ŠT. 8 — IX AVGUST 1960 CENA 10 DIN GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE 5/f‘fi/m nfi HHuvit Z njuno pomočjo 8,1 planinarili tekmovalci X. STIPI-ja Vsebina: 331 204 331 583 — 5,2 % 841 074 804 344 + 29 % 200 554 225 643 + 13,4 °/o 82 841 88 778 — 3,1% 23 405 22 367 + 7,2 % 11 304 16 527 — 5 % 877 943 + 8 % 18 52fakaUlatUrnih tkanin s™ m - v istem obdobju leta imeli v I. polletju 1959 pa 20 252 m2. Problematika: imel^CCie na^avc surovin v prvem polletju nismo S kvart*80^11**1 *e^av ‘n smo krili proizvodne potrebe, v kon 1 0(2 11101:6,110 biti zadovoljni ne v lanu in ne p°l> ji. Bombažna preja je bila srednje kvalitete. saj sr^Q^a^a v Prvem polletju potekala zadovoljivo, Ionsko]1 ‘CC*no Prodali proizvedene količine in presegli e no prodajo v istem razdobju za 18,2 %. Tekmovalci in sodniki na X. STIPl-ju Osnovna šola /z Krašnje se zahvaljuje Upravni odbor našega podjetja rešuje med drugim tudi različne prošnje posameznikov, organizacij, društev ali šol. Prošenj je veliko in največkrat se prošnje zavrnejo. V naslednjem sestavku bom podrobneje opisal primer, ki zasluži pozornost. Osnovna šola je naslovila na naše podjetje pred štirimi meseci prošnjo za denarno ali materialno pomoč. Prošnjo so utemeljili s tem, da želijo urediti kabinet, v katerem bi se otroci lahko vzgajali v praktično-tehničnih predmetih. In, kar je najvažnejše, otroci se za to silno navdušujejo. Naš UO je tej prošnji ugodil ter nabavil delovno mizo in orodno omaro z orodjem„ s katerim lahko učenci prosto razpolagajo. Ker čas tako neusmiljeno hiti, so člani našega UO na to prošnjo in na sklep nanjo že pozabili. Drugače pa je bilo v Krašnji. Nedavno so prejeli predstavniki naših samoupravnih organov, sindikalne podružnice in uprave podjetja vabilo učencev iz Krašnje, češ, pridite si ogledat našo šolo. Res smo se temu vabilu odzvali. Pred šolo v Krašnji pa nas je veselo presenetila šolska mladina, ki nas je že od daleč pozdravljala. Sprejel nas je ravnatelj šole in popeljal najprej v delavnico — v prostor, kamor otroci tako radi zahajajo. Iz pogovora smo izvedeli, da so otroci tako zelo radi pri delu v šoli, da morajo starši celo dostikrat ponje. Sledilo je vabilo v- posebni razred, v katerem so se zbrali vsi učenci in predavatelji. Mi smo posedli za posebno mizo. Ravnatelj šole nas je uvodoma predstavil učencem ter se nato v imenu vseh zbranih zahvalil nam, kot predstavnikom kolektiva Induplati, za izkazano razumevanje in pomoč. Oblečena v narodne noše pa sta nam deklica in fantič recitirala pesmico o zahvali. Pevski kvintet je zapel narodno, nato po so se predstavili mladi dramatiki s skečem »O nabiralni akciji«. Nastopila je še mlada harmonikarka,, ob koncu pa so nas otroci obdarili z izdelki, ki so jih naredili prav s pomočjo podarjenega orodja. Sledilo je burno ploskanje in bili smo jim dolžni odgovoriti za prisrčen sprejem. Tov. Panjan je v imenu nas vseh spregovoril nekaj besed ter se zahvalil za prisrčen sprejem, za izkazano hvaležnost in za darila, ki so prave umetnine. Izvedeli smo tudi, da so se kolektivu zahvalili otroci iz Krašnje ob priliki 1. maja, ko so po RTV Ljubljana poslali pozdrave in zahvalo ter slovensko narodno pesem. Bili smo presenečeni nad tako pozornostjo, za katero je dala povod majhna pomoč učencem osnovne šole v Krašnji. Prepričan sem, da bomo otrokom iz Krašnje tudi v bodoče lahko izpolnili marsikatero željo. In za slovo naročilo: »Zahvaljujemo se in pozdravljamo kolektiv «•INDUPLATI«. N Trije čudežni »n« Mnogoštevilni so komentarji o uspešni, enostavni in visoko produktivni industriji v ZDA. Ce bi vprašali koga iz Amerike, kje je tisti osnovni element, ki jim je omogočil tak razmah industrijske proizvodnje, vam bo odgovoril, da so to trije čudežni »S«. In kaj pomenijo? Vsak od »S« pomeni eno besedo, ki se v slovenskem prevodu glasi: poenostavitev dela, specializacija1 in standardizacija. Precej metod iz poenostavitve dela in izboljšanja delovnih metod pri nas je nastalo iz ameriškega sistema. Eno od teh, to je tako imenovani PIV, je osvojilo precej naših ustanov in jih dajalo dalje inštruktorjem, ki so jih prenašali v podjetja. Na osnovi teh metod so