Izba)« PROSVETA ■wsM '' * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Usued daily eeespt ......... Uredniški in MST South Offlo« of Publication: NIT South Lawndala Am Telephone, Rockwell 4004 leto-tkae xxxxv. Gana listáis January IC. litt, at Um poat-ottu» of March t. im. —— Um Act of CHICAGO. ILL. TOREK. 14. JUUJA (JULY 14). IMS Subscription $4.00 Yearly ŠTEV.-4IUMBER 191 Acceptance Cor mailing at special rate postafe provided for in section 1103, Act of Oct I, 191T, authorised on Juna 4, 191t. Nemške armade začele prodirati proti Moskvi Rusi se morali umakniti iz treh sektorjev dvesto milj dolge fronte ob reki Don. Stalingrad in Rostov v nevarnosti. Sovjeti apelirajo na Veliko Britanijo za ustanovitev druge fronte. Angleške bojne Udje bombardirajo Matruh. Japonci ogražajo dve kitajski pristaniscni mesti Moskva. 14. juL—M o g o č n e sto, a so ga morali zkpustiti po nemške oklopne in mobilne enote so začele prodirati proti Moskvi in Rusija je v največji nevarnosti od oktobra preteklega leta. Sovjetske čete so se morale pod pritiskom nemške oborožene sile umakniti U treh sektorjev dvesto milj dolge fronte ob reki Don. Ti sektorji so pri Voronežu, Bogučaru in Lisičan-sku. Stalingrad, industrijsko središče ob reki Volgi, in Rostov, kjer se odpira pot proti Kavkazu, sta v nevarnosti. Na cestah Vorone-ža divjajo srdite bitke med Rusi in Nemci. Uradni komunike sovjetskega informacijskega biroja priznava, da so se morali Rusi umakniti pred sovražnikom tudi iz sektorja pri Rževu, ki leži 140 milj ae-verozapadno od Moskve. Komunike zanika nemško poročilo, da so naciji ujeli 30,000 ruskih vojakov v tem sektorju. Kairo. 14. jul.—Angleške bojne ladje, ki se doslej niso udeležile operacij, ao bombardirale Matruh, egiptako luko. Bombardiranje je trajalo petnajst minut. Istočaano so angleška bo letala metala bombe na parnike. Eden par ni k, n munieijo, je Ul potopljen. Kairo. Egipt. 13. Jul.—Britaka armada v Egiptu, ojačana s prihodom svežih avstralakih čet, je pognala osiščne oklopne enote deset milj nazaj zapadno pd E1 Alameina in konsolicNrala svoje postojanke v sektorju pri Tel el Eisi. Ujela je čez dva tiaoč italijanskih in nemških vojakov, med temi več častnikov, ter razbila osemnajat osiščnih tankov. Britske mobilne kolone ln topniški oddelki so v akciji na tej fronti. Glavna britaka bojna Črta je sedaj 75 milj zapadno od Aleksandrije, velike mornarične baze, kjer so zbrane enote britske bojne mornarice. Britake in avstralske čete prodirajo naprej na obrežju Sredozemskega morja. V teku prodiranja so razbile in zaplenile več osiščnih motornih vozil. Avstralake napadalne čete so izvršile več uapešnih naskokov na pozicije aovražnika. V zraku se vrše ljute bitke med osiščnimi ter briUkimi in ameriškimi letalci. Ameriški le-talci mečejo bombe na osiščne vojaške koncentracije. Bombardiranje, ki se je pričelo v velikim obsegu pred petimi dnevi, s< nadaljuje. Petnajst nemških bombnikov je bilo sestreljenih v včerajšnji bitki v zraku nad c^iptsko fronto. Uradni komunike pravi, da ao angleški letalci sestrelili deeet Osiščnih bojnih letal, ki ao Pojavila nad Malto, britako otoško trdnjavo na Sredozemskem morju. Roji britskih bojnih letal so bombardirali oaiščne vojaške transporta na tem morju. Moakva. 13. jun.—Tu priznavajo, da ao se Hitlerjeve legije ' Vlile čez reko Don v več krajih v veliki ofenzivi, ki ae Je prišla pred dvema tednoma. Srdi te bitke so v teku pri Voronežu. "kzniškem središču ob progi • kva-Rostov. Sovjetski voja *k» krogi so priznali, da je situa-<«jsi kritična. Nacijske čete se vale po dolin "*> reki Don proti Stelingradu in Kostovu. Stalingrad leti na obeh "tianeh reke Volga, Id spaja centralo Ruaijo a kavkašklmi pokrajinami. Druga nemška armada prodira naprej po obrežju ob Asovskeai morju proti Rostovu Nemci so lani okupirali to uspešni ruski protiofenzivi. Berlin. 13. jul.—Vrhovno poveljstvo pravi, "da se ruske čete stalno umikajo v južnem sektorju vzhodne fronte. Samo v nekaterih krajih so se postavile v bran, toda to ni ustavilo prodiranja naše oborožene sile." Nemški letalci so izvršili več uspešnih napadov na ruske vojaške pozicije ob črti Voronež-Rostov. Kujbišev. Rusija. 13. jul.—Sovjetski vojaški krogi so pozvali Veliko Britanijo, naj takoj ustanovi drugo fronto proti Nemčiji in tako zmanjša pritisk Hitlerjevih legij na ruske armade. Ti so naglaslli, da hrbet Nemčije ni zavarovan na zapadu in da je prišel čas za invazijo Evrope po britskih četah. London. 13. jul.—Angleški letalci so ponovno preleteli Ro-kavski preliv in napadli z bombami nacijske baze v Franciji od Boulogne do Gris Neza. Drugi roji angleških letal so bombardirali Gdanak, luko ob Baltiku, kjer naciji grad« podmornic«. Gdanak je oddaljen 800 milj od A»!mbe so pedale ftidi Mf Flensburg, pristaniščno mesto ob "* ' meji Danske in Nemčije. Čez sto angleških bojnih letal se je ude-ežilo napada na to mesto. Iz Flenaburga in Gdanaka odhaja-; o nemške podmornice na Atlantik, kjer napadajo zavezniške »arnike. > Čungldag. Kitajska. 13. jul.— Japonci ogražajo Wenoov ta Fu-čov, važni prlaUniščni mesti, ki iti ie v kitajskih rokah, pravi danes objavljen uradni komunike. Velika japonska kampanja, ki naj bi rezultimla v okupaciji kitajski^ letalskih oporišč, se pričakuje v provinci Fukien. Ta eži južnovzhodno od kitajskega obrežja ln zapadno od Formoze, aponskega otoka. - Kitajci so priznali, da ao Japonci okupirali T«lngtlen, stra-tegično mesto, ki leži 32 milj ae-verozapadno od Wenčova. Kompanije grmadijo profite Za vsako tono kavčuka dobe $1.50 Waahington. D. C« 13. jul.— Elliot S. Simpson, pravni šveto-valec kongresnega pod odseka, ki preiskuje zadevo kavčuka, je dejal, da so štiri kompanije naredile velike profite v kampanji nabiranja kavčuka, ki je bila zaključena zadnji petek. Te profite so naredile na račun milijonov ameriških državljanov, ki so ae odzvali Rooaeveltovemu apelu ln prispevali star kavčuk v teku kampanje. Simpson je imenoval kompanije. Te so H. Meuhlstein & Co., A. Schulman Inc., Nat E. Ber-zen Inc. in Loewenthal Co. Simpson je rekel, da imajo te kompanije podružnice po vsej Ameriki. Vae so bile imen6vane kot agentlnje vladne Rubber Re-serve Corp., podružnice korpo-raclje za rekonstrukcijo financ. Za nabiranje in sortiranje nabranega kavčuka so dobile od vlade $1.50 za vsako tono kavčuka. "Ameriško ljudstvo hoče vedeti, zakaj so bile te kompanije izbrane kot agentinje Rubber Reserve Corp.", je. rekel Simpson. "Patriotični in lojalni državljani so bili pozvoni, naj prodajo kavčuk za en cent funt vladi Državljani so se velikodušno odftvall, niso pa vedeli, da bodo omenjene kompanije grmadlle o-gromne profite na njihov račun." Italijani razdajali Istanbul, Turčija, 13. jul. -Italijanski bombniki in topniški oddelki so razdejali tri albanske vaai in se tako maščevali za napade na italijanske vojake po albanaklh guerileih. Sem dospelo poročilo pravi, da so guerilci aktivni v več albanskih krajih. Pfatioqitne demon' št raci je v Santiagu 'Santiago, Čile, 13. jul. — Več sto demonstrantov je skušalo razbiti ihod v tukajšnjem gledališču, ki ga je sklicala osišču naklonjena organizacija. Policija je bila pozvana v akcijo proti demonstrantom. Organizacija zagovarja vladno politiko miru in nevtralnoati. Willkie bo udrihal po izolacionietih Chicago, 13. jul.—W e n d e 11 Wilikie, predsedniški kandidat republikanske stranke pri volitvah 1. 1040, Je v razgovoru z re-porterji dejal, da bo skušal iztrebiti izoladoniste Iz svoje stranke. On bo govoril na shodih v volilni kampanji in udrihal po onih, ki bodo kandidirali za kongreanike in senatorje in so bili zagovorniki izolacije do japonskega napada na Pearl Harbor. "Jaz sem za izvolitev ljudi, ki bodo delali za odpravo mednarodnih trgovinskih ovir ln za splošno ekonomsko kooperacijo," je dejal. "Nočem, da bi republikanska stranka prišla pod kontrolo napačnih voditeljev " McNutt urgira mobili taci jo delovne eile Waahington, D. C., 13. jul- -Amerika mora hitro mobilizirati svojo delovno silo — ženske, zamorce in stare delavce doma-čine in tujce, ds zamahi vnel v vojnih industrijah. Je Paul V. McNutt, načelnik nedavno ustanovljene kmillllj» * delovno silo V vojnih industrijah Je bilo ob začetku tega me-iica upoalenih 12*00.000 deUv-cev, toda v prihodnjih mesecih ee mora to število zvišati za pet milijonov. . — - I LAVALOVA VLADA ZAVRNILA AMERIŠKI PREDLOG ' t " Francoehe bojne ladje oetqnejo. v Ale-keandriji PROTEST PROTI OKUPACIJI OTOKA Vichy. Francija. 13. jul.