Izhajajo 1, in 15. vsacej^a meseca. Cena jim je za celo I gkl., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostojmo petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. (íospoílarske stvari. Kako je treba ameriške vinograde okopavati. Kadar Vipavec ali l'rimoH't; Irte okojmje, slťloni se pri vsaki jiosaineziii titi k tlom, pole^Tne krivei; fiiož) hz^ Itoie řevlju, ter poreže ž njim doltro odkopmii trti vse luijviše, likoma ^tod po-vrijfm raslořť, iako /,v;ine ro'^ne koreninice. Ka Doleiijskcni tejifa dehi vino^iradiiiki ne poznajo, Kopiiri kopljejo v jedno mer naprej, ne da hi ae kdo za rosne korfninict* le količkaj /menil. Temu za naprej, ko tiodo novi vinoj^radi z ameriškimi cepljenimi trlanii Kasajeiii. nikakor tako bili ne sme. In zakaj ne? Zulo ker je resnica, da cepljene trte, ako se jim rosnih korenin vsako leto ne poreziije, kaj rade te t^ko močno razvijejo, da potem ameriško podlogo pod seboj tako oslahé, da konečno pog'ine. Same rosne korenine pa tudi irte v poznej^h Iftih preživeti ne morejo, kaj Šele pri čvrsti, krepki rasči vzdr/ati. In tako je lahko v prilično malih letih po titah, katere so g'ospodarja dosti truda in denarja stale. Pozabiti pri tem pa ludi Ře tole ni: Ako se trte še tako pazljivo sadé, lako da ne pride nié domaČejia evropskeg'a lesa pod zemljo, pride g-a pa Vi^niar-le Čez nekoliko let kolikor toliko v zefnljo. To že [losebiio rado v vznožji vinograda, kjer vsled vsakoletneg-a okopavanja, dežja itd. zemlja najhitrejši naraaea, V zemlji naredi pa tudi evropski del trte — cepií korenine. Na njih naseli se trtna uš, in tako se podruži še drugi vzrok pog-iiia trte. Kadar hote toraj Dolenjci svoje nove ameriške trte okopavali, in že celo liste, kalere niso 8 pomočjo zelenega cepljenja, ter temu sledečega gnibanja amerièkih trt dosežene, odkopljite jih za kakih 30 do 40 centimetrov g-loboko, porei.ite jim vse rosne korenine, in potem jih Sele zopet zasujte. Da, kjer je svet vinograda prav težak in vsled tega jako vlažen, storile Se celo prav, ako trte tri do Štiri leta po 2aeaditvi, vsako leto od prvega do druzega okopanja kar odkopané pustite. Tako postopanje je trlam — že celo riparijam — kuj koristno, kajti svet okolo trt se globokejSe osuši,' glo-bokejse pogreje, in nasledek temu je krepkejse ukoreniíenje, krepkejša ragča. Dozdajšno okopavauje trt po Dolenjskem je sploh prepovršno, namreč preplitvo je, in plevel se ne odstraňuje kakor bi se moral, ampak na miru se pusti, namesto da In se ves ven poruval ter na povnšju posušil. Za glotiokejše okopavanje posluževati bi se morali Dolenjci namesto običajne řiroke motike, veliko boljšega orodja, vipavske kopalnice, kakorsno nam pridjana podoba kaže. Ker je ta kopalnica ozka in težka, gre prav '"'^da v zemljo; z njo okopuje se pa tudi lahko prav likoma trte, kar )<• za odrezavanje rosnih korenin ravno neobhodno potrebno. ^i Toraj Dolenjci, oko-pujte za naprej nove ameri.'ke vinograde holj.^e, in odjeiiiajte pn prvem okopava-nji trtam roane korenine prav gotovo. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Ogerska ministerská kriza te dni vso pozornost na-se vleče. Že od božičnih praznikov!naprej je sprejemal cesar različne ogerske državnike, s katerimi se je posvetoval o novem položaju, A razmere so tako zapletene, da si nikdo ne upa vlade se.staviti, ki bi imela upanje, da bo kaj časa vladala. Nagajajo Košut in njegovi prislaŠi, med katerimi je pred vsem bivši rainisterski predsednik Wekerle. Hrvaški ban Khuen-lledervary je sedaj že vdrugiČ poskusal prevzeti ogersko vlado, a zopet se mu je ponesreèilo. Sedaj je cesar Banffy-ju naroČil, naj sestavi novo ministerstvo. Ta mož je strasten liberalec in po veri luteranec. Óeprav ni prav niČ boljši nej^o Wekerle, vendar se bo kazni ořitiio v pravi barvi, kar pri prťjšnjem ni bilo. Zato bo kaloliňka stranka tem odloěiipje mofîîa nastopati. Ker je BanilV ne samo Slovakom in liumunom, temveii tudi Nemcem zelo sovražen, zato 1)0 morda ravno to njejiovo postopanje zji-ditiilo te tri nemaiarske narodnosti v odločen oiipor zoper mažarsko oasiiatvo. Zmiefiijive^a o tetn mi-iiisferskem polomu pa ne moremo še iiii' poroft^ti, — Zoper civilni icakoii so izdslî of^-erski ikofje skupno pastirski list na svoje vernike, v katerem naročajo duhovdiliom, naj v pridi^-ali ljudstvo poučujejo o škodljivosti ill nevarnosti civilnega zakona ter opo-niiiijajo vsf verne katoliiiane, naj se v teh hudih iasih tlim liolj goreře oklepajo katoliške cerkve. V isterskem deiiehiem zboru so lirvaško-eloveiiski poslanci izjavili, da se ne bodo vdeleže-vali sej, ktr so izpostavljeni posnieliovanju la-lionov, vse (ijili tirjatve pa so brczvspešne. 1'rav so storili. Tako mora laska divjost samo sebe pokončati. Kaj je novega po širokem svetu? 30. decembra je knez Lobanov osebno naznanil papežu, da je ruski car Nikolaj II. zasedt^l ruski prestol, liil je v Vatikanu zelo svefano sprejel. 1'ri tej priložnosti je »loliil od papeža Pijev red, ker ravno ta mOK ima najveí zasliijj', da so ae razmere med papežem in rusko vlado zadnju mesijce tako zelo zboljŠale. Ako pojde tuko naprej, kakor je bilo zadnja dva meseca na Huškem, bo katolibka cerkev in poljska narodnost kmalu osvobojena, ker mladi ruski car je velikodušen in biflg vladar. t Opat dr. Bernard Locnikar. Pnittí svet, upravke svoje, „Sursum corda!" v (lomu yoje Mož pobožan, rnjski svat. Kdo je mar? Ta pobožni lioreiiiiie Je Hlnveiiski oratar! /fts. Na Laškem se je goljufivi Crispi zmaŠieval nad zastopnikom domače vlade v Parizu, ker je le-ta spravil na dan mnog'« njeg'ovih sleparij. Crispi ga je odstavil. Pač je oti sam že (lavno zaslužil, da bi bil odstavljen in še kaj druzega. Te dni se je omožila liči Crispijeva, ki je iz divjega. zakona. Poliiia je pri tej priložnosti mnogo V0.si'il od imenitnih gospodov. Kralj sam jej je čestital. Ta dogodek dovolj popisuje laSke vladne rjizDiere. Piše 86 nam: Iz Atllešič. — V nedeljo đne 3n. decembra [ir. 1. šel je v ťodbrež.iii pri Adlešiftih kot gOKdni čnvaj služ\>ujo6 Antdii Fink, rojen v Pouikvali fni Trelinjem, po poslu na Vinico. Á, žalibog, yračujočega se iz Vinice (lomov dobitda ga je noč, zgrešil je pravo pot i tako uesreénež zmrznil v snegu. Naletel na njega je šele čez tri dni t. j. 2. t. m. Jože Malič iz Vinice, ko si je šel do svojih njiv pota delat. Na ranjkeni ležala je lovska psica, katera je šlft zjntraj iz doma Ž njim, ves f,as in ko so došli po njega da ga prepeljejo v mrtvašnico na Vinico, ni pustila nikukor nobenega Človeka bliKU, le enemn tukajšnih lovcev, kateri je bil puskn ga iskati, je bilo mogoče jo stran spraviti. Nesrečnež bil je priden in zvest služabnik, po katerem ne žalujejo samo njegovi predstojniki, itnipak cela okolica. Tako Člov»-k ne ve, kje ga smrt caka, zatorej timlimo vedno pripiavljeni. Iz Studenca pri Krškem. — Preteřeno leto bilo je v nasi ožji domovini osijdepolno, Bltda, neÍ8prosna smrt kosila je posebno po tlveb stanovih. Izbrala ai je žrtev h vrste duhovnikov in