bili organizirani tudi izobraževalni centri, ki bi morali biti nosilci in vzgojitelji novih metod dela, ki so bolj produktivne, realnejše, stimulativnejše, omogočajo lažje in hitrejše delo. Toda žal se to pri nas ne izvaja v taki meri kot je potrebno. Druga dva činitelja si pri nas tudi šele utirata pot. Specializacija proizvodnje in čim manjše težave pri menjavanju sortimenta, ki naj bo čim manjši, je drugi čudežni »S« in pot k večji in boljši organizaciji Najstarejši tekmovalec med skokom v dalj dela. Standardizacija je tretji »S« in pomeni, kakšen mora biti končni izdelek in katerim zahtevam mora ustrezati. Ne smemo misliti, da je mogoče vse te tri činitelje ustvariti čez noč, za to je potrebno veliko dela in časa. Vendar je spoznanje industrijskih obratov, da sorti-ment bistveno vpliva na količino proizvodnje, že v precejšnji meri spremenilo način in miselnost. Zakaj je, na primer, standardizacija važna. Če so dani podatki, kako mora izgledati končni izdelek, in katerim meram ali težam mora ustrezati in jim biti enak, si lahko napravimo načrt za končni izdelek, ker drugače vsak kupec za isti artikel lahko postavlja svoje, morda objektivne ali pa neobjektivne zahteve. V tem cilju zavod za standardizacijo že dela, in standardi bodo pokazali pravo pot novi ekonomičnejši proizvodnji. Lahko rečemo, da to delo počasi napreduje, vendar pa se je le že začelo. Res je, na standardizacijo podjetje nima posebnega vpliva, dočim sta druga dva elementa odvisna in se izvajata v organizacijah in obratih industrijske proizvodnje. Sedaj pa poglejmo, kaj se dela v zvezi s tem v našem podjetju. Lahko rečemo, da prav malo in da je proizvodnja še stihijska in neplanirana, ker jo menja trg, ki nanj ne moremo vplivati. Prišli pa smo do spoznanja, da nas velik sortiment ovira pri večji proizvodnji in je na osnovi tega zato tudi umesten sklep DS, da se reducira število artiklov na potrebni minimum. Izbira pravilnega sortimenta bo zelo pozitivno vplivala na proizvodnjo in na koncu tudi na finančne pokazatelje. Vsekakor nam bosta pri vsem našem delu okrog sortimenta in standardizacije veliko pomagala naša dva nova oddelka, in sicer preizkuševališče in dessinatura. Pomen obeh je tako velik in pomemben* da bomo lahko njiju izsledke uporabili v proizvodnji enostavnih, cenejših in efektnih izdelkov. Pravilno kontrolirana priprava nam bo omogočila dobro in hitrejšo proizvodnjo, a dessinatura bo pripravila artikle in vzorce, ki ustrezajo naši proizvodnji. Oba oddelka sta zadovoljivo opremljena, samo pravilno moramo uporabiti izsledke in podatke, ki nam jih dajeta na razpolago. Čas je že, da pridemo do spoznanja, da p° starem (po izkušnjah) ne gre več, in da je današnjica naprednejša. Vedno so nas učili, da je matematika točna veda. To moramo vedeti kljub temu, da si včasih neradi priznamo, da nismo vedeli tega že prej, in da bi lahko že prej delali tako, ne pa, da smo poslušali razne urgence, dobre znance, stalne odjemalce itd* a proizvodnje, ki je trpela zaradi tega, nispio slišali* kljub temu, da je prav ona naš najboljši prijatelj, znanec in stalni dajalec našega kruha. Na kratko sem obdelal dva od činiteljev pravilne in dobre proizvodnje, a sedaj nam preostane še tretji* to je poenostavitev dela. Ena izmed nalog, ki bi j° morali redno izvrševati predpostavljeni, je izboljševanje delovne metode. Res je, da za to delo predpostavljeni v obilici svojega drugega dela, v skrbi za proizvodnjo, nimajo časa. Poskrbeti bomo morali za to pa* na drug način, ker to delo zahteva dosti časa in včasih tudi denarja. Vsi pa vemo, da se da marsikaj izpre-meniti, vendar ne najdemo tistega časa, da bi se p°' drobno ukvarjali s temi stvarmi. Naše podjetje je že pred nekaj leti uvidelo p°' trebo, da bo potrebovalo za izboljšanje svoje proizvodnje kvalificirane in šolane delavce. V ta nameh izdaja precejšnja sredstva za štipendiste na srednjih in visokih šolah. Letošnje leto je tisto, ko bodo pričejj prihajati v podjetje naši štipendisti. Morda bi to bi* čas, da bi ti ljudje počasi zamenjali na delovnih mestih ljudi, in bi bili sposobni, baviti se s problemi izboljšanja delovnih metod, transporta in manipulacij^: Predvidevajmo, da ni več daleč čas, ko bomo mora«1 pristopiti k najracionalnejši proizvodnji. Opustiti bomo morali misel, da ne gre drugače kot je šlo do sedal Čas hiti, in razen ostalih problemov in težav, se naih bo počasi, ampak sigurno, na listo pripisal tudi stavek' Ali ne znamo delati racionalnejše? Zadnji metri teka na 800 m 2 motornimi vozili V IZLAKE tornih^ SG ''e Porodila zamisel, da bi se lastniki mo-Vem PVozi*. Podali na skupni organizirani izlet, ne iz klin* VSei verjetnosti pa je ta zamisel izšla od ljudi na •! ^vničarske delavnice. Naj bo tako ali drugače, je bilo jnkU' k! 80 Sa organizirali predlagatelji izleta, ob 9 11Vi°Sov.or-i.ef}0’ da se zberemo v nedeljo, 10. julija, vsi ki • na, J®ri®eu za tovarno. Pod parolo »dobrodošli ’ » lmatc motorna vozila«, smo se pričeli zbirati. jutrom13? n®dcIjsko jutro, podobno številnim poletnim na j-ijj letošnjega poletja, nas je zdramilo in napotilo Pričam ^ tn®st®- Da nas ne bo preveč, smo bili prc-ni. star ker •'e ze navada, da najbolj glasnih običajno zamudi navada nas tudi tokrat ni razočarala. Z malo 10 moncJ° se slednjič zbrale redke vrste, ki so štele je prilil 'Siov’ 4 motorje in 3 avtomobile (od slednjih in žo eden »javit«, da ne pojde). Kratko navodilo, goriv, , se Proti cilju — kopališče v Izlakah pri Žanah vmesnim zbirališčem pri Konjšku na Troja-času Pedali mopedisti. Sledili so jim po krajšem govioi °itali' Druga kolona je prvo prehitela v Bla-je loVn * ltro smo bili vsi na Trojanah. Od Izlak nas dar =m° • 7,5 km slabe- ovinkaste in strme ceste, ven-j>mo jo vsi brez nezgode srečno zvozili, vsi hr ake.so nudile ugodnost za kopanje, ki so se ga niem CZ lzjeme poslužili. Zal pa se je vreme že v zgod-čela kPrw!dnevu Pokvarilo, tako da se je skupina prignati m so se posamezniki vrnili predčasno. izlet prijeten”0 P3 vseeno vedeli- da je bil lep dan in dvieHiDk°tnCv velja zaPisati še nekaj. Za podobni po-8o mm Ireba povabiti več ljudi (v tovarni je preko tudi , °™ll' vozi1)- Cilj mora biti takšen, da ostanemo m celota, na katero ne more vplivati okolica. Morda bi bilo najprimerneje organizirati na cilju piknik. Za zabavo bi tam lahko pekli odojka na ražnju. Vse to je izvedljivo in... ne pozabite, tudi prosti čas je treba dobro izkoristiti. Led je prebit in prvi korak storjen. Upajmo pa, da bodo naslednji še sledili. Z večjim številom ljudi je treba znati delati, toda tudi to se da. Otmar Kako smo delali v mesecu maju in juniju 1960 Primerjava Mesečna z letom 1959 Izpolnitev količin, plana: izpolnitev - kumuiativa plana Leto 1959, indeks 100 Predilnica............... Tkalnica................. Gasilske cevi............ Zatkani votki............ Izpolnjevanje norm: Predilnica 114,6 %> Tkalnica 116,1 % Oplemenitilnica 120,2 %> Tiskarna 115 % Pogonski oddelek 116,7 °/o Nameščenci 124,1 %> 97,5 °/o 85 %> 100,4 °/o 120,2 °/o 85 %> 37 %> 100,4 °/o 110 %> v normi delalo 273 delavcev v normi delalo 500 delavcev v normi delalo 83 delavcev v normi delalo 23 delavcev v normi delalo 86 delavcev v normi delalo 65 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 116,6 % in je v normi skupno delalo 1030 delavcev. Konec maja smo imeli 1114 delavcev in 9 vajencev v delovnem razmerju. Prekinitev električne energije ni bilo. V predilnici še vedno zadržujemo proizvodnjo nekoliko nižjo, ker imamo zadosti zalog lanene preje. Ostali oddelki so obratovali normalno, oplemenitilnica pa tudi pojačano z nadurnim delom. Izpolnitev količin. Mesečna plana: izpolnitev plana Primerjava z letom 1959 — kumuiativa Leto 1959, indeks 100 Predilnica . . 87,8 °/o 84,6 “/o Tkalnica . . . 95,7 %> 118,3 “/o Gasilske cevi . 76,5 °/o 38,2 % Zatkani votki . 98,6 °/o 108,2 °/o Izpolnjevanje norm: Predilnica 113,2 °/o v normi delalo 266 delavcev Tkalnica 114,5 °/o v normi delalo 473 delavcev Oplemenitilnica 125,2 °/o v normi delalo 86 delavcev Tiskarna 116,5 “/o v normi delalo 21. delavcev Pogonski oddelek 119,2 “/o v normi delalo 94 delavcev Nameščenci 131,5 °/o v normi delalo 68 delavcev Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 116,7 °/ii ih je v normi delalo skupno 1008 delavcev. Konec junija smo imeli 1107 delavcev in 9 vajencev v delovnem razmerju. Prekinitev električne energije ni bilo. Zaloge lastne lanene preje se le počasi znižujejo, zato proizvodnjo v predilnici ne forsiramo. V tkalnici znižujemo število vrst tkanin in glede na spremenjeni sortiment v lastni predilnici uvajamo nove artikle. Predilnicam za bombažno prejo primanjkuje bombaža, zaradi česar bomo imeli v prihodnjih mesecih težkoče v nabavi nekaterih številk bombažne preje. 