—Vlada Pierra Lavala je zavrnila ameriški predlog glede odhoda sedem franeoakih bojnih ladij, ki se nahajajo v Aleksandriji, egipt-ski luki, v pristanišče Južnoafriške unije ali o)oka Martinika, kjer .naj bi bile pod ameriško zaščito. Somerville Pinkney Tuck, opravnik ameriških poslaniških poslov v Vlchyju, je bil Informiran o zavriiltvl predloga. Laval je ponovil svojo zahtevo, da ladje ostanejo v Aleksandriji, ali pa se pridružijo enotam francoske bojne mornarice, ki se nahajajo v Bizertu, Tunisija, ali onim v TouIonu. On je naglasil, da Francija ni nikdar priznala Angležem pravice glede internacije bojnih ladij v Aleksandriji. Mnenje pre^aduje, da bodo Angleži potopili francoske bojne ladje, Če bodo nemške in italijanske čete udrle v Aleksandri-jo, ali pa jih bodo člani poqadk razbili, če Jih bpdo skušali Angleži odpeljati ajeilo iz luke. Lavalova vlada je uradno ob-aodila okupacijo ¡francoskega otoka Mayotta po angleških četah. Ta otok leži v zalivu Mozanbl-que med. Madagšskaajem ln Južno Afriko, kjer so aktivne Japonske podmornice. Angleži so pred nekaj mcsecl okupirali otok Madagaskar. Dve francoaki bojni ladji, ki sta se nahajali v lukl Dlego Sua-rez, Madagaakar, sta dospeli v Toulon, francosko mornarično bazo. To sta D'IberviUe in Glo rieux. Na svoji poti proti Franciji sta se ustavili v Da kar ju, glavnem mestu francoske Za padne Afrike. Waahin«ton, D. C.. 13. Jul.— Uradniki državnega departmen ta niso hoteli komentirati poročila iz Vtchyja, da Je Lavalova vlada zavrnila ameriški predlog glede odhoda francoskih bojnih ladij iz Aleksandrije v drugo luko pod ameriško protekcijo.l Domače vesti Obiski in poadravl Chicago.—Joyce GorŠe la Cle-velanda je 13. t. m. telefonično z železniške postaje v Chicagu pozdravila uredništvo Proavete, ko je čakala na vlak. Bila je na obisku v Coloradu in vračala ae je v Cleveland.—Milka Kreaa je poslalo pozdrave uredništvu Prosvete na razglednici iz Forest Cityja, Pa. Smrtonosen padec Indianapolis.—Dne 4. julija je >ia posledicah nesrečnega padca umrl Jos. Žnidaršič, star 57 let in rojen v Lukovici pri Studencu, okraj Krško, Bil je samski in v tej naselbini je bil dobro poznan kot "U mali šuštar". Tukaj zapušča le seatričino Julijo 8u-pančič. Nov grob v Idahu Lava Hot Springs, Idaho.— Dne 4. t. m. je umrla Terezija Štrucelj, stara 56 let in rojena v Prihovi pri Rečici na Spodnjem Štajerskem. Bolehala Je dolgo vrsto let. Pokopana je bi la 7. julija v Pocatellu, Idaho. Naciji groze sorodnikom beguncev New York, 13, jul. — NaciJ-ski oblastniki v Parizu so zapre-till, da bodo ustrelili vse moške sorodnike, med temi bratrance ln avake, vseh francoskih beguncev, če su slednji ne bodo podali v prihodnjih desetih dneh. Žen' ske surodnice beguncev bodo poslane v delavska taborišča na prisilno delo, otroci pa v poaebne zavode. Norveški mornarji bodo operirali evoje brodovje London, 13. jul. — Mornarji in častniki norveške bojne mornarice, ki zdaj služIjo pri mešanih enotah britako-norveške mornarice, bodo kmalu imeli svoje laatno brodovje. To bodo tvorili motorni torpedni čolni, ki bodo napadali oaiščne konvoje 4 Rokavskem prelivu in drugih evropskih vodah. Evakuacija civilistov iz Alekeandrije Kairo, Egipt, 13. jul. — Abdel Haasouna, novi vojaški governer, je odrpdil evakuacijo civilistov iz Aleksandrije, mornarične baze, kjer so zbrane angleške bojne ladje. Čez 14,000 ljudi Je že zapustilo mesto, Četniška armada v ofenzivi proti osišču 0 J V 4 f/fi •"II Poljaki ubili šefa gestapovcev Rusi zalagajo poljske rebele z orožjem London. 13. Jul.-PolJska vlada v izgnanstvu poroča, da je bil Erich (Aittert, načelnik Geatapa, nacijake tajne p^cije v dlstrlk-tu Lublnu, ubit v bitki med nemškimi napadalnimi oddelki ta poljskimi guerilci, katerim je poveljeval neki ruski častnik. Poljski vojni ujetniki, ki ao pobegnili iz Nemčije in ae vrnili na Poljsko, ao ae udeležili bitke. Londonaka radiopoataja ja prej poročala, "da je Guttart umrl v zagonetnih okolščinah." On je bil anan kot "mali rabelj", ker Je dal uatreliti povprečno ducat Poljakov dnevno v svojem diatrlktu. Poročila iz podtalnih virov pravijo, da poljakl guerilci operirajo v Lubllnu in Zanoacu in da Jim ruaki padalci dovažajo orožje. Ruaki padalci ao se nedavne spustili na tla na poae-•tvu grofa Adama Zamojskega, kjer Je ujetniško taborišče. V tem ae nahaja okrog triato ruskih vojnih ujetnikov. Padalci ao razorožili nemške vojaške strešnike ln lapuatill ruake ujetnike, ki ao ae potem pridružili upornikom. SledniL ki ae start vajo.* «nadevih, dobivajo * orožje ill strelivo od Rueov. Na tiaote Poljakov ao naciji aretirali in ae s tem maščevali sa dejanja guerllcev, ki napadajo nemška vojake. Predstavnik poljske vlade je dejal, "dia Je Poljaka postala dežela strahote Evropi." r ' *— Borba Indije za neodvisnost Nacionalistična stranka odobrila Gandhijev program New Delhi. Indija. 13. jul.— Kksekutivni odbor Vaeindijake-ga kongresa, stranke nacionalistov, je na atfoji konferenci v Wardhu, ki ae Je pričela zadnjo aredo, odobril program Mohan-m K. Oendhija glede masnega gibanja ^roti Veliki Briteniji, da slednje takoj podeli neodvisnost Indiji. Gibanje ima značaj moralnega pritiska. Gandhi, vodja Indijskih milijonov, k- ponovno trlumflml. Zdravniki bo ga zadnji teden opozorili, naj čuva svoje zdravje in počiva, toda on jih ni poslušal. Gandhi Je star 72 let. Krogi, ki imajo stik« s ekaeku-tivnlm odborom Vselndijskega kongresa, ao izjavili, da Je bil Gandhijev program sprejet kliub opoziciji s strani nekaterih članov tega odbora. Na njegov») stran se Je postavil Jawarharlal Nehru, vedja levega krila kon-greaa. Slednji Je naznanil, da program, odobreH ne konferenci, ne bo ovire! vojnih naporov zdrušenlh narodov. Diskusija o izvajanju progrs me, da l*0f)a dobi neodvienost. se bo obnovile ne kun venci JI Vselndijskega kongresa, ki se prične v Bomba Ju v avgustu «/ * t Posadke hrvaških veta-ie v pri Zagrebu obkrožene BITKE PRI TRSTU IN REKI latanbul. Turčija. 13. jul.-Ju-goalovanska četniška armada, 250,000 mož, kateri poveljuje general Draža Mihajlovlč, ja zače- . la veliko ofenzivo proti oaiščnim armadam v srbskih hribih, na Hrvaškem ln Primorskem. -Ta armada je bila vržena v bitke proti nemškim, italljanakim, bolgarskim in ograkim divizijam v zadnjih dneh junija. Neki potnik, ki je prišel v Tur-čijo, je povedal, da ae četniška armada 10,000 mož bori proti petkrat večji oaiščnl oboroženi sili na Hrvatakem. Četniki ao obkrožili hrvatake vstaše pri Banja Luki, 00 milj Južnovahod-no od Zagreba, in pri Sanksimo- „ stu, 28 milj zapadno od Banje Luke. Vstašem so priakočila na pomoč osiščne bojna letala. Mlhajlovlčevi četniki so odbili osiščne napade na svoje pozicija v hribih Boane in Hercegovina in prizadjali težge izgube aovraž-nlku. Tri italijanske dtvliije, ena bolgarska, Izbrane Hitlerjeve napadalna čete ter več oklopnih enot je lavojevanih v bitkah 9 četniki. Jugoslovanski uradni krogi v Iatanbulu pravijo, ds oal-šče ni zavaalo niti ene važne točke v akciji proti četnikom. &*i|i čelnllki oddelki 90 invadí rs 11 Primorsko, kjer zdaj ne-padajo italijanske voješke posadke. Bitke med četniki ln ita-lijanakimi vojaki ao v teku v bližini TrsU in Reke. Iz poročil je raividno, da Ml-liajlovičeva armada operira proti oaiščnl okupacijaki armadi v dveh grupah. Ena 9e bori proti tej armadi v hribih Južne Srbije, druga pa napada oaiščne komunikacijske zveze na aeveru. Cilj četniška strategije je povzročitev najvvčje škode v napadih na osiščne zalagalne črte, ki vodijo do Jedranakega ln Egejskega morja. Po teh črteh dobiva osiščne armada v Egiptu, kateri poveliuje feldmaršal Erwin Rommel, orožje, strelivo ln drugi bojni material. Kanada odobrila nastanitev ameriških ¿et J Ottewe. ¿Cenada, 13. Jul. — Vlada je ddobrtia nastanitev e meriških čet na kanedekem o-lju. Uradno poročilo pravi Obravnava proti saboterjem Obsodba bo morda izrečena ta teden Waaklngton. D. C* 13. Jul. — Zagovorniki osmih nemških sabo terje v, katere le imenovala vlada, bodo pozvali več prič, da pobijejo Izpovedi obrežnih attaž-nlkov, federalnih detektivov in drugih, da so se Nemci izkrcali na ameriškem obrežju, da poženejo v zrak ameriške toverne. Saboterjl bodo dobili priliko do zagovora na tajni obravnavi, ki vrši pred vojnim sodiščem. Ako bodo spoznani ta krive, bodo najbrže obsojeni v smrt. Obravnava bo trajala še več dni, preden sodišče izreče obsodbo Is sudne dvorane prihajajo le pičle informaeije o pouku obravnave. Elmer Daviš, 1 direktor Informacijskega urade, Je Uvojeval delno zmago a pri-tlakom na sodišče, naj objavi de-Ujle o poteku obravnave. Gen» ral Frank R McCov, predsednik sodišča, je nasnanll. da bode re-porterji dobili dve poročili dnev-no o procesu. Pričakuje ae. da bo ložiUlJatve zaključilo slučaj a svoje štreni da Je korek v soglasju a provUi- jutn Zagovorniki obtožencev Jami nedavno sklenjenega dog^ I bodo potem predložili evidence vora med Kanado in Ameriko I v prilog saboterjem, če jo imeje. PROSVETA . THE ENLIGHTENMENT OLAS ILO Uf LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE of ud published by Uma» National aa Zdruiaoe dršave (laven Chica««) le aa lala. S3.S0 sa pol Uta. IIS «a ¿airt lata» «a < 1740 aa ocio lato.NS3.7ft u pol letai sa iaosemstvo M OS. mgm ratest for tbc Vallad Stales (except Mr roar, Chicago aatf Cicero 97JS po» »8 oo por fee*, of laso» po doflOToru-—«Rokopisi dopisov la^ ¿laatoev sa no vračajo. Rokopisi lUcten» vsebina (trtica, ------ ■ pMStl itd.) sa vrnejo poáil|atel)u la v slučaju. at |t ptootu Advertís Ine rales oa a«r.ame«U.