirikrat sklenil zakon o otroških vrtcih, rimska vlada ga je štirikrat odbila, češ da je v navzkrižju ravno tako z manjšinskim sporazumom Gruber-De Gaspe-li kakor z italijansko ustavo. Tirolci so nasprotno mnenja, da krši vlada obstoječe zakone, toda kam naj se pritožijo? Do danes se niso mogli nikamor! Sedaj se bodo lahko obrnili na ustavno sodišče, ki bo dokončne rešilo spor med manjšino in vlado. In kam naj se pritožijo tukajšnji Slovenci, da vladajo v naših krajih še vedno za naše ljudstvo ponižujoči fašistični zakoni, nasprotni človečanskim pravicam in enakopravnosti med narodi ter zavoljo tega italijanski republikanski ustavi? In kje naj iščejo zaščite pred zloglasnimi Palamarovimi ukazi, s katerimi je izločil Slovence iz predsedništva tržaške trg. zbornice ter s tem pogazil ne le londonski sporazum, temveč tudi demokratična načela laške ustavne listine? Danes nikjer! Šele ustavno sodišče, ki bo začelo po Gron-chijevi zaslugi v kratkem delovati, bo Slovencem omogočilo, da se zoper take težke Nadaljevanje na S. afrmn! NOVICE Z VSEGA SVETA Gronchi pri Piju XII Pretekli torek, je poglavar katoliške Cerkve »prejel predsednika republike Gronchi-' ja, ki se je podal v Vatikan v svečanem sprevodu. Predsednikov avtomobil je spremljalo 10 dvornih orožnikov na motornih kolesih, ob cestah je bilo razvrščeno vojaštvo in ves Rim je bil v zastavah. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo državnega poglavarja. V Vatikanu so Gromehiju izkazali najvišje vojaške časti. Pij XII. mu je prišel nasproti stislkaije mu prisrčno obe roki. Njun razgovor je trajal 40 minut. »Dobro poznamo,« je dejal papež, »visoke odlike Vašega duha, Vašo obsežno kulturo in Vašo veliko/ umetnost govora. Naše najboljše želje in Naš blagoslov Vas spremljajo v izvrševanju Vaših visokih dolžnosti. Želimo, da bi Vaše de- lo odločilno pomagalo množiti blaginjo' vseh državljanov, prav posebno pa skromnih in potrebnih slojev in čvrstitvi miru med narodi. Poglavar Cerkve je torej Gromchijevo politiko, izpostavljeno tolikim zlonamernim napadom, javno pred vsem svetom — odobril, kar je posebno v teh dneh predsedniku republike v veliko zadoščenje. Slaba priprava Domenjeno je, da Bulganin in Hruščev o-biščeta meseca aprila Veliko Britanijo. 0-bisik naj bi ustvaril prijateljske odnose med Rusi in Angleži. Sedaj se oba sovjetska voditelja nahajata v Aziji, kjer sta doslej prepotovala Indijo in Burmo. Hruščev je izkoristil priliko ter na javnih zborovanjih krepko udrihal po Angležih, nekdanjih gospodarjih teh dežel: kot Evropejca — je rekel — ga »je sram«, ko misli na to, kaj so uganjali imperialisti v Aziji. Dolžil je zapad-njalke, da ni uspel sestanek v Ženevi, in celo zinil, da so' Angleži gnali Hitlerja v napad na Sovjetsko zvezo. Takih debelih so v Londonu že siti in sedaj razmišljajo, ali bi ne kazalo preklicati spomladanski obisk. Iz tega najbolje vidimo, kako se je mednarodni položaj poslabšal. Videti je, kakor da počasi spet lezemo v »hladno vojno«. Titova pot v Abesinijo in Egipt Državni poglavar Jugoslavije je odpotoval na ladji Galeb v spremstvu dveh rušilcev v Abesinijo, kjer bo 14 dni gost cesarja Haile Selassija. Sedaj je v Rdečem morju in se približuje abesinski obali. Kmetje in delavci mu mahajo z robci s kopnega. Tito je izjavil, da druži Jugoslovane in A-besince perijateljstvo že iz dobe fašizma, ko so se borili proti istemu sovražniku za svobodo in neodvisnost. Cilj potovanja je, da se med obema narodoma poglobi in učvrsti sodelovanje v politiki in gospodarstvu. A-rika, ikjer se narodi prebujajo, bo imela v bodočnosti čedalje večji pomen v mednarodnem življenju. Ob povratku bo Tito obiskal tudi Egipt. |Težak je sporazum z nacionalisti Italijansko časopisje je očitalo Avstriji, da se bo lahko z vso pravico zavzemala za južne Tirolce samo tedaj, ko bo sama da- jala vse pravice koroškim Slovencem. Na Koroškem naj dokaže, da je resnična prijateljica narodnih manjšin. Avstrijski poslanec dr. Gschnitzer je odgovoril s člankom, kjer trdi, da se položaj koroških Slovencev ne more primerjati z o-nim južnih Tirolcev. Koroški Slovenci da niso pravi Slovenci, temveč narod zase in zato niso1 narodna manjšina. Ko človek to bere, se mora prijeti ža glavo. Ravno tako govore laški nacionalisti o beneških Slovencih. Vsi nacionalisti so enaki: za svoje ljudi zahtevajo pravico, vsem drugim jo odrekajo. Na taki podlagi se ne bodo narodi nikoli sporazumeli! Volitve na Francoskem Ministrski predsednik Faure je razpustil parlament ter razpisal volitve za 2. januarja. Zato so ga izključili iz »radikalne stranke«, v kateri je njegov glavni tekmec Men-des-France. Borba med tema sposobnima politikoma za vodstvo je povzročila, da se je sranka razklala. Ker je tudi v Franciji po zakonu dovoljena povezava med raznimi srankami, iščeta .sedaj oba moža zaveznikov na levo in desno. Ravno tako bi se v teh volitvah radi komunisti povezali z drugimi skupinami in so ponudili skupen nastop predvsem socialistom. Ti so pa zavezništvo odklonili, češ da se s komunisti ni mogoče družiti, ker so pristaši nedemokratičnega totalitarizma. Videti je, da se bodo socialisti povezali z Mendes-Fran-ceom. Kako bodo volitve izpadle, ni mogoče reči. Zdi se pa, da spet ne bo nobena skupina strank dobila take večine, da bi lahko mirno in varno delj časa vladala. Strankarska razcepljenost je težka bolezen, iz katere se Francozi ne znajo izkopati. »Giovinezza, Giot/innzza" Italijanski zunanji minister Martino se je pravkar vrnil z dolgega potovanja na Daljni vzhod, kjer je obnovil prijateljske stike z nekaterimi tamkajšnjimi deželami. To je bilo potrebno, kajti Italija se je pod fašizmom osovražilai tudi pri mnogih azijskih narodih. Pri tem je Martino ob prihodu v Bangkok, prestolnico Tailaudije, doživel tole. Tam ga je čakala častna Straža z godbo. Najprej so zasvirali tailandsho himno in zatem bi morala priti na vrsto italijanska. Toda glej čudo, iz godal je kar naenkrat zatrobentala fašistovška Giovimezza. Martino in njegovi so debelo gledali, zdelo se jim je. da sanjajo, in se ozirali naokoli, kje je Mussolini. Pozneje so zvedeli, da je bila Giovinezza edina italijanska glasba, s kateTo je godba razpolagala. Koliko zahtevajo? Srednješolski profesorji Italije so 3 dni stavkali, da bi si izboljšali prejemke. Stalno nameščen profesor bi po njihovem moral dobivati 62.000 lir na mesec, ravnatelj, to se pravi profesor, ki je na vrhuncu svoje službene dobe, naj bi pa imel 160 tisoč. Te zahteve so upravičene, vendar vlada ni še mogla najiti potrebnega denarja, četudi je zvišala razne davke. Da bi zadovoljila profesorje, ji manjka še 15 milijard. Hrana v šolah S 1. decembrom so po vsej goriški deželi odprli šolske kuhinje. Brezplačnega opoldanskega obeda je deležno 2500 šolarjev, med temi 560 v sami goriški mestni občini. Kuhinje nadzoruje šolski patronat. V marsikateri naši šoli se pa ne kadi še iz teh loncev. ,»Hočem videti brata" V kraju Cantone blizu Piacenze so se pretekli teden v skladišču stare municije razpočile granate ter ubile vso devetorico tamkaj zaposlenih delavcev. Ko se je javil g. Lenzi, češ da hoče videti umrlega brat;?, se je čuvaja polastila huda zadrega. »Od trupel,« je vzdihnil, »ni ostalo nič. Nikjer nismo našli niti ene glave, videl sem samo v nekem čevlju kos noge.« Brat Renato- se je pred nekaj dnevi oženil in se vrnil od poročnega potovanja na delo, sedaj so od njega ostali le koščki mesa, raztreseni po ožgani travi. Gobavost v Italiji Ko se je 84-letni Francesco Arena predstavil v Parizu zdravniku, je ta opazil, da ima bolnik čudne rane na prstih in sumljive maroge na hrbtu. Preiskava je dognala, da je Arena gobav. Grde bolezni se je nalezel v Braziliji, kamor se je bil izselil pred 50 leti. Bolezen se je bila umirila, a je na stara leta spet udarila na dan. V Italiji so gobavci skoro vtsi nekdanji naseljenci v severni A-riki, južni Ameriki in kaki drugi deželi s tropično vročino. Domača ognjišča gobavosti so samo še na Siciliji, Sardiniji in v A-puliji, vendar se k sreči manjšajo. Neotesani pobalini Ko so na milanskem vseučilišču otvorili letošnje akademsko leto, so nekateri študentje med predavanjem dekana znanstvene fakultete, ki je znan po svoji strogosti, začeli piskati in rjoveti. Za kazen je profesorski zbor ukinil vse februarske izpite. še hujše kazni zaslužijo v Trstu tisti leni »večni študentje«, ki se z novo vpisanimi dekleti obnašajo tako nesramno, da se vsa poštena javnost zgraža. Nihče ne ruši u-gleda univerze tako kot ti pobalini. Ni treba sc beti Bomba, ki so jo Rusi pred kratkim razstrelili, je proizvedla' radioaktivne oblake prahu, o katerem vemo, da se je razširil do Amerike im Velike Britanije. Sedaj je postal zrak tudi nad Rimom mnogo bolj radioaktiven kot po navadi. Ljudje so spravili to spremembo v zvezo s sovjetsko bombo in morda se ne motijo. Saj so ameriški učenjaki ugotovili, da je pri nekem atomskem poskusu radioaktivni prašek dosegel v. 5 dneh kraje, ki so bili 10 tisoč kilometrov oddaljeni od mesta, kjer s® je bomba razpočila'. Prah je drvel po zraku s hitrostjo 90 kilometrov