1D let stipi Naključje je hotelo, da sovpada 10. ŠPORTNI TEDEN INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV z olimpijskimi prireditvami v Rimu, zato izpuščamo naš simbol petih olimpijskih krogov, ker so v naši ožji okolici odpadli tudi tekmovalci iz obrata predilnice. K temu uvodu velja še dodati, da se je ob izteku preteklega leta prijavilo za to tekmovanje toliko kandidatov, da bi morala biti športna tekmovanja ob 10. obletnici pravi prikaz množičnosti. Toda, prijave nas niso razočarale, ker se je pretežna večina kot običajno samo prijavila, trdno prepričana, da je s tem svojo dolžnost izpolnila, ni pa imela namena zares tekmovati. Prav je, če zapišem dalje, da je bilo mnenje večine navzočih na letošnjem STIPI-ju, da se STIPI sploh konča in spravi v arhiv »prijetnega spomina«. Popolnoma nemogoče je zapisati, da smo zaključno tekmovali po stopinjah 1. STIPI-ja leta 1951, ker je Število udeležencev resnično premajhno, da bi bilo mogoče primerjati naš Športni elan pred leti, s tem danes. V precejšnji meri je temu kriv tudi dosti višji življenjski nivo in motorizacija, ki v mnogcčem pripomore, da postane človek komoden. Vendarle pa bomo za naše bralce napisali nekaj misli o naših najstarejših, najboljših in najzvestejših tekmovalcih in sodnikih, kar nam bo dalo smernice za nadaljnje delo, toda v drugi obliki. Tekmovalke na X. STIPI-ju Moških tekmovalcev je 15 in 4 ženske. To pičlo število se je prvi dan zaradi neugodnega vremena še skrčilo, tako da se jih je »peljalo* na Krvavec samo 7. Dež, oziroma topli veter v soboto zvečer je že napovedoval slabo vreme za prihodnji dan 17. julij. Res je pričelo kmalu po 6. uri deževati, tako da so se odpravili na pot res samo najvztrajnejši, med njimi kar 3 ženske, Ivanka Perova, Anica Koncilijeva in Ivanka Janežičeva. Miha Požar, Vinko Rak, Bec Stane in Franc Majdič so dopolnili številko 7. Poslali so nam pozdrave z vrha na kartici, ki smo jo slikovno natisnili na današnjo naslovno stran. Ostali tekmovalci niso bili na Krvavcu, kakor to zahteva pogoj tekmovanja, po vsej verjetnosti zaradi slabega vremena. To verjamemo lahko že zato, ker »vzpon z žičnico« res ne predstavlja posebnega napora. Spomnimo se pri tem pogoja na 1. STIPI-ju, kjer je bilo zahtevano, da se tekmovalci povzpnejo v enem dnevu iz Kamniške Bistrice na vrh Grintovca ter se do večeru vrnejo. Pustimo sedaj planinarstvo in si oglejmo drugi dan tekmovanja kjer smo se na početku postavili kot dobri strelci z malo zadetki. Streljali smo moški z malokalibrsko puško, ženske pa kot običajno z zračno. Funkcionarji strelskega društva Induplati so se potrudili, da je šlo vse nemoteno. Bilo je v redu, zato na tem mestu vsem — prav lepa hvala. In kaj so pokazali strelci - tekmovalci. Strojan se je plasiral na 1. mesto s 24 krogi od 30 možnih. Sledi mu Rak (22), Zupan (19), Bec (19), Stebal in Jeretina (18), Perko (16), Bulič, Podgoršek in Požar (15) ter Lipovšek, Majdič, Surk, Ulčar in Kramberger. Pri ženskah je zadela Gorenc Erika 23 krogov, Koncilija 16, Per 15 in Janežičeva 2. V ponedeljek je bilo plavanje v Kamniku. Lep dan in topla voda so bili poleg kraja edina priča enakemu dogodku pred 10 leti. Ko smo startali, smo počenjali najrazličnejše akrobacije, pili smo vodo ter se suvali med plavanjem, vse zaradi obilice treninga, ki ga nimamo. Zahtevek discipline se je glasil za moške in ženske: 50 m prosto (stil poljuben). Startali so po 4 tekmovalci in zasedli naslednja mesta: Ulčar Jože je bil prvi s časom 41.00. Za desetinko sekunde boljši od Majdiča je bil Surk, ki je bil drugi, Perko je bil četrti, nato Jeretina, Požar itd. Pri ženskah je bila s krepkim naskokom prva Ivanka Per pred Janežičevo in Konci-lijevo. Tako se je končal drugi dan tekmovanja, ki