251etnica naše Zaveze. Slavnostna dneva 6. in 7. septembra 1913 v Ljubljani. Srebrni jubillej n-aše dične Zaveze ie za nami. Vse priredbe, ki so bile združene s to proslavo, so uspele v popolnem redu in z najodličniejšim uspehom — tako moralnim kakor materialnim. Obi&k fe bii tako ogromen, kakršnega ne pomni Ljubljana. Vdika dvorana Narodnega doma je biLa ob jubileiskem koncertu rn ob slavnostnem zborovanju natlačeno polna. Če bi imeii še ertkrat tolilko dvorano na razpolago, pa bi jo ilahko tiapolnili do zadnjega kotička. Še nikoli dosiej se ni raoč naprednega siovenskega učiteljstva pokazala s tako vehementno silo. ka>kor sedai ob praznovaniu petindvajsetletnice naše pouosne Zaveze! Ob tem veliičastvu so utihnili naši n;aspro:tniki in se poskrili kakor ščurki. S starodavnega ljublijamskega kastela je zmagoslavno vihral naš narodni prapor, govoreč v vso okolico. da naša bela LjubIjana presrčno in iskreno pozdravlja nepremagljivo armado kultuirnih delavcev! Poseben si:jaj pa je dala našemu slavju udteležba milih m dragih slovanskih bratov, ki so se prišli z nami radovat ob prazni'ku našega dela, ki so prišli tudi zato, da nam dajo moTailtio zasilombo in podporo v boju, ki ga z neteprosno silo in doslednastjo vojiujiemo za svoje moralne m materialne pra,viice in koriisti. Kakor nara izpričujejo njihove izjave, je naš jubilej napravil nanjte mogočen vtisik. Ponesli so s seboj najilepše in najslajše spomine na nas. Naše vezi pa so postale še tesnejše va še iskrenejše! Vsem udeležencem je 'iimipoinirala resnost in stvarnost naših razprav. Tega je zmožna samo organizacija, ki uravnava vse svoje delovanie po natančno določenem programu. Ko objaviimo poroči.lo o vsem, kar se je zgodilo. nam bo mogoče sovoriti o vtiskih, ki smo jih dobili ob tem prazniku dela! V nastopnem priobčujemo kolikor rniogoče natančno poročilo, s. ij&tyit»*ŽistSSLOVANSKE UClTELSKE ORGANIZA- CIJE, ZASTOPANE NA 25LETNICI ZAVEZE. Na 251etniici Zaveze so bile zastopane nastopne slovanske učirteljske organizacije: 1. Učiteljsko udruženje u kral>j'ev'ini Srbijk podpredsednik Dimitrij Sokolovič, iz Srbije so došli dalje tovariši: Jovan Po~ povič, Miloslav Radišič, Mihajlo Sretenovič, Mihajlo Stanoijevic. 2. Savez hrvatskih učitelr-skih društava u Zagrebu: predsednik Josip Kirin in podpredsednik Josip Granec. 3. HrvatSki pedagoški knjdževni zbor, v Zagrebu: ' Stjepan Šmid in Josip Sjkaviič, tajnik. 4. Svaz slovanskeho učitelSitva v Rakousku: predsednik Matej Hajny, tajnik Josip Zavada. 5. Zemsky Ustredni Spolek Jednot učitelskyh v Kralovstvu Českem: tajnik Bohdan Skala. 6. Zemska ustfedni Jednota učitelstva učitelskyh škol českyh v kralovstvi Ceskem:.,predsednik Peter Skalicky. 7. Ustfedni spolek jednot učitelskyh na Morave: predsed'niik deždnd poslanec Josip Havlik. 8. Zemska jedmota učitelstva meštanskyh škol na Morave, zastopnik Hubert Vitkovič. 9. Jedinota učitelek moravskych: predsednica Marija Talska. Vse te zastcpnike so sprejemali nal kolodvoru člani pripravljalnega odbora, ozironna sprejemnega odseka ter so jih odvajaK na stanovanja v liotel Ilirija in hotel Tivc4i SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZAVEZE. Navzoči: predsedmk Jelenc, upravnd odborniki: Berginec, Brinar, Česnik, Dimnik, Gangl, Qnus, Križman, Luznar, Rajšp, Rus, Sabadimova, Šega; opravičen Nerat. Začetek: ob pol 8. zjutraj; lokal: pisarna HranMnice in posajdlnice Učiteliskega konvikta. Predsednik konštatuje sklepčnost, pozdravi navzoče in se spominja s toplim'i! besedami umrlega upravnika Učiteljskega Tovariša, tovariša Jakoba Pretnarja. (Na, vzoči se dvignejo s sedežev.) Rediigira'jo in določifiO se vsa poročila in predlogi za popoldansko se.jp delegacije. V debato, ki je bila živahna in stvarna, so posegli vsi upravni odbornikd. — Konec seje: ob 11. dopoldne. Med tem časom se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma glavna izkušnja za večerni jubilejski ikomcert. — Člani pripiravljalnega odbora so vodRi po Ljubljani slovanske goste, razkazujoč jiim znamenitostii in lepote mesta in okolice. ZBOROVANJE DELEGACIJE. V veldki dvoirani Mestnega doma se je zbralo y soibobo, dne 6. t. m., tristo udeležencev: delegatov in delegatinj ter onega učitelistva, fei se zaniina za zborovanje delegacije in ki |e bilo že v Ljiubljani. Točno ob 3. popoldne otvori predsedndk Zaveze, tovariš Luka J e 1 e n c, delegaciSisko zborovanje. Predsednikov pozdrav. Predisednik L. Jelenc: Ceniena delegacija! Dne 22. aprila letois je minilo 25 let, kar se je bila zbrala Zavezina delegacija v starih »Čitalndčnih« prostorih v, Selenburgovi ulici y LjubJjani k 1. ustanovnemu zborovanijiu. Kako jako smo potrebovald slovensiki učitdjd tesne združitve, centralne oirganrzacije, bom izpregovotril iutri na slavnostnem zborovanju; danes poudarjam le, da ie slovensko učiteljstvo dolžaio največjo hva/lo iti zahya!lo Zavezinim ustanovnikom tovarišem: Kocbeku, Gradišniku in Brezovniku. (Burno odobravanje.) Položili so temei. iz katerega je zrasla mogočna stavba. (Panovno burno odobravaiije.) Osernnaijst okrainih učiteljskili društev s 789 člani je bilo ob ustanovitvi v( Zavezi. Danes je združenih v Zavezi 33 okrajnih učjteljskih društev s 1576 čland in 2 učiteljski zvezi, to sta »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskern« s 16 in »Deždno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljatti« z 12 okrajnmni dfuštvi. Vse te organizaciie sa prigilasile za današnje 25. delegacijsko zborovange 123 delegatov i« 37 namestnikov. Vsa ta mogoona armada slovenstkih pionirjev iti marljivih delavcev na pro svetnem p-alju -po lepih slovenskih livadah in gorskih vaseh koraka zvesto m neotnajamo od ustanovitve do danes za Zavezinim praporom z bliščečim gesiom: Naprej za svobodmo šolstvo in svobodno učiiteljstvo! Napr.ej po poti za osvoboditev sio venskega naroda iz grabežliivdh rok medinarodnega klerikaiiizma potom prosvete; naprej po poti kulturnega napredka slovenskega naroda v boljšo iti vesdejšo bodočnoist. (Viharno odobravanije.) Nič naj ne ovirajo naših korakov in stremljenj bivši naši tovariši somišljeniki. ki so š^ pred nedavnim časom korakald pod naširu praporom in delovali z nami za uresniče-v nje Zavezinega programa, zdaj pa kriče kot trden privesek klerikalne stranke, da jdh sv. križ, krščansko živlijeiije, deJo in n.ehante, katoliško prepričarije loči od nas. (Klici: Sram jih bodi!) Hinavci, saj jih poznamo! Vsem tem kličem v spomrin besede sv. piiisma, ki pra. vi: »Ne vsak, ki pravi: Gospod! Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki stori voljo mojega očeta, ki <je v nebesih!