--Mamiecrlpls of articles will not ba retumad. Other plays. pceais. etc.. wUl be returned la by sell "---* Naslov aa vsa. kar lasa silk s lislosai PROSVETA ItST ftO So. Lawndala Ave. Chicar MEMBER OF THE FEDERATED PREM Glasovi iz naselbin V >13S Glas matere * Sacraasenio, Cal—Kmalu bo dve leti, odkar živim v tem mestu. V tem času se je marsikaj spremenilo, bodisi pri društvih, v privatnem življenju ali nt sploino. Kar se tiče bivše SSPZ, je pristala v združenje s SNPJ. Od naše družine je pet članov pri društvu 54», ki ima precejšnje število članov in tudi je napredno. Tu in tam priredijo kako veselico v korist društva tli kaj drugegt. Zadnja veteliet je bilt v korist Rdečemu križu. Udeležile sem se le enkrat, toda sem bila lepo sprejeta med tuksjšnji-mi člani. Priznanje gre mltdi predsednici Mary Kruz, tu rojeni, toda izvrstno vodi seje v sK>- rabila sem priliko in jih vprašt-lt, zakaj naše fante pošiljajo tako daleč od doma. Odgovor dobim, da so pri tem. bol je učijo, sam pa je pripomnil, da bi bil tudi on rajši v topli Floridi Ni vselej tako kakor mi hočemo. Povedal je prav. Takrat so ravno Japonci zasegli Singapor in bili so zelo strogi povsod. To govoril mi je, da ne potrebuje deeetletij, je pa pridno kolektal ničesar, marveč je vesel, ker zá rUsi tem ga prišla tako daleč obiskat in dt je to njegov ntjlepši rojstni dtn, kar se jih spominjt. Priznal je, da je domotožen in solze sem opazila na njegovem licu, kakor tudi moje ni bilo brez njih. Trenutno tem mislila na čase, ki so bili in kje bomo ob prihodnjem rojstnem dnevu. Tolažila sem ga, naj bo pogumen in pripravljen na vse, kar pride. Tako jih tudi Um učijo. Kakor sem že zapisala, slabi časi se ne pozabijo. In tako tudi mgtere ne bomo pozabile tistega dneva, ko so odhajali nežna no kam. Vse te bridke izkušnje na Datum v oklepaju na primer (July 31, 1»4I). ,pol*g ^iega imen* venskem in hrvaškem jeziku, naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono-' - vita jo pravočasno, ds se vam list ne ustavi Človek se dostikrtt spomni nt pretekle čase in bivšo SSPZ. Bilo je I. julija 1917, ko smo ustanovili društvo M7 v Grass Vtl-leyju, Cal Torej je preteklo 25 Tedenski pomenki i^tninii Četrti iulii ie bil na domtči fronti dtn dela, miru ln I let in tmo te z veseljem sestsli. tišine^^Listi so dragega dne pisali, da tako mirnega in tihega Ni pa vselej tako kakor mi žell-pM^ika neodvisnosti le ne pomni zgodovina Združenih držav, mo, ker Tt^mesLrdVoma pa je bilo precej "ropota" ns bojni fronti Ame- društvu 147 bivše SSPJ izgubili rlški vdike pokaUci (bombe) so bile n. delu na Holandskem. v tem času pet ^novnih čla-kl« so rušile nacijska gnezda in bile so na delu na Aleutaklh oto- nov, ln sicer Willlama J t Me t, kje^so potopile japonske rušilce in užgtle četrtega. Tlkol^DfflS, ^KoU^a, je prav! tem opazila Uidi na častniku, ki se zde človeku kot bi padle z ne-je nemirno korakal po sobi Tu- bt in nas hočejo uničiti, toda di jaz sem nestrpno čakala tisto sčasoma se tudi naša tužnost dolgo uro, se ozirala skozi okno ublaži. Vsi želimo le to, da bi se in opazovala trume vojakov pri zdravi vrnili, dasi vemo, da ni-vežbanju. . majo vsi te srečne številke. Vsi Končno le pride moj sin Eddie želimo ljubi mir in da bi bil so-in šla sva ven. Bil je zelo vesel vražnik kmalu premagan, in oba hkrati sva se pozdravila. Poročati še želim, da nas je Prost je bil do 11. ure zvečer, med tem časom, ko to pišem Sus naju je zapeljal v Tacomo presenetil Eddie s svojim obis-n Um svs si v materinskem je- kom. Bil je premeščen v Minter ziku povedala najine želje—on Field, 12 milj qd Bakersfielda obro govori slovensko. Ta dan Cal. Torej je zdaj bližje nas, a bo nama ohranjen v spominu in za koliko časa? Kako z vese- a nihče ne ukrade. Rekel je,lijem je zopet prestopil hišni j i a ima dva slovenska tovariša, I in ravno za moj rojstni dan ti so skupaj v šotoru in se kaj veseljem smo se zopet skupa; malega slovensko pogovore, ka- pogovorili to in ono. Opazila dar so ssmi. Čas nama je hitro sem, da je bolj zadovoljen kakor potekal in moral se je vrniti k prvotno. Človek se vsemu pri-svojemu oddelku. vadi, tajco tudi vojaškemu sta- Ob tej priliki sem se odpeljala nu. Le vročina je v Bakersfiel proti Seattlu v Renton, ki je 45 du neznosna. Pozimi je bil po-milj od Tacome. Renton je ma- slan v mrzle kraje, zdaj pa zlo- cha. Torej poteklo je že 25 let, ali žalostni in veseli časi se ne poza- Mehika kooperira. Gerhard Wilhelm Kunze, namestnik cltsneaa Frltza Kuhna, "flrarja" nemških nacijev v Združenih, s kijev New Yorku zaprt zaradi tatvine, Je nedavno P0-N°Judi f^^n^l begnilv Mehiko in je od Um dtjtl navodila svojim nscijskim kskšnim veseljem smo pnčeU aI m na tej strani reke Grande Kunze je mislil, ds je v Me- jsis; društvo, ki ¿bilo malo po ffiTÄ kakor . bill Umksj n. vsrnem nemški ssboterjl ^^^ £ zs čsss prve svetovne vojne. 1 v Ps se je zmotil Kunze in ker se Je grdo zmotil—je denes v ze-poru v New Yorku, kjer čaka na sodnijsko obrsvnevo kot kršiUlj antišpionažnega zakona. Mehika danes tesno koopsrirs t Združenimi državami Mehika nima bojnega brodovja, katero bi pomagalo pri poUpljanJu nemških podmornic, ima pa dobre detajl-, . 1H . n tive, ki so Kunzejs prijeli in g. brž posl.ll čez mejo y Zdražene|*J^ države. Zdaj so pridno ns lovu ns osUle nscifašistc. Brsvo, camerados Mexicanos! e c e . Hitlerjeve letošnje ofenzive za kavktško olje je zdtj v teku. Hitler pt strašno plačuje. Zt vsak korak, ki ga Stori v Rusiji, plača koUisalno ceno v svojih ljudeh ln me ter tal u. Sebastopol sam gt je sUl čez 300.000 Nemcev. Tode monttrum Hitler se ne zmeni za ceno ln meče ntdtljnje itotlsočo Nemcev, iUlijanov.l j^jj* ™ ^ ^'"'je" takrat tež-Madžarov. Rumuncev, Bolgarov Slc,vakov, Sptncev itd v fcelo L ^ £ j i ksttt ja selo daleč. Kmalu nam je plaal, da bo premeščen, toda ni vedel kam—bliž-Golo junaštvo in spretno vodstvo danes ne odločujeU. Če ni j9 ali še bolj dtleč. OdloČile tem 17 ob na tleh premoči v železu, če nI premoči v zraku—Je ztmtn vsako junaštvo posameznih vojtkov in vbtkt še Uko velika "kunitnottN v visokih gUvth. Vojnt se dtnes vrši v gltvnem s mašlnami, ne z ljudmi. Zmtgtl bo oni, ki ima več mtšin ln bolje mtšlne. Amerika Ima že dtnet več mtšin (leUl, Unkov, topov) kot Hitler, nesreče pt Je, ker Jih ne more blltkovlto potUvltl tja. kjer jih I sobo v hotelu, drugo Jutro pt najbolj manjka. Ampak počakajte mtlo. .. | butom v McChord Fleld. But te tsm vhodu ob Če sodimo po dopisih v slovenskih čssopislh v Ameriki, je dtnes| url. Izttopim ln Pr|d* med ntmi komtj dvajset odstotkov rojakov, ki te reeno zavedajo ~~ strašnega položaje, v katerem se nahaja naša tUrt domovint ztd te, dt gt obiščem. In ret se februarja odpeljem zjutrtj 10. url in drugi dtn ob dveh popoldne sem dospelt v Tacomo Wath. Najprvo tem ti poiskala ki me vprtšt, kaj želim. Sitno ml jé bilo, ker nisem ImeU na« je brezbrižnih . . "ts ututl" ... To pojtsnjuje. zakaj naš pomožni skltd leze Uko početi ntprej. Kakor po ntvtdi—večint se bo zdramiU šele Ukrtt, ko bo pro-| kasno. . . • • e prag in. Z klu. Vojtkl to bUl prijazni. njih petnajst mesecev, OtUlih 80 odstotkov smerišklh Slovencev slove. Ker je bilo mrzlo, me povabi v ttrtžnlco, kjer sU blU dvt vojaka-stražnlka ln poročnik. Povem moje ln tlnovo ime ln h ketoremu oddelku tpada. Te-lefonlčno pokliče predatojnlka ln K tej neodpustni apatičnosti pomagajo tudi nekeUrt naši dopis-1 vte dobro uredi, tli čtkatl Sem mkl Na primer Tone Zomlk, ki piše, da ljudje "hočejo Imeti črno morale dobro uro. Zeblo m* sina belem, predno bodo kaj dali" Črno nt belem t kom ln čemu?