na uro. Že iz tega vidimo, kako nevarne bi bil® vodikove bombe za ves svet, če bi velesil® prešle od poskusov k pravi atomski vojni. Sedanja radioaktivnost v rimskem ozračju k sreči pa ne more škoditi človeškemu zdravju. Ker Je bila na Marijin praznik, 8. t. m. tiskarna zaprta, Je današnja številka Novejša lista izšw z enodnevno zamudo. Združeni narodi in Mongrolija Ta dežela uitegne povzročiti še huda nesoglasja med velesilami. Sovjetska zveza zah* teva namreč, da mora Zunanja Mongolija biti sprejeta med Združene narode, sicer da bo Mosikva zopet glasovala proti sprejemu vseh drugih prosilcev, tako Italije, Japonske in Španije. Proti Zunanji Mongoliji so do zadnjega časa najodločneje nastopali Amerikanci, češ da je ta dežela le na- papirju samostojna, v resnici pa le privesek Kremlja1. Zate so bile Združeno države nasprotne, da se sprejme v Organizacijo Združenih narodov. Po dolgih pogajanjih so se pa Amerikanei pomirili in zaradi ljubega miru popustili. Da pridejo tako važne dežele kot sta Japonska in Italija končno med Združene narode, je bila Amerika pripravljena sprejeti tudi Zunanjo Mongolijo. — Tedaj se je pa naenkrat oglasil Čang Kaj šek, ki še vedno zastopa vso Kitajsko v Varnostnem svetu, ter izjavil, da bo glasoval v vsakem primeru proti Mongoliji. Predsednik Eisenhovver je poslal Šeku dve zaporedni poslanici in ga rotil, naj se spametuje, pa ni nič dosegel. Tako obstaja nevarnost, da bo Šek uničil sporazum med vzhodom in za-pndom. Mnogi naši bralci eo morda prvič slišali n Zunanji Mongoliji. Da bodo vedeli, kakšna je ta dežela, jim damo nekaj podatkov. Mongolija leži v osrednji Aziji med Sibirija in Kitajsko in šteje nekaj več ko 2 milijona kvadratnih kilometrov, to se pravi, da je sedemkrat veoja od Italije. Skozi stoletja je bila sestavni del kitajskega cesarstva, a se je leta 1911, ko je na Kitajskem bila progla- K nedelji »katoliškega tiska« Resnicoljubnost, poštenost, dostojnost, skratka katoliška načela bi ne smela biti specialiteta enega samega lista, temveč bi se jih vi orali držati vsi listi. V tem primeru bi ime- li pravico do imena katoliški vsi ali pa nobeden. Mislimo pa, da bi listi, kadar zasledujejo obenem kako politično smer, morali ta prilastek opustiti, kajti ime katoliški se nanaša na vero in ne na politiko. Katoliške politike sploh ni, obstajajo zgolj dolžnosti katoličanov tudi v politiki. Cerkev stoji po svojem bistvu visoko nad politiko. Zato je po našem popolnoma neprimerno da se politični listi prodajajo na cerkvenih vratih ali celo priporočajo s — prižnic! Tudi Osservatore Romano se prodaja samo po kioskih in ne pred durmi Sv. Petra. V cerkvah bi smeli priporočati samo izrazito versko časopisje, po katerem čutijo tudi tukajšnji Slovenci veliko potrebo ter bi ga vsi, brez ozira na politično mišljenje, radi podprli. Takega lista danes v naših krajih na žalost nimamo. Priporočati v cerkvah politično časopisje Je pa nedopustno in veri skrajno škodljivo, ker se tako imenovana »katoliška« glasila pri nas na žalost odlikujejo1 predvsem po strupu ki ga sikajo na bližnjega, po svojih lažeh in obrekovanju, po zakrknjenosti, s katero se u-pirajo popraviti storjeno krivico, skratka po svojem izrazito protikrščanskem duhu! Tako časopisje bi Cerkev morala poklicati na odgovornost, ne pa da ga vernikom še s prižnic — priporoča! šena republika, skušala odcepiti in osamosvojiti, pa se ji ni posrečilo. Posledica upora je bila samo ta, da se je Mongolija razklala na dvoje. Južni del, tako zvana Notranja Mongolija, je ostala do današnjega dne pod Kitajsko, severni del, tako imenovana Zunanja Mongolija, je pa postala samostojna država ter se naslonila na Rusijo. STALIN — NASLEDNIK CARJEV Po zmagi komunistične revolucije v Rusiji je pa dežela prišla v tako odvisnost od Moskve, da se je politično in gospodarsko spremenila v sovjetsko pokrajino. Vse nove ceste, ki jih je Moskva zgradila v Zunanji Mongoliji, peljejo proti Sibiriji, mongolsko' gospodarstvo je povsem odvisno od sovjetskega trga. Rusi so organizirali Mongolom vojsko in šolstvo in jim polagoma ustvarjajo industrijo, v kateri imajo vodilni vpliv. Zunanja Mongolija, ki je postala medtem komunistična država, je avgusta 1954 sklenila s Kremljem pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu in se tako čvrsto vključila v sovjetski sistem, da tvori praktično nerazdružljivo e-noto z Rusijo. Oblast Moskve je zelo močna že zaradi tega, ker ima Zunanja Mongolija samo 1 milijon prebivalcev. Stalin se je tudi v tej stvari izkazal za nadaljevalca politike ruskih carjev v Aziji, saj je ruski vpliv pod njegovo vlado silno narasel v teh neizmerno' obsežnih deželah, ki so večinoma puščave, a krijejo v zemlji velika prirodna bogastva. lijonov duš, je v mejah Kitajske, toda Mao Ise Tung ni s tem zadovoljen. V svojo državo bi rad vključil vso Mongolijo'. Obmejni promet Prehodi čez bloke z novimi prepustnicami še vedno niso tako urejeni, da bi bili ljudje zadovoljni. Mejne straže in cariniki na obeh straneh bi morali kazati več razumevanja in predvsem paziti na to, da vzbujajo spoštovanje do države, katero zastopajo, ne pa da z malenkostnim sitnarjenjem izzivajo Utemeljene očitke med prebivalstvom. Nadaljevanje s 1. strani krivice pritožijo. S kakšnim uspehom, je postransko vprašanje, glavno je, da dobe vsaj v roke zakonito sredstvo, s katerim lahko’ branijo svoje življenjske koristi. Ustavno sodišče daje Slovencem možnost, da zahtevajo preklic sploh vseh nedemokratičnih in zato protiustavnih fašističnih zakonov, ki še vladajo v naših krajih. Če bi pri sodišču uspeli, bi bila v 24 urah vsa ta Mussolinijeva zakonodaja razveljavljena. Toda Gronchijeva politika' ne gre za tem. da onemogoči v državi vse krivične zakone, temveč da se v Italiji izdajo tudi novi, in sicer predvsem oni, ki jih obljublja in predpisuje ustava. Njen 6. člen zagotavlja na pri- N O V I C E Sive megle Najhujša nadloga Londona so goste in dolgotrajne megle, pomešane z dimom in sajami iz tamkajšnjih tovarn. Gorje tujcem, ki ne poznajo dobro cest! Kot zgubljeni tavajo sem in tja in ne pridejo nikamor. Prve zimske megle so legle na London pretekli leden. Že ob 3. popoldne je bilo na ulicah temno kot ponoči in ob vseli svetilkah si videl le nekaj metrov pred nosom. Nogometno lekmo med Španijo in Anglijo so lahko' končali le tako, da so obsevali igrišče z mogočnimi žarometi. Gosta megla je povzročila tudi številne prometne nesreče. Že prvi dan 60 prepeljali 14 oseb v bolnišnice. MGeoiizično leto 1956“ Pisali smo že, da se bo tako imenovalo prihodnje leto, ko bodo razni učenjaki po načrtu preiskovali še neznane kraje na naši zemeljski obli. Kako važnost pripisujejo dr« žave bodočim ekspedicijam ali odpravam, se vidi že po tem, da se jih bodo udeležile Velika Britanija, Združene države, Francija, Belgija, Norveška, Japonska, Argentina, Čile in Sovjetska zveza. Amerikanci so že odposlali na pot raziskovalca Byrda z več tisoč možmi, Angleži pa g. IIillary-a, ki je svoj čas osvojil najvišjo goro na svetu Eve-rest. Podjetje stane tisoč milijonov lir. Kar vleče države na južni tečaj, so dragocene rude, ki se skrivajo pod njegovim ledenim oklepom. Kakor v pravljici V Londonu sta se poročila revna tipkarica in študent, ki je pravil, da je tudi brez imetja. Toda glej čudo, novoporočencema so naenkrat brzojavno čestitali sami odličniki, med njimi ministrski predsednik Eden in sam Churchill. Zagonetka je pa bila kmalu pojasnjena: ženin je priznal, da je sin Franka Ganneta, lastnika velikih ameriških dnevnikov, in zato težek milijonar. Nevesti je vse to> prikrival, ker se je hotel poročiti le z dekletom, ki ga vzame iz nesebične ljubezni in ne zavoljo denarja. Razume se, da se je nevesta s pojasnilom potolažila in se bo seve tudi z milijoni. mer, da »bo republika zaščitila s posebnimi predpisi jezikovne manjšine«. Zakaj ni rimski parlament izdal še do danes teh predpisov? Nanje čakamo zaman že 8 let! Če pojde rimska politika tudi v bodočnosti po tej poti, bomo lahko čakali nanje še dolga desetletja in bo ustava ostala za našo manjšino' le puhla obljuba. Predsednika Gronchija, ki si prizadeva, da bi načela ustave prešla v dejansko življenje, prosimo, naj pri vseh svojih težkih skrbeh ne pozabi na slovensko manjšino, če bi se mu posrečilo zadovoljivo rešiti naše vprašanje, bi položil s tem ne le temelje za mirno sožitje med narodi na vzhodni meji države, temveč ustvaril obenem pogoje za resnično in res trajno prijateljstvo' med sosednima deželama na Jadranu. Zunanja Mongolija nosi v sebi pa tudi klice bodočih sporov med Sovjetsko zvezo in Kitajska. Notranja Mongolija, ki šteje 5 mi- Pravice predsednika rebublike in Slovenci OPČINE Na O.pčinah se je pretekli ponedeljek zgodila nesreča, ki je pretresla ne samo bližnjo okolico, ampak ves Kras. Ko se je ta dan domačin Evgen Sosič okoli 18.30 vrnil domov, mu je iz stanovanja nepričakovano udaril v nos močan vonj po gorilnem plinu. Takoj je stopil v kuhinjo, kjer je zagledal grozen prizor. Na tleh je nezavestna ležala 12-letna Lidija Stojkovič, hčerka Sosičeve sostanovalke vdove Josipine