« (Klici: Talko je!) Kako pa ti zaisleplienci, ki jadrajo z razprostrtirai jadri v predpcs topno učiteljsko sužnost, izpolnujejo voljo Gospodovo. ne maram govoriti, temveč raiši pokrijem s plaščem krščanske ljubezni. (Odobravanje.) Na takozvanem katoliškem shodu so trdili, da se Slomškarija krepko razrašča. (Smeh.) Res je, ne bom taj»jl, da je mnogo , nekdanjih zvestih tovarišev zapustilo naše vrste zaradi malo boljšega kruhka, a nie zaradi sv. križa. im da so nam zavedli na krdva pota marsikaterega mladega tovariša in še več tovarišic. A ta žalostni pojav med slovenskim učitdjstvom je mogoč samo na Kranjskem pod brezsrčno in neusmiljeno vlado klerikalne knute. (Hrup in ogorčenie.) Primorsko in štajersko učitelfstvo pa stojii trdno kakor kremen ob naši stranl (Kldci: Živeli!) Od Vas, dragi tovariši ii> tovarišice, pričakuie v teh huddh časih kranjsko učiteljstvo moralne, za našo skupno CTganizacijo tudi materialne pomoči. (Odobravanje.) Zmaga naša nam je zagotovljena sa-. mo v delu! Zato Vam kličem brez fraz: Na delo, skupn©, marljivo delo v drugem četrtstoletju obstanka naše Zaveze! V teirrt dluhu pozdravljam vse ceniene delegate in delegaitinje v beld naši Ljubljani! (Dolgotra!jino in viharno odobravanie.) Nato je predsednik predstavil še policijiskega komisarja m imenoval za zapisndkarja zborovania tov. Ivana D i m n i k a iz Trsta. t Jakob Pretnar. Preden prddem k dnevnemu redu — govori dalje predsedinJk — mi je dalžnost, se spommiti še neko-ga. NemMa smrt je posegla med letom med marljive delavce v Zavezi. Dne 17. juiija letos je umirl marHivi upravnik »U. T.« in upravra odbornik Žaveze. tov. Jakob Pretnar. Posebno mu je bila na srcu gmotna stran »U. T.«, ki ga ie hoitel dvigniti v tem pogledu. Težko bo pogrešala Zaveza n-je^ govo delo. — V znak sožalja prosim ce-~ njeno delegaciijo, da se dvdgne s svojih se~ dežev. (Navzoči se dvignejo s sedežev, kličoč: Slava!) Nujni predlog. Od Brežiško - sevniškega učiteliskega društva je prišel nujnd predlog, da naj bo delegacijsko zborovanje tajno. Upravnd odbor Zaveze je sklepal o tem predlogu na dopoldansiki seji in prišel do zaMjučka. da naj bodo ddegacijska zbcrovanla — kakor dosedaj — javna in le, če res potreba namese, tajma, da se javnost odstrani. Predsednik priporoča, da naj delegacija ta skleip upravnega odbora sprejme. (Soglasno sprejeto.) Legitimiranie delegatov. Pri legitimiiran&u delegatov &e je izkazailo, da so bili vsi prijavlieni ddegati, oziromia njihovi namestniikii, polnoštevilno navzoči. Drugi nujni predlog. Nato v imenu upravnega odbora prijavlja s prim.ernim utemeljevanijem tov. E. G a n g 1 sledeči nujni predlog, ki je biil ob koncu z viharnim odobravanjem soglasno sprejet: Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, zbrana na zborovanju svoje delegacije dne 6. septembra 1913 v »Mestnem domu« v Ljubliani, I. ponavlja staro zahtevo vsega organizovanega avstrijskega učiteljstva, ki meri na popolnitev, oziroma na izpremembo § 55. drž. šol. zakona v tem smislu: Minimalne plače, ki se ne smeio znižati v nobeni deželi, morajo biti tako odinerjene, da učitelji lahko vso svojo mo5 posvetijo svoiemu poklicu in da tudi svoie rodovine lahko vzdržujejo po lokalnih razmerah. Ąfit take plače imajo veljati dohodkj, ki gredo po vsakcčasno veljavnih določbah c. kr. državnim uradnikom: II. da bo deželam mogoča izvedba take regulacije učiteljskih plač, opozarja državo nfi njeno dolžnost, da neodložno izvede sanacijo deželnih financ v svrho regulacije učiteliskih plač, oziroma določi v ta namen deželam prispevek iz državnih sred' stev: III. pozivlja vse inerodajne činitelie — to je vse deželne odbore in deželne šolske svete onih kronovin, ki so združene y Zavez? — da se z vsemi sredstvi hi z resno voljo poprirnejo korcčno - veljavne rešitve učiteljskega materialnega vprašania v smislu zahtev št. I.; IV. posebno pa apeluje na vse deželne h: dt*ž*wne pcslance, da se z vsenri silami za. vzamejo ,za izpolnitev učiteljskih zahtev, ki so z ozirom na sedanje socialne razmere neodlcžljive. V. Ta predlog naj se priiavi iutri slavstnemu zborovanju. TAJNIŠKO POROČILO. Tov. Vilibald R u s. tajnik Zaveze, poda nato tem-eljito in širokega obzoirja -tajtiiiško poročilo, ki je bilo z viharirim ©dobravanjem spremljano in tudi potrjeno. Glasi se: Češtita delegaciia! V imenu vodstva in upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev mi je čast poročati čestitilm delegatom in delegatinjarn o našem deloivaiiju v upravni do bi od zadnje XXIV. skupščine, ki se je vršila lani 10. in 11. avgusta v Celja, db daries, ko proslavljamig tu v Ljublijani srebrni jubilej niaše dične učiteljske Za~ veze. Članstvo. Našal Zaveza šteje danes 33 učiteljskih društev in dve deželni Zvezi, *ki imaijo skupmo 69 častnih, 1460 pravih in 47 podpornih članoiv; vseh društvewikov je torej 1576. Je to vendarle še odlično število zavednih idealnih in neustrašnih bojevnikov, vn bojevnic za napredne, narodne, stanovske irt šolslke interese. Z zlatcm in srebrom vas ne kupujetno, še nikla in bakra v&m ne moremo dati — in vendar ste naši! S trnjem in robidoivjem je posuta naša pot, s krvjo in vodo je oškropljena letos na novo. Čemu torej se oklepate tako trdu no naše Zaveze? Je li treba vprašati, zakaj?! (KlicK Poštenost nas druži!) Tuintam odpade še kdo, pa nam ni žal zanj, ker zastopamo mnenje, da na] se popo>!noma sčistiiio naše vrste. Vendar je v današnjih dneh bolj kot kdaj potreba, d'a imej vsako učiteljsko društvo vedno y evidenci imenik vseh naših članov. V ta namen naj poskrbi slehrni odbor, da! se natančnefc pregleda zlasti ob vstopu vsakega novega šolskega leta staro in> novo članstvo. Na Kranjisikem je leto-s priraslo število članov za 24 — lani in predlanskem je nazadovalo — (Ploskanje in odcbrava* nje), na Štajerskem se je zvišalo število pravih člancv za 27. na Prknorskem pa se je zmanjšalo za 27 članov. , DelGvanje Zavezinih društev. V pretekli upravni dobi je imelo Zavezino vodštvo 10 sej, upravni odbor pa dve. Kar spada v delokrog vodistva in upravnega odbora, se Je rešilo v teh seiah, najnujneiše zadeve pa je rešilo predsedstvo z naknadnihi odobrenjem. Vložni zapisnik šteje danes 1503 številk (latvi samo 849), ne vštevši tajniških in blagajniških vlog, dopisovanla uredništev in upravnistev Zavezinih listov, prl čemer tudi ni vštefro ogrorano delo, ki ga ie imel letos še posebe koncertni odsek. Poročila, inciative in spisi vseh strok, kar jih je biilo priobčeno v stanovskem glasilu, v pedagoški reviji in v mladinskemi mesečniku, kažejo izrazito, koliko podrobnega dela se je izvršilo po naši'h članih in v posameznih Zavezinih društvih. Vsa v Zavezi stojleča učitdjska društva so imela tekom letošn-jega društvenega Ieta 118 zborovanj, pri katerih je bilo 91 predavanj in hospitacij razne vsebine. Želeti je samo, da delajo y teh kritičnih časih posamezna društva tem intenzivnefe, da dado na vodstvena vprašania in izkaze takoj in celotne odgovore in razkaze. V vsakem društvu je treba ceJih rnc-ž! Kdor se ne misii z vnemo posvetit-t društvienemu delu ta naj se rajši nikar ne 'd!a voliti v odbor. Po potrditvi Zavezinih Dravil se bo osredotočilo lahko vse delo Prav pregledno po posameznih podeželnih Zvezah, kar bo za celoto tem večjega pomena. Vsem onim korporaciijaim in osebam, ki so si pridobile posebnih zaslug za prelepo uspelo zadnjo XXIV. glavno skupščino v Celju, je poslalo vodstvo zahvalo vi vse napredne liste. Tekoče zadeve. Pod naslovom »Iz vodstva Zaveze* se obvešča po »Učit. Toy_arišu« vse cenie-. n'o članstvo sproti o vseh najvažneiših korakih, ki> jih storita vodstvo in upravni odbor v napredek celokupnega jugoslovanskega učiteljstva. Korniurkoli se zdi ^akšna naša zadeva dovolj dozorela za Javnost, naj obvestinemudoTnadotičnodru- štvo, katerega član je, da dobimo ppitom^ tega navodfla ki podatke za nadaljne ukrepe. V tem oziru so se odlikovala v zadnjem poslovnern letu zlasti nekatera štajerska učiteljska društva. Zategadelj % ogorčenjem protestuitemo napram izreku nemških štajerskih tcvarišev, da se od slovenskega naprednega učiteljstva premalo dela, da je spodnještajersko učiteljstvo po mjih mneniju le nekaik trot^ ki hoče pač uživati, a ničesar delati. (Klici: Sramota!) Da je skupni pregled Zavezinega po. slovanja vsakemu lasen, opazariati moram vendarle vsaj na najivažnejše, deloma že nekoHko znane, deloma na popolnoma no ve še ne cb-avijene ukrepe. 