učiteljev, ter pokosila vsdcili tkih do dvajset. Udarec je toliko huje, ker so ravno osebe teh stanov prevažne in težko nadomestitve. Tiidi 13. dan meseca decembra je prišla v našo gorsko vasico ter si izbrala za žrtev našega nepo-zabljivega gospoda župnika Matijo Lavriča, v najlepši moški dobi. Deloval sicer tu nij dolgo vrsto let, a „Dol. Novice" so že porořale o prerani smrti naâeji'a rojaka v Severni Ameriki mil. opata dr. Ločiiikarja. Ker so mnogi čitatelji „Novic" kot bivši Amerikanci, več ali manj poznali tega vrlega moža, in ker je potrebno, da Slovenci spoznavamo slavne svoje rojake, podajamo tu nekaj črtic iz pokojnikovega življenja. 0. Bernard LoČnikar se je porodil v vasi Bitnje, fare ámartno poleg Kratija 29. septembra 1848. Pri sv. krstu je dobil ime Frančišek. Sta-riši njegovi so bili kmečkega stanu. Štirirazredno ljudsko ěolo in nižjo gimnazijo je zvrsil y Kranju vseskozi odlično. V peto šolo je prišel v Ljubljano, kjer je bil sprejet v knezoškofijsko deško Bemenisče „Aloysianum". Tu je precej prvo leto v šolskem napredku posekal vse dosedanje i)rvake in ostal prvi izmed vseh do svojega odhodu. Hil je izredno nadarjen in marljiv. Ko je bil v sesti šoli, sklenil je iti v Ameriko v misijonsko delovanje, kamor je par let popřeje odrinilo nekajjjubljauskih bogo.slovcev n. pr. Trobec, Tomaziii, Žužek in àe preje veČ slovenskih duhovnikov. Dovršivši šesti gimnazijski razred poda se takoj v novi svet I. 18(;7. Par mesecev po svojem dohodu je bil sprejet v benediktiuski red v Sent-ivanskem samostanu v Miiiesoti. Isti dan, ko je dopolnil svoje dvajseto leto, 2Í). sept. IBfiS, je bil preoblečen v redovnika in dobil ime Bernard. Novicijat je dovršil v opatiji sv. Viii-cencija. 8. okt. 1860 je naredil malo, 13. okt. 1872 pa slovesno redovno obljubo. DokonČavái svoje bogoslovne študije je bil posvečen v mašnika 22. dec. 1872. Na božični praznik je imel slovesno novo mašo v slovensko-amerikauski farni cerkvi sv. Jožefa. Prva leta je deloval kot dušni pastir v raznih tudi v tej dobi sedmih let imamo maraikaj zabilježiti k njegovim zaslugam. Kot župnik bil je Tzgleden duhovnik, ter s« nij bal dela niti v cerkvi, niti zunaj cerkve. Dokaz lemu je, da je opravljal in vodil prostrano, hribovito in pretežavno župnijo sam, vedno brez pomočnika. Vnet je bil za krasoto cerkve, kar svedoĚijo razne naprave Sredstev za to mu nij manjkalo, ker imtl je velicega in radodarnega dobrotnika, kterega je Bog tndi v tem letu k Sebi poklical, izro-čivši vse svoje imetje tej cerkvi. Kmetom bil je dober svetnik, bodi si pri poljedelstvu, kakor tudi v sodni. -škili zadevali, ter jili vedno odvračal od pravd in me -sebojnih prepirov. Kratko rečeno ; bil je mož ua mestu, vnet />a ceikev in ljudski blagosLan. Trikratno duhovno opj'avilrt ob nt-deljiih in iii-aznikili, šola, ûbliajîhi po strmih hribih in v liudi zimi to je [irutbžavno breine za posameznika. In ta skoraj neznosna dela jiuiožiia 80 ga v zgfvlnii grob, 25. novembra se je i>re])lHdil ter dobil „Influenco,'' ktera ga je sicer zapustila, a pustiJa mu je kal smrtne bolezni, ktera je ukunOala, ko je opravil še isti dan daritev sv, maše. Vsečastiti ranjki bil je goreča sveča, ktera pa mora toliko preje ugnsiiiti, kolikor dalj časa gori vsaki dan. Vest o nenadni snirli pretre^îla naH je vse iarane in o njegovi zgubi sdizilo se je «ko odraslih, kakov tndi oko nedolžiiili otrok. Enajst gospodov tovarišev se je udeležilo pogreba; sv. maso zadnšnico pa je dnKJval preč. g. dekan