je zaradi kratkega časa združeval dvoje različnih disciplin, za katere smo imeli običajno dva dni na razpolago. K plavanju naj še pripomnim, da so vsi tekmovalci absolvirali disciplino, skok v vodo s 3 m stolpa, kar se je posrečilo enim bolje, drugim slabše, vendar vsem uspešno. Pogoj,, skok v vodo, se je izvedel tudi samo na 1. STIPI-ju, toda v Kamniku, ker drugod nimajo naprave, s katere bi človek lahko z višine padel v vodo. L Tretjega dne: krogla, 100 m, disk in daljina Zelo lepo vreme, skoraj prevroče za resno tekmo-vanje, je privabilo tekmovalce in najvnetejše kibice (med katere ne spadajo zakonske družice, ki so se grele v senci), na lepo igrišče za tovarno, ki je tako slabo obiskano in za kar so v bodoče še slabši izgledi. Vročina je vplivala na tehnične rezultate, čeprav so najboljši daleč pred onimi, ki so bliže zadnjemu koncu z najkrajšimi sunki. Prepoteni sodniški zbor je s tovarišem Rebernikom na čelu (Vidmarjeva, Zornada, Ukmar, Jeraj), vršil svojo funkcijo brezhibno in hitro. Tudi tek je bil izvršen odlično, čeprav so pri tem starejši tek-m,ovalci skoraj popolnoma omagali. Zanimiva disciplina je bila nato še met diska, kjer je dobri Bulič zasedel drugo mesto ter si tako ohranil renome, ki ga je dobil v iej disciplini pred 10 leti. Skok v daljino se je delil v dva dela. Prvi so bili rivali s precej izenačenimi rezultati, tam okoli 5 me-rov in preko, ter onimi, ki so se na vso moč trudili, bi skočili 4 metre daleč, pa se jim to ni posrečilo, naštetim tekmovanjem naj pripomnim, da so me a jivci tolažili (bil sem v teku na 100 m zadnji), da čas niti ni tako slab, saj zaostajam v tej disciplini am° za 5,2 sekunde za svetovnim rekordom. REZULTATI — KROGLA — moški: - Ulčar Jože (9,97), Janez Strojan (9,17), Franc Maj-lc (8,88), Mičo Bulič (8,67), Miki Surk (8,43), Lado Podgoršek (8,09) itd. KR°GLA — ženske: , Ari/Ca Koncilija (6,84), Ivanka Per (6,50), Ivanka CZlč (5,07) in Erika Gorenc (4,58). SKoK v DALJ — moški: (5 04)TanC Majdič (5«53), Jože Ulčar (5,22), Miki Surk Rak ’(44ai^eZtdStr0jan (5,02>’ Miha P0Žar (4,41)’ Vinko SKOK V DALJ — ženske: I?anka par (3,50), Anica Koncilija (3,50), Ivanka ezic (3-03), Erika Gorenc (3,31). ThK loo m — moški: (13/'ranc Majdič (13,2), Jože Ulčar (13,3), Miki Surk ; ), Janez Strojan (13,8), Vencelj Perko (14,9), Vinko nak (15,00) itd. TEK 80 m — ženske: r Anico Koncilija (13,1), Ivanka Per (13,2), Erika Go-110 (13,2), Ivanka Janežič (13,4). PISK — moški: (24 ssi VlČar (29’60)’ Mičo Dulič (26’7°)’ Prane Majdič J’ Strojan (21,47), V. Perko (20,07), Vinko Rak na,03) itd. DISK — ženske: žič Koncilija (14’75>> Gorenc (13,70), Jane- Perova meče kopje Tretji in zadnji dan zopet brez novih rekordov Zaradi zelo toplega vremena so sodniki predlagali pričetek tekmovanj ob 16. uri 30 minut. V sredo sicer ni bilo več tako vroče, vseeno pa so se počutili vsi tekmovalci bolj lagodno kakor prejšnji dan. Kasnejša ura je bila na splošno vsem všeč. Tekmovalci so pričeli z metom kopja, in so moški tekmovalci metali žensko kopje, ker moškega ni bilo. Temu primerni so seveda tudi rezultati. Posebnost zadnjega dne tekmovanja je bila, da je v vseh disciplinah zmagal pri moških Jože Ulčar, kar mu pa kljub temu ni pripomoglo do prvega mesta, ker ni bil na Krvavcu in je zato izgubil 15 točk. Pri moških tekmovalcih sta nas zelo ugodno presenetila Miki Surk in Janez Strojan. Slednji se enostavno »ne da«. Pri ženskah ni bilo posebnih presenečenj. Najhuje je menda to, da se je »izgubila« še ena tekmovalka in se je s tem število nastopajočih skrčilo za 25 %. Seveda tudi pri moških niso nastopili vsi, posebno ne pri zadnji disciplini — pri teku na 800 m. Pa poglejmo rezultate. KOPJE — moški: Ulčar (44,44), Surk (37,30), Zupan (34,43), Požar (34,04), Perko (32,03), Podgoršek (29,58) itd. KOPJE — ženske: Gorenc (14,77), Per (14,20), Koncilija (12,08). VIŠINA — moški: Ulčar (150) — naskakoval je novi STIPI rekord 163 cm, vendar ni uspel, Majdič (145), Zupan (140), Strojan (140), Požar (135), Surk (130) itd. VIŠINA — ženske: Per (110), Koncilija (105) in Gorenc Erilca. 800 m — moški: Ulčar (2,23,3),, Majdič (2,30,06), Rak (2,34,2), Požar (2,37,2), Surk (2,50,6), Bec, Podgoršek, Strojan, Perko. 