1. Mestemu magistratu ljubPjanskemu se je sporočiic", da ie ostal Zavezin odbor isti, ker letos ni bilo volitev; le naraesto umrlega odborn^ka Ignacijia Šijanca je bil izvoljen nadučitelj Fran Brinar iz Gotovelj na Štajerskem. 2. Skupščina »Udruženjia srbskega učiteljstva« }e zborovala1 lani dne 18. in 19. avgusta. Zavezin predsedmik je po zdravil skupščino brzjs^avno. 3. Deželni poslanec tov. Štefan FerIuga j-e zastopal lani dne 8. septembra Zavezo ob slavnosti 251etri'ice pevskega društva »Hajdriih« na Prase*ku. Za saudeležbo smo prejeli laskavo zahvalo. 4. Inseratni de'l »Učiteljskega Tovariša« je prevzel s 1. letošnjo številko od »Prve anončine pisarne« nien upravnik, zdaij žalibog že pokoijtni tovariš J. Pretnar. 5. Na kafc način naj se krrje dolg Zaveziniih listoy pri »Učiteljski tiskarni«, se ie posvetovalo in sklepalo pri obeh sejah upravnega odbora. V teh sejah se je razpravljalo potiovtio o previsoki ceni tiska Zavezinih li&tov. Med letom se je tudi uredila Zavezina listina; prevzela se je v lastno oskrbo razpošfljatev Zavezinih knjfe, ki so še v zalogi; prodala se je ve\ikai sestavljiena omara in razprodala so se učila, ki so ostala od razstave. 6. Resdluciija glede stalnega nameščenja nadzornikov, ki je bila soglasno sprejeta na glavnem zborovatijii naše zadnje glavne Skupščitie, se je odposlala na naučno manistrstvo. 7. Zavezin predsednik jie v prvi seji upravnega odbora v izbraiiih besedah čestital navzočemu ravnatelju M. J. Neratu, uredniku pedagoške revije »Popotnika«, k 301etnici njegovega vtestnega m požrtvovalnega uredovanja. Ves odbor se ie pridiružil presrčnim besedam z dolgotrajnim ploskanjem, na kar se je jubilant gi«jen zahvali'1 za ovacije. Odličnemu in vzornemu urednfku naj se s čestitko pridruži tudi današnja delegaciia. Vrlemu možu veljaj naš vzklik: Na mnoga leta! (Dolgotrajno ploskanje.) 8. Akademičnemu društvu »Triglav« in slovenskemu akademičnemu ferialnemu društvu 5>Adrija« se pošiljajo kakor doslej brezplačno vse številke Zavezinih listov. 9. Državnemu poslancu dr. Vladimirju Ravniharju so se poslali na njegov šnjo podatki o stan'ju vsega slovet? učitelfstva, da uporabi to sno^ pri pravi v parlamentu, kadar pride na govar znani § 55. Čehi so mu obljubili, d dcbi takrat besedo. Preskrbelo se mu je poročilo iz »Učit. Tovariša« o shodu v Mestnem dornu v Ljublilaiii, kjer je zboro. valo napredno učiteljstvo pod gesilom »Dragmja in učiteljstvo«. Na razpolago se mu je dal govor deželnega poslamca Eng. Oalng^la, ki ga je imel lani v kraiijiskem deželnem zboru. Predsednik Da mu je še satn dal pismene podatke o najnovejših naših zadevah. Zaveza se je tudi letos mnogokrat zaupno obrnila za posredovanje v raznih kočijivih vprašanji'h na gospoda di\ Vladimirja Ravniharla, ki je bil vedno uslužen našim skupnirri! učiteljskim smotrom. Iskrena mu zahvala s toplo prošnjo, da naf nias tudi vbodoče enako podpira kot državni poslaniec. (Odobravanje.) 10. Vsem naprednim politiškim listom se ie odposlal v ponati9k člairek iz »Učiiteljiskega Tovariša«, ki je iizšel pod naslovom »Vzroki1 za deficit učitelijskih listov«. 11. »Društvo iriženirjev v Ljubljatti« je vabilo poleg zastopnikov vseh stanovskih društev tudi našo Zavezo, da se udeleži skupnega posvetovanja o preosnovi dosedainiitih srednj^h šol v enotne zavode, ki bi podali absolventom zraven humaniistične vzgo^e tudi zadostno izobrazbo v prirodcuslovnih in drugih za življenie prepotrebnih vedah. Predsednik je podpisal z dtugimi zastopniki vred obe prošnji, ki sta bili odposlani na pristoini mesti. V prošnjah jle biilo poudarjeno, naj se uvede v realne girmnazije kot obligatni predmet laščina niamjesto fran-coščiTie. 12. Upravni odbor dnevnika »Dan« je obveistil vodstvo Zaveze, dai je razposlal visem okr. učiteljskim društvom okrožnico, v kateri se sporoča učiteljstvn, da se zniža zawj cena dnevniku na 12 kron letno, oziroma na 1 krono mesečno. Redni dopisniki »Dneva« dobe li^t brezplačno, ako pošljejo v »Dan« povprečno po 1 dopis ali notioo na teden. 13. Z banko »Slavija« srno se letos premnogokrat pcgajali zastran obljubljenih odstotkov od zavarovanega kapitala pri vsakem zavarovanju, ;ki se je sklenilo z učiteijem ali učiteliilico', ki je člarj, Zaveze. Pogajanja se nadaillujejo. (Klic: Ni treba!) 14. Deželni; šolski svet za Kranjsko je biil od nas naprošen že lanslko leto, da skliče anketo v svrho enotne terminologfje za šolsko tejovadbo, kakršno rabijo slovenska telovadna društva. Letos šele je bila ta prošnja rešena. V odgovoru se nam naznanja, da se c. kr. deželnemu šolskemu svetu na podlagi.mnenj, ki si jih je izprosM od treh strokovnjakov v telovadbi, ne zdi primerno sklicati take ankete, Negativneffiu odgovoiru se moramo vsekako čuditt, zakaj na Primiorskem in na Štajerskem je že davno v rabi sokolski telova^dni sestav. —• V Švicr, v Nemčijii in na Češkem imajo vzorne metodiične knjige za telovadbo. Iz te zagate nas reši telovadni učitelj Evgen Sajovic, ki je sestavil po češkem vzorcu za pouk telovadbe na ljudskih šolah našim razmeram Tiajprikladneiši spis, ki izide v »Popotniku« pod naslovom »Učenci i>n učenke«. To najnovejše delo se razrriTiožk S primernim oklicem se obveste o tem vsa okrajna učileljska društva na Kranjskem z naTnenom,. da stavi na okrajni učiteljsiki konferenciji po 1 član tozadevni predlog glede uvedbe te metode jjouka pri telovadnih urah. 15. Vodstvo narodnih strokovnih organizacij je poslalo naši Zavezi oklic k pristcpu. Ta oklic se je odposlal v^irnioTmacijo vsem Zavezinjfm društvom. Prvi ta!k oTganizacijski korngres, ki je dobro uspei se je vršil dne 15., 16. in 17. avgustai letos v Ljubljani. Zavezin predsednik je bil izvoljen podpredsednikom tega kongresa, tovariš Ivan Dimnik iz Trsta pa ie predaval na tem »Ljudsko in strokovno šolstvo«;. 16. Prave resnosti glede pravične regulacije učiteljskih plač tudi med napred"nimi politiškimii državnozbOTskimi strankami ni. Avstrjsko učiteljstvo je bilo ob tej vedno naraščajoči draginji končno primorano okleniti se z vso resnobo najdaleikosežnejše akcije z geslom »Pred cesarja!« Zastopnikom nemškega učitelistva in voditeljem Ednote meščanskega učiteljstva v kralfestvu Češkem se je zabranilo iti pred cesarja, a zadnjemu celo ni biil enak dostop dovoiljen pred prestolonasledniTka. To nas nikakor ne sine uplašiti. Na Dunaju bodo zbrani jeseni državnii poslanci. Preskrbljeno ie, da gredo takrat posarnezni zastopniki dežel k ministrskemu predsedniku in k naučnemu miniiistru, k}er jima ho»čejo pojasniti obupen položaj učitelfstva. 