di'. Slcbenc in je konečno izroO-il Iruplo matei'i zemlji. iJimiači pevci pa so mu zapeli dve žalostiiiki. Njega nij več med nami, a njegov dull ostane še v živem s[»ominii v nas, ter se btjdemo spominjali njegovih iikov in v znak hvaležnosti pošiljali pred prestol Najvišjega pobožne molitve za njegovo duš». Na višjtjin mestu .se je pa za našo sedaj osamljeno faro tako točno skrbelo, da smo dobili že za novo leto TiHUiestnika v osebi č. g. K. Cekal- a. Optavil nam je ta dan duhovno opravilo, ter se s svojim lepim govorom in Ijubeznitvostjo že prvi dan vsem faranam nad vse prikupil. Naselil se je kot župnijski tipi'avitelj 4. januaiija. Omenjeni dan pa smo ga sprejeli toliko slovesno, kar zamore storiti hriltovska vasica. Žup-nišče in cerkev okrasili smo z venci in mlaji, nabili niisijonili iji [»os!al tloklor sv f)idina. Meseca marca je bil imenovan siilifirijorjem v samosiaiiii sv. Ivana, od i. lf^77. do i lB7ii pa je bil prijor. Ob etieiii je predaval v domaĚem semenisču doffinatiko in moralo lîil je vaeni uôeiiceni nelo priljubljen. Kot boifoslovaki profesor je oskrboval dušno pa-stirstvo v blihijih obciinali pri Sv. Jakobu, v llol-diiigu, v lioldin^sfordu ter med Slovenci v Krain-Toroii in Sv. Siefan. Ker je bil prevei obložen z delom, oilložil je I. 187!) prtjorsko čast. Nato je bil nekaj let duliovni pomočnik pri cerkvi Matťre lîozje vnebovzete v St. Pavlu, odkoder je i. 1887. oskrboval tucii slovenski misijon med rudokopi v mr/Jem Towerju v severni Mine-soti. Leta 1888. je zopet pos'al prijor. Ko seje opat Ales Edelbrock odpovedal svoji službi, bil je Ločnikar izvoljen kapitularnim vikarjem meseca afirila I8i)0, a že 7. maja istega leta so ga redovni sobratje izvolili opatom. Izmed 54 glasov jih je dobil 43; drugih 11 se je razcepilo na tri možnarje, ljudstvo pa mu je šlo naproti pred vas. Tu ga je tudi čakala šolska mladež z učiteljema, krajni šolski svet, občinski zastopniki, ključarji in mnogo faranov. Pri prihodu pozdravi ga g. nadučitelj v imenu učiteljstva, mu izrazi udanost šolske mladeži, naznani radostni sprejem še ostalih korporaci) z nado in željo, da ga pozdravlja ne le kot začasnega upravitelja, ampak kot »talnega našega župnika. Seveda se nam bo ta želja le epolniti zamogla. ako bo č. g. upravitelj s krajem in z nami zadovoljen, in Če ga končno ne bo oplašilo pretežavno delo, ktero ga Čaka tu v naših hribovitih in od cerkve oddaljenih krajih Iz Dobrove 8. januariju. — [Letina. Druge stvari. Vestni tat]. Lanska letina se je tukaj sphdi dobro obnesla, za kar bodi Bogu hvala l' Nekateri poljski pridelki bili so v primeru z letino 1893. nekoliko pičlejSi, a travniški pa sploh dosta boljši. Ako dobri Bog svoj blagoslov dá in obvarje posebnih nesreč, ne bode ljudem in ne živini trpeti pomanjkanja. Zdravstvo bilo je med pretečeniin etom tukaj sploh prav povoljno; Bog nas je obvaroval posebnih, hudih boleznij, kakoršiue so — posebno med mladino — po drugih so.iednili krajih prav htido razsajale Letošnja zima bila je do sedaj kaj ugodna ; mraza imeli smo še le eno samo jutro lO^R No, sedaj nas je pa pričel strijc belec prav dobro ubsipati se svojim bel m prahom; prišel je njegov čas, da svoje stori. — V tako nemarno in blatno zemljo se menda niso kmalu kje mrliči na pukopališču k večnemu počitku pokladali, kot se je t« godiht ib> sedaj na pokepHlišču ob dobrovskej farnej cerkvi. Ko so skopali jame do pičlegn metra globoko, že je lezla voda od vseh strani iz zemlje vanjo. Večkrat se je