Stojkovič z Opčin. Mož je deklici takoj hotel pomagati, a je bil ves njegov trud zaman, kajti reva je bila že mrtva. Kmalu nato so prišli zdravnik in policijska oblastva, ki so ugotovili, da se je deklica zadušila z gorilnim plinom. Nekaj p® 19. uri se je z dela vrnila tudi nesrečna mati in si ni težko predstavljati, kaj se je v njeni duši dogajalo, ko je zvedela za hčerkino tragično smrt. Pokojna Lidija je obiskovala drugi razred nižje srednje šole pri Sv. Jakobu v Trstu. V ponedeljek se je po šoli vrnila domov in si zaradi materine odsotno siti kakor vselej pogrela kosilo ter se pridno lotila šolskega dela. Smrt jo je našla pri latinski nalogi. Dijakinja je najbrž pohabila na kavo, ki je bila zavrela ter ugasila goreči plin, da je nato prosto uhajal iz odprte pipe. Nesrečni materi, ki je že med vojno zgubila moža in danes še edinega otroka, izrekamo naše globoko sožalje! SV KRIŽ Težko je napisati, kaj se je dogajalo v srcih vseh Križanov, ko so pretekli četrtek pozno zvečer zvedeli za tragično smrt domačinov Ivana in Maria Košute. Redkokdaj se Zgodi, da bi kruta usoda istočasno zamahnila po življenju očeta in sina ter ju iztrgala iz kroga njunih dragih. Misli Križanov so la večer romale k težko prizadeti ženi in materi ter njenim najbližjim, da bi jim tiho blažile njihovo nepopisno bol. Bilo je okrog 20. ure, ko sta se Ivan Košuta in njegov sin Mario vračala na vespi po proseški cesiti proti domu. Oče Ivan je pravkar prihajal iz znane odvetniške pisarne v Trstu, kjer je bil sklenil kupoprodajno pogodbo. Šel je droban, gost dež in bila je precejšnja tema. Da bi prej bil doma, je oče rade volje sedel na sinovo motorno kolo in ni prav go- tovo slutil, da se bo kmalu nato zgodilo nekaj usodnega. Kmalu po 20. uri je mimoidoči potnik zagledal na cesti pred begunskim taboriščem pri Proseku tri osebe, ki so ležale v mlaki krvi. Zraven njih sla stala ugasla, težlko poškodovana motorja. Nedaleč pa je bila še četrta oseba, prav tako nezavestna. Kljub dežju in pozni uri SO' kmalu nato prišli rešilni avto in policisti, ki so pa na žalost morali u-gotoviti kar tri smrti. Nihče ni bil priča grozni nesreči, a se tako iz ran pokojnikov kakor iz poškodb na motorjih da sklepati, da sta motorni vozili trčili drug v drugega, ker se zaradi dežja vozača nista videla. Tretja žrtev je bil Antonio Janna, mizar iz Nabrežine, ki še je skupaj z bratom Mariom vozil na motorju proti Proseku. Njegovega brata Maria je pri trčenju vrg- lo v obcestni jarek, kjer je sicer zadobil težke poškodbe, a njegovo življenje hvala Bogu ni v nevarnosti. Preteklo soboto je velika množica Križanov, Nabrežincev in prebivalcev bližnjih vasi spremila žrtve strašne prometne nesreče k večnemu počitku. Naj dragim pokojnikom sveti večna luč. Hudo prizadetim družinam naj Bog pomaga prestati veliko bol. ZGONIK Kakor smo že poročali ,je ravnateljsvo za javna dela v Trstu nedavno' tega odobrilo predlog naše občinske uprave, naj se v Zgoniku zgradi novo šolsko poslopje. V ta namen so oblastva nakazala 23 milijonov lir, istočasno pa tudi pristala na predlog, da se današnje šolsko poslopje preuredi v stanovanjsko hišo za učitelje in občinske uslužbence. To dejanje je pri nas naletelo na splošno odobravanje. Čas je, da pridemo do dostojnega in današnjim potrebam ustrezajočega šolskega poslopja, saj mora tudi naša vas o-ziroma občina korakati s časom! V tej zvezi naj opozorimo bralce še na drugo vprašanje, ki se nam zdi prav tako važno. Vsi vemo, da sodobno kmetijstvo ne more uspevati brez šol, ki naj naše kmečke fante usposabljajo za bodoče umne gospodarje. Tukajšnja mladina mora priti do spo-1 znanja, da je tudi kinečlki poklic časten in donosen, seveda če se nanj primerno pripravimo. Tako pripravo pa naši fantje — bodoči gospodarji — morejo dobiti samo v kmetijski šoli, kjer jih strokovnjaki uvajajo v skrivnosti smotrnega izkoriščanja zemlje. Marsikomu bi ne bilo treba v daljno Avstralijo, če bi pravočasno spoznal, da more tudi domača zemlja nuditi popoln gospodarski obstoj. Zato je pa nujno potrebno intenzivno obdelovati naša polja, dvigniti živinorejo s pomočjo silosov in saditi donosne kulture. S prehodom Plavij pod Jugoslavijo smo na žalost zgubili edini kmetijski strokovni lečaj, ki je obstajal na našem ozemlju. Menimo, da bi Zgonik bil danes najbolj primeren kraj, kjer naj bi se ustanovila kmetijska šola. Tu naj bi se doraščajoči kmečki fantje Tržaškega ozemlja pripravljali na bodoči poklic. Doslej je bilo to nemogoče, ker so manjkali primerni prostori. Z dograditvijo novega šolskega poslopja pa ta velika ovi- ra odpade. Nova zgradba naj nam bo le v spodbudo, da pridemo s časom do krvavo potrebne strokovne šole. Občinsko upravo pozivamo, naj pri šolskem Skrbništvu ukrene vse potrebno, da dosežemo čimprej zaželeni cilj. CEROVLJE Ker so se zadnje čase po vasi širile najrazličnejše govorice o prekinjeni cesti za Ses-ljan, smo v zadnjem dopisu izrazili željo, naj občina v tej zadevi spregovori jasno besedo. Te dni smo pa zvedeli, da je konec preteklega tedna obiskalo ravnatelja državnih cest v Trstu posebno odposlanstvo občinske uprave. Naši občinski zastopniki so v daljšem razgovoru obrazložili visokemu uradniku važnost vprašanja ter tolmačili želijo prebivalcev po mosltu čez avtocesto. Kljub izčrpnemu in temeljitemu dokazovanju, da je most neobhod-no potreben, je ravnatelj osital nasprotnega mnenja. Dejal pa je, da je pripravljen proučiti katerikoli drugi predlog, le o mostu noče nič slišati. Med drugim je tudi omenil možnost, da se zgradi nova cesta, ki naj bi vezala staro z mostom, ki se postavlja na po- li Sesijan—Vižovlje. Kakor kaže, bo stara cesta za; Sesijan o-stala za vedno1 prekinjena in danes gre samo za to, ali se bo‘ zgradila nova pot. Upaano, da nas bodo vsaj v tej zadevi pod' prla vsa oblastva, saj je vendar dovolj jasno dokazano, kako se z današnjim stanjem grobo teptajo in zanemarjajo življenjske koristi naših vasi. SESLJAN Sesljančane in Vižovce prav gotovo zanima, kaj je z gradnjo novega šolskega poslopja. To delo se je najbrž rodilo pod slabo zvezdo, saj se vsi spominjamo, koliko prepirov je bilo že spočetka, ko se nismo mogli zediniti za zemljišče. Pred dnevi pa smo zvedeli, da se zadeva vendarle bliža rešitvi. Načrti so izgotovljeni in odobreni, tako da bi gradnja šole morala te dni iti na dražbo. 1 Če ne nastanejo novi zapletljaji, se bo nova šola začela graditi v začeku pomladi. JAVNA DELA NA TRŽAŠKEM Te dni so v Trstu šla na dražbo naslednja dela: gradnja novega poslopja za industrijsko strokovpo šolo na Opčinah, garaža in mehanična delavnica v drevoredu Miramar, občinski zavod za vzgojo In zabavo pri Sv. Savi, šolsko poslopje na Rocolu ter zaključna dela v ulici Locchi. Celotna dela znašajo okoli 550 milijonov lir. Nova ureditev službe božje Kongregacija sv. obredov v Rimu je 16. nov. 1955 izdala odlok, ki preurejuje službo božjo velikega tedna za ves katoliški svet. Po odloku sme biti na veliki četrtek sv. maša od 17. do 20. ure. Samo maša, pri kateri se posvečujejo' sveta olja, bo labiko dopoldne kot dosedaj. Na veliki petek bodo razni obredi v cerkvah od 15. do 18. ure. Pri teli je vernikom dovoljeno tudi sveto obhajilo. No veliko soboto naj bodo obredi velikonočne vi-gilije (blagoslov ognja, velik, sveče, krstne vode) razporejeni tako, da se začne maša o* polnoči; v izrednih primerih sme biti že po sončnem zahodu. V zadnjih letih je bilo praznovanje velikonočne vigilije (sobote) po novem načinu dovoljeno le za' poekušnjo'. Po svetu je bilo to, kot pravi odlok, z veseljem spTejeto. Odslej pa se vsi katoličani morajo držati novih predpisov. S tem se Cerkev povrača k nekdanjemu prazn-ovanju velikega tedna; TOVARNA Plineic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. /s »e= Sejem sv. Andreja Letošnji sejem »v. Andreja se je začel preteklo soboto. Ob otvoritvi so furlanskim kolonom razdelili mnoge nagrade od 5000 dij 100.000 lir. Nagrajeni so bili kmetovalci, ki so se najbolj odlikovali v vzornem obdelovanju posestev. Nato so na pokritem trgu slovesno ©tvorili vinsko razstavo, ki se je je udeležilo veliko vinogradnikov. Postavili so 6e tudi naši (Mavci, ,ki so pripravili samost oj. no razstavo; med njimi sta se posebno izkazala posestnika Klanjšček Josip in Drufovka Karel. Razume se, da je bilo med vinskimi bratci vse dni zelo veselo. Na izvoznem trgu pa je bila tudi zanimiva razstava poljedelskih strojev. Na trgu starega! sv. Antona je pa prišla na svoj račun mladina, kajti tu so bili razni vrtiljaki, dirkališča za avtomobile in podobne naprave. Velik dotok ljudi iz Jugoslavije je močno dvignil živahnost letošnjega Andrejevega sej ma. Tudi kupčija je bila boljša od vseh Andrejevih sejmov po vojni. Goriški občinski svet Na seji goriškega občinskega sveta, ki je bila v sredo preteklega tedna, je župan dT. Bernardis najprej poročal o tožbi, ki jo je občina vodila z gospo Mozetičevo pri prizivnem sodišču v Benetkah. G. župan je z očitnim zadovoljstvom ugotovil, da je občina pravdo dobila. O zadevi spregovorimo obširneje prihodnjič. Daljšo pozornost so svetovalci posvetili družinskemu davku za leto 1956. Po izčrpni razpravi so soglasno sklenili, da moTa ostati življenjski minimum v znesku 270 tisoč lir neobdavčen in da se ne sme znižati na 240 tisoč, kakor je hotela prefektura. Ob tej priliki je padla marsikatera pikra na račun nadzorovalnih oblastev, ki z davčnim pritiskom dokazujejo le svoje nerazumevanje za goriške potrebe. Nekateri svetovalci so tudi ugovarjali, ko je župan predložil v odobritev stroškovnik za razne svečanosti. Očitali so mu, da so izdatki previsoki. Tega mnenja je bil zlasti sa-ragatovec prof. Zuccalli, ki je izjavil, da teh stroškov ne more odobriti, ker bi se vsata lahko uprabila za socialne potrebe. Končno je stroškovnik bil vil ob r en z glasovi vseh občinskih svetovalcev, tudi slovenskih; proti jd glasoval le prof. Zuccalli. Nato so razpravljali o prodaji nekega občinskega zemljišča podjetju Pangos. Upravi)’ odbor prefekture je zahteval, naj se prodaja odloži, češ da ni dovolj upravičena. Obnašanje prefekture je vsililo vodji večine v občinskem svetu in deželnemu predsedniku dr. Culotu grenko, a popolnoma opravičeno kritiko na račun nadzorovalnih oblastev. »Mi sprejemamo kritike in cenzure,« je rekel dr. Culot, »toda le v nekih modrih in utemeljenih mejah, nikakor pa ne tedaj, ko gredo preko teh meja.