17. Letos sta izšli za I. razred ljudskih šol kar dve novil knjigi: K. Widrovo »Moje prvo berilo« in Iv. Krulčeva »Moja prva čitanka«. Prva je izšla v »Učiteliski tiskarni«, druga knjiga pa v c. kr. zalogi šolskih kniig. Obe knji-gi sta aprobirani. Za »Pcv potnika« je napisal c. kr. vadnični učitel) Iv. Krulec o svoji čitaniki primerno objavo. Ker smo liberalni, smo mu pustill seveda prosto besedo. Istcrtako se ie po- m pripustilo, da je izšla »Popotniiku« prliga, ki podrobneje govori o K. Widrovein! erilu. Od gotove, nam skraino sovražne strani pa se je zanesel celo v pplitiške Hste napram uvedbi K. Widroyega »Mc^jega prvega berila« nestrpen bojkot, ki nima zlepa para na pedagoškem polju. Uradne ocene K. Widrovega »Mojega prvega be,rila so kaj laskave in govore o njegovi sestavi prav pohvalno. Ob tej brezprimernf gonji mora veljati za nas eno edino navodiilo: V vse šole uvedite K. VVidrovo »Moie prvo berilo«! (Klici: Tako ie prav! To je naiša zahteva!) 18. »Narodna čitalnica v Kranju« je biia ob proslavi svoje 501etnice brzojavno pozdiravljena, na kar je prispela pismena zahvaia. 19. Predsedstvo je brzojavno pozdraviilo »Učitdjsko društvo za Postojnskt okraj« ob njega 251etnici. 20. »Hrvaški pedagoško - knjdiževni zbc<r y Zagrebu« — po delovamju sličen naši »Sloivenski Šolski Matici« — je imel dne 23. ip 24. avgusta svoj 41. občni zbor. Pozdravilo se ga fe brzojavnim pototm 21. »Družbi sv. Mohorja v Gelovcu« se je zljubilo zolpet enkrat z vso silo udariti po učiteljstvu. Dr. J. Pregljev spis »Presleplieni in oteti«, objavljen v letošnjem družbenem koledarju, je za učiteljstvo skrajno žaljiv in breztakten. Pri družbenem odboru smo Vložili ogorčen protest, ki mu je sledil pomirjevalen odgovor, ki nas pa ni zadovoljil. Zahtevali smo, da prinese prihodnfi kotedar od nas sestavljeno »Izjavo«. Od družbe je sedai zavisno, kako staJišče zavzamemo proti njejj v prihodnje. (Klici: Zaliti se ne darno od nikogar! To ie pamilet -n-ajTiižie sorte!) Stanovski naraščal. Zanimianje za naš stanovski naraščaj se veča med nami od leta do leta. BrezplaCno so se razpošiljali Zavezini listii vi prav tolikem številu kakor doslei na vsa učiteljišča, (kjer so sloyensk,e učiteljiščnice in učjteljjščniki. Tekoni letošnjcga !e ta so bila za ljiiblianske učiteljišonike razna poučjia predavarna po učiteljih. Zsleti je, da se uvedejo taka predavareja tudi na druga učiteljišča. (Klici: Dobro!) Da se morejo vršiti redno vsako leto shcdi jiugcslovariskiih naprednih učiteljiščirih abiturientov in abiturientk, se ie zasnoval »UčiteFjiščni sklad«. Zavelzina društva so bila tudi letes naprošena, da pri^ .spevajo po možnostr v ta sklad. Letošnši IV. sestanek, ki se ie vrsil 17., 18. in 19. juMja, je dokazal po referatih, še bolj pa po lepo usipelem koncertu, da se pridružuje našemu stremllen.iu lepa vrsta mladih, zavednth in ' neustrašenih sobojevnikoy. Voditelji naših organizacitj so se odzvali vsem: prireditvam v častnem številu. Napredne učiteliske Zveze v Avstriji. Napredno avistriisko učiiteljistvo brez. razlike narodnosti je izkušalo že od nekdaj ob vsaki važnejši priliki skupno nastopati vsakokrat, kadar so bila na dnevirem redu važna šodsika in ličitelfska vprašanja. Letos smo popolnili in dopoilniiti to veliko združenje. zakaj vse napredne avstrijske učiteljske Zveze bodo postopale odslej so lidarno, kadar se bo zahotelo našim nasprotmkonii po^ kakršnemkoli nasilju. V najožjem stiku smo pač z Zvezo slovanskega učiitelistva v Avstrijfi, ki šteje nad 27.000 članov. S to se združimo vselej\ kadar so ogrožene y šolskih vprašanjih slovanske marodnosti. Lepo oporo imarno v vseh stanovskih zadevah v številni nemški Zvezi, v »Deutsch-osterreichischer Lehrerbundu«, ki iima okrog 20.000 članov. Z izredno stanovsko radostjo pa vara, spoštovane delegatinje in delegati, javljam dsJekcsežno in najpoinembnejšo potezo na našem organizačnem polju, ki jo vidim v »Splošnem odboru napreduih avstrijskih učiteljskih Zvez«. Napredne nemške. laška, rumunska, poljska, češka, dalmatinska in naša učiteljska Zaveza so velikanska odporna sila napram sovr^žnikom naših učiteljiskih zahtev. Sami smo slabiči, OTganizirani v tako. močni Zvezi pa smo vsestransko ojačeni. Brez strahu in brez obupa opiramo svoje meštete nade v to mogoičtio organizacijo. V tei skupnosti ie naša bodočnost, zakaj karkcli zedinjeni podvzamemo v duaaiskem parlamentu, bo sigurno vodilo do uspeha. (Dolgotrajno odobravanje.) Skupna s slovansko, deloma pa tudi z nemško Zvezo smo se lotilli razrešitve važnih stan-ovskih in šolskih vprašanj. NaŠa skupna prizadevanja so bila naslednja: a) Sloyanska Zveza je poslala vsem članicarn besedilo protesta zoper nctnško nasilje napram češkim šolam na Dunaju. b) »Moiravska učitel'jska Zveza« ie izdala knjiigo »Zbrani spisi Komenskega«. Po društvu »Knihotjskarny v Zabfehu« nam je po&lala zastonj en iztis, ki se je sprejel v Zavezino knjižnico. Naprošeni smo bili, da poagitirarno med svoiirni člani za narcčbo te'ga dela, kar se je iz.vršilo potom stanovskega glasila. c) Češki učitelj Adtoli Šušter iz Chrudima ie prosil protj primerni odškodnini za klišeje mladinskih spisov »Dane& (A. Rape) ioi- »Turki pred sv. Tilnom« (J. Slapšak). Obe knjigi sta izšli v češčini. Klišeje smo dali brezplačno v uporabo proti vrnitvi. č) Slovanslka Zveza je pridno na delu prcti stalnemu namieščeniu okraijnih šolskLh nadzornikov v Avstriii. Od vlade nameravani tozadevni predilog je šolstvu na oibčutno škodo je torej za učiteljstvo- nesprejemfjiv. Slovanska Zyeza je izdelala obširni predlog tega zakona v obliki službene pragmatike za ljudskošolsko \n meščansko učiteljstvo. Predllog se je odposlal vi informacijo potom vseh učiteljskih organizacij vsera oniim državnim poslancem, ki sede v naučnem odboru, s prošnjo, da se zavzamieio zanj. d) Ista Zveza jle poslala' dopis, v katerem nas opozarja, da naj vpHvamo pri svojih državnih poslancih, naj se da državna podpora deželnim zboirniicaTti z izrečwo zahtevo. da se uporabi ta podpora zgoJj v svrho regulacitje učiteljskih plač. O tem smo obvestMi samo državnegai po s:lanca dr. Vladimirja Ravniharja, zakaj poslanci Slovenske Ljudske Stranke sq rmenidla po novodobni krščanski morali nasprotni temu edino pravičnemu predlogu. e) S slovansko in nemško Zvezo smo storiili skupne korake y prilog našim težrrjam v dveh vprašanjih. Zaprosiii s-mo, kakor ie bilo že poudarjeno, avdtence pri cesarju. Proti državnozborskemu predlogu ikrščanskosocialnega drž. po&l. viteza pl. PaMtza o zvišanju kongrue duhov»nikornj smo zavzeli posebno stališče. Z ozirom na to, dai je šele prejšnji avstrijski parlament znatno zvišail duhoivnikom1 plače, ie zopetna zahteVa po zvišanju glede na novo obremenenje davkoplačevalcev na vsaik niaičin vredna vse obsodbe. Ko se bo razreševalo to vprašanje, se moraio pridobiti vsi naprednii državni poslanci vseh stru) za to, da nikakor ne pripuste v državni l zbornici razprave o Pantzovem predlogu i dotlei, da se veliko boij1 pereče učiteljsko gmotmo vprašsnje v državnem, oziroma v posamieznih deželnih zborih povoljno ne reši! (Odobravanje.) f) »Češka uoiiteljska Zveza« nam je aoslala vprašalno polo, potom katere naj bi se ugotovilo, koliko se pregreše šolska oblastva napram temeljnim šolskim zako¦ruom. Ker bi bilo po tem vzorcu spričo rednih pregreškov posebno od strand kranjskih šolskih oblastev neznano mnogD dela, se je z delom počakalo, da se danes tu Way!zoče brate Čehe osebno povpraša, kako naimieravajo cni rešiti ta vprašanja.  