primerilo, da, ko so rakev v jamo pokládali, bilo je v njej, do nad dva stara čevlja vode na globoko. Več let se je že ugibalo, kako bi se djilo poko-pftlišSe osušiti. Ljudstvo je bilo pripravljeno dela lotiti se, a voditeljev na to ni bilo. Ob [iretečenej jeseni se je pa občinski odbor v svojej seji posvetoval o tej zadevi ob nazočnosti našega uzornega gospoda župnika. Sklenilo se e bilo soglasno, da se izvede nad poko- pališčnim zidom zadosLa dolg in globok kanal, da se druge 1'edovnike. To soglasno glasovanje za očeta liernarda priča nam, kako zelo je bil v samostanu priljubljei!. Slovesno posvečen v opata je bil 27. avgusta 18^10 Kot opat át-ivaiiski je skrbel, kako bi mogel povzdigniti redovno življeiije in pospeSiti misijonsko delovanje svojiii podložnikov. Posebno seje trudil, da bi pospešil čeičenje presv. Hešnjega Telesa. On sam je bil v tem svojim sobratom in podložnim najlepši vzgled, ker skoro vsak dan se je še Čez deseto uro zvečer mudil v cerkvi in molil Zveli-Čarja v tabernakelju pričujočega. Ko je bil 1.1893, v Rimu pri av. OČetu, dobil je dovoljenje, da je vpeljal v Ameriki veliko bratovščino vednega če-šČenja presv. ReSnjega Telesa pod varstvom sv. Benedikta v tolažbo dušam v vicah. Tudi za gmotni napredek samostana je skrbel. Napeljal je vanj briojavno žico; na holmu pred samostanom je postavil umetno stavbo, ki bo služila v zvezdoslovna preiskovanja. Ko je 28, ju- tako odpelje voda, ki je iz brežine doli po zemlji v pokopališie prihajala. Dne 20. novembra pretečenega leta pnćel se ie kanal kopati od južno večerne .strani aem skoz šolski vrt. Tlaka tvorila je delo: eni so kanal kopali, drugi potrebno kamenje iomili, h ti-etji pa to kamenje za zgradbo dovažali. Delo je Slo pod nadzoratvom p, n. gg. župnika, kwpelana, očeta župana in drugih občin-skill mož, ki so se pi'i tem vrstili, redno in srečno iz-podrok. Ven kaiiaj je dolg do kakih 110—1:;0 metrov. Pretiej časa se ni prišlo do kakega izvirka, a naposled se jih je pa v globočini več našlo, iz katerih ae pribera precej vode, katera je sedaj odpeljana proti jugo-večeru in izhodo-večeru. Na obeh koncib se iz kanala pošteno odlevovodji P. Oto-karju! Posebno je še dopadal samospev „PtiŠko nioja" in pa „liokodelska koračnica". Igrica „Božič-iiica v podstreSnici" sama na sebi nima kaj tacega, kar bi posebno vlelilo — je istinito tužna, ali igralci, zlasti še stari „Tužnik", so jej dali življenja, da je bilo obilno zbrfiuo občiiiiiivo z njo prav zadovoljno. — Vreme je bilo .jako grdo — medio je, da je bilo strah. Bali smo ae, da bode občinstvo izostalo, in res nekaj gospode niatno videli, ki je sicer vselej počastila družbo — ali preprostejih meščanov, zlasti Ík rokodelskega stanu, se je sešlo toliko, da je bila sedaj precej veC;ja dv[)rana napolnjena. — Tombola v sj.od-njih prostorih je bila jako živahna. S pnhodiii sme biti društvo gotovo zadovoljno, pa jih tudi jiotrebuje, kajti troŠKi pri hiši .so bili letos ogromni. (Predstava.) Josip Briickner, zastopnik cerkvene firme Deiller na Diimiju, kakor smo vže omenili v zadnjej številki lanskega leta, je podal svoj „čarobni večer" 10. t. m. v goriškem bogoslovskem semenišču v korist katoliške universe, ki se namerava zidati v SalcbnrgH. — Kakor poizvemo iz pisma, namerava v kratkem priti tudi semkaj ter s spretno svojo umetnostjo v hiši „katoliške di'užbe rokodelskih pomočnikov" predstavljati sledeči program : I, del. 1. Nekaj za gospode, 2. Ikarske igre, li. Nekaj kemije, 4. Kje je denar? 