« S temi izvajanji sta se v jedru strinjala tudi dr. Birsa in komunist Batti. Občinski 6vet je nato soglasno sklenil vztrajali pri prvotnem slkleipu. Tudi ob naslednji točki dnevnega reda je spočetka prišlo do prerekanja. Šlo je za to. komu naj občinski svet poveri nalogo, da izdala načrt nove hiralnice v Ločniku. G. žu- pan je predlagal, naj se to delo izroči arhitektu Danijelu Calabiju iz Padove. Nekateri svetovalci so bili mnenja, naj načrt izdela domači strokovnjak. Obveljal pa je županov predlog. Proti so glasovali le trije misini, sa-ragatovec prof. Zuccalli in -komunist Batti. Končno je občinstki svet soglasno odobril resolucijo v oporo stavkajočim srednješolskim profesorjem. LIVADA Mnogi naročniki iz ulic na Livadi, zlasti oni iz ulice Čampi, se pritožujejo nad nerednim dostavljanjem Novega lista. Čudijo se, da list prejemajo šele ob sobotah, medtem ko ga druge bližnje ulice dobe že v petek dopoldne. Potrebno je, da poštno ravnateljstvo napravi red in preišče, kdo je kriv današnjega neznosnega stanja. PODGORA V nedeljo popoldne smo ob obilni udeležbi naših vaščanov in Goričanov pokopali spoštovanega in priljubljenega domačina gospoda Terpina Franca. Pokojnik je bil zvest naročnik Novega lista. Umrl je za srčno kapjo. Domači pevci so mu zapeli občutene žalostinke. Pokojniku naj sveti večna luč. Njegovi užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Sočustvovanju se pridružuje tudi naše uredništvo. IZ SOVODENJ Na zadnji seji konec novembra je naš ob činski odbor sklenil, da se drva na »produ« prodajo ua dražbi, 'ki bo- še v tem mesecu. ŠTANDREŽ Naši nogometaši se bodo 18. decembra po merili v Ljubljani z »Železničarjem«. Razu me se, da bodo z njimi odšli prijatelji nogometa ter zanje pošteno »navijali«! Stavka goriških profesorjev Kakor drugod po Italiji so 1., 2. in 3. t. m. ■ilavkali profesorji italijanskih srednjih šol i GoTici. Stavka je bila polnoštevilna. Slovenski profesorji to pot niso stavkali, ker je pač ijihov položaj svojevrsten. Šolski program ie znaitno obširnejši od italijanskega in zato onemogočuje daljšo stavko. ŠTEVERJAN Konec novembra sta se poročili dve naš’ domačinki, in sicer gdč. Kraševec Joland?, ter gdč. Žnideršič Hilda. Gdč. Kraševec s< je omožila z g. Evgenom Marego iz Moše, 'ki je po poklicu šofer; priženil seje na kmetijo pri »Vikevib«. Gdč. Žnideršič pa je šlr za nevesto k ugledni Lupinovi družini. Omožila se je z g. Vilkom. Obema novima zakonskima paroma želimo Obilo božjega blagoslova in uspeha v no vem življenju. Čestitkam in željam Štever janeev se pridružuje tudi uredništvo Novegr lista. JAMLJE Prav veseli smo, da se je letos tudi pri nas speljala večerna šola. Z učiteljico gdč. Pahor Milic©’ smo zadovoljni. Želimo ji obilo uspeha pri njenem težavnem delu. Vse obiskovalce večerne šole poizivamo, naj se pridno učijo ter naj redno obiskujejo pouk. U-spehi v šoli bodo koristili njim, domu in narodu. IZ PEVME Gospodje pri ONAIR imajo kar naenkrat veliko naglico, saj so starše >z Oslavja in iz Pevnie pozvali, naj vpišejo otrotke v vrtec na sam veliki in zapovedani praznik Brezmadežne. Vrtec pa še ni niti končan in še precej časa bo preteklo, preden se prostori primerno posušijo. Starši bodo seveda budno pazi- li, da je vrtec zares slovenski, zato ne bodo v njem trpeli nobenega raznarodovanja. 0-slavci pa so že tako izrazili veliko nezadovoljstvo, da jim je bil s tako naglico vzet vrtec, ki je jako dobro uspeval; za njihove malčke bo pot v Pevmo zares predolga in tudi nevarna. Vsi starši ponovno dvigamo glas proti le italijanskemu napisu na marmornati plošči na otroškem vrtcu. Zato še enkrat zahtevamo, da se v ploščo vkleše enak napis v slovenskem jeziku. Načelo o enaki meri za vse, ki ga tako vneto naglasa goriški župan dr. Ber-nairdis, se mora tudi tu uveljaviti. IZ DOLA Naše vasi se v Novem listu pogosto pritožujejo, da oblastva prehudo zanemarjajo nase javne potrebe. Nimamo še stalne cerkve kakor tudi ne pravega pokopališča; doslej smo svoje rajne nosili na vojaško pokopališče na Palkišče. Zadnjič pa smo iz Novega lista zvedeli, da je za naše pokopališče končno le odobrena vsota enega milijona in osem slo tisoč lir. Čeprav je bil doberdobski dopis nekoliko> nejasen, smo vendar vedeli, da je ta denar namenjen našemu pokopališču. De-nar so seveda nakazali doberdobski občini. Njen požrtvovalni in delavni župan se je več let trudil za to našo javno potrebo. Danes že pokojni gospe Zofiji Pahor gre precejšnja zasluga, da je letos na naši ljudski šoli d v or azredn i c a. Saj je pokojnica navduševala starše, da so dvorazrednieo vztrajno zahtevali. Šolslko skrbništvo je končno le lii streglo naši želji, za kaT mu tudi na tem mestu izrekamo zahvalo. Doslej je bil naš klic po električni luči glas vpijočega v puščavi. Navadni ljudje ne razumejo, zakaj morajo leta in leta oblastveni dokazovati potrebo' po modemi luči, ki jo uživa že vsa naša bližnja in daljna o kolica. In vendar ležijo naše vasice ob glavni državni cesti ter živahni prometni žili. Zato moramo še toliko bolj obžalovati nezanimanje oblastev za življenjske koristi našega ljudstva. SLOVENSKO MR0DN0 GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V SOBOTO, 10. DECEMBRA, OB 20.30 IN V NEDELJO, 11. DECEMBRA, OB 16.30 V PROSVETNI DVORANI V GORICI Oskar Wuehner »Pastirček Peter in kralj Briljantin“ V TOREK, 13 DECEMBRA, OB 17. URI V KINODVORANI V SKEDNJU Grimm-Sktifca „Janko in Metka" iJ^eiveSltu ^/lecenlfti 0 Jliiiinlhlttv delltta Novice iz Kožjiške doline Iz Kožjiške doline pri Sv. Lenartu prihajajo v zadnjem času kaj čudne novice. Najbolj pomembna je pač ta, da sta v tednu pred 1. adventno nedeljo zapustila svoji fari duhovnika iz Kosce in Lese ter se preselila na svoja domova. Zakaj se je to zgodilo, ne bo težko uganiti. Don Remigio Boldarino, Furlan po rodu, je' duhovnik neke škofije v Romagni. Iz nam neznanih razlogov je pred leti priromal v videmsko nadškofijo. Ker ravno tedaj ni v Kosci bilo duhovnika, so cerkveni predstojniki bili veseli, da so tja poslali laškega duhovnika. Don Boldarino ne le da ni znal besedice slovenski niti za spovedovanje starih in umirajočih, marveč je tudi odkrito mrzil vse, kar je bilo slovenskega. Stare molitve so morale popolnoma izginiti ne le iz cerkve, ampak tudi iz družin. S tem ravnanjem si je Boldarino pridobil popolno naklonjenost domačih, čedadskih in videmskih »komitašev«, ki tako budno pazijo, da bi vera in domovina ne prišli v nevarnost zaradi božje besede in molitve v domačem jeziku. Njegovo raznarodovalno delo v cerkvi in izven nje je bilo dobro nagrajeno: g. Boldarino' ni stradal kakor drugi duhovniki v okolici. Pa tudi njemu poverjene ovčice so dobivale tu pa tam kake nepričakovane ugodnosti ko! nagrado za to, da so oid staršev podedovane molitve odpravili. Ne vemo za pravi vzrok njegovega odhoda. Ker pa bo, kakor se sliši, vikarija Kosca postala župnija, je mogoče, da jo je g. Boldarino zato zapustil, ker ne spada v videmsko nadškofijo. Preč. g. Artur Blažuta, naš rojak iz terske doline, je pTed leti prišel za vikarja na Leso. Ker se kot vest en in značajen duhovnik nikoli ni vdal za vero pogubonosnim zahtevam šovinistov, je moral kot ostali slovenski duhovniki nositi vse posledice spletk, kleivet, obrekovanja in neprestanega žiVč-nega boja, ki so ga vodili zoper njega zakleti in dobro plačani »varuhi domovine in vere«. Saj imajo ravno na Lesi najbolj zlobnega in aktivnega zastopnika zloglasnih Mussolinijevih republikancev. Ker ne najde noben zavedni beneški Slovenec, kaj šele duhovnik, nikjer zaslombe in obrambe, je obsojen na hudo moralno trpljenje. In prav to je fizično strlo tudi g. Blažuto, da je moral zapustiti službo in se zateči na svoj rojstni dom. Take cerkvenopolitične razmere so možne le na oni strani »železne zavese« in v Beneški Sloveniji! UKVJ3 V nedeljo, 4. t. m., so imeli naši kmečki gospodarji, člani zadružne mlekarne, važno sejo, na kateri so med drugim razpravljali tudi o zaračunavanju v mlekarno prinešene-ga mleka po odstotkih maščobe.