g) V osnutku smo prejeli od slovan- ske Zveze novi načrt državnega šolskega zakona, ki obsega 17.strani. O tem načrtu se je razpravijaJo na drugi letošnji odborotvi seji slovanske Zveze. h) »Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« ima v poskovanjai tale ustroj: 1. odborove seje, 2. delegadjia in 3. kongres. Letas sta se dzvršili na Dunajiu dve odborovi seji. Na prvi scji, ki je trajala odi 26. do 28. novembra lani, naša Zaveza nd bila zastopana. Preielj smo naknadmo na lastrro prošnjo samo prepis zapisnvka te seje. Druga odborova seja se je vršila dne 19. in 20. avguista letes. Zastopani smo bili Po predsedniku. Na obeh sejah se je razpravljalo tudi o kredndh razmerah učiteljstva na Kranjskem. Včeraj in danes pa bi se morala vršiti seja ddegadje. Ker pa imajo Poljaki že 1. septemibra redni pouk, zato se je moralo odloždti to zborovanje ddegatov na poznejši čas. S tem je moral odpasti naš referat »Šolstvo po slovenskih zemljah«. Ob tej priliki glasno poudarjam v ime Zavezinega vodstva, da ie treba že danes zvišati prispevek letne članarine Zavezd vsaj na dve kroni. S primorskimi in dalmatiniskimd drlištvi je treba stcpiti v osebni stitk. Le živa agitacija na licu mesta bo imela potrebni učinek. Tudi ni prav, da se ne moremo redno udeleževati odboroyih in delegacifckih se.i naše slovanske učiteljske Zveze. Na novo bo nnofsil biti glasom poslovndka navzoč naš odposlanec na sejah splošne napredne avstriiske učiteljske Zveze vsa^j enkrat v letu. Naša Zaveza mora biti dostojno za~ stopana pri vsakem skupnem koraku. Če se ne izvrši ta izprememba, ne moremo biti zadostno informirani, prt čemer trpi naše poslovanje. Letna članarima znaša za vsakega Žavezinega olana 2, k večjemu 3 krcne. Iz tesa prispevka se morajo kriti društveni krajevni, deželni in še Zavezrni stroški. Praviila slovanske Zveze zahtevajo od vsakega člana 10 v letnega prispevka. Doslei niismo moKli za to članstvo še ničesar prispevati. Pojdimo se učit stanovskega davka k delavskim bataljonom! (Odobravanje.) Zavezini listi. Za Zavezime liste se moramo vse drugače zavzeti. »Društveni jzkazi naročnikov Zavezinih listov« se razpošLljajo vsako leto vsem včlarnjeTiim učiteljskim društvom ob pričetku vsakega novega šolskega leta. Izkazi naj se pravočasno izpolnijo in cidpošljejo Zavezi. V pridejanem poiasnjlu se razvidi, na kak načm naj se to izVršuje. Imenik naročn&ov pa se ugotovi tudi lahko potom dopisndc z odgovorom, ki jih naj pošlje odbor vsem šoiam v okraju v pozitrven, ozrroma negativen odgo vor, kakor sta to uvedli ob neki drugi pri^ liki Celjsko in Ltutomersko učiteljsko drušfcvo. V tem letu se je vse potrebno odredilo, da bodo odslei Zavezini ldsti točno izhajali. Naša brezbrižnost bi biia, če bi bili listi paslvni! Vsaka šolarska knjdžnica imiei mladinski mesečnik »Zvonček«, vsaka krajna i>n vse okraioe knjižnice pa naj bodo naročnice na pedagoški list »Popotniik«. Šolski voddtelji so krivi, če si ne znajo pravočasno preskrbeti za te nametie potrebnega zneska, saj jim je to itak zajamčeno v razpisu šolskih oblastd. BoliSe kroge najl se opozarja na naročbo »Zvoneka«. Kjer zanj ni prostora, tam tudi »Vrtca« treba ni. Posamezniiki naj se naročajo na »Popotnika«, da se paralelizira boiikot in stre maščevalno&ti ostrina. Proti naročbi »Učiteljskega TovaTiša« se dela z vsemi nedopustnimi sredstvi. Kdor ni naročen nanj, ta ni pravi naš pristaš: je boia2jljivec ali pa premalo stanovsko zaveden! (KHci: Res je!) Deželne orgajiizaciie. Naslov naše učitdjske Zaveze zahteyal, da strnemo v njej res vse avstrijsko jugosloivaTisko učiteljstvo. Pismena letošnja vabila nteo uresndičila naših nad, zato bo treba zlasti dol na jiugu osebne agitaciije in razjasnil. V tem pogledu nas čaka po po-^ trditvi novih Zavezinih pravil še vsestratu sko delo. Voloysko učiteljsko društvo se bo miorailo poklicati zopet v ždvljenje. Z učiteljskim društvom na Krku (Veglia) bo težko kaj, ker je zajadralo v nasprotni ta- bor. Lažje se bo pridobilo »Narodno Prosveto v Pazinu.« »Zveza daJmatkiskega učiteljstva« se jie razšla zaradi politiškdh nazorov. Naš zadnji dopis glede njenega pristopa k nam so vrgli v koš, ker so nas smatrali za pripadnike Siovenske Ljudske Stranke. (Smeh.) Bodoče napredno deželno društvJ bo ncsilo naslov »Zveza dalmatiinskih učiteljskih društev v Spldtu.« Zveza z naprednimi Dalmatinci niam je zagotovljena. (Odobravanje.) Neki naš tovariš v Istri je bil provizor.ično prestavlien. Proti pre&tavi jfe re~ kuriral na naučno ministrstvo, toda njegDV« rekurz je bil zavrnjen. Naprosili smo državirega poslanca mesta Ljubljane. naj on g tem imtervenira na pristoijnem mestu; a dobili smo odgovor. da je postala stvar med tem časom perfektna. Pritožbe je treba torej takoj vlagati. Organizirani Slovenci v Trstu se \>osebr.o zanimajo za šolska vprašanjai. Na velikem zborovanju dne 21. liovembra lanskega leta se je natančno razpravljalo o Ijudskiih, meščanskih in srednjdih šolah, o podTžavijenju dosedanje zasebne trgovske šole, pa o preosnovi c. kr. pripravnic za srednje šole v Trstu in na Proseku. Tržaška vlada je dzdala odlpk, s katerim so obyeznd otroci nenemške narodnosti, da so poiučevani tudi v materinščini, Podržavi se vsako leto gotovo število učnih mest na tržaškifi šolah Družbe sv. Cirila in Metoda. Na Goriškem je divjal te počitnice politiški bo.i stirih slovenskih struj. Zmagala je sija-no pravičnost nad novcstrujarji. kr so se zavzemali za krajšo šoloobvezno dobo. 2e so prepeljavali s Kranjskega posebni špecialisti pogubonosno korupcijo z vsemt vražjimi pritiklinami, toda na goriška tla niso bili pripuščeni, ker je bil po>tni list precei pomanjkljdv. (Smeh. Klick Jih ni treba!) Preko gorjtških solnonih planjav pa je zazvenel te dni razveseljiv glas, da ustairo.vi država v Gorici slovensko gimnaziio. (Odobravanje.) Če napravi sofccdski naraščaj izlet pod nadzorstvom učiteljev, recimo iz Komna v Kobarid, dobe ti nadzorniki pismeno 2raio, če je treba magari tudi s pomočjo napredne večine okraijnega šodskega sveta v Sežani. Sicer bo govoril o tem še c. kr. deždni šolski svet za pokneženo grofijo Goriiško - Gradiščansko in, če nanese potreba, se pritoži tudd «aša Zaveza. Na Koroškem službuie v slovenskih kra'jih nad 50 odstotkov nemških učiteljev. V teh pokrajinah je 90 utrakvističnih šol, kar gre na rovaš uničujočemu koroškemu šolskemu sistemiu. Vse te šole so nezakonite! Šolska oblastva prestavljajp slovenske učitdje najrajša v popc4noma nemške kraje. Da se ta kvarna gorrja vsaj ddoma prepreči, so zaprosili slovenski koroški učitdii združeni v društvu »Korotan«, koroška šoilska oblastva, naj jim pošljejo na~ tančno statistiko, koliko učitdjev na Koroškem ie izprašanih iz slovenščine. To in pcmoviio prešnjo so vložila šolska oblastva ad akta. Ko je o tem neuspehu zaznalo Zavezino vodstvo, ie naprosilo za taik jzkaz c. kr. naučno minKtrstvo na Dunaju. Dunajski referent, v katerega področje sodi avstiijsko šotetvo, pa nani je sporo čil, da takih dzkazov naučno ministrstvo nima, im jih tudi ne zahteva. Taki iz.kazi so sicer povsod, a astanejo vemdar samo pri dptičnem deželnemi šolskem svetu. Ker gre pri tem vprašanju izključno za slovenske interese, je naprosilo vodstvo Zaveze gospoda dieželnega poslamca Fran^ ca Graienauerja s Koroškega, naj blagovoli v tem smislu interpelirati pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. Ker bi bil tak izkaz za koroško šolstvo y slovenskih krajdh emdnentne važnosti, smo ga naprosildv naj nas o iizidu obvesti. Tudi