|cer nI, ktjtl aokurtllkotv Zaradi enega kvodra ali dolarja miloščine? ... e e e Kitajska je 7. julija slavila turobno ln hkrati tUvno petletnico. Pet let je preteklo, odkar ao japonakl mlltUrlatl ntvtllll nt kltaj- ako ozemlje. To svojo roparsko vojno nt KlUjtkem to jtpontki razbojniki krstili za "incident," kateregt pt še denee nI konec. Japonaki napadalci, ki ao imeli leUlt, tanke, velike topove ln sploh vse moderno orožje, so mislili, dt bo "incident** končen v nekaj meeecth—pa so se nrrnantko zmotili. Po dolgih petih letih so Japonci še vedno le na kltajaklh obrežjih ln v tem čatu to izgubili čez milijon mož. KiUjct, ki te brtnljo Uko rekoč s golimi rokami, so izgubili veliko več. ampak nJim ae velikt isgubt mtlo pozna. KiUjaka šteje domalt 500 milijonov ljudi. . Živali Kl-Ujel! e e e Najvažnejše je to. da zmaga drmokffccljt nt vsej črti ZmtgovlU demokracija se lahko utrdi, razširi ln poglobi Kader St- to Zgodi, bodo krsljl kolikor jih Je še na svetu, brez pomena Anglija una krtlja, ki pa nima nobene besede pri vladtnju Prtvi vladar na Angleškem je predsednik vlade (danet Churchill), a le toliko časa, dokler mu dovoli parlament. Delajmo za demokracijo vselej ln povsod!— • • • s V Ameriki je še mnogo fašistov domačega porekla, kl to dtnes naši največji sovrstniki če bi bilo po njihovem, ne bi danes več Prusvets izhajala, ne bi izhtjtl ProleUrec ln ne bi več Izhajal noben tujejezičnt list, kl zagovarja demokracijo. Razmlšljajmo 0 tsm! o t prijazno in čisto mesto in vroče. Um Je več ntših rojakov. Želela Pa tudi tukaj ni brez vročine, sem obiskati družino Konšak, s toda za praznike nam je pihal katerimi smo. bili skupaj v Sub- še precej hladen veter, ampak etu, Wyo., pred 30 leti. Z vese- Ue hitro menja. Vse hitro mine. jem smo se sestali, Se li bomo Vse, kar človek rad ima, napo-zopet čez 30 let? Ofca$U še čvr- sled izgubi in osUne le otožna sta, tsko tudi družina Fink, s misel nanje. Pravijo, da se mi-katero smo bili skupaj v Grass sli včasih preneso, ako so dovolj Valley ju pred 10 leti Mrs. Fink močne, e dobra šoferka in sta me pelja- Dne 13. julija mine dve leti, na vožnjo po tamkajšnji pri- odkar je umrl naš oče Jn mož. jazni dkolici. V Enumclawu,|Blag in trajen mu spomin! cjer so tudi paši rojaki, je več kmetijstva. Tudi v Black Dia-mondu so naši ljudje; Um so So to dobro imeli nt pUatlku stari premogflfovi in Um je bilo • Grose Ksnsssr-Ker pošiljam pred leti vel naših rojakov. Kra- nekaj naročnine, bom še pove-sen pogled Je bil na, |joro Rainier dal, kako smo se imeli na dan in tudi v dolinah še sneg. Sicer ameriške neodvisnosti na pikni-mi je vsa okolica nudila krasen ku mladinskega krožka SNPJ razgled. ' na Sterletovi fermi, ki je res ide- Zelim se vsem skupaj zahva- alen prostor za poletne izlete, iti, posebno pa mr. in mrs. Pau- Zgodilo se je tako kot je prero-ini Fink, ki me je razveselila koval oglaševalec piknika, to je, na mojem neveselem potovanju, I da je čas deževnih dni za nami. Uko da sem trenutno pozabila Kot nalašč je bil lep, še precej na čase, v katerih se nahajamo, topel dan, da je človeka kar vle-Hvala tudi mr. in mrs. Podpeč- klo med prijatelje v hladno sen-nik za vso postrežbo, kakor tudi co. Ker je plkniški prostor obe-njlh nečakinji ln možu, ki sta nem pašnik, je Sterletov bik s me zapeljala nazaj v Tacomo svojo kravjo družino od blizu oziroma v McChord, kjer smo zvedavo ogledoval našo pisano zopet obiskali Eddieja in se po- družbo piknikarjev, toda do ka-tem vsi skupaj odpeljali v T*- kegs hujšega incidenU ni prišlo, como, kjer so mi rtzktztU me-1 Poleg mUdine je bilo nt pik-sto, kl je precej veliko in s krtt- niku tudi lepo število drugega nlmi parki. 0)3 tej priliki se je občinstva. In tem gre priznanje z njimi seznanil moj sin ln jih je za dober napredek mladinskega potem še parkrtt obisktl. Vsem krožka. Občinstvo se vedno šte-vtm prisrčna hvala, ker tte mu vilno odzove, kadar ima mladin-veliko nadomestili dom. I ski krožek svojo zabavo ali pro- In od pričetka je vojel dolg čas po domu. Kdor pravi, v mladini je bodočnost jednote da je povsod doma, kjer se do- Poleg drugih smo na pikniku bro ima, se moti tli pt nimt tr- videli sUro korenino pa večnega ca. Naši sinovi se tolažijo s tem, odbornika raznih društev Marti da jim večkrat pišemo. Nekate-1 na OberŽana ln sina Iz Minerala, rim se bolj toži po domu, dru- Dati je U ntselblna precej odda-glm manj; s katerimi tem jaz ijena, prav na južnem koncu nt-govorllt, se Jim večlnomt toži ših naselbin, Martin nikoli ne po domu. zamudi nobene naše priredbe. Moj sin je bil zelo vesel, da On je prsvi tip sktivnega in tva bila vsaj toliko čast tkuptj, energlčnege člena, ln to rtvno ns njegov 22. rojstni Kari Dergtn, večni Ujnik dru dtn 22. februarja. VpraštU sem štva 85 SNPJ v Breezy Hillu, ki gt, kaj želi Imeti za darilo. Od-1 je bolj tUbega zdrtvjt že več ruski vojni relif. On veruje, dt vfca hvala in simpatije dö de-avske Rusije ne bodo rešile na-roda pred Hitlerjevo mofilno mašino, pač pa je treba dolarjev, mnogo dolarjev, da se kupi vse potrebno, v prvi vrsti zdravniških potrebščin. Ko tem te pred detetimi leti usUvil pri njem ns sgiUciji za Prosveto, mi je kazal lepo zbirko slik in leso zov lastnega izdelka. Kako to stvarjo zdaj, mi ni znano. Drugtče je pa Kari še precej fejst fant, čersvno je bližje 70 kot 60 let. Odločnost do življenje ne upogne može, čeprav že dolgo boleha. Tudi "Big IVmy" iz tolnčne Californije je imel svojega zastopnika na pikniku. Saj pravim, če sam ne more priti, pa pošlje koga drugega. Zastopal ga je njegov mlajši tin, ki je bil nt poti s 15-dnevnegs dopu sU nazaj k vojakom v Arkansas UsUvil se je s svojo teto mrs Teršinar, ki je sestra Tonetove žene. Mlajši "Big Tony" je prinesel pozdrave vsem piknikar-jem in mnogo uspeha mladinskemu krožku. Hvala, Tone! Mnogo sreče in zdravja, posebno pa tvoji soprogi, ki ga gotovo potrebuje. Mlajši Tomšič je korenjak in zelo družaben—prav U ko kot njegov oče. Če bo Stric Sam imel take vojake, bo zmaga gotova. Želimo mu srečno vrni tev k družini v Oakland, Cal. Tako smo se pozno v noč ob žabjem koncertu v bližnjem potočku, ki sedaj še ni suh, razšli v upanju, da se zopet kmalu vidimo na kakem pikniku. John fthiilar, 206. JtcksoevUls. ris. pe Islrcaaju s podtsonlce. V* ssboterjl so MR aretirani Še nekoliko "prsnjs" Cleveland. O.—Ker me je br Ltngerholc proglasil za uradnega SUlinevega "prtlca", je pač najbolje, da nadaljujem s svojim poslom. Pranje človeka, zid sti "rdečega papeža", je seveda bolj delikatna zadeva kot pa pra nje "štumfov", kajti lahko primeri, da mu odrgneš kožo in potem nastopijo komplikacije Toda vsa znamenja kažejo, ima moj klijent Jože silno trdo kožo, mustače pa kot pujskove Ščetine. Zato ne bo s te strani nikake nevarnosti . <. / Pa šalo na stran, dasi je v teh kritičnih časih zelo potrebna. Langerholcev odgovor v Prosve-ti me je navzlic svoji obširnosti le deloma zadovoljil, zato mu bom ponovno skušal ugovarjati. John je že v prvem odstavku svojega dopisa v protislovju, kjer pravi: "Dasi sem v kritiki Česno-vega članka "Mi in Rusija" pou darjal, da spoštujem rusko ljudstvo (obsojam le SUlina in njegove ptjdaše), sem od njega dobil očitek, da je to—stara pogreta fraza. EnosUvno me je pri-štel k sovražnikom sovjetov in dt sem poln predsodkov." Hm. Kdo pa so vendtr sovjeti, John? Ali ni to vltda Stalina in njegovih "pajdašev"? Torej si nehote zmetal vlado in ljudstvo v en lonec. Čudnt logika, kaj?' I Politični ustroj sovjeUke Rusije mi je vsaj toliko znan kot Langerholcu, ktjtl jtz imam to čudno lastnost, da čitam poleg ntsprotnih tudi sovjetom naklonjene publikacije (ne komuni stične). Langerholcevo filozofiranje o dikUturah ni ilovo. Svoj-stva in metode so pri vseh enake —to je, da nobena ne trpi opozi cije, sicer bi ne bila več diktttu-rt, temveč demokrtcijt. Toda vpraštnje nastane, kdo izvaja to dikUturo in v koliko je potrebne. So ljudje, ki mitlijo, da je bila rutkt diktatura potrebna in sicer iz več razlogov. Prvič vsled opozicije kulskov, cari stov, kapiUlistov in intervencije zuntnjih "demokratičnih" držav. Drugič vsled opozicije Trocklje-vih pristašev, kl so s stboUžo važnih tovarn, železnic, rudnikov, elektrarn itd. ovirali Indu-strislizacijo države. Ntjnevtr-nejši so bili slednji, ker so imeli odgovorne vltdne pozicije. Večint izmed njih je bile "likvidirana", tli če hoče! postreljena, dočim se je njih gUvtr Trocki še dolgo potikal po svetu, dokler tudi njegt ni zadeU isU utodt. Mi smo Ukrtt obtojtli U per-tokucije. Zdele to te ntm pre-drattične. Bili tmo mnenja, dt bi sovjeti brez škode lahko izpremenili amrtne kazni v dosmrtno Ječo, toda vladni argument je bil da ima Trocki preveč pristašev in bi te Uhko zgodilo. dt bi nekegt lepega dno osvobodili njih vodiUlje. Tods t>odi že temu tako ali drugače resnica je, da bi skupna opo^ cija napravila iz Rusije verigo vazalnih držav zt tuje interes^ če bi imela proete roke ali če ho^ • češ—demokracijo. Rusko lJU(j. stvo je preveč trpelo pri rekon. strukciji svoje dežele, da bi kaj takega dopustilo. * Nt drugi strani je pa Hitlerje, vt in Mussolinijevn diktatura, ki Jo je nehote financiral medna-odni kapiUl, in tker vsled bo-azni prod radikalci. Ko je bila Nemčiji na krmilu republi. kanska vlada, ji je U kapital sta-vil na pot vsakojake zapreke. "Demokratični" zavezniki so ji pri vsakem koraku grozili z in-erveneijo. Toda, ko je prišel na krmilo Hitler, je pljunil na ver-sajsko pogodbo in glej čudo->ojeviti zavezniki so se trepeta-e skrili pod mizo in prilezli na dan šele, ko jih je Hifter zbezal ven s svojo sabljo. Hitler-Mussolinijeva diktatura ; e še vedno naklonjena kapitalistom. Od profitov nima delav-stvo drugega kot drobtine. 