400 m — ženske: Koncilija (1,22,5), Per (1,22,8). Zaradi ostrega tempa, ki ga je diktirala Gorenčeva, je morala le-ta odstopiti. S tekom na tej srednji progi je bil 10. STIPI končan. Pogoji, v katerih se je vršil, so bili povsem drugačni od dosedanjih, saj se je časovno omejil na 4 dni, medtem ko se je prvi STIPI raztegnil na celih 8 dni. Seveda je bilo tokrat okrnjeno plavanje na eno samo disciplino. Tudi teka na 110 m preko zaprek in troskoka nismo izvedli. Pogoji se menjajo prav tako kakor ljudje. Mnogo jih ni več v našem kolektivu, ki so »nekoč« poživljali borbe za mesta. Veliki večini se tudi ne ljubi več tekmovati ali pa so zadržani z drugim delom. V prihodnje bo treba vsekakor najti več podpore. Za vzgled naj velja LUDVIK KRAMBERGER, ki je tekmoval na devetih STIPl-jih (samo na IX. STIPl-ju ne). Podobno velja pohvaliti celotni sodniški zbor z glavnim sodnikom tovarišem Rebernikom, tehničnim vodjem Induplati, ki je sodil na vseh desetih STIPl-jih. V bodoče se je treba zediniti tudi za vodstvo organizacije okoli podobnih tekmovanj. Vse to še čaka, morda ne več nas, kateri smo »že ven«, pač pa druge, mlajše. H koncu navajam še vrstni red doseženih mest na X. STIPI-ju. Franc MAJDIČ je novi zmagovalec pri moških, Jože Ulčar, Miha Požar, Miki Surk, Janez Strojan, Vinko Rak, Vencelj Perko, Lado Podgoršek, Stane Bec, Otmar Lipovšek, Mičo Bulič, Marjan Zupan, Karel Stebal, Peter Jeretina in Ludvik Kramberger. Zenske: Ivanka PER, Anica Koncilija, Erilca Gorenc in Ivanka Janežič. Otmar Lipovšek Ura kulturuaga užitku v Jaršah Bolj svečano kakor prejšnja leta smo letos v našem podjetju proslavili praznik »Dan borcev«, 4. julij. Proslava, ki je bila skrbno pripravljena in dobro organizirana, je bila že v petek, 1. julija z namenom, da so se delavci lahko razšli že v soboto in niso bili vezani na podjetje zaradi proslave, v kolikor bi ta bila na predvečer praznika. Ob 14. uri, ko je bil napovedan pričetek proslave, se je zbral kolektiv v kino dvorani, ki je bila za ta primer okusno pripravljena. Dvorana je bila nabito polna, kar se zgodi v Jaršah malokdaj. Proslavo je otvoril predsednik tovarniške organizacije ZB tovariš Vavpotič Ivan. O pomenu proslave, s posebnim poudarkom o skrbi za preživele borce - partizane, pa je govoril industrijski psiholog tov. Slavko Žagar. Nato se je razvil program proslave, katerega so izvajali člani Ljubljanske opere s prvakinjo tov. Vilmo Bukovčevo na čelu. Ves program, ki je bil izvajan v petju in recitacijah, je bil za naše pojme izveden na višku. Videlo se je, da so se vsi nastopajoči potrudili, da bi tudi preprostemu delovnemu človeku prikazali umetnost petja in mu nudili užitek, za katerega smo podeželani prikrajšani. Gledalce je zlasti očarala s svojo prikupno zunanjostjo in visoko uglajenim glasom Vilma Bukovčeva. Prav tako je napravil na poslušalce izreden vtis Jože Tiran s svojimi recitacijami. Recitacije so bile podane tako, da je bolj govorila mimika in geste, kakor pa besede. Tako podane recitacije so v Jaršah bele vrane in bi jih želeli še in še. Skratka, ves program je bil za nas umetniški užitek, ki bo poslušalcem ostal še dolgo v spominu. Za izvajanje smo bili poslušalci nastopajočim zelo hvaležni, zato nismo štedili z aplavzom, tako da so se morali nastopajoči ponovno predstaviti na odru. Ura tega lepega kulturnega užitka je le prehitro minila. Vsi smo pozabili, da so naši želodci prazni in bi radi še poslušali. Naše organizacije v podjetju, ki se bavijo s kulturo in prosveto, pa prosimo, da že sedaj poskrbijo, da bomo v zimskem času kdaj pa kdaj še deležni takšnega kulturnega užitka. Bec pri streljanju z malokalibrsko puško »K O N O P L A N« Stran 9 Št. 8 Analizirali smo tržišče Predstavniki našega kolektiva so obiskali Vojvo-rJno> Bačko, Srbijo in Makedonijo. Skupno so obiskali grosističnih podjetij. S pomočjo direktnega kontakta so analizirali stanje na tržišču in ugotovili, da je vplival na stagnacijo v prodaji tekstila tudi ukrep ZIS (krediti), polletna inventura ter močno založene trgo-vine v prezadolženih maloprodajalnah. Resna, vendar nesmiselna, je tudi nastala