- To bi bilo vsekakor bolj pravično. Tak način zaračunavanja bi obenem vplival tudi na boljšo izbiro molzne živine. Tako vrednotijo mleko že v mnogih krajih. Ker pa je to zai nas novost, je potrebno, da pride večina živinorejcev sama do prepričanja, da bi to bilo v njihovo korist. Na seji zaenkrat niso mogli priti do nobenih sklepov, ker mora upravni odbor * prej izdelati in predložiti praktičen načrt, kako bi sc novo vrednotenje izvršilo. _ Rateče^ Bela peč __________________________ Pri nas so poroke bolj redke. Zato je bil za vas velik in vesel dogodek, ko smo pred kratkim praznovali kar dve. V belopeški cerkvi so- si obljubili večno zvestobo Fajdiga Mailevž in Benet Meri ter Beltrami Albert in Omcn Marija. Obema paroma, posebno še nevestama, želimo vsi vaščani obilo sreče in bogatega božjega blagoslova na novi življenjski poti. Željam in čestitkam Se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. Naše gore so zasnežene. Tudi po dolini je pred enim mesecem bilo že precej snega, a je hitro skopnel. V zadnjem času se nam zopet obeta lepo- vreme. Pred kratkim nas je zelo razveselil ukrep Irbiškega avtobusnega podjetja, ki je končno podaljšal vožnjo do naše vasi. To je za nas pomembna pridobitev! J>opisi iz Goriške Z VRHA Že v mnogih dopisih smo se pritožili, da se nam pošta dostavlja zelo neredno. Časopise dobimo večkrat komaj v torek. Pa tudi važna pisma prejemamo pogosto šele tedaj, ko je ta ali oni rok že zapadel. Celo za smrt sorodnikov v dolini zvemo večkrat šele ne kaj dni po pogrebu. To so zelo žalostne razmere, ako pomislim, da gre za vas, ki šteje 65 hiš in blizu 300 prebivalcev. V zadnjem dopisu smo poudarili, da je poštni urad trenutno naše najvažnejše vprašanje. Čudimo se malomarnosti poštne uprave, ki kljub mnogim pozivom ne poskrbi, da se ta zadeva zadovoljivo reši. Mi Ti 6 Zdaj pa pride sam prestolonaslednik v to osje gnezdo! Ni prišel prostovoljno, saj je sam bil za to, da se uvede trializem, to je da se poleg Nemcem in Madžarom dovoli tudi Slovanom v Avstriji neka samouprava. Morda so ga prav te pravične ideje do tlačenih slovanskih narodov spravile v smrt. Mrtvec je vmes Franca Ferdinanda je kmalu zajela mira-marska usoda. Prišel je v najožji stik z ljudmi, ki so kakorkoli imeli opraviti z Mira-inarom. Bil je bratranec prestolonaslednika Rudolfa. Ko se je ta usmrtil, je nadvojvoda Franc Ferdinand po dinastični avstrijski u-redhi postal dedič za prestol. Stari cesar pa ni mogel trpeti mladega moža, nekoliko tudi zaradi drugačnih političnih načel, ki sc niso strinjala z mislimi »starega«. Drugi vzrok je pa bil mrtvi sin Rudolf, ki se je po njegovem tako- sramotno odrekel kroni in jo prepustil temu Francu, ki izvira celo iz stranske habsburške veje. Mrtvi edinec Rudolf je stal kot ledena stena med obema. Prišlo pa je vmes še tretje. Cesar je hotel, da bi se novi prestolonaslednik oženil s Štefanijo, vdovo po Rudolfu. Načrt samotnega starca v »Hofburgu« se je podrl na trmi Franca Ferdinanda, ki je izjavil, da njemu bo narekovalo srce, ne pa cesarjev ukaz. Nagonsko se je prestolonaslednik izogibal oseb, ki so bile zaznamovane, toda ravno po njem in njegovi družini je usoda najbolj kruto udarila. Še preden je prvič videl Mi-ramar, je že bil v njegovem vrtincu. Ko je Ferdinand odklonil Štefanijo, je cesar zahteval, da se mora poročiti z eno izmed angleških princesinj, tako da bi se politične razmere med Avstrijo in Anglijo malo utrdile. Bodočemu cesarju pa tudi to ni bilo mar. Zadnje vezi med najvišjima predstavnikoma monarhije so se zrahljale. Zopet se je stari tresel od jeze in si dal postaviti na pisalnik veliko sliko mrtvega Rudolfa . . . Prav v tem času so se spletale nove srčne vezi med Francem Ferdinandom in lepo češko grofico Chotek. Spoznali jo je v težkih trenutkih življenja kot dvorno damo v Požunu v gradu nadvojvodinje Izabele. Ta, ki je imela šest za možitev godnih hčera, je upala, da bo bodoči cesar eno teh poročil. Zato je vsa srečna sprejemala visokega gosta. On pa je prihajal v hišo le zaradi lepe grofice. Izdajalska ura Dolgo časa je prestolonaslednikova ljubezen do lepe grofice ostala prikrita. Nekega dne je pa nadvojvoda pozabil na igrišču te- nisa: zlato uro z grbom. Sluga Huber jo je našel in nesel gospodinji nadvojvodinji Izabeli. Ta je takoj »poznala, čigava je ura in je že upala, kako bo s pretvezo vračanja ure zopet privabila Franca Ferdinanda v krog svojih šest poroke željnih hčera. Nenadoma se pa pokrovček odpre in zadaj se pokaže ljubka glavica. Kot da bi jo gad pičil, vrže gospa uro na mizo: in pozvoni možu. S psovkami kar obsuje svojega počasneta generala, češ kako da ni videl, da hodi prestolonaslednik k njim le v goste, da se pa skrivaj sestaja z dvorno damo grofico Chotek. Čez nekaj minut je že vsa trepetaje stala mlada dvorjamka pred razjarjeno dvojico. Gospodinja ji na prav strupen način pokaže izdajalsko uro in sikne; »Pripravite kovčke! V pol ure ven iz naše hiše!« Neodločno je uboga mladenka stala v dežju pred postajo v Požunu. Kam naj se obrne? Doma nima več; starši so že mrtvi. Bratje, ah ti! Lepi ulanski častniki samo zapravljajo ostanke dediščine. Ko bi vsaj tiste ure in slike ne bilo! Ta je pravzaprav potegnila Zofijo in Franca Ferdinanda neizbežni usodi v objem. V grofici je zmagala ženska. Brzojavila je na Dunaj. Na postaji jo je skrivaj že čakal nadvojvoda. (Nadaljevanje) flll hi še fteVnenni n ciVo cvilite ? IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Vtisi z razstave (Toneta Jltifkeliča Po daljšem času je spet razstavljal slovenski u-metnik Tone Mihelič y središču .Trsta, v galeriji »Trieste« v Drevoredu XX. septembra, kjer je pokazal plod svojega dela zadnjih dveh let na Tržaškem. (Razstavil je okrog 60 del, skoro sama olja. Dela bi lahko razdelili po prvem vtisu — če ne upoštevamo portretov — pa tri večje cikluse: v dela s tržaškimi in goriškimi motivi oziroma mo!ivi iz okolice 'teh dveh mest, na »rimski ciklus« z moti- vi iz Rima in okolice ter na skupino slik s Sicilije. Umetniško je najboljša prva skupina, četudi sem našel tudi v drugi, posebno pa še v tretji prav dobre slike. Židi se mi, da je slikal Mihelič goriške in tržaške motive — pomlad v Brdih ip slikovito oba- lo od Trsta do .Sesljana s čermi in strmim; skalnimi pečinami — z mnogo večjim občutjem ip ljubeznijo kakor motive v Rimu ali na Siciliji. Znal je najti njihovo intimnost, njihovo skrito, značilno lepoto in izraz, kakor ga odkrijemo le s časom pri človeku ali pokrajini, ki sta pam draga. V Rimu in na 'Sciliji pa je .gledal, ali bolje rečeno, iskal le bolj slikovitost in zunanje lepote, kakor jo človek išče pri mimobežnih srečanjih in prijateljstvih, a'i kakor ju išče turist. S tem počem reči, da je prinesel Mihelič s seboj iz Rima in s Sicilije le slikarske posnetke lepih krajev, kot prinese turist s seboj lepe fotografske posnetke. Mihelič je ostal tudi tam umetnik ip včasih je slikal itudli z ljubeznijo ip prevzet, kot je prevzet resnični umetnik pred motivom, ki vzbudi V njem stvariteljski nagon. O tem pričajo — kot rečeno — pekatere pomembne slike. Vendar pa je obiskovalec občutil pred1 večino slik, ki prikazujejo rimske parke ip vodomete ali razkošne vrtove na Siciliji, neko prisiljenost, dejal bi skoraj nekako trgovsko preračunljivost, kakor da je Mihelič preveč mislil na prodajno vrednost slik s takimi motivi in mnogo manj na svojo umetnost. To je morda povedano pekoliko brezobzirno, vepdar se mi zdi potrebno, da končno nekdo Miheliču čisto odkrito pove, da s takim slikapjem ne bo prišel posebno daleč. Prej ali slej se bo znašel na meji, ki deli umetnost odi obrti. Pred tem ga za zdaj varuje še njegov v bistvu zdravi umetniški čut, a tudi ta mu bo ob takem slikanju in ob taki preračunljivosti s časom otopel. Ce bi bil manj naivno iskren, kakor kot umetnik v svojo srečo je, bi bil morda že tik pa tej meji. Tako pa lahko rečem, da se ji samo približuje, kar je zaenkrat opaziti le v delu njegovih slik. Da pa je umetnik po božji volji, je dokazal z drugo polovico svojih razstavljenih slik, z motivi s slovenske zemlje. V pjih je barvpa skala irmogo močnejša, y njih je občutiti mnogo močnejši umetniški navdih ip tudi izdelava je skrbnejša kot v večini slik iz Italije. Morda je temu .vzrok tudi to, da je imel za slikanje tržaških ip goriških motivov na razpolago več časa ip se jim je lahko bolj posvetil kakor pa motivom, ki jih je naslikal med bivanjem v Rimu in na Siciliji, ki pi bilo v bistvu nič drugega kot kratek obisk — ali raziskovalno potovanje, vsaj kar se Sicilije tiče. Rad bi, da bi se Mihelič zavedel svojega umetniška poslanstva in svoje umetniške sile v polni meri ip bi ne podlegal raznim »trgovskim« skušnjavam, vsaj pe tako lahko, zakaj jasno je, da od umetnika ne moremo zahtevati nič nemogočega ip da je tudi op človek, Mladi literati so 3. XII. t. 1. v Gorici recitirali lastna