0 socialnih zaščitah, unijah in počitnicah ni niti govora. Nemški ar-madni generali so izključno sami aristokrati, dočim imajo v Rusiji te pozicije—kmečki in delavski sinovi. Pa kaj bi našteval razliko, ko jo vidi vsak slepec. Glede komunistične taktike izven Rusije se pa z Langerholcem docela strinjam, kar sem že trdil v prejšnjem dopisu. Medtem ko so ruski komunisti delali in gradili, so inozemski filozofirali in razbijali predvsem socialistične organizacije. To je greh, ki se je že marsikje maščeval nad njimi. V silnem protislovju so zlasti ameriški komunisti, ki neprestano menjajo svojo taktiko. Ako dobivajo tozadevna navodila naravnost iz Moskve, tedaj je SUlin slab poznavalec ameriškega "melting poU". V Nemčiji so streljali kozle oboji, socialisti in komunisti. Ker so ob času predsedniških volitev kontrolirali socialisti več glasov kot komunisti, je bilo pričakovati, da se bodo zedinili za socialističnega kandidata, toda trmasti komunisti so po navodilih iz Moskve vztrajali pri svo-jem. In ker so socialisti verjeli V "manjše zlo'\ so končno podprli mesarja Hindenburga, ki je potem ugladil pot Hitlerju bi t tem uničil najmočnejšo delavsko gibanje na svetu. ' • Glede Davisove knjige "Mission to Moscow" ima Langer-hole naivno mnenje. On trdi, "da je bila spisana Uko kot so želeli v nekaterih krogih." V katerih krogih so pa želeli to, John? Pa menda ne v washingtonskih! Če j je temu Uko, potem imamo pl komunizem že tudi v Ameriki. Otročje je tudi mnenje, da ni bil I avtor vešč ruščine. Ako se Johni potrudi prečitati to knjigo, tedaj bo pronašel, da to bili na dotic-nih obravnavah zattoptni poleg < Davita tudi drugi inozemski ju- j risti, izmed katerih jih je vec obvladalo ruščino. Sicer je p» j to stranskega pomena, kajti tolmačev tudi v Rusiji ne manjka. Vse, kar Langerholc dalje omenja glede moakovskih obravnav, je posneto iz smeriškega kapitalističnega časopisje in deloma U Prosvete in New Lesdra. Nasprotniki sovjetov so se tiste čase kar kotali m^d teboj, kdo bolj legal ln očrnil državnega pravdnika Višintkyjt (ki ni bi likvidiran kot trdi John, temvei Je tvtnzlrtl do pomožnega ko-misarja zunanjih zadev) in tajno policijo. Podtikali so jim raj-ne "copemije" in mučenjs, toda glej: obtojenci to prišli na rtvntvo brez vttke bunke « brez steklenih oči, ntvzlic trma dt so jih "ptntli". Obsojenci (Daljo na I. strsnl.) Pred dvajsetimi leti "j .J predlo* (Iz Prosvete, 14. julijs 192» Domete veeit V CarlinviUj IU., se je ubil pri avtni vd^ 19-letni Fr. Tomšič. DeUvtko votli Pn'i>^ni Htrdlng svetuje rudarjem lastnikom rovov, naj svoj tpor razsodišču Inoeemetvo. Kriz« v Nefl je vedno večje; vlada^ repu» obupno proti zt pomoč Sov letaka Rusija. RuskS legscijs v Haagu Je ponudil** tantnim in nevtralnim dri*~ velike koncesije ze gradnjo vih železnic v Rusiji TOREK, 14- JULIJA Vesti iz podjarmljene stare domovine U nacijskih to drugih Tirov •Frankfurter Zeitung" prinaša članek z naslovom Spodnja Štajerska, v katerem med drugim piše: Kdor potuje it Grad ca v Maribor ob Dravi, še lahko vidi sledove vojne in Spodnja Štajerska je kakor južna Kranjska v resnici še vedno okupirano ozemlje. Dežela spada pod jurisdikcijo načelnika civilne u-prave okupacijskih oblasti v Spodnji Štajerski. Vendar za potovanje čez mejo ni več nobenih ovir. Mnogo stvari je še, ki jih je treba reorganizirati; tu ie vedno vlada prehodno stanje. Tako kot v Kranjski se tudi v Južni Štajerski organizira gospodarstvo in prehrana. Priključevanje Spodnje Štajerske v gospodarsko skupnost Rajha je v mnogočem napredovalo. Po novih uradih za gospodarstvo in prehrano so nastavljeni uradniki, katerih materinski jezik je nemščina. Trije uradi urejajo plače in pod njihovo upravo so v tem oziru Maribor, Celje, Ptuj in Brežice in druga mesta. Plačevanje dolgov je kmetom olaj-iano s tem, da je bil uveden nov denar, reichsmarka, in s tem, da bo bile dvignjene cene. Začelo ie je z deli za izboljšanje zemljišča v Ptuju. Za dobivanje tlektrične struje se bo v bodoče uporabila reka Drava in obsto-a upanje, da se bo na ta način »ridobivalo dva in pol milijona [ilovatov. a "Havas" iz Beograda: Vlada ie odobrila Narodni banki v Srbiji kovanje novega denarja po pol dinarja, en dinar in dva di-larja. Ta drobiž, ki je iz cinka, I» zamenjal bivši jugoslovanski ¡rebrni in bakreni drobiž, ki ga Mo vzeli iz prometa. Novega irobiža bodo skovali za 00 milijonov dinarjev. so bili vsi biti. Štirje komunisti u- "Pester Lloyd": Nedavno so se začele mednarodne konference za likvidacijo jugoslovanskih državnih denarnih zavodov. Najvažnejša naloga je rzpostavitev ravnotežja in raz-lelba premoženja med razne tiave. Problem je zlasti težak lede Privilegirane agrarne ban-k in Hipotekarne banke kra-evine Jugoslavije, katerih de-vnost se je raztezala na vse 'zemlje bivše Jugoslavije. Mad-arska vlada je kmalu po oku-sciji jugoslovanskih predelov južni Madžarski podpisala vse Dveznosti bivše poštne hranil-ice kraljevine Jugoslavije. Di-ekcija podružnice državne Hi-otekarne banke v Novem Sali je pod nadzorstvom direktor-novosadke podružnice Nacio-alnega kreditnega zavoda, po-e Agrarne banke pa je prevzel reditni zavod za zemljišča, adžarska je v relativno bolj-m položaju, ker ima kopije 11-»n Hipotekarne banke, katerih hivi so bili uničeni pri bom-irdiranju Belgrada, vsaj v ko-tor »e te listine nanašajo na adžarska posestva. » "Neues Wiener Tagblatt": Hr-toki poslanik v Bratislavi, Ber-pic, je predal načelniku slo-sk< države Tissu največje hr-tsko odlikovanje, "veliki križ alja Zvonimirja z. zvezdo". * Pester Lloyd": V okvirju danosti, prirejenih v Novem je bilo 160 Madžarov od-ovanih s križcem narodne o-M*. General Magaahazy je svojem govoru izjavil: "To * 1" je madžaraki meč osvojil N tisoč leti in jo tisoč let bra-W mftdiarsko krvjo. Naše na-manjšine morajo razume-°batoja samo ena domovi-- 'Madžarska domovina, sa-Fuehrar — poglavar ma-« ke d r ¿a ve ln samo ena zve-I«» - zvestoba do madžarske "<* V imenu našegs J« izročam križec na-obrambe vsem tistim, ki tu borili kot mučeniki za "*ino stvar." V imenu odličnih ae je generalu Magas-p'J" zahvalil član zgornje mice Jultua Kramer. putsche Zeitung Kroatien": rJ! komunisti so napadli po-Ur" v Varaždinu. En «l ja bil ubit. Po prihodu gnih poljskih oddelkov "Poster Lloyd": Komunistična drhal je 6. maja ponoči ubila na čelnika policija v Bitolju. Neka dni pred tem so komunisti t Istem mestu ubili nekega policaja. "Koelnische Zeitung" piše pod naslovom 'Izgubljena dežela po-ataja zopet nemška' med dru gim: Nemški gradovi in gotske cerkve ao priče, da je bila zgornja Kranjska s svojo preatolni-co Kranjem stoletja nemška. Lahko je ugotoviti, da so prebi valci zgornje Kranjske sorodni prebivalcem Korošfce in Stajer-ake, katerih oči in lasje so svetli. Plavolasi otroci se sramujejo, če jih človek vpraša, zakaj ne znajo nobene nemške besede Zato naj se potomci čistih Nemcev v tej deželi najprej nauče osnovnih pojmov jezika svojih prednikov. Težko je razumeti, Čemu prebivalci zgornje Kranj ske, v katerih žilah ne teče nobena kaplja tujčeve krvi, ne razumejo nemškega jezika. Odkar Ie zgornja Kranjska pod nem-ko civilno upravo, je bilo mno-\o storjenega. Gauleiter dr Rtiner je ugotovil, da se jfe lansko leto — v letu nemške uprave — marsikaj doaeglo. Delavnost šovinističnih komunističnih drhali ni mogla preprečiti ali onemogočiti tega dela. Nemško vojaštvo se je z njimi spustilo v odločno borbo. Prebivalstvo zgornje Kranjske ni pohabilo, da je bilo dolga atolatja vezano na Nemčijo. Oblaati in stranka si prizadevajo na vse načine pojasniti prebivalstvu novo stanje. Stranka pojasnuje glavne pojme nemškega duha, ki je pozabljen Dwlght V. nan hower, vrhovni poveljnik iune-rlška oborožene sila v Evropi razlaga novi zakon o delu, ki je prišel v veljavo 1. maja in ki poudarja, da ta zakon pomeni dokončno obsodbo kapitalizma in da v Hrvatski nihče več ne bo imel pravice kopičiti ali razsipati denarja svojih prednikov. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s S. atraai.) se zagovarjali kot normalni ljudje in so moško priznali svojo krivdo, kot se spodobi revolucionarjem. Glede Stalin-Hitlerjevega pakta trdi dopisnik, "da vsi razsodni ljudje tolmačijo, da si je Hitler z njim zavaroval hrbet, da je nato lažje in z večjo močjo v svoji agresiji navalil na demokratične države." Dobro, John. Toda drugi razsodni ljudje pa spet trdijo, da je te demokratične drŽave prinesel Hitlerju na krožniku pokojni "marelar" Cham- berlaln. Dalje smo čuU nekje, in skuša pridobiti nemško pnsW* i™1* rdeča srmada namen bivalstvo za pristop k -tej1 stva ri in k temu gibanju. Tam, kjer so zaradi izgonov v proti' nemških elementov nastale praznine med prebivalstvom, priha jajo v zgornjo Kranjsko Nemci iz Koroške, da bi utrdili vez Rajhom. Danes niso več Karavanke meja z Rajhom, danes 4e tudi južno od Karavank razprostira nemška zemlja in zato, ker so jo zadnja stoletja Nemcem odvzeli, bo sedaj vnovič postala nemška. e 'Teater Lloyd" Novi novo-sadski veliki župan je izjavil, da je položaj Nemcev v Madžarski urejen z dunajskim sporazumom. Poudaril je, da je zagovornik tesnega in prisrčnega sodelovanja z Nemčijo v prijateljskem duhu. "Jeunesse", Laussnne: V Hrvatski je 5 milijonov katoliča-nov in 1,800,000 pravoslavnih Srbov. Zadnje neusmiljeno preganjajo. Ker so veliko število duhovnikov pobili, zaprli ali izgnali, so pravoslavni Srbi ostali brez duhovnih voditeljev in ne morejo prisostvovati verskim pobožnostim. Njihove cerkve so porušene, v patrijarhovi cerkvi pa so izropali dragocenosti in jo potem zapečatili. e "Pester Lloyd": Držsvni tajnik za poljedelstvo Johann Bar-czay je obiskal Bačko, kjer je bilo zaradi poplave več kot 100,-000 juter zemlje pod vodo. Porušeno je bilo 2600 hiš, 18,000 pa poškodovanih." Poročevalna Družba Croatia priti Čehom na pomoč, toda ji je "demokratična" poljska vlada odklonila prehod čez njeno ozemlje. Kdo je torej kriv, da al je vsled te konfuzije tudi Rusija zavarovala hrbet in obenem namignila angleški vladi, naj bo previdna. Da, John, marsikaj bi ae dalo pisati o intrigah demokratičnih držav, pa ni varno. Nedvomno so zanimivi tudi tozadevni dokumenti v tajnih državnih arhivih, do katerih pa žal midva ni mava dostopa. Kar se pa tiče važnih preobratov ln revolucij, ao bile pa še vae krvave. Brez fizičnega boja ni bilo še nobene zmage. Od papirnatih bomb ne bo padel niti eden nasprotnik, kaj šele cele armade. Vsekakor bo enkrat ljudstvo doseglo tisto atopnjo civilizacije, ko bo reševalo kočljive zadeve mirno, toda tega ne bova midva najbrže nikdar dočakala. Meni ae močno dozdeva, da bi tudi ameriški socialisti ne božsli avojih nasprotnikov, ako bi slučajno dobili vlado v avoje roke, kajti čimbolj je kapitalizem razvit, tem več nasprotnikov ima delav-ski razred. Bodimo torej tolerantni napram aovjetom, ki akušajo ustvariti iz carskih razvalin moderno ln pošteno delavako vlado. Ako delajo pri tem napake, jih bodo pač brez naa popravili Priznajmo jim, da ao doaegli v teku trl-indvajsetlh let ogromne ekonomske, soclslne ln kulturne uapehe. Mogoče bi jih lahko ša več/ toda nahajajo ae v neprestanem boju z elementi, nsd katerimi nlmkjo kontrole. Držimo ae pravila: Kdor nima o Zvezi sovjetskih socisllstiČnih republik povedati kaj dobrega, tedaj^e bolje, da tudi o slabem ne lovori Imejmo tudi pred očmi dejstvo, ds diktature niso večne. Zgodovina nam pripoveduje, da so se periodično pojavili diktatorji in trinogi, ki so s mečem v roki zasužnjili cele narode, toda diktatorji so šli, a narodi so še vedno tukaj, Frank Čeeen, 158. Urednikova pripomba. — Br. Česen omenja Ptisveto kot vir informacij glede •'neresnice" | Stalinovih čistkah. Nsj povemo br. Česnu, da bi on strmel—4n še marsikdo z njim vred—če bi Prosveta objavila vse, kar ima na razpolago o tistih čistkah. Ampak za Proeveto je zdej bolj važno, da je čim prej Hitler poražen in nacifašlzem uničen. Barbtčeve počitnice Cleveland.—Kadar bo naš me- tropolčan šel v Chicago, bo ved no prinesel nazaj doati slaboeti tega mesta, kajti on ne ljubi nič drugega kot Cleveland, katerega je prvič sagledal, kakor no-Vordjeriček njo, ki mu je dala življenje. In pravkar sem slišal, da je pravil ^ojak. ki ae je vrnil iz Chicaga, kako umazano je to meato. Onemu, ki ga je ališel, sem odgovoril, da ta rojak CHl caga sploh videl ni Saj ima tUdI Cleveland avoj grdi del me-ata, posebno kjer stanujejo Črh ci, niso stanovanja prav tletna bom piaal, marveč le o naših, kl aem nekatere poznal, ko sem bU še Um ln amo tudi ml takrat ljubili Chicago. Ko aem se 18. junija malo pre-spal po mučni vožnji lz Detrol U, aem šel ven, ker je bil želodec prazen, Julija pa ja delala klobuke. Sel aem na Lawndaie in opazil spremembe pri Jugoalo-vanakem posojilnem društvu, kjer je tajnik naš financlr SNPJ Donald J. Lotrich. Začudil sem se, ko sem videl, da so ae preae-1111 v novo oziroma predelano ln bolj komodno poalopje v bližini 26. ceate. Vatopll sem ln vprašal za poaojllo 50c za moje koallo ln večerjo, kajti bilo je že pozno popoldne. Donald jc bU pripravljen financirati me brez obresti. Ko ava ae malo pogovorila o vzrokih, zakaj sem ae priklatil v to meato, sem šel k Bergerju, da bova debatirala o pittsburški konvenciji in o hotelu Fort Pltt. Ampak aem Imel amolo, kajti tudi Berger včasih spi ln spal je tisto popoldne. 9p*ls pa mama Berger in kmalu sem dobil spečeno ono, kar aem Iskal, nakar aem ae bolje počutil in tudi dosti močnega, da bi M lahko branil, Če bi bil slučajno Izvršen kakšen napad na mojo osebo pri aoeedlh. Ampak v glavnem uradu ae nI nič hudega tgodtlo. Ko prideš v ta urad, vaš koga boš najprvo srečal, ki te vpraša po tvojih težkočsh ali željah? Well, če bi kmet v starem kraju najprvo arečal žensko, ko gre z voli na semenj, bi se vrnil domov, češ, da to pomeni nesrečo. Ml amo aeveda bolj moderni ln ko ae najprvo srečamo v glavnem uradu SNPJ z Maryo Oms-hen, vemo, da je to areče ze nas. Ona je še mlada ln pripravljena je odgovarjati na naša vprašanja. Ze velikokrat sem šel mimo nje, z njo govoril, ali njenega Imena nlaem vedel do aedaj, dokler ga nlaem vplaal v moj "pro-tokol". Sedaj ne bom pozabil njenega imena» in bom rekel: "Hello, Marys'" In vadite, 4a ona nI tukaj rojena/ marveč je naaeljenka kot vi in jaz. ^mpak on. j. mlada Id « Je Lahko vadila angleškemu jeziku. LIBYA G P Y M» Te zemljevid kaše krsle. kjer ee vrše vreše bitke Takoj poleg Marjlnega telefona je atari Filip Godina, katerega je Andreje Vldrlch v Tratu podil z bajonetom, ko je bil vojak. Ampak Filip vam pove, da je imel bolj hitre noge kot Vldrlch. Potem je Vinko l,očniš-kar in John Rak, ki ae ja v Johnatownu ženil pri Vidrichu, Rročil pa je Langerholčevo ancko. John rad filosofira o naprednih in aociallatičnih zadevah. Poleg imata v pisarni še neko dekle za pomočnico, toda njenega imena al nisem zabeležil. Potem, Če hočeš še kaj več videti, moraš gor po "štengah", kajti glavni urad še nima dvigala. Na deano je prvi "čif", na levo pa drugi. Ta "Čif" na lavo je tiati, kl pregleda dopiae ln odredi, če gre v liât ali v—koš. To je naš Ivan Molek, glavni urednik. Ko sem hotel vstopiti v njegovo sobo, aem bU opozorjen, da se ja umaknil v Kansas, ko ja izvedel, da pridem tja. Izgovor menda je bil, češ, če ima U dopisnik počitnice, zakaj bi jih še jas ne imel, saj mu mo ram velikokrat koregiratl, drugače bi zrevoluclonIrai ostale dopisnike. Na deani je pa Vincent Calnkar, kl (featlkrat pove, da Ima veliko delà. Ko sem tukaj ogledoval, so oni lz vrhnjega "Štuka" korakali domov, kajti ura je bila pet. Sa prej aem pa pokukal v sobo pomožnih urednikov, kjer je "pod-Čir Louia Beniger, Slabe "drugI podčlf", Tone Garden pa Ims sarlo "frajtarJeM. Val trije ao bivši Clevelandčanje. Loula ml Je dejal: "What the — are you dolpg hare?" Odgovorim: "Noth ing, I am just here." Po atopnl-cah prikorači lz tretjega ntd-atropja tretji "člf\ earn Frod Vider, "finančni vizard" in glavni tajnik. Zdaj pride še Peter Bernlk, tudi star Clevelandčan, kl Ima še vedno domotolje po metropoli Takoj mu sporočim, da mt je Mary Bernlk v Detroitu« dajala, da boata on ln njegova Še-na imela poeteljo pri njih, ko prideta tja na počitnice. Vedite torej, de Imajo tudi v Chicagu počitnice ln ne aamo ml, ki delamo pod alovenaklm županom. Ne vem, če svs ee srečale t Mirkom Kuhefjem sil ne, vent pe,'de t* nisem nsmersvsl vprašati za moj "foršua", ker aem ae bal, da bi me zavrnil, Češ, zakaj pa prihajaš v Chlcago bres denarja! On hoče, da delim pla{o z ženo in mi ja vae domov poslal. Well, ! got lt. S tretjim "čifom" ava aa malo pogovorila, Francki Vider pa aem rekel, da ae mogoče udelc ¿Im Nadine aeje tisti večer. Pa ee nlaem, ker nlaem mogel biti na dveh krajih tisti vaêer. Pogledal sem v Labor Center, kjer sem hotel srečstl mojega starega učitelja aociallzma Franka Zal-tza. Ampak tudi on ae vadno pritožuje, da je dan prekratek; vedno je "bizi", poleg ga pa tudi ni bilo v uradu, kar ja bilo la