na drugo naše rekomaindiramo pismo smo odgovora zaman pričakoivali. (Obče začudenje. Klici: Čujmo!) Na zadnjem hrvaško - slovenskem katolišikem shodu je imel ta edini slovenski koroški poslanec reierat o šolstvu. Mislili smo. da nam vsaj tam pove, kaj je izposk>yal za slovensko korošiko šolstvo, pa srao se varaji. Kadar m-u dovoli vodlstvo Slovenske Ljudske Stratnke potezati se za slovenske liudske šole na Koroškem, bomio natančno poročali. V »Korotanu« so združeni slovenskf učitdji vn akademiki. Ti se shajiajo vsak mesec ter prerešetujejo pereča šplška vprašatija in delujejio pri politiških društvih brez ozira na politiško stranko. Dolžnost poslanca Graienaerja bi biia, da se zavza. me z vso iskrenostio za slična vprašanja, zlasti pa v tem slučaju, ker je bil v vseiti tem direktno obveščen. (Klici: To nai bi bil slovenski poslanec?) Na Štaierskem ovirajo poslanci Slov. Ljudske Stranke že velč let redno delovairje stajerskega deželnega zbora. Za vsako ceno hočejo iizsiliti dditev štajerskega doželnega šolskega sveta. Če se to zgodr, potem zavladajo tam za slovensko šolstvo in učiteljstvo take obupne razmere, kakršne so danes na Kraniiskem. Tovariši iz zelene Štajerske, bpdite v enomer z vodite- lji narodne stranke ma straži in vztrajajte pri znani zahtevi, da dobite..pri svoječasnd zahtevi glede preustrojdtve deželnega šolskega nadzorstva svojega strokovnega zastopnika, predlaganega od slovenske delegacije deželne učiteliske konierence! (Klici: Dobro!) Predigra k takim razmeram so krivične im brezpotrebne premestitve iz službenih ozirpv. Zagov* pred upravnim sodiščem enega iizmed prizadetih se je dostovino ponatisnil v 'našem stanoyskem glasilu, zakaj zadeva je zanimiva za vse uotteljstvo. Delegaciia slovenske štajerske učiteljske Zveze je sprejela na binkoštnem zborovanju jako važen predlog o ustanovitvi društvenih skladov. Predlog se glasi: »Vsalko v Zvezi včlantjeno okrajno učitelj- sko društvo, kakor tudi Zveza sama, usta- novi si svoi rezervni sklad (društveri sklad). Vsako učiteljsko društvo proraič:mi doiločeni znesek svojih letnih dohodkov (recimo po 50 K) za društveni sklai, ki ostane nedotaknjen in katerega obresti se začno uporabljatii šele, če je dosegel gotovo višino (recimo 2000 K). Letni preostanki ald izredni društveni dohodki, n1. pr. čistt preostanek kake prireditve, naj bi se pridejal društvenemfu skladu, da bi le-ta čimprej naraisd do določene višine.« — Za stanovske organizacije je to varčno gospodarstvo eksistenčno vprašanje. Ne sa~ mo učiteljska društva in Zveza slovenskih učkeljev in učiteljic na Štajerskem, ampaik vsa učiteljslka društva in Zveze, k.i so včlanjene v naši Zavezi, naj nujno misldjo na ustanovitev društvenih skladov. Kdikega pomena za društvo je to3 nam. živo priča Josiip TraviK>ya ustanova, ki jo uživa Učit. društvo za kranjski šolski okraj, katere ustanove vsa'koletne obresti mu donašajo nad 200 K stakvega priboljška. Na Kranjskem vladajo že nekaj let voditelji Slov. Ljudske Stranke. Nad napredram učiteljstvom in njega napravami so proglasili še posebe geslo: Moč gre Pred pravico! Letois nas je osrečil novi zakon o šolskem nadzorstvu. Po njem ie odstavUen učitelj kot predsedndk in kot nadzornik krajnega šolskega sveta, analiabeti pa postanejo lahko vse to. Imenovanja novih oikrajnih šolskih nadzornikov so se tudt izvršiia. Dva dosedaTija zaslužna, sila vestna in izredno vešča okrajlna šolska nadzortidk sta nnorala s svoijdh mest samo zato, ker se nista hotela brezpogojno ukloniti diiktatorjem Slov. Ljudiske Stranke, ker sta Silušala^glas svojle vesti in ker sta ostala spriičo službeng pri&ege objektivna na vse strani. (Klid: Žalo&tno za stranko in šolsko uprayo!) Kos krvave zgodovine o položaju kranjskega učiteljstva izpričuje spomenica »Dejaaiia govore!« Izdalo jo je s pomotoio prispevkov vseh kranfskih učiteljskih društev »Slovenisko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani.« Učitdj ne sme iimeti svojega prepričantja. se ne sme prosto potezati za učitd'jske težnje, ne sme čitati poljubndh listov, ne sme biti član naših organizacij. Zašld smo že tako daleč, da se klasificirajo po c. kr. okrajnih šolskih nadzorniki|i najboljši napredni učitdji slabo, priznamo slabi učitelji, ki pripadajo Sloim-^ skovi Zvezi, pa preiemajo v kvaldiikacijl dobre rede. (Klici: Tef korupciji na} se nemudbma zapre pot!) Delno so hoteli odpraviti vsakoletne uradne učdteljske komference^. Tako so bili gotovi svoje moči, da so poiizkusiili korigirati celo državnii zakon. V tem vprašanju so se hudo urezali. (Klic: Edino pravilno!) Kdor zazna za kako nepravilnost, naj nam pošlie takoi potrebne podatke. Za vsako, pa pray vsako najmanjšo zlorabo se hoičemo sproti pritožitd do zadnjih šolskih inštanc iti do naitvfšjiih državnih oblastftij. Da zve javnost za vsa nasilja, dzdali bomo po potrebr še naalednie spomenice. (Ogorčeni klici.) Najboilj drastiično, kako kri^vigno oddlaja večina sedanijega deželnega šolskega sveta razpisame službe, dokažuje razpis 5 mest na deški in 2 mest na dekliški ljudski šoli v Spodntji Šišikii. Za 5 razpisanih mest na dešiki šold ]e prosilo 7 prosilcev, za 2lučnr mesti na dekliški šoli pa 62 učiteljic. Brezprimerna krivica se je zgodila vsekako prosiicu Ivanu Kovaču. Mož je napravil zretostnii izp.it z odliko; ima.izpri<čeyalo počitndišlkega tečaja za izobrazbo učiteljev trgovskih nadaljevalnih šol na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu z odli.ko; je dobil izpričevalo usposobljenosti za strojepisje z odliko; je v posesti obiskovalnega izpričevala kurza za meščanske šole s priipcmbo »hat die Vortrage sehr fleiBig besucht«; je prejel pohvalnd dekret na ukaz deželnega šclskega svda z dodatkom »iiir die auBerst zufriedenstellenden Unteriehtserfolge«; je dobil ob vsaki \nšpekdii okrajnega šolskega nadzorndka ustno priznanje: sodelujie pri društvu, za raziskavanje podzemeljskiih jam kot izvršujoči član že tri leta, odkar učiteljuje; izredno pofavalno sta se izrekla po njuni inšpekciji tako deželni šolski nadzornik za ljudske šole, kakor tudi poročevalec v upravnih in gospodarskih šclskih stvareh. Pri okrajnem šolskem svetu je bil večkrat za ta mesta prvi v terni. Toda vse to ni nič pomagalo, zakaj na seji deželnega šolskega sveta se je oglasil katoliški duhovniik dr. Evgen Lampe in je rekel nekako: »Nimamo zaupanja vanj, ker je Sokol!« ... (Hrupno ogorčenje.) Slovenski Sokolski Zvezi srao poslali v prosto uporabo te podatke, naša Zaveza pa se pritoži v tej zadevi n[a višjo inštanco. — V zadoščenje za kruto krivico in bržkone v uteho ga je pred kratkim imenoivala vlada za učitelja na c. kr. mornariško šolo v Šebeniku. (2ivahno ploskanie.) Na Kranjsikem mora biti pripravljeno mapredno učiteljstvo prav na vse. Bodimo popol-nii v šoli in previdni ter korektni; v: javnem življemiu! Morda pride rešilni pjeobrat prei, kakor mislimo! Pogubni nazori člainoy Slomškove Zveze. Naši organizacifi nasproti se je ustanovMa Sloanškova Zveza. Kakšen duh vlada v njei, nam dokazujejo sličice, vzete iz poroičiil letošnjega občnega zbora. »Slovenec« z dne 27. avgusta t. 1. št. 196., poroča to-le: »Predsednik Fran Jaklič pravi: Nad polovico vsega slovenskega učiitdjstva je danes v niaši sredi. Sikromni so bili početki, pred 13. leti mas je bilo malo. V teh letih smo ras'li in se množili, naše vrste so se krepile in danes smo na KranKskem ne samo po številu, ampak tudi kvalitativno na vrhu.