dela; gostovali so tudi tovariši iz Trsta. To piso neznana imena; srečali smo jih že v »Mladih vzorih« in po tržaških »Vajah«, le da nekatera — celo bistvena — manjkajo. Čestitam pogumnim in skromnim. Prva je recitirala črtico »'Prvi ples« ZpirJeršičeva iz Trsta. Dovršeno je recitirala delce, ki ni ravno idejno globoko, a je odraz miselnosti mladih dpi, slovenskega dekleta iz velemesta v vrtincu kultur. Skoda, da ni brala še kaj drugega, da bi si lahko ustvarili jasno sodbo; želeli bi pa, da se reši iz labirinta subjektivnosti. Filibert Bepedetič se je odlikoval v pesmi če ne celo v odi »Slovanski lepoti«, ki je čisto sodobna slovanska realna lepota; v pjej pi pridiha mesijap-stva kakšnega Mieckiewicza ... Druge pesmi seve ni mogel vskladiti v ta veličastni okvir ip v njegovih pesmih Slovesa je manjkal opi prizvok, ki je najskrivpostnejši; mogoče ga bo ustvaril v kakšni drugi literarni zvrsti. Benede-tič je problematična natura, ki išče šele lastno dušo in narodovo ter lastni slog. Misterij poezije pa je poleg ideje tudi oblika. Črtice Majcenove so me presenetile. Preprostost in odkritosrčnost veje iz njih, cvetliški slog cvetli-ške duše. Upam, da jo srečam še pri pas ip v revijah. k; mora jesti. Toda padci in prilagojevanja občinstvu morajo biti izjeme, pe pa preiti v navado. Teh nekaj svarilnih ali — če hočete — brezobzirnih besed sem moral povedati Miheliču predvsem zato, ker ga imamo radi ip bi se nam zdela velikanska škoda za vso slovensko skupnost tu na zahodni meji slovenstva, če bi začel popuščati v svojem umetniškem nastopu ip. se odločil rajši za gladko ip lagodno pot navzdol namesto navkreber. Moram pa tudi priznati, da sem moral dolgo uživajoč stati pred nekaterimi slikami in te so mi Vzbudile novo zaupanje v Miheliča ip mi navdihnile mjsel, da je najbolje, da smo odkriti z njim, da tako obvarujemo ali bolje rečeno pomagamo razviti njegovo umetnost. Med takimi njegovimi de- li je bilo tudi nekaj portretov, zlasti portret priletne gospe. In če bi hotel biti čisto pravičen do Miheliča, bi moral zdajle napisati še nekaj pohvalnih odstavkov, kar pa mi že zaradi prostora pi mogoče. In tudi za to pe bom storil tega, ker sp to opravili že drugi ocenjevalci. Vsekakor pa je bolje, da jemlje kritika Miheliča resno in da tudi on jemlje kritiko — ip tudi javnost — resno. b. s. Zrel je slog Fabjapove in zrela pjepa proza. Včasih kakšep njen izraz razodene poezijo, zakaj poezija je tudi v prozi — gracija ip sublimacija —. Ko bo postal njep realizem po idejah ip izrazu bolj umerjen, to je poetični realizem, jo bom raje poslušal. Vsekakor opa že hodi svoja pota. 'Sonje Pertotove slog je včasih preveč kamepit, realizem pjene pesmi vsebuje prej razglasje kot poezijo. Besede in ideje jfi treba izbirati. Njena »Nabrežina« pa je vzbudila v srcih lep odmev. Naj hodi po tej poti v zarje in spomlad naroda in naj bo mladost in maj zares le rnimobežnost. Vislava me je očarala s svojim ekspresionizmom v prozi ip pesmi. Nevarnost pa je, de zdrkne njena pesem v prozo, y intelektualizem. Do kraja doživete so njene pesmi »Materi« in začuda se je vživela V »Kras«. Proza je dramatična. Lahko bo .uspela V vseh zvrsteh, ker ima poleg čuta za strastnost, bogato intuicijo in neizčrpno domišljijo. Ce pe zvezda bo gotovo postala zvezdica na nebu slovenskega slovstva, Skoda, da pi recitirala še svojevrstnih svetonočnic, ki bi blažilno vplivale. Zdi se mi, da je ta generacija po idejah enostranska, Levstik bi rekel enoplatna. »Prišel čas je krog Božiča« je glosiral Murn, a ona ne sluti božiča, v pjej ni več hrepenenja Ivana Cankarja, ni bogo-iskateljstva velikih slovanskih pesnikov ip pisateljev ali pa je skrito v zaklenjeni kamrici, v katero kritik nima dostopa. ttr£l.jauslci Mladinski literarni večer v Gorici cHišl/tiG |G z fiff/JO ztiliOf/iifi /firl/ffVnc« itiefo ? n. (Nadaljevanje in konec) Sedanja Italija iznepadi vsakega tujca s svojim velikim povojnim civilizacijskim razvojem ter z novim navzven bleščečim načinom življenja. Tudi slovenski ljudje v Trstu in Gorici so bili povojna leta poleg jn so doživeli ta povojni italijanski razvoj. Vse to vpliva na našega človeka pod Italijo, ki se pavzema, polagoma prepaja z izhlapevanji te moderpe tehnične civilizacije. Italijanska knjiga in italijansko predavanje pe prideta niti do italijanskega odraslega človeka, še manj pa do slovenskega. Toda knjiga je en sam, morda stari način kulturnega oplajanja: je polno povih, civilizacijskih prijemov, ki prinašajo sicer vsakokrat zraven tudi ščepec kulture, toda vsipajo jo nenehoma od vseh strani, neopazno: kino, televizija, cestni lepaki, italijanske ilustracije, oprema hiš, bari, cestna motorizacija, neprestano menjajoča se moda in toliko drugih stvari iz dnevnega življenja. Tržaški Slovenci postajajo različni od nas v Sloveniji, in manj različni od Italijanov v Trstu ip Furlaniji. Sedanja Gorica pod Italijo ni niti bleda senca nekdanje Gorice Simona Rutarja, obeh Gregorčičev, Erjavca, Dermote, Tume in toliko drugih slovenskih javnih delavcev. V svojih stavbah je Gorica popolnoma prenovljena, toda pa kulturnem torišču poganja le v redko kakem slovenskem mestecu tako puščoben plevel dolgočasja. Dva, trije kinematografi skrajšujejo v delovnih večerih in nedeljskih popoldnevih dolgočasnost zapuščene province mestu 42.000 prebivalcev. Italijani pe premorejo ne le najbolj skromnega, stalnega gledališčnega ansambla, temveč ne zmorejo niti kratkega gostova-1 nja kake potujoče operpe ali dramske skupine. Go- riški Italijani ne poznajo široko razvitega ljudskega prosvetnega dela, gorjški Slovenci pa nimajo streh za svoja številna prosvetna društva v mestu Gorici ip na deželi, ker jim je vse vzel fašizem. Nova demokratična Italija ob meji, vsa naphana z begunskimi naselji iz Istre, nikakor ne more najti poti in poguma, da bi priznala fašistično krivico ip jo popravila. Tako ima mala slovenska manjšina na Goriškem več svojih sicer preprostih kulturnih prireditev z zbori in amaterskimi predstavami, seveda z repertoarjem polpretekle dobe, kot pa italijanska večina v deželi. Toda kljub temu kulturnemu prizadevanju slovenska manjšina v mestu kopni, slovenski šolski razredi postajajo zaskrbljeno ble-dokrvni, ker pritiskajo pa starše ekonomski razlogi zaposlitve. Beneška Slovenija je kulturno skoraj tam, kjer je bila pred 100 leti, še pred Trinkom. Nikjer pi najti organizirane oblike, v kateri bi prišla v tej deželi slovenska kultura do izraza: ne šol, pe prosvetnih organizacij in pe tistih oblik skupnega religioznega doživljanja ,v domačem jeziku, ki so bile pri ostalih Slovencih na začetku njihovega kulturnega prebujanja. Pet let imajo v svojem jeziku časopis, v katerem se učijo brati in pisati v svojem narečju; torej tisk izpred novičarske dobe. Mladina poskuša z neugnanim optimizmom spraviti v delovanje prosvetno društvo »Trinko«, ki naj bi bilo v zelo težkih političnih prilikah v Videmski pokrajini skromna osnova za začetno prosvetpo delo. Kulturno nista pe Čedad ne Videm, dve sosednji furlapksi mesti, dala tej deželi ničesar. Ze od vsega začetka, po letu 1866, so ustanavljali slabe italijanske šole, ki pa so bile tako bedne, da niso mogle niti raznarodovati, kar pač sicer pi težko, če daješ samo tuje šole. Ker ni bilo uspeha s šolskim italijaniziranjem, so dali še več italijanskih šol, kar naprej novih šol, modernih, z večjimi okni, toda svetloba italijanske kulture nekako poče posijati v te šolske prostore. Gospodarsko, kulturno in tudi civilizacijsko bedna- vas v Beneški Sloveniji je apatična, ljudstvo beži na najtežje delo v tujini in se drži konservativno svoje »slovenjščine«. Skupina mladih ljudi, ki se uči pri sosednjih goriških in tržaških Slovencih, hoče pa tej večstoletni ledini zorali brazde za mlado slovensko prosvetpo življenje,- Le etnograf bi še paberkoval nekaj blaga v vaseh Kanalske doline. Nekaj običajev ob vaških praznikih, in le tu pa tam nekaj slovenskega petja po gostilnah je edini dokaz, da so bile vasi ob zahodnih Julijcih čisto slovenske. Sporazum med Hitlerjem ip Mussolinijem tik pred vojno je narodnostno zmešal to dolino in jo napolnil z italijanskim, furlanskim ip celo beneško-slovenskim elementom od juga. Te narodnostno, mešane vasi sprejemajo le uradno porcijo italijanske kuiture preko italijanskih šol in se navzemajo tudi tega, kar prinaša s seboj živžav turističnega življenja. V preostalih slovenskih ljudeh, ki jih je okoli 2000, pa je manj hotenja po lastnem kulturnem življenju kot v siromašni Beneški Sloveniji. Dolg in zelo ozek je lok Zahodnih Slovencev, ki žive v Italiji od Ziljskih planin do sredozemskega grmičevja Debelega rtiča pred Koprskim zalivom. Mesta pa tej zemlji piso slovenska ip so izžarevala bolj svojo italijansko civilizacijo kot kulturo med Slovenci po mestih in na deželi. Ta proces teče dalje. Se najbolj od vseh mest na Primorskem je italijanstvo Trsta sprejemalo vplive slovenske kulture in vplivalo preko svojih največjih in prav zato najbolj strppih sinov pa slovenske kulturne kro-(Kopec na 10. strani) GOSPODARSTVO RAZSTAVA VIN V GORICI Ob sejmu