pozno. Charlie Je aedaj 'ata" in se mora držati doma. Saj vaste, kako je z nami atarlml, ko ae oženimo. Jaz aem na primer ie atari oče, toda včasih dobim ukaz, naj ostanem doma in pazim na vnuka, da gredo ostsli trije v "show". In moram ubogati, kajti ujiaz ja—ukaz! V Centru sem stopil v "kevder" k Lu katu GroeerJu, ki ja tam oekrb-nik. Tam dobim Joeva Turpi na in njegovo boljšo polovico Kristino, kakor tudi Thalerja in njegovo ženo. Potem pa sem se napotil k mo- Wendell Lund, delavski repre sentant v odboru aa vojno pro dukcUo. od Red Gate pikniških proato-rov blizu Lemonta, Rose me vpraša, kaj hočem jesti. Ce nočem, je huda in moram. Ker Je bila tam tudi Paula, sem takoj dobil apetit ln jedla ava oziroma val trije, ln jedli bomo, dokler bomo živeli Povedal aem Rose vse, kar sem vedel o stricu. Paula pa Je hotela vedeti, kje Je naš dobri reve-rend Jager, bivši kaplan pri av. Vidu. On je bil namreč duševo-dja njene hčere Vere, katera ae ga dobro spominja, ker j* z učen ci v šoli v atarem kraju poatopal s "rough" taktiko. Do sedaj niti vedel nlaem, da je Jager lmi grant, kajti mislil aem, da je tu kaj rojen. On je aedaj župnik v Barbertonu, toda ne vem kako aa mu godi ln tudi ne, če še kaj piše v Ameriško Domovino aH ne. (Se nadaljuje,) Frank BarbiČ. Zavezniška vojna razstava v Pittsburghu Sava Aleahu, e katerim eva bile "kol majnarja" v Pennsylvantji, potem pa tudi uslužbenca slavne kompanija Sears Roebuck. On dela aedaj za "defense", Minks pa šiva kape namesto alamnikov. Kaj dela ainko Boy an. ne vem. Imajo še mlado dekle lz Minne šote, toda njeno ime sem pozabil. Kako amo ae pogovarjali Ih uživali—sladoled, ker ae je tudi Frank moderniziral in sada J varuje, da je v likerju slabe moč in da je kaj sladkega boljše Ura je bfla enajst zvečer, pa sem rekel "good night" ln šel spet John in Rose Rud man stanujeta na 21006 8. Springfield eve. Kadar pridem v Chicago, hoče ona vedeti, kako je s stricem Klavžarjem. če je zdrav ali bolan In poeetli aem Rose, ker aem mlalll, da bo aama, pe ni bila Saj veste, da ftenake Imajo vedno "compeny" in ta "kompanija" je bila aamo Qeuls Bkavič Oovor mielatra Koeanoviča Pittaburgh, 8. Junija (JIC).~ V Pittsburghu je bila odprta sa-veznlška vojna izložba. Na pro-aliVl grško-Jugoslovanskega dneva je v prisotnosti velikega števila Slovanov, Grkov ln pred atavnikov Združenih drftsv govoril v Imenu Jugoalavlja mlnl-ater Sava Koaanovlč, kl je dejal: "Hitler, nsjvečjl sovražnik filo> vsštvs, Ideolog aovraštva in unl čevanja, ja človeštvu vendarle proti avojl volji napravil neko uslugo. 8 avojim sovraštvom in uničevanjem je na drugi atranl izzval alogo ln harmonijo. Nikdar nI bilo v človeštvu tlato, kar Je morelno, dobro in pošteno, slolnejše kakor danes. Na eni strani lurovs sila brezumnega sovraštvs, rsanaga ln narodnega uničevanja, ponlševanja Človeškega in narodnega dostojanstva, na drugI načelo narodne aloge in apoštovenja človeka. Kar Je dobro v človeštvu, ae enako razvnema, ko allšl Ihta Mac-Arthurje, Cankajšeka, Tlmošen-ka ali Draža Mlhajlovlča. Ta čustvs kažejo skujpnost velike Človeške rodbine, cessr nI moglo Izzvati razdobje miru, Je Izzvale eedanja surova vojna. Ko ae Ja postsvilo temeljno vprašanje človeštvs, se je pokazalo, da Je med človekom ln človekom, mad narodom ln narodom mnogo več vezi nad plemenaklml razlikami nad Številno močjo in nad političnim prepričanjem, vari, ki vodijo prej do harmonije kot pa do aovraštva. V tej vojni, ko teko reke krvi najboljših Kltajoev, Slovanov In Anglosak-sov, ae mora rodit ekupnoet, V kateri bodo narodi aložnejši v svobodi zaradi atrahu ln potrebe. Tam na Balkanu se ja narod Jugoelavlje, Srbi, Hrvati in Slovenci, spustil v borbo e tehnično neprimerno močnejšim sovražnikom. življenje Jugoslovane je danes manj vredno kot /ij/alira In vonder ta narod s razdrto državno konstrukcijo »trašno razmesarjen In izčrpen, s najbolj omejenimi sredstvi, s pomočjo, kl jo Je komej Imeno-vstl pomoč, fte leto dni predstavlja moralno nsjbolj občutljivo točka Hitlerjevega "novega rada". Ko se je lansko trio v marcu «delo, da gre Jugoslavije po poli kapitulacije, je človeštvo to sprejelo s razočaranjem, vendar kot nekaj logičnega. Vae države pred Jugoslavijo ao poakuša-le sklenili a sovražnikom 4}ove-Štva kompromis. Zaradi odgo-ditve roka amrtl ao aprejela ponižanje. Ko pa ao 27. marca Srbi, Hrvati in Slovenci z edinstveno eksplozijo upora fiošte-nega človeka odločno ln jitna-ško odgovorili Hitlerju "ne", jo človeštvo občutilo, da ae dogaja nekaj velikega, nekaj kar pomeni preokret, dogodek, kina-pravlja zgodovino. Ni bilo tu vprašanja razmerja ail ali vprašanja, če Jugoalavlja, kmečka država a 15,000,000 ljudi moro vzdržati udarce aovraŽnlka a 150,000,000, kl Jo je obkolil. Ne pred narodom, ne pred vlado, se nt poatavljalo vprašanja, kako dolgo bo mogoče vzdržati V tem dogodku je bilo nekaj več, nekaj nadčloveškega. Bilo ja načelo, da Imajo tudi mali in slabi pravita do obatanka in do ' Človeškega doatojanatva ln dolžnost, da to branijo, če hočejo biti spoštovani, da to pravico zaslužijo, pa čeprav zato v boju padejo. Kdor ae bori sa pravično atvar, ne more zgrešiti, čeprav pri tem pade. S 87. marcem, tem prvim moralnim udarcem Hitlerju, je Jugoalavlja dobila Člato zavest, da ja napravila avojo dolžnost ln človeštvo bi na moglo zameriti narodu, Če bi aa atrt pod eu-rovo okupacijo pomiril z uaodo. Toda narod aa nI pomiril s uaodo, temveč ae golorok ša nad 10 mesecev po planinah in gorah Balkana od Jadrene do Egeja bori pod vodatvom človeka, v katerem ao vteiešene težnje vaeh narodov, kl ljubijo avobo-do in ki ae upirajo suženjstvu— , pod vodatvom Draše Mlhajlovlča—ta narod je napravil iz Jugoalavlja krvavo bojišče, kjer okupator ne more mirno aaapatl, ker mu lasa vaake stene grosi smrt od roka človeks, kl pri izbiri mad suženjatvom ln ponižanjem ter amrtjo rajši isbere zadnjo in dim bolj drago proda avoje življenje. To respololenje je respološenje vsega naroda, zato ba vsdržalo, zato ne more biti uničeno, sato ee bo razširilo če/, državna in narodne meje. Za jugoalovanako borbo pbd Dražom Mlhajlovlčem ae poraja velika skupnost, ne samo južnih Slovanov, temveč veeh balkanskih narodov, vse vzhodne Evrope. Tu nehajo narodnoetnp razlike, tu nehejo politične res-Ilks in nsstaja veliko bojišče tistih, kl čutijo eneko, pa naj jih vodi MacArthur, Cankajšek, Tl-mošenko sli Mihajlovič. V zmagi ideje te akupnoeti bo amiael ta vojne. Nlaem na ekromen, če porečem, da je moj fcarod—8rbl, Hrvati ln Slovenci—tu Izvršil avojo dolžnost. * Prepad med ADF in CIO se Uri fUslika guUič napram Rusiji D, Cm 18. jui-Danlel J. Tobln, predaednik mednarodne bratovščine voznikov in član eksakutlvnaga odbora Ameriške delavske federacije, ja objsvll v glasilu avoje organizacija International Teamstera članek, v katerem pravi, da ae prepad mad ADF in Kongresom industrijskih or-ganlzacij širi, To je poeledka stališč, kl ju zavzemate ADF In CIO napram Ruaiji. Ameriška delavska federacija ne priznava ruskegs delavskega gibanja kot svobodnega," pravi Tobln. "8talinova vlad« kontrolira dalaveko gibanja in poetavlja voditelje, ki morajo delati kot ona sahtevs. V bistvu nimajo ruska delavske unije nobenih pravic." Tobln omenja angleške napore glede kooperacije z ameriškimi m ruskimi delavci Ko ae je Waller Citrine, tajnik Britakega kongresa strokovnih unij, mudil v Ameriki, je sugaetlrsl voditeljem ADF, naj delajo sa enotnost v ameriških delavskih vrstah in kooperacijo s angleškimi in ruskimi delavci. "Voditelji CIO," je rešeno v članku, "trdijo, da je bil storjen velik korsk naprej glede enotnosti To je "nesmisel. Obe strani sta ae Izrekli aa razgovore med aeboj In to je,vse.M PROSVETA ^ TOREK, 14. JTTT m NOTE! | Save this copy of PROSVUj It is needed tor VICTOR SAVE I* All Wuttp^ ★ Old Rags ★ Old Rubbsr if Scrap Metal ; Turn it over to some log salvage agency Na zapadni obali so Eskimi, ki se bodo zdeli navadnemu Evropejcu mnogo lepši; po svoji bronceni barvi, črnih obrvih in očeh so podobni kakemu romanskemu ljudstvu; nastali so po že-nitvi in možitvi z Evropejci Tu in tam se dobe tudi posamezniki, ki se zde judovskega pokoljenja. Vendar pa je v ti mešanici nekaj mehkužnega, pravi Eskimi delajo lepši, zdravejši vtis. (Dalje prihodnjič.) gflgf NEDOLŽNA f (Nadaljevanje.) Z roko se drži ze vrat, ko hodi semtertjs, in njene oči ga spremljajo. S prisiljenim mirom: . "Žal mi je zate vsled tegs, ker se je zgodilo. Ti, ki sem te stavil preko vseh,—ps tudi ti si spet samo samica, ki preizkuša odporno moč moževo—si igralka. Kako prekleto si igrala!" "Res sem igrsls . .. Toda eli sem jaz res čisto na gotovem, da niso stvari, ki jih U imenuješ resnične, le igra? Umor in vse, ker se je potlej