« — (Klici: Prav gotovo! Tako j'e rn ndič drugače!) Resndcoljubni predisednLk se je malo zmotil, ali pa pozabfl, da so bili prav prii letošn'jih volitvah izvoljeni v desetih okrajinih glavarstvih zastopnikom učiteljstva naši kandidati m le v enem so prodnli člani Slomškove. Zveze. Res so ojačene njih vrste v našo škodo, ali natančna navedba vzrokov bi bila silno zanimdva. Deželna blagajntca postaja molzna krva za nasilno nakupovanje njih političnih pristašev. Kaj pa trjih herostratska zahteva:. »Ce niisi Slomš'kar ali Slomškarica, ne dobiš pri nas nobenega mesta!« Isto poročilo pravi dalje: »Katehet Smrekar želi, nai vlada v Slomškovd Zvezi do rvasproitnikov tudi loj-ataost in naj izgine osebna mržnija. In dubiiis cariitas. Nai se Slomškova Zveza odlikuje po ljubeznd do svoiih nasprotnikov.« —¦ Predsednik Jaklič pa mu odgovarja: »Nasprotniki nas samo blatiio in zasramuieio, zato jih ne moremo spoštovati. Osebno teh ljudt ne sovražimo, ampak z njimi ne maramo imeti nič skupnega.« Temu navodilu je sledMo burno odobravanje. Mi članom Slomškove Zveze ne od;r&kamo načel, če jih sploh še kaj ima]o. Odobravanju zborovalcev nečemo slediti1, ker so navsezadnje vendarle naši stanovski tovariši. Ali Tiaj mari zSmeritno do sovražnosti učiteljicam novinkam, ki pal vdiiki večind ne dobe definitivnega mesta. če so članice naših društev?! Ali naj zasramuiemo družimske očete, fki si niso znali drugače pomagati, kakor da so z gnjevom v duši in s kiletvijo na jeziku1 zapustili naše poštene vrste?! Kdor ve, ikaj vsega ne stori Ijubeče očetovsko srce za blagimjo svojih stradajočih otrok, ta bo razumel našo strpnost. V teh dveh točkah se docela strinjamo z nazori kateheta1 Smirekarja. Razumeti pa ne moremo, kako more še sedeti po tej slovesini izjavi maščevanja c. kr. šolski nadzprnik, preblagorodTni ^rospod Ivan Štrukelj, nemoteno v odboru tiste SlGmškove Zveze, ki iavno proglaša take izjave za svo1] evangelij! Ob tem dejstvu .vprasamo c. kr. vlado. kako stališče neitnerava zavzeti proti svojemu zastopniku! Za nas je stvar popalnoma rešena: Nadučiteli extra statum, gospod Ivan Štrukelj, po nazoru pravičnih ne more bitt v istem času obiektivni c. kr. okrajni šolski nadzornik, zaeno pa odbornik pristranske Slomškove Zveze. Oboje odslej ni več združljivo v isti osebi! (Raznd ogorčeni Tnedklici in dolgotrajTiio pritrjevanje.) Vladna pomoč. Zapostavljlati in odreti se ne damo! Slejkoprej bo morala prki c. kr. vlada na jasno, da v teh nezdravih razmerah ne more pustiti učdteljstva brez rešitve. V poštenem učiteljistvu iin v uspehih dobre šole ima vlada naiveč koristi in nenregledno moč. V vladno ponioč še vedno zremo z zaupanjem! Zgoidovina nam pri^poveduje, da je bil pruski učitelj nekoc zmagovalec na bojnem poiju. Tega mnenia se oklepa tudi vojaški list po imenU' »Danzers Arroeezeiitung««, ki ima zveze z najvišiimd krogi cesarskega dvora. Omenjend list pdše, da ie vzgoja miadinfi y duhu redia, ki bi ga iimeli učitelji vcepiti mladini kot braniilcem domovine vec vredna, kot še tako moderno boino orožje. Ta list nadaljuje: Hiemit ist das Erziehungsprogramm fiir die heranwaclisende Jugend gegeben. Hienach lage die Zukunit des Staates in der Hand der Lehrer, die aui der Hohe dieser ihrer hochwichtigen patriotischen Auigabe stehert miiBten. Um sie rricht eine Beute materiailistischer Ideen und hiedurch der*Soziailisten vverden lassen, miiBte man sie arustandig bezahlen und sozial heben. Ware ihre Existenz ausgiebig gesichert und ihre gesdlschaftliche Stellung der Wichtiigkeit ihres Berufes entsprechend, dann vviirden sie gewiB mit Freuden im interesse jenes Staates wirken, der ihnen solche Vorteile bietet.« Da bi se ta1 izvajiaTija tudii dejansko čimprej ure&ničiila, je naša prva in poglavitna želja! (Klici: Hočemo človeka dostojne eksisitence!) Na§ srebrni iubilej. Kolikor nam pripuščajo skromne moči, smo stoTilii vse, d'a se naša 251etnica kar najlepše završi V prikritje izrednih stroškov so prispevala vsa včlanjena učirteljska društva iubilantke, lepe prispevke pa so nam poklonili tudi nekateri napro Šeni zavodi. najizdatnejše darilo pai smo prejeli od ljubljianskega mestnega občh>skega odbora. (Dobro!) Za jubilejski koticert, ki ima to predttost, da ga izvajajo danes..zvečer zgolij člani učitelistva, so se vršile obširne priprave. Najkrasnejše proslavimo srebrni god nialše ponosne Zaveze s tem, da se ne bomo ogibali dela ma kulturnem^narodnem, gospodarskem i-n socialnem polju. Z obIjubo, da bom« posvečalf vse svoje sile vzgoji izročene nam mladine in da bomo delaJi na rast in čast Ijubljene nain slovenske domovine. korakaimo s ponosnim čelotn in s čistim srcem zlatemu jubileiu nasproti! (Burno, dolgotrajpo in vedno znova se ponavtljajoče odobravanje.) Debata V debato k tajniškerrm poročtlu so posegli tov.: Voglar, Hreščak, Kelc, Ivo Trošt in Brkiiar; pojasnjeval je vse zadeve predsedrtik Jelenc. Iz debate posnemamo sledeee tooke: 1. Vprašanje novih Zavezinih pravil naj se pospešii, da bodo čimprej od vladle potrjiena i*n da se more sestaviiti opravilnik. 2. Od Družbe Sv. Mohorja se mora odločno zahtevatt čim nuineslšega zadošeenja za žaHlni pis, ki je izšel v zadnjih publikaciiah, in miora »Zaveza« takoj pričeti z deloim.' in izdati ostro parolo proti Mohorievi družbi, če tega zadoščenija ne dofoi učitel'jlstvo v popotlmi meri. Poročilo pregledovalcev računov. Tov. S c h me i d e k je podal v imenu pregledovalcev računiotv svoje poročilo in poudarjal siledeče: Računi so se pregledali iin našli v redu. Nasvetuje se, da si omisli vsak upravni'k konto-ikorent. Pregledovalci računov predlagajo, da Zaveza sestavi proračun za vsako leto. Zaradi srnirti »Tov.« upravnika se pooblasti blagajnik Zaveze, tov. L u z n a r, fJa sestavi »Tovariševe« račune. Opozorilo se Je, da nekatera okr. učit. društva jako zaiiikrno izpolnujiejo svoje dolžnosti glede letniih dioneskov in naj se to odpravi. Debata. V deba.to sta posegla — poudarjaioč iste razloge — tov. Brinar in Črnagoi, nakat je bito poiročilo pregledovalcev odobreno. Zavezini listi. K raounom >^Učit. Tov.«, «Popotnika«, »Zvončka« in Zaveze so bila podana sledeča dopolnila: Tov. Luznar za »Učit. Tovariša«: Proti »Učit. Tov.« se ie uprizoril nezn^sen boijkot od klerikalne strani, ki pritiSika v vsakem slučaaiu na učiteljstvo zaradi »Učit. Tov.« ter sili naročniike, da se listu odpovedo. Stanje »Učit. Tov.« je sJedeče: Plačnikov je 900, brezplačniih 110, list sie »e ustavil 70, novih naročiriikov je 20; skupaj torej 1120 naročnikov. Brezplačno se ga da'|e še 150, iin sicer ljlubljanskim, celovškitn. gorišlkim in mariborskim učiteljiščniikom in učiteljiščnicam. »Učit. Tov.« je aktiive-n z visemi tiriatyami. »Popotnik«: Istotako kakor proti »Učitelj, Tov.« je bojkot razvit proti »Popotnrku«. Okrajtoi šolski sveti ga iz politiško stlrankarsikih ozirov odpoveduje. Vse grafe ie vredna tudi indoilenca učitalj&tva da »Popotnika«. Učiteljska dfuštva morajo več storiti v. t.e-m oziru. da se naročniki! Domnože. Tudi so učiteijice bolijše in točneiše plačnice od učiteljev. »Popotnfik« ie imel v 1. 