sv. Andreja je bila v Gorici tudi razstava, oziroma pokušnja vin, ki so jo letos priredili devetič po- vojni. Prostor je bil okusno’ urejen in opremljen. Prireditelji razstave so hoiteli pokazati najboljša vina, ki jih goriška dežela premore, a to se jim je le delno posrečilo, ker niso bila na razstavi zastopana nekatera vina z 0-slaivja in Števerjana, ki so leto« Te» prvovrstna. Večina vin je bila iz zgornje Furlanije, ki meji na Brda. Razstavljena so bila lanska in letošnja vina. Slednja pa v glavnem niso še gotova in udelana. Ker vsebujejo' sorazmerno mnogo vezane kisline, ne kažejo še pravega, zaokroženega, skladnega okusa. Po nekaj mesecih bodo mnogo boljša kot so danes. Razstava pa kaže smer, v katero bi se moralo ratzjvijalti naše vinogradništvo. Na prvem mestu je tokajec, katerega je tudi največ bilo razstavljenega in nudenega za pokušnjo. V splošnem je zelo dober; kot namizno vino je morda nekoliko premočan. Ker pa tokajec tudi dobro rodi, ga moramo priporočiti kot glavno sorto, ki naj se goji. Na drugo me-slo spada zelenec ali verduc, ki je že sedaj popolnoma ubrisan in čist. Primešan k to-kaij'cu pomaga tudi tega učistiti. Zelenec ali verduc imia zelo harmoničen okus. Tretje mesto bi lahko delila sauvignon in laški rizling; na konec bi dali — in s tem najmanj priporočali — malvazijo' in renski rizling. Poglavje izase pa je na razstavi zavzemal burgundec ali pinot, predvsem sivi. V naših krajih je to gotovo najodličnejše vino. Ima zelo skladen okus in ga lahko ohranimo več let: čez leta postaja še boljši. Žal ni trta posebno- rodna; naše vinogradništvo pa mora stremeti za tem, da goji sorte, ki rodijo mnogo dobrega vina. Taka sorta pa je predvsem tokajec. Škoda, da ni tokajec vino, ki bi bilo primerno za staranje in je z njim tako kot z (rebulo ali s krašlkim teranom: so odlična vina, toda le v prvem letu starosti. V Gorici smo videli, da med črnimi vini popolnoma prevladuje merlot. Zanimivi poskusi s krompirjem Kmetijsko nadzorništvo' v Vidmu je priredilo v huminskem (Gernona) in tairčentskem okraju tekmo za velike hektarske donose in za pridelovanje semenskega krompirja. Tekmovanja se je udeležilo1 82 kmetovalcev, med katerimi so bili mnogi iz terskega dela Beneške Slovenije. Ti so gojili predvsem krompir za seme. Doseženi usipehi so sijajni, saj je znašal največji hektarski donos 681 q ali skoraj 250 q gomoljev na njivo. Če računamo ceno krompirja samo na 16 lir, je prekosila vrednost gomoljev z enega hektarja milijon lir ali 400.000 lir na njivo. Največje hektarske donose je dala nemška sorta »Jakobi«, kateri pripada zgoraj navedeni pridelek 681 q, in še nadaljnjih 4 preko 600 q. Tekmovalec, ki je s to sorto najmanj pridelal, je še vedno dosegel hektarski donos 417 q. Na drugem mestu je tudi nemška sorta »Agnes« z največjim hektarskim donosom 599 q in najmanjšim 317. Na tretjem mestu je ameriška sorta »Kennebec« z naj večjim pridelkom 596 q na hektar. Četrto mesto si je priborila angleška sorta »Ma-jestic« s pridelki nad 400 q na hektar. Tekmovalci so sadili predvsem te sorte, le redki druge kot n. pr. »bintje«, »berlinski okrogli« in tudi »bianca slava«, pod katero je mišljen naš stari »kamnik« ali sorta »oneida«; v enem primeru je ta sorta dala hektarski donos 449 q. Poskusi so' pokazali, da je najbolje saditi celi srednji krompir; če pa je gomolj velik, ga prerežemo na polovico. Najprimernejša razdalja med vrstami je 70 cm, v vrsti pn 28 cm. Nekateri tekmovalci so zelo bogato gnojili. Pred oranjem so raztrosili po 800 q zrelega hlevskega gnoja na hektar, potem pa še 700 kg superfoefata in 300 kg kalijeve soli. Po oranju so raztrosili po vrstah še 3 q gnojila PKN ali S. Gobain. Pri pletju in osipa-liju so v dveh ali treh obrokih raztrosili kot navrhno gnojilo še 300 ali celo 400 kg žve-plenokislega amonijaka (primernejši bi bil čilslki ali apneni soliter!). Tako gnojenje je gotovo' drago, a samo na to ne smeš gledati, ker moramo predvsem presoditi gospodarski uspeh. In ta ni izostal: V splošnem so znašali stroški za nabavo odbranega semena L. 60.000 na helktar, stToški za nabavo umetnih gnojil pa 30.000, skupaj V ortni pregled —| NOGOMET Pretekli teden ni bilo meddržavnih srečanj v nogometu. V Jugoslaviji ijn Italiji so se nadaljevale tekme za (prvenstvo raznih lig. Zanimivo je to, da je bila ta nedelja precej žalostna za oba lanskoletna državna prvaka: za Hajduka in za Milan, le z razliko, da je Hajduk izgubil na tujem Igrišču pro-tjl BSK (2:0), medtem ko je bil Milan poražep doma (2:0). Premagala ga je odlična 'Fiorentina, ki je letos najresnejši kapdidat za paslov prvaka Italije. Za sedaj vodi na lestvici s tremi točkami pred Torinom, Interjem iji Rorao, V Jugoslaviji pa je sedaj raa prvem mestu Rari-nički s 17 točkami, za eno točko pa zaostajata Cr-vena zvezda in Partizan. Mislim, da nj potreba posebej poudariti, da je Triestina na predzadnjem mestu in da se tudi to nedeljo, čeprav je menjala svojega vaditelja, ni izkazala. Ce ne more doma premagati piti oslabljene Novare, je bolje, da se duhovno pripravi na to, da bo šla letos v B ligo, čeprav bi spadala po sposobnosti celo v C ligo. NAMIZNI TENIS 3. In 4. dec. so bile v Ljubljani tekme za namiznoteniško prvenstvo Slovenije. Ze v moški disciplini je nastopilo kar 64 tekmovalcev. Iz tega vidimo, kako se je ta športna panoga pri nas udomačila. Zlasti so se topot izkazali Kranjčani, katerih najboljša igralca sta se tudi uvrstila v finale. V odločilni igri je Hlebš zanesljivo in prepričevalno premagal nevarnega tekmeca Ahačiča (3:0). Tudi pri mladincih sta se uvrstila v finale dva tekmovalca iz Kranja: Teran in Česen. Bolj uspešen je bil prvi in si tako osvojil naslov mladinskega prvaka Slovenije. Pokazalo se je, da so letos zlasti mladinci precej napredovali. V ženski disciplini je presenetila 15-letna Plutova, tudi iz Kranja, ki je premagala že dvakratno prvakinjo Slovenije Bogatajevo, vendar je y finalu podlegla izkušeni Pogačarjevi s 3:0, ki je tako že petič postala narodna prvakinja. Pri mladinkah je zmagala Teranova, drugo mesto pa je tudi tu zasedla Plutova. torej 90.000 lir na hektar lali 33.000 na njivo. Rodni letošnji prideleik — z navadnim gnojenjem in z domačo sorto — je znašal okoli 200 q na hektar. Tekmovalci pa so pridelali v srednjem 428 q na hektar, torej 228 q več, kar da po ceni 16 lir za kg krompirja vsoto 364.000 lir. Če od te vsote odbijemo 90.000 lir stroškov, ostane 274.800 lir čistega dobička na 1 ha ali 100.000 lir na eno njivo. Sedaj škropite breskve 1 Kodra je naijhujša bolezen na breskvah. [Namesto da bi spomladi listi bili leipo zeleni in poganjki ravni, se pojavijo veliki debe-lomesnati listi, navadno rdečkaste barve, čudno zviti — kodrasti — na skrivljenih mladih poganjkih. Pozneje listi odpadejo in z njimi tudi zarojeni sad, poganjkov pa nihče več ne zravna. V poletnih mesecih drevesce nekoliko ozdravi, a ostane šibko. Če nočeš imeti spomladi takih dreves, jih mo* raš sedaj (na vsak način v adventu) poškropili z raztopino modre galice in apna. Najprimernejša raztopina je 2 do 3 kg modre galice in odgovarjajoča količina apna v 100 litrih navadne vode. Toi je prvo šlkropljenje, ki na noben način ne sme izostati. Škropiti pa moramo pozneje še enkrat, in sicer med 1. in 15. marcem, to je kakih 10 dni pred razcvetenjem. Takrat škropimo z enako raztopino. Pripominjamo, dia »aspor« izborno nadomešča modro' galico pri škropljenju trt in krompirja proti peronospori — ni učinkovit proti glivici, ki povzroča kodravost breskev. Zaito jih škropimo samo z raztopino modre galice. V moških dvojicah sta zasedla 1. mesto Hlebš-Ahačič, pri mladincih Terap-Cesen; žejiske: Bogataj-Plut; mladinke: Teran-Dolenc. Mešane dvojice: člani Teranova-Hlebš, mladinci Plutova-Teran. PLANINSTVO Mlada slovenska alpinista Kunaver ip Mahkota sta v ugodnih snežnih razmerah preplezala nemško smer severne triglavske stene. Za vzpon sta rabila 80 ur in sta morala v steni trikrat prenočiti. Njun uspeh je pomemben, ker je to pryi zimski vzpon v tej smeri. PLAVANJE V sredo se je začelo y Budimpešti mednarodno prvenstvo Madžarske y pokritih bazenih. Na 100 m prosto je Madžarka Valerija Gyenge postavila nov svetovni rekord. Progo je preplavala v času 1:04,5. Med moškimi je dosegel v isti disciplini Ny-eki (M) odličen čas 58,1; zmagal je tudi na 200 m prosto, kjer je prekosil za 1 sekundo italijanskega prvaka Angela Romanija. Romani ni mogel pokazati vseh svojih sposobnosti, ker je imel zaradi prehlada vročino. Bolje se je izkazal dan prej, ko je zmagal na 400 m prosto. Dobre uspehe so dosegli tudi: Tumpek (200 m metuljček 2:25,1), Hansep iz Danske (200 m prosto ženske 2:58,5), in Van Alpen iz Nizozemske (100 m hrbtno ženske 1:13,3). Ob tej priliki sta se srečali tudi reprezentanci Madžarske in Italije v \vaterpolu. Zmagala je Madžarska s 7:3, drugi dan P& z 8:2. Na vvaterpolo turnirju v Hanovru je zmagalo moštvo Mladosti iz Zagreba, ki je premagalo reprezentanco Španije s 3:2, ekipo Wasserfrende s 4:3 in igralo neodločeno s prvakom Nemčije — Rote Erde. ZIMSKA OLIMPIADA Za zimske olimpijske igre