situacija, številni uvozniki nabavljajo gotove tekstilne izdelke, ki jih proizvajamo doma in jih, seveda zato, ker jih delamo, želimo tudi prodati. Zelja, »znižajte ceno«, ni tako enostavno izvedljiva, ker vplivajo na ceno številni predpisi in dejanski stroški proizvodnje. Pravilni ukrep ZIS, da naj imajo zaloge tovarne, javljajo tudi mnogi prodajalci, ker menijo, da h,, v3*10 Prišli po robo v trenutku, ko jo bodo potre- valn Tedaj jo bodo tudi takoj plačali in odpeljali. tZ, ukreP> oziroma prehodna doba, da pridemo do turi'1 rezuHata, seveda vpliva na zastoj v prodaji, ki sovpada z normalnim zastojem v tem letnem času. dih vE’ oziroma kupci, radi segajo po naših proizvo-reniictuf u° kvalitetni. V tisku prevladuje želja po usucnih vzorcih (rože) v živih barvah. Prav posebej o iskani naši konfekcionirani izdelki. deivE ZYezi .s Prodajo naših izdelkov je nabava poliz-noni ■ X (Pfeie) in surovine za predilnico (lan in ko-P Ja). Situacija v obeh primerih ni rožnata in smo v tem pogledu zelo revni. st*r°daja naših izdelkov vpliva na naše finančno vaniEri i?Vedeni ukrepi so v mnogočem zavrli plače-ki na d0°avljene robe, tako da imamo danes dolžnike, nih oh dolguicjo 366 milijonov dinarjev. IPI ima skup-smo t rsatnih sredstev za 750 milijonov din, vendar V'inio° š^evilko prekoračili in nam za nemoteno poslo-p v sedanjih okoliščinah ne zadostuje. kaknr°VeČan:*e zaloge gotovih izdelkov nam, podobno Prcnr ,neP°ravnavanje računov za dobavljeno blago, smo (fi,11,16 Plačevanje dolgov našim upnikom, katerim ■Kupno dolžni 201 milijon dinarjev, acije lVedena finančna situacija je odraz splošne situ-strern' i! nastala zaradi ukrepov Narodne banke, ki 1 k ureditvi stanja obratnih sredstev. Hišni svet stanovanjskega bloka INDUPLATI JARŠE V PRESERJAH 89 razpisuje delovno mesto hišnika kretar^e*eSGnti oziroma kandidati naj se javijo v se-drobne^" P°djetja Induplati, kjer bodo zvedeli po-Na f6 Pog°je dela in prejemkov osebnega dohodka, hišnim St°P službe sporazumno z upravo podjetja in svetom ter kandidatom. Ulčar je naskakoval novi STIPI rekord (letvica je na višini 163 cm) OBJAVA Vsem sodelavkam in sodelavcem, predvsem pa samcem, sporočamo, da posluje v Domžalah PRALNICA STANOVANJSKE SKUPNOSTI DOMŽALE Umazano perilo sprejemajo v pranje vsak dan od 6. do 12. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 16. do 18. ure. V tem delovnem času pralnica tudi izdaja gotovo robo. Perilo mora biti označeno (poljubno — vendar vsi kosi istega lastnika z enako oznako). Pri predaji perila v pranje morate oddati tudi seznam v dvojniku, zaradi kontrole ali reklamacije pri izdaji iz pralnice. Za lkg suhega perila plačate za pranje 70 din in za sušenje dodatno 10 din, skupaj 80 din. Likanje perila stane za 1 kg 31 din. Za boljše razumevanje navajamo, da tehta približno 6 moških srajc 1 kg in vas torej stane pranje 6 moških srajc, skupaj s sušenjem in likanjem, 121 din, kar nedvomno ni pretirano. Osebe, ki želijo dati raztrgane kose perila zakrpati, lahko le-te odnesejo v krpalnico, ki je v poslopju Ljudske milice, Domžale. Lastniki raztrganega perila pa lahko naročijo takoj v pralnici, da naj oddajo raztrgano robo v krpanje. Pralnica je v Domžalah nasproti stanovanja dr. Janežiča, to je naslednja stavba za malo prodajalno tobačnih izdelkov (trafika), na levi strani glavne ceste, če greste v Domžale iz Jarš. SMRTNA NESREČA NA CESTI JE IZTRGALA IZ NAŠE SREDINE SODELAVKO | F 1 ■ PN IVANKO KOMATAR roj. Šarc 1 a m JU M, & rtiAi ' '4 Mlado sodelavko, rojeno leta 1931, smo vsi dobro poznali. V Induplati se je zaposlila 15. julija 1947. leta. Prišla je v tkalnico in postala dobra tkalka. Delala je v spodnji tkalnici v skupini mojstra tov. Zupana. Pred petimi leti je opravila z uspehom izpit za kvalificiranega tkalca ter se, tako zasigurana za bodočnost, no- vembra 1957 poročila. Meseca oktobra, leto dni kasneje, je darovala življenje sinčku % Antonu. Sedaj je ostal sam z očkom, ker je postala njegova mamica, v soboto 23. \ >j| | julija, žrtev prometne nesreče v svoji rojstni vasi na Homcu. Številni znanci in prijatelji so spremili pokojno Ivanko k zadnjemu počitku na pokopališče na Homcu. Sodelavko, ki je do