1912 vseh naročnikov 689, ki> so biili vsi plačujoči', iro 72 orezplačnih. Brezplačno so s?a prejemali tudi uči'teljiščniki. V tem letu je prirastlo 42 naročniko^, a odpovedalo jih ie 74, torej •iih je še vedmo 32 mand. Na delo torei za »Popotnika«!  Poročilo o stanju »Zvoiička« podia tov. u* J e 1 e n c s sledečimi besedami: . »Zvončkorv« račun je bil priobčen v ^Clt- Tov.« pred 14. druevi, danes pa ga  im*te v rokah. Ce bo kateri žeiel kakih pojasnil glede računov, rrvu jih bom na vpraišanja podal. Podam vam še iiekatere Sttatistične podatke. Letos se tiska »Zvonoek« y 1350 izvodih. Piačuiočih naročnikov je 1004. Tu sta všteta tudi okr. šol. sveta sežanski im tolminskr, ki ob koncu leta riiaročita po 50 vezanih izvodav. Ob komcu leta se povprečno vsako leto proda 50 izvodov. Gratis izvodh 1. Učiteljiš.čnikom 94, 2. sotrudnikiom 28, 3. listom v oceno 6, 4. v zaimeno 13, 5. društvrJm 8, 6. dolžnostni izvodi 7, skupaj 1210, ostane v zalogi 140. Skupaj 1350. Letos po novem letu je odpadlo 48 niaročnikov, nanovo pristopjlo pa 87, tako da ie vendar prirastek 39. Tov. Lu z n a r doda k računu Zaveze še proračun za leto 1913.: Potnine: upravni odboT (dve seji) 360 + 166 = 526 K, vodstvo 30 K, Slovairska Zveza 1460 po 10 h — 146 K, pregledovald računov 25 K. Nagrade: Predsedinik 250 K, taljnilk 200 K, blagaijinik 150 K, pisatelji in prevajalci 40 K, vai 640 K, uprava 70 K, tiskovine 150 K. SkupaJ 1587 K. Dohodki 1460 K. Prmranjkljaj 127 K. Skupna debata. Skupria debata o vseh računih: V diebato &o posegli tov.: Jamšek, Jelenc, Ogorelec, Hreščak, Rismal, Crnagoj, Zajec, Selimšek, Brinar, Kellc, Križman, Čulek, Mlakar in Černiej. Stavlijenjh je bilo v&č nasvetov in predlogov, izmed katerih je bil h koncu sprejet sledeči predtog: Učiteljska društva dobe naiog, da se posvetujejo, kako povzdigniti gmotno stanje »Učit. Tov.«; te nasvete je poslati vodsvu Zaveze, ki pritegne k upravnemu odboru še nekaj članov s posyetoyalnim glasom, da t\ potem končno rešijo to vprašanie in predlože delegaciji drugo leto svoie nasvete in zaključke. Volitev pregledovalcev računov. Tov. K r i ž m a n stavri predlog, da se izvolijo stari pregledovalci računov, le namesto tov. Ormka, ki se odločno odreka zapetni izvolitvi, se nai izvolf tov. V e n t u r i n i. (Sprejeto.) Clanarina. Tov. L u z n a r stavi predlog, da naj lostaine članarina za tekoče leto še dosediairja, t j. 1 K od člana. (Sprejeto.) Določitev ia~a in kraja prihodnii skupščini. Tov. Č r n a g o j stavi predlog, da se to prepusti upravnemu odboTu. Po debati, y katero so posegli tov. Križmai^ Zajec. Kelc in Rismail, je bil ta predlog sprejet. Predlogi in nasveti. Tov. S e I i n š e k je vložil sledeci samiostoini predlog: Delegaciija izvoli odsek, ki prevzame sestavljtanje slov. vzgoinega prograima ter stopi tozadevno v najožie stike s slov. profesorskim društvom, obema slav. Maitiicama in Ciiriil Metodovo družbo. Predlagatelj je obšiirao utemellevat svoj predlog. V defoato so posegli tovariš Rajšp in Šega ter je koničmo obvdjal predlog toy. Betrianija, da se izvoli odsek, sestoječ iz predlagateljia in članov tržaškega uč. društva tov. Sabadinove, Betrianiia iin Ivana Dimnika, ki še pred ynanijirn,i koraki samiLpreštudiraj-o ta predilog. * Ob četrt na 8. zvečer je zaključil predsednik delegacijOv nakar mai je tav. J a mš e k izrekel zahvalo za vzorno vodstvo. (Sprejeto z burnim odobravaTiiem.) KONCERT. Uvod k slavnostnim dnem Zaveze je tvori;l slavnostni koocert v veliki dvorani Narodnega doima. V Ljubljani' iie znano, da so koncerti, ki jih priredi Glasbena Matica, večinomia1 'jalko slaibo 'Obisktani. V naše veselje moramo pa konstatirati, da narodncdoimska dvorana že lepo vrsto let nd b'i\a tako natlačeno polrna kot na sobotnem koncertu. Vzrok temu obisku moramo iskati predvsem v simpatijah, kl jih ljiubljansko in sploh napredno občinstvo goji do zatiranega in preganjanega slovenskegai učiitedjstva. Pa tiudi zanimw vzpored in odlične sodelujoče moči so privabile na koncert vse one, ki jim je slovenska glasbena umetTiost pri srcu. In kako bi ljudje ne bil'i navdušer», ,če slišifjo znano koncertrno pevko go. Miro Devovo-Costaiperarij-a? Izbrala si je za nastop tri otroške peSmi: presrčkano. »Uspavanko« in pred kratkim objavlfenega »Jezdeca« Emila Adamiča ter še ne tiskano O. Devovo »Božjii volek«, tri dražestne muzikailne i>gračice, G. Devova je nadalje zapela še hrvaškega komponista Hatzeja (Mascagnijevega učenca) Ijubeznivi samospev »Erotika«, Rusa P. Čajkovskega »To bilo je v prvi pomladi« in Lajovčevo »Sererrado«, ki pa lepše pristcja pevcu. Nihče ie ni tako pogodil kot Rijavec. LjubkemiU prednašanju omenjemh skladb je bilo plačilo živahno odobravanje, iri) g. Devova, ki ji je bil poklonjen Lep cvetični dar. je morala dodati še poredno O. Devovo »Mak«. Poslušalcem še ni bdlo dovolj. kHcali so ponovno pevko na oder, toda zaman. — Druga hvale vredn<a točka obširnega vzpored>a je bila M. Balakirewa orientalska fantazija »Islamey«, zgrajena na orig^inalnem, avendar preprostem rao> tiivu. ki ga čujemo pozneje v najrazlicnejšiih variiacijlah. Skladba zahteva pianista, ki se ne ustraiši tehniških težkoč. Naš Anton Trost }ih je obvladal z občudovamja vredno lahkoto. Dvorana ie kar odmevala od hrupnega ploskanja. — Niič manj ni občiiriStivu k sr^u govoriil violinist g. Ivan Trost. Wieniawiskega koncert v d mioiu mu je dal priliko poikazati svoje izredTne zmožniosti. Zlasti srednji presrčno Lep-i del (Romanca) iin zadnji poskočni del (A la zinigzara) sta jako ugajala. Brat Anton in Ivan Trost sta umetnika, kakršnih Slovenci nimamo. Cenimo jih itrr spoštujmo! — Ostlao vzporedovo nalogo j>e imeii rešiti ad hoc sklicani pevski zbor, sestavljen iz učiit&ljev in učiteljic vseh slovenskih dežel. Povejmo po pravici: rešil jo je dobro. Vsem nam je še v priietnem spomitiu nastop moravslkiih učitelfev leta 1907. Tako idelalno dovršemega izvajanja zbora niam ni moigoče doseči. Nešteto je razlogov, predvsem obupno gmotno stanje posameznikov, ki ne dopušča, da bi se več- krat shajali v Ljubljani k pevskim vajam. Brez potrebnega števila teh pa je enotni, točni in1 zanesljivi pevski nastop izključen. Čudim se, kako je bilo mogoče z eno samo skupno iizkušnio pricrraviti za koncert težke izvrstne zbore kot sta Adamipevai »Slovatiski dian« in »Moravska narodna« s svojiiim krasnJm, a za izvaianje neoporečno kocljiivim koncem. Materialpevskega zbora je lep: basi izdatni, tenor nekoliko šibdc, ženska glasova iumerjena, Najbol} se je posrečil Juvančev mešani zbor »Izgubljeni cvet«, v srce ie ljuidem segla dtivna narodna nagrobnica »Gozdiič je že zelen«, nenavadno lep vtisk so napravile narodne O. Devova »Gorjanska«, Žirovnaikovi »Kaj pa ti pobič« in »Prišla bo pomlad zelena« ter Maroltova »Travniki so že zeleni«. Za ta slučaj odgovorni in težavni pevovodski posel je opravljial učiitelj Fran Marolt s požrtvovalnostjo in velikiini trudom. Čast nru in priznan-je! Mnenja sem, da bi bil velik greh za prvo poizkušinjo sestavjjeni učdteljski pevsiki zbor opustiti. Naj sg z delom vztrajtno nadaljuje. Pritegne malji se k zboiru vse tovarišice in tovariše, ki imajo veselie do petja. pa se iz strahu pred sovraižniki vseS.a lepega niso upalii blizu. Mladina!. na! krov! Če lahlko čestitljivi starčki s sivifmi glavami, zaka'j bi vi ne? Prvi uspeh je tu. Nai pridejo za niim kmalu drugi, še lepši! Z. P. (Poročilo o glavnem zborovaniu! prihodnjič.)