je pripravljenih skupno 34 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Ta je najavila svojo udeležbo v naslednjih disciplinah: v smuku, v moškem in ženskem slalomu in veleslalomu, na 10 km, 30 km, 50 Jem, v štafeti 4x10 Jqn, v klasični kombinaciji in v skokih. Zanimivo je to, da sta dva ameriška alpska smučarja že prispela v Cortino, kjer se bosta pripravljala na olimpijske igre ip se tako seznanila dodobra s tamkajšnjim terenom. Kmalu pa bodo prišli za njima vsi ostali ameriški reprezentanti. To si lahko privošči le bogata Amerlkal Z MEN03 GREŠ ? V AFRIKO? TRDONJA.TI Sl RES PRAVI i PRIJATELJ!vA mA at PRIPRAV- ili //^^M),CL3EN sem, Si^U na VSE.! 1 BO.HEHE!. udarjalo ob pečine* rnmv. TEDENSKI KOLEDARČEK 11. decfembra, nedelja: 3. adv., Danazij, Gojica 12. decembra, ponedeljek: Malosencij, Siroslav 13. decembra, torek: Lucija, Vitača 14. decembra, sreda: Spiridijon, Vojmir 15. decembra, četrtek: Kristipa, Cvetana 16. decembra, petek: Obzebij, .Zaronega 17. decembra, sobota: Lazar, Stojslav VALUTA — TUJ DENAR Dne 7. decembra si dobil oz. da Iza: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov (funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleop 632—636 lir 23.50—24,50 lir 70—70 lir 162—167 lir 1620—1680 lir 147—149 lir 17—18 lir 147.50—149 lir 721—724 lir 4300—4400 lir RADIO TRST A Nedelja, 11. decembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Po domovih naših dedov; 20.30 Wolf-Ferrari: Štirje grobijani, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, 12. decembra ob: 14.00 Grieg: Norveški plesi; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska u-niverza; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 22.0H Iz italijanske književnosti in umetnosti. Torek, 13. decembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Koncert baritonista Marjana Kosa; 19.15 Zdrav niški vedež; 20.30 Igra orkester Srečko Dražil; 21.00 Radijski odter — Lope de Vega: Fuente ovejuna, drama v 3 dejanjih nato Večerpe melodije. Sredf*. 14. decembra ob: 12.55 Jugoslovanski mo‘i-vi; 18.30 Mamica pripoveduje; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.30 Koncert pianista Gojmira Demšarja; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. CetrtešU, 15. decembra ob: 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Moški zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.00 Iz italijanskega političnega življenja; 22.56 Melodije iz revij. Petek, 16. decembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarape police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet. Sobota, 17. decembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 15.30 Orkester Pacchiori; 16.00 Sobota novela; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Koncert moškega zbora s Proseka; 21.45 Iz operetnega sveta. VPRAŠAM« 1KI ODGOVORI Vprjušamje št. 185: Imam češnje in breskve, ki jih je napadla »smolikavost«. Rad bi vede,l kako se ta bolezen pojavi in kako jo zdravimo. Drevesa namreč pešajo in nekatera so tudi že usahnila. Odgovor: Smolika se pojavi na sadnem dlrevju in sicer na tako zvanih koščičarjih, kot so: češnje, breskve, češplje, mapdelj, to je na takih, ki imajo sredi ploda koščico. Razvije se pa navadno na težkih, ilovnatih, prevlažnih tleh, zlasti če smo drevje v nepravilnem času in premočno obrezali; nadalje če smo drevo tako ali drugače ranili, recinno obirali češnje v podkovanih čevljih. Rape lahko nastanejo tudi zaradi mraza. Dušienata umetna gnojila in sveži gnoj kakor tudi gnojnica pospešujejo bolezen. Gnojenje z apnom vpli.va nekoliko zdravilno, ker krepi odpor proti razvoju bolezni. Ce so V tleh pogoji za bolezen in če iz enega ali čtrugega razloga nastane na drevju kaka rana, potem se vanjo naseli posebna glivica, ki ima znanstveno inie »clasterosporium carpophilum«. Pod vplivom te glivice se staničje spreminja v smolo (gumo). Zdravo staničje ob robu rane je ne more zaceliti, ker tudi ZAHVALA Ob bridki,‘nepričakovani izgubi ljubega moža,~očeta, brata, starega očeta, svaka in tasta TERPIIM FRANCA se iz srca 'zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za lepo spremstvo pri pogrebu; posebno pa se zahvaljujemo č. g. župniku B. Špacapanu za iskreno sočustvovanje, pevcem za žalostinke in sestram pokojnega za cvetje ter sosedom in vsem, ki so nam bili v uteho ob tem prebridkem udarcu. ŽALUJOČA DRUŽINA TERPIN IN SORODNIKI. Podgora, 4. decembra 1955 samo oboli. Zato se od smoljke povzročene rane nikdar ne zacelijo same od sebe. Pravega zdravita proti smoljki ne poznamo. Odstraniti moramo predvsem pogoje, ki bolezen povzročajo. Ko spio to storili, potem očistimo rano smole in jo razkužimo z močnim kisom. Ranjeno mesto lahko tudi obvežemo s krpo, katero prej namočimo v močnem kisu. Ce so rane ozke in dolge, jih izrežemo s cepilnlpi ali drugim ostrim nožem in razkužimo z neodendri-nom (arboripom itd.). Poleg tega pomaga, če nad in pod bolnim mestom napravimo z noženi podolgovate zareze, ki oniogočijo lažji odtok soka. Torej predvsem odstrani neugodne pogoje! Kako je z našo zahodno kulturno mejo? (iNadaljevapje s 7. strani) ge. Ko je bil razvoj slovenske kulture V Trstu in Gorici na vrhuncu, je bila tamkaj tudi italijanska kulturna žetev najbogatejša. Nacionalistični pregoni slovenske kulture v teh mestih sovpadajo z upadom in sterilnostjo italijanske kulturne dejavnosti. Na Tržaškem in Goriškem se Slovepci krčevito drže svojegd jezika in velik del pjihovega kulturnega udejstvovanja je usmerjen k samoobrambi. V Beneški Sloveniji so krepki poganjki, ki vzbujajo upanje na prerodjtev. Edino Kanalska dolina mora, kot že doslej v svoji zgodovini stalno novih pasel je-vanj, iti svojo negotovo pot. A. Rejec izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 H^ofacnicu TRST Ul. F. Filzl, 21-1 8t. B Telefon 28-748 jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance Vaši osebnosti in se ratzlivalo čez breg, da je bilo nemogoče pristati. Ladjica se je vrnila na visolko morje ter se zdaj približala francoskemu bregu. Niti tu se niso megli približati nobenemu nasipu. Vihar je še vedno-divjal in zagrinjal vsa zaklonišča z oblaki pene in s smrtno nevarnim truščem. Ladjica je marala znova na morje, valovi so jo premetavali in stresali, močili in preplavljali, vendar je vselej ostala trdna na vodi, kajti bila je vajena težkega vremen p, saj je morala včasih po štiri ali pet idni dolgo križariti med obema sosednima zemljama, preden je mogla pristati. Nazadnje se je vihar polegel, ko je bila barka prav sredi morja; čepirav so bili valovi še vedno zelo hudi, je kapitan velel vTeči mrežo. ------- Veliko ribiško pripravo so torej potisnili čez krov in dva moža spredaj in dva zadaj so jo začeli sipuščati s šlkripcev. Začutili so, kako je prišla do dna. Tedaj pa je visok val tako nagnil ladjico, da je mladega Javela, ki je stal spredaj in vodil spuščanje mreže, vrglo ob rob. V trenutku mu je ujelo roiko med vrvje, ki je bilo za kratek hip odjenjalo ter se takoj spet napelo, in med les, preko katerega se je spuščalo. Obupno je šinil, da bi z drugo reko dvignil vrvje, toda ladja je medtem znova potegnila in napeto vrvje ni več popustilo. Fant se je zvil od bolečine in zakričal. Vsi so mu pritekli v pomoč, celo njegov brat je ipustil krmilo. Vrgli so se na vrv in se napeli, da bi osvobodili stisnjeni ud, toda zaman. »Vrv moramo odrezati,« je kriknil mornar in vlekel iz žepa dolg noiž, dvakrat bi zarezal z njim iin roka mladega Javela bi bila rešena, — Toda od rez alti vrv se je reklo toliko kalkor žrtvovati mrežo. Mreža pa je stala precej denarja, pravzaprav zelo dosti denarja, tisoč pet sito franlkov. Vrh vsega je bila last starejšega Javela, ki je visel na svojem premoženju. Zaito je ta zakričal prpv tako v bolečinah:------------------------ »Niikar ne reži, počalkaj, bom proti vetru obrnil!« Skočil je h krmilu in ga popolnoma; zavrtel. Toda ladja ni nič kaj popustila, kaijiti težka mreža ji je branila pregibe pa tudi valovi in veter so jo ovirali. Mladi Javel se je zrušil na kolena, s stisnjenimi zobmi se je zmedeno zastrmel v tla. Nobenega glasu ni dal od sebe. Brat se je vrnil od krmila, še vedno se je bal, da bi mu kdo prerezal vrv. »Še malo počalkaj, ne reži, sidro bomo vrgli!« Vrgli so sidro in pri tem odvili vso njegovo verigo. Poskusili so obrniti tudi vreteno, da bi popustilo mrežino vtrvje. To se jim je nazadnje posrečilo in tako so dvignili negibno roko- z okrvavljenim rokavom vred. Mladi Javel je bil kaikotr brez uma. Ko so mu slekli mornarsko' bluzo, se je njihovim očem nudil strašen pogled, roka je bila ena sama kepa mesa, iz nje je silila kri, kakor bi jo 9 stiskalnico tlačil. Ranjeni človek je pogledal svojo roko in zamrmral: »Zgubljena!« ------- Ker je kri kar naprej tekla in se je na tleli nabrala že cela luža, je eden izmed mornarjev vzkliknil: »Izkrvavel bo, žilo mu moramo prevezati!« Nekdo je prinesel čvrst rjav in kat rani/,iran motvoz. Ovili so mu ga oikrog roke nad rano in ga z vso močjo' zadrgnili. Sunkovito krvavenje se je počasi ustavljalo in je nazadnje popolnoma prenehalo. (Nadaljevanje)