zadnjega bila z nami, bomo ohranili v lepem spominu. Pripravimo se na »PROSTO SOBOTO« Tehnični sektor je z merodajnimi osebami že razpravljal o možnosti uvedbe »proste sobote« na ta način, da bi se delovni dan podaljšal v oddelkih, kjer se dela na dve izmeni, za eno uro, oziroma več ali manj. Tako bi zadostili zakonski zahtevi, ki pravi, da traja tedensko delo 48 ur. Prepričani smo, da storilnost in produkcija zaradi tega ne bosta trpela. Upravni odbor je predlog že obravnaval in ga dal v pretres IO naše sindikalne podružnice, ki naj z anketo ugotovi razpoloženje naših sodelavcev do tega vprašanja. Hafner Valentin, delavec v belilnici, izstopil dne 30. VI. 1960, invalidsko upokojen, Korošec Francka, tkalka v tkalnici, izstopila dne 30. VI. 1960, sporazumno z upravo podjetja, Lajevic Kristina, mokra predica, izstopila dne 30. VI. 1960, sporazumno z upravo podjetja, Mrčun Janez, tkalski mojster, izstopil 14. VII. 1960, na podlagi lastne odpovedi, Sedlar Pavla, tkalka v tkalnici, izstopila dne 15. VII. 1960, sporazumno z upravo podjetja, Rozman Anica, motovilka, izstopila 16. VII. 1960, sporazumno z upravo podjetja, Komatar Ivanka, tkalka v tkalnici, izstopila dne 23. VII. 1960, se je smrtno ponesrečila, Zučko Pavla, tkalka v tkalnici, izstopila dne 23. VII. 1960, sporazumno z upravo podjetja. 75000 din za naše gasilec Upravni odbor je odobril dotacijo gasilcem naše industrijske čete, ki se je že nemalokrat izkazala, v višini 75 000 din. V podjetju imamo prostovoljno gasilsko četo z žensko in moško desetino. V akcijah, kjer so sodelovali, in na vajah, kjer so nastopili naši gasilci, so se doslej vedno dobro odrezali. Vso veščino pa so si pridobili pri urjenju v prostem času. Zato je smatral UO našega DS prošnjo za utemeljeno in je z dotacijo nagradil požrtvovalnost naših gasilcev. Personalne izpremembe Vstopi: 1. Bleje Danica, tkalka v tkalnici, vstop. 7. VII. 1960, 2. Mohorko Matilda, tkalka v tkal., vstop. 11. VII. 1960, • 3. Hočevar Ivana, tkalka v tkalnici, vstop. 7. VII. 1960, 4. Plevel Ana, tkalka v tkalnici, vstopila 7. VII. 1960, 5. Gnidovec Albin, pravni ref., vstopil 12. VII. 1960, 6. Tompoš Elizabeta, previjalka, vstop. 11. VII. 1960, 7. Bakan Matija, delavec v pripr., vstop. 15. VII. 1960, 8. Glas Julijana, tkalka v tkal., vstop. 15. VII. 1960, 9. Klopčič Ljudmila, tkalka v tkal., vstop. 15. VII. 1960, 10. Ribič Jožefa, tkalka v tkalnici, vstop. 15. VII. 1960, 11. Ribič Karolina, tkalka v tkal., vstop. 15. VII. 1960. Izstopi: 1. Vehar Sonja, mokra predica, izstopila 25. VI. 1960, sporazumno z upravo podjetja, 2. Urmoš Ema, tkalka v tkalnici, izstopila 30. VI. 1960, sporazumno z upravo podjetja, Poročili so se: 1. Čadež Ana, uslužbenka in Zupan Vid, ključavničar, 2. Zupan Albina, poročena Gradišar. V kinu Induplati bodo predvajali 20. in 21. avgusta: »Vreži njeno ime s ponosom«. Angleški črno-beli film prikazuje na edinstven način prizore francoske diverzantske vojske v borbi z Nemci v drugi svetovni vojni. Violeta tudi najbolj zverinskemu mučenju ni podlegla, vendar je medaljo svetega Jurija prejela namesto nje njena hčerka. 21. avgusta ob 9.30: MATINEJA istega filma. 27. in 28. avgusta: »Navadna dekleta« je CCC film S Katarino Valente v glavni vlogi. Zapetljaj okoli filmanja romana, velike in male ljubezni ter želje po slavi in na koncu še enkrat... 28. avgusta ob 9.30: MATINEJA istega filma. 3. in 4. septembra: »Velika družina« je francoski film, v katerem prikazujejo starokopitno bogataško družino. Glavar družine odhaja na pot in prepušča delo svojemu sinu. Povratek je presenetljiv, vmeša se sovražnik »Velike družine«. Sin se ustreli, stari izgubi voljo, vendar jo dobi ponovno, ko predaja imetje svojemu vnuku, na katerega bi skoro pozabil. — Lep in prisrčen film, poln napetih zgodbic — Ne bo vam žal. 4. septembra ob 9.30: MATINEJA istega filma. 10. in 11. sept.: »Ladja, ki je umrla zaradi sramu«1 Film pripoveduje o življenju na morju. Zapleti na vse strani so vsebina napetega filma, zato ga posebej priporočamo. 11. sept. ob 9.30: MATINEJA istega filma. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedelja*1 ob 17. in 19. uri. Uprava kina Induplati