5. Orakelj. 6. Amerikanski papirnati mlin. — H. del. 1. Moj album, 2. Perzijska hitra pošta, 3, Gord-ski Yozelj, 4. Kozaki, 5. Klobuk v nevarnosti, 6. Japanska kaseta. — Na to predstavo, ki se bode svoje-časno naznanila, opozarjamo vže sedaj slavno občinstvo z zagotovilom, da se ne bodo lahko ta predpust ^olje zabavali, kakor ta „čarovni večer". (Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji) je izdala prvo letno poročilo o delovanju leta 189i. Vseh bolnikov tekom leta je bilo 485, med temi 452 Kranjcev, 13 Štajercev, 11 Primorcev, 10 HrovatoT itd. Bolniki so bili iz najrazličnejših stanov. Najvei jih je bilo iz kitiečkega stanu, namreč 174, potem 60 dninarjev, 22 Čevljarjev, 21 občinskih revežev, 23 šolarjev itd. Ozdravelo jih je 343, zboljšalo zdravje 88, neozdravljivih 8, umrlo 16, ostalo jih je se zato leto 4U. Operacij je bilo 153, vsled katerih jih je 132 ozdravelo, 15 zdravje zboljšalo, 2 umrla, 4 še ostali v oskrbovanji. — Te številke jasno kažejo, kako blagodejno dehije red usmiljenih bratov v naši domovini, Marsikdo izmed teh bolnikov bi gotovo nikoli ne ozdravil, ko bi ne bil sprejet v to bolnišnico. Zato je dolžnost vseh Kranjcev, da ysak po svoji moči podpira to delovanje. Iz nova opozarjamo zlasti občinske odbore, da določijo kako svoto kot letni prispevek v prid te bolnišnice Koliko revežev, za katere bi občine morale doma skrbeti, najde tu pomoč! Nehvaležno bi \)îlo,*ako bi občine viiemariio to dobroto prezrle Ako vsaka občina nekaj da vsako leto, ne pozna se jej veliko; a bolnišnici pa taki vsakoletni zanesljivi doneski z raznih strani vendar-ie mnogo pomorejo. Torej župani, oziroma občinski možje, ne pozabite sprožiti predloga o tej stvari v občinski sejit (Veselico) piii'edi svojim udom „narodna čitalnica" v Novem mestu v prostorih „Narodnega donm" dne 19. januarija t, 1, z gledališko igro: „Težke ribe" in plesnim venčekom. — Začetek točno oh 8, uri zvečer. Sedeže prodaja h pi'ijaznosti gosp. Krajec že 17. in 18. t. m. (Vabilo) k veselicam „bralnega društva" v Mokronogu v pred mstu 1895: 13, januarja: Zabavni večei'; 20. januara: Veselica z igro, petjem in plesom; 17. februarja: Ples v kopt.umih; 24. februarja: Zabavni \ečer. Vstoimina za ude; oseba 10 kr,, obitelj 20 k J'. Za neude: oseba 40 kr., obitelj 80 kr. — Začetek vsflej ob polu osmi uri zvečer, Vatop je dovoljen le vabljenem. (V Ribnici) so imeli nedavno volitev v _pođ-občinski odlmr, ki je bila precej burna, ker borili sta se med seboj dve .stranki, kmetska in trška. Zmagala je tiška stranka, Izvnlieni so: Jožef Klun, Andrej Podboj in Fr. Pisfk. Namestnikoma pa Jakob Kluo in Fr, Česarek. (Nesreča.) Novega leta dan se je vozila na saneh o-euiletua Frasičiška MalnariČ iz Movrne vasi pri Semiču. Sani so jej zdrsnile čez pečino, ki je visoka nad o em sežnjev. Padla je v Krupo, kjer 'je utonila. (Obesil se je) na Poljanah nad Ortnekom tamošnji učitelj Koželj. (V Novem Mestu) je bilo 1. 1894 rojeniU 40 otrok, 18 dečkov in 22 deklic; umrlo jih je pa 30, in sicer 16 moških in 14 ženskih. Poročenih je bilo 14 parov. (Amerikanske novice.)' Slovenski rudokopi okoli Pittsburga postavljajo novo cerkev v Čast sv. Barbari, patroni rudokopov. Lani v god te svetnice je bil že postavljen vogelni kamen. Za njo se posebno trudi misijonar g. Jožef Zalokar. Dolga bo 90, široka pa 44 Čevljev. Stolp bo visok 90 čevljev. V enem letu bo dovršena. — Na sveti dan pa je bila blagoslovljena cerkev lurške Matere Božje v Virginiji v navzočnosti