zgodilo z menoj? Čemu vse to? Vedno sem bile tako zelo rszlične od drugih in tako osamljena, da se nti je zdela moje usoda in početje, de, celo moja čustva—le brezpomembne igrs. Ne vem, kako živite vi drugi. Ne v življenju, ne v smrti ne vidim nikskegs smotra. Bojim ss obojega in oboje igram." On poštene. "Res, ds si trpela preveč—in moje ssmoljub-je mors molčati Zaslužiš odpuščanje—usmiljenje moram imeti s teboj." "Kaj ne? Zsjel si zopet premoč rešitelje in jas sem tvoje malo belo dekletce. Perzej in Andromeda. O čista sreče! Reči ti ps moram, de ne razumem več vaše nedolžnosti Leto dni sem preživele v zaporu, uklenjena v slike umore." "Vem; in jsz nosim v tvojih očeh vso krivdo." "Bila sem morilke. Leto dni mi je prsvil to sleherni pogled človeški, vseka besede sodnikove in celo vsi tvoji umetni zavinki, tičoči se moje rešitve. Noč in dan sem gledala oči, ki so se bile dogodile. In kakor ste hoteli vi, tako je moje Ustno bitje hodilo med njimi, se je dvigala moje Ustna roka. Tedaj—" Sklone se in pokaže na tU, pogrebi obleko ln ss umakne. Z blodečim pogledom: "Jast-ne pravim, ds nisem storiU tegs." On «pohiti k njej in ujeme v svoje njeno roko. "OsbrijeU! Spametuj ss! Kako strsšno si bolna! Kako iskreno te morem ljubiti!" "Ne reci tegs!" Mrzlično se skrušl in plaho pobota njege s pogledom. "NI še gotovo, kdsj sem govoriU resnico." "NI gotovo?" "Če seme ne veš, daj, da ti povem jsz: "Nedolžne si" Mož se smeji "Ljubiš ms. Tudi moje sestrs Monika me ljubi,—pa je prepričana, da sem le jaz storila tisto." Doktor jo popusti in njegov smeh onemi. "Ali nej spet zs pusti vs obrežje? Dej, ds pomislim. Ti nisi stoiiU ... Ali si?" "Ne vem." Prime jo se senci "Ne veš. Kekor pesek mi uhsjsš. BlU si moja trdns zemljs, moje vere vsse." ' "DsU sem ti bUe ženi j, nejvišjo možatost" "Ah, bitje, ki smo dušo svojo potopili vanj! ¿enaka) Ženska! Za vse življenje in preko Življenje računamo ž njo in stavimo upanje vanjo,—pa j4 niti ne poenamo!" Roki mu omahneta; trudno: "DosegU si v tej uri, de niti samega sebe ne poznem več. DeU si ml, de sem doživel več nego sem mUlil, de je mogoče ne zemlji V eni uri si me naredlU starega." "Sedaj peč veš, kako je pri srcu tUtlm, ki žive s dušo. Glej, jes sem lzkuslU na ljudeh vse, kar morejo dati;—ln od spoznsnjs ln občutja sem tako obrabljena"—ee tiplje—"kakor da Imam vso kožo odgmjeno do krvi ... VI ps vprešujete po moji nedolžnosti" "Vem, de nisi ženske kot osUle." - "Ženska sem kot ogtele." _____ Se udari na prse. "Bodite vendar ljudje!" Ga dolgo meri z očmi. "Hotel ai me ljubiti zato, ker je biU moja nedolžnost tvoje delo." | "Priznam, da sem bil sebičen. Tods kdor ne prenese sebičnosti ljubezni, nI vreden njenih žrtev." "Mogoče, mogoče."—In umakne se nazaj prav v kot. "In z nedolžnostjo, ze kakršno me ljubite, mislite, dejsnje, ki ni bilo storjeno: oni tam—" ! O krene se napol proti zasenčenim vrstom. "—nezvestobo, ti pe umor. Jez pe sem biU nedolžna, ker sem te ljubila—pe da si bil morilec ali pa zveličar ... Ah, ostani tem in pusti me samo! Sploh si me že pustil samo." Skrije se v gubah zavese ln njene roka tiplje zadnjiškl po steni Z blodnimi očmi: 'Tsko zelo bi te UU ljubiU. Preprosta bi bila moja ljubezen, taka preprostost, kakršno pozna tisti, ki Je mnogo prestel; "človek, ki Je oste-vil življenje ze seboj, de bi ljubil v temi, brez vprsšenj, z zaprtim! očmi, niti s krepostjo, niti s pregreho, onstrsn trpljenje duš, ki vebijo, se bore in se razgrinjajo: čisto odkrito in skromno, kakor živali ali kot engeli" ¿r* "GebrijeU!" Plane prednjo. One mu seže z roko v lase. Toplejše: "In brez mej! Kako so medla ln nepopolne objetje teh mož ln teh žensk! Kako daleč ze meno osUje vse, čemur prsvijo Življenje! Treba je toliko pretrpeti pri ljudeh, kot sem jaz, da more človek koga tako ljubiti kot jaz." "GebrijeU, zakaj sem te izgubil?!" < "Ti: ti ne veš, kaj sem zasanjeU o tebi in kogs sem vldeU v tebi Obvladal si ves proces —in zdelo se je, da ga zaničuješ. Videti je bilo kakor da bi mi pravil: potrpljenje! Kmalu osta-vivs to plasečo zmedo ze neme in pod nema. Ksj je nama krivda in nekrivde. Visoko nad svetom se bova ljubiU, seme ln neme, prosU slehernih naključij zemeljskih in drug o drugem uverjene. Ali nisi rekel teko?" VjeU je gUvo njegovo v svoje dlani, da bi mu pogledeU v oči-tPs ga je popustiU in se je nepol okre-niU v štren. "Prav trdno pač nisem verjele, de pojdeš ze menoj; bile sem že enkrst razočarana. VerjeU pa sem v nedl, v opojni nadl. Okno svoje, ki je bilo zamreženo, sem še enkrat odprU zvezdam." ^ On jo popusti in sede, z obrazom v stran; ona govori, z zaprtimi očmi: "Neznanec, in čisto zgoljns jaz. Bitje, ki ve o meni vse bi ničesar." On se poprime se čelo. { "Ali sem las kriv? Ljubil sem te kot ljubi ' "ženo mož. Kaj mi preosUjs idej?" Ona stopi naglo k njemu. Sklonjene preko njegovih rsmem "Vse ti preoeUje, za kar si ustvarjen, de jemlješ. Tudi jas sem ^ustvsrjens samo za to. Zapor me je navdshnll z nezdrsvimi sanjarijami. Trpinčile sem te ln utrudila—odpusti mi" Seže proti nje). "Ksj ne, da ae lahko ljubiva?" "Gotovo: kakor se ljubijo ljudje med seboj. Zaupajoč si, do gotove meje; rezumejo se, s pomočjo popustljivosti; eno so, s pridržkom" "Ali me ljubil?" Ona poklekne predcnj in on jo objame tesneje: "Ali me ljubil?" . v One nsgne telo k njegovim ustnom. X, _________ _______: (Dalje prihodnjič.) ICT0RY Najzanesljivejše dneva* < Urške rešil so v dnevnika "J area" All |0i čitate vsak di Sloveruko-ameriiki DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK -Priredil LEO ZAKRAJŠE*--- Priporočamo ga vsem, ki še niso državljani, in onim, ki so že. Vsebuje za oboje bogato informativno gradivo in še posebno pouk za nedržavljane. Steno SO contor irfllHir ssl V. 8. Anfty oAeers, before reviewing troops JadMO, 8. C., went en a tour of inspection in peeps. In the are Lord Louis Mountbatton (left), head of Britain's Com-»ras, and MaJ. dsn. a Thompson. In the next ear, Gen. 8ir I (left), shlflC of the British eeneral staff, and Oea George C. V zalogi imamo še Louie Adamičevo TWO-WAY PASSAGE ($2.50 s poštnino vred.)—In druge njegove knjige.—'Veiiks zaloga drugih slovenskih in angleških knjig.—Pišite po naš novi cenik! KNJIGARNA PROLETAREČ »001 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL TISKARNA S.N.P.J ■PREJEMA VIA , v tiskarsko obrt spadajoča doli VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI SNPJ PRINTERY filfcili o4sa. dva, tri. Mri aH »ot členov la eoo IroHgi koal asr* aHL Akt Prooveta slano sa vee enake, sa člane *l| aoštane I4J0 a ono letno naročnino. Kes pa šlaal lo plačajo pri m tm lata H* * todnik. ao Jim fto prišteje k naročnini Torej sedaj al vsroka. do jo Ust peodvof so člane SNPJ. Ust Prosveto Jo vašo lastnim S eotove |o v vsaki draštai nekdo, ki M sad čital Ust vsak dsa. Pojaai.floi Vselej kakor hitro kateri teb članov prenehs biti ¿ta SNPJ, ali lo os proooli proč od družine ta bo zahteval sam svoj ta tednik, bode moral tisti član is dotične dniUoo, ki Je tako «M* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni* vu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prooveta. Ako tegs * stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ss to vooto narortlta niča, da ao šele takrat sedeli nanje Normani (pfvl načelniki), ki so jih imenovali "polasti", s vsekakor je možno, da ao že bivali na za ped nem bregu mnogo pre-, e. V prvih stoletjih normanakih naaelbln ni bilo v južni Grenlandiji najbržc nobenega Eskima, ker jih pri povesti ne omenjajo, pač pa pripovedujejo, da ao našli prvi načelniki v vzhodnem ln sapadnem delu južne G r en lan- Narod, ki izumira ' Po Nanaenu priredil IVAN BEŽNIK (Nadaljevanje.) Radi poaebnega položaja, ki ga zavzemajo Eaklmi. ao al učenjaki mnogo lomili gUve. Dr. Rink pravi, da je njih orožje ln orodje po večjem iz Amerike. Pravi. da so Eskimi živeli nejbri kot eno pleme v notranjščini Aljaske in oo šele pozneje rasMrlli ns obale ledenega morje. Trdi tudi, de je njih jezik podoben ata-rim indijskim Jezikom in de njih šege ln'prsvljios spomin jejo v marsičem ne Indijance. Raziotek med Eaklmi in Indijanci pa je v uporebi sani, v katero so vpreženi poi V tem oei-ru oe Kakimi približujejo etij-sklm ljudstvom Indljenc! ntoo nikdar robih vprežne živine. Z gotovost Jo moremo trditi samo toliko, da oo prišli Eaklmi z obal beflnškega morja ali be-i inške ceste in se Nrtli korak za korakom na vzhod čet ee verne kroje Amerike do GrenUndijo. Kdaj oo prišli Kakimi na Grenlandijo. Je težko ugotoviti. Eni trdijo, de oe je to ugodilo šele v štirinajstem stoletju, s to trditev m dokazana Morda je ree- It Wa« • Tough Fight But He Won tAREYOVLt putting Th ftt (tot if MirliUMI ja|| (I (vl sw*ewi v ws w se * e •