našega rojaka generalvikarja Jož. Buha. V Moutainu v Minesoti so Slovenci ustanovili slovensko podporno društvo sv. Roka. Predsednikom je izvoljen g. J. Mantel. — Na smrt obsojen je bil v Scra-tonu v Peusilvaniji Slovenec Fr. Jer sin iz Rakitne. V domovini je bil vojak, potem je zblaznel. Nedavno je šel v Ameriko, kjer je ustrelil Slovenko Marijo KeráiČ, ker ga ni liotela v zakon vzeti. To je prvi Slovenec, ki je bil v Ameriki obešen. (f Gosp. Alojzij Vreznik,) trgovski po-tovftlec tvrdke Skabtirne v Ljubljani, obolel je na poti v Metliko, in sicer tako hudo, da je, yrnivál se v Novo Mesto v bolnici iismiljenih bratov že prihodnji dan 11. januarja umrl. Pugreb bil je posebno slovesen; adeležilo se je prav tnno^o odJičnea;» t-béinstva. Naj v tuji mu zemlji mirno počiva! (Bankovci po en goldinar) imajo še popolno veljavo do konca tega leta. Le dvajsetice in štirjaki v zanebnem prometu ne veljajo več. (V Bost anj ») bo od 20,-27. t. tn. av. misijon. (Lastno županstvo) dobi imjbiie lej-kovška župnija pri Krškem. Doslej spada deloma v Krško, deloma v Cerklje. (Snega) je padlo te dni toliko, da leži že nad en meter visoko. Zaradi tega so na železnicah velike zamude. Torej je cvetje, ki se je nn mnogih krajih kazalo v pozni jeseni, res pomenilo, da nastopi dolga huda zima z debelo znežno odejo! (Katoliško delavsko društvo) za Pre-valje in okolico se je nedavno ustanovilo na Koroškem, vkljub mnogim oviram, katere so stavili Nemci, Bog daj obilno blagoslova, da se med delavskim stanom na Koroškem vrlo razširja in krepi katoliška in narodna zavesti Kazrid vesli. * (Slaven menih). — Fra Grga Martić, frančiškan v Bosni, bo čez en mesec obbii|al svojo zlato mašo. Pred nekaterimi dnevi je dobil od ccsai ja red železne kr&ne IIL vrste za ^jremnoge zasluge, /e tedaj, ko so se Turki vladali v Bosni, trudil se je mnogo za svoje lirvaške rojnkf, ki so mnogo trpeli. Fra Grga pa je tudi odličen hrvaški pesnik, čigar mnoge pesmi so se med narodom popolno udomačile. * (V katoliško cerkev) sta bila nedavno aprejetii baron Konigswarter in njegova soproga, ki sta bila doslej žida; soproga prav za prav požidena. — Na Dunaju p;i je postal katoličan mladi baion Erwin Salzgt-ber, gimnazijec četrtega razreda, ki je bil doslej luteran. Njegov starejši brat je že preje katoličan postal, * (Megla) je biln meseca decembra na An-gležkem tako gosta, da se je zginiilo veliko nesreč, y Viganu sta pali dve deklici v reko. V Leitu neki je pal masinist v k.inal, ko je hotel na ladijo ter je utonil. V Bristonu ni mogla nobena ladija iz mesta, nobena v mesto. * (Star kruh) osvežiš (ofrišis) ako ga deneš v loncu, v plehnatej ali steklenej posodi, ki mora biti po dobro zaprta v vrelo vodo. Še celi) mesec star kruh se dá popraviti, ako mu daš poprej dovolj vlage s tem, da ga nekaj řasa hi'aniš na mokrotnem kraju. Trdi kruh postane tak, kakor bi bil ravno kar peiSen; dobi takov okus, trdo skorjo, mehko sredico. Da, celo drugi, tretji dan je takov, kakor bi bil dva, tri dneve p« peki. Za kapelo Božjega groba so darovali: G. Franc Puiigeriar iz Mirne peĚi [lO kr. ; g. Teter Šinalu ia Dol, Lazov pri Ri\)nid 50 kr.; g. Anton Javoriiik iz Gotne 2 gld.; g. Miliael Zegft iz Kaudije 3 gld.; g, Atitirej Agnič Weijar v Novem Meetii H gll; g. Janez Plevanič, župn k v Suteiki a gUl.; g, L. lioncelj ] gld. 50 kr.; g. Franc Saks Pire f" 'Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Meslu: Gg.: Fr. Pintnr aa Jee. do iiiarua à 40 kr, 1 glil.tiOkr.; Bailer Ivftii, medio. 10 gld.; 1'uváe ťr., državni pof>l. 5 gld.; Ho-(■evar Anton, žii|)ti 5 gld ; Gantar !>i>fro. žujiii. 5 gld.; Jložina Fran FiO kr,; lliiller Anton llJkr. ; litdirniaii V. za mesece sepL lio janv. á 1 gld, gld,; gustia Vi-jaka 1 gld,; Kovač Ivan, žnim, f» glil. ; Božió J. 1 gld.; Ni^manič Hurt,, kaid. 2 gld,; jjo g. mons. Jcranu H glil. ; Bvrgnni Sini. trii. 1 gld,; .Jaru Fran, žiiim. y golil.; I'. Vuvk Bcmiird 'J ylil ; JiieL -lliUij, žu ju, 1 gld, 5t) kr. ; Al. Knmer, iinjiuik 1 gld, ; Jereli J. vpok. žniin k i) gld, ; Barburii Fr. V|nik. žiiiinik 2 glrl, Godjuid Ivrtn 1'lantiin. notar, .ie jiodiiril eno nl:<;yo I Nar duma v Novem mestu s kii)ioiii vred. Gosiiod Jelenvc iz Bršliua vreOo krujuiiirja. tlotj)it-a Seidel riža iti jránieneka. (iospa Prijatelj iz Kibiiice, lonec manti. I'll goHpoilu lir. Slancii: Albin iiitnola, nudnik 2 gld,; Anton Navratil 2 gltl, ; A. Klobiiciir, c, kr. »kr. sod. ó gld. tiijsjiod litíuinild íiaiígl jc ualiiil v iidiiki 3d gld, od hI«-ileiiih dubrot.nikiiv: 1. Dolenjska iiosiijilnit;a v Metliki 1tí glil, ; Proseiiik Anton, ii gld.; Makar l>nki) iti Kamenček Martin po 2 g! Zii innove dokaze siřuB!:« sočutja v boleííiii in povoiloin smrti iia.ie iskreno Ijuliljciie, ne|)ombne sojtroge, ozirnnia matere, sestre in svakinje, gosiie v Marije Sest roj. Audolick, umirovljene učiteljice, i/riidiio niiioííoljriijiio spremstvo ilo poslednjotca počivališča, izrekamo vsisni prijuteljem in znanueni, posebni» ]>reç. duliovščiiii, gospodom r kr. uradnikiim, slavjip.iijii iiritiiljstvi), filAvni d. kr. žeinlaniieriji, slavni jiožarni liranilii in fi'ii'l^i. es- peveem zn itiiiljivo petje, slav. niesilanfitva, iiosestiiikoui U okolice, daljo darovateljem kra.'inili vencev in gospodom mojstrom, svojo iiajsrčiiejso zahvalo. V METLIKI, dné 1). jamurja 181)5. (10) Žalujoča rodMna. Prošnja- Podpisana „kmetijska podružnica v Š t. Jernej H" prosi gostilničarje in druge, kteri se pehajo 8 prodajo ali s pretakanjem kislii vode ali piva ^ steklenicah itd., naj blagovolijo zamaske od steklenic shranjevati, in jilt potem najkasneje do 31. aprila po-tlfuini&nemu blagajniku, g. Franc Novosetcu v Št. Jernej nefrankovano (loposlati. — Zamaški rabili se ^odo pri požlahtnjevanjn trt, in se bodo mej člane podružnice in tnej nbožneje vinogradnike razdelili. Naj tedaj blagi dobrotniki si ta mali trnd prizadenejo, ker mnogo bodo koristili. Tudi majhne ■nno/.ine ae hvaležno sprejiiiť). Velespoštovanjem tKF^ ktcvi nabite po 50 gld. hektoliter, se dobi pri t?—~> Fran Prijatelju v Tržišči, poÂta Mokronog. Josip Lorber-jeva ivarnazaželezoiWfie,intaaiasl[oje, Î v Žalec u (Sachsenfelti) na Štajerskem, Î vliva iz železa in kuviii vh&Jiteiti zQie.>i, VS0 T predmete za žage, mline in druge potrebe; g iiaiiravljii cele transmisije po najnovejših ' sisteDiili itd, — Posflmo pa ijnjioroča avoje travniške bnmo, katere do sednj v praktiiui ranljivosti iii nizki ceni (iiialK brana stane Shitio 26 gld., velika pa 32 gltl.), še noben izd^Vk te vrste ni prekosil. (1 5-8) .j Î C!' Fran Kovač ï Novera Mestu naznanja si. občinst\u, da je v svoji iiiši otvori) s I. januarjem 1895 restiivracijo „pri PoŠti" s priitieiniiiii sobami za ptujce po jako nizki ceni, in nadalje tudi ravni> tam iï^ iiiosiirijo. ^^ Pri Videni se bode potrudil obi^instvu vstreři z dobro postrežlio in se bo po ilognvoru tndi nieso radovoljno na dom pošiljalo. (5-ii' Franc lírtovif;, inlhinr v lleicli(inbur;;u (Spodnje Šlitjci'sko), isíe v najem (