V torek, 9. januarja je bila na slavnostni seji Skupščine občine Škofja Loka v okviru občinskega praznika podeljena mala plaketa, za dosežene uspehe pri razvoju delovne organizacije, s sledečo utemeljitvijo: Delavci Kladivarja so v svoji 30-letni zgodovini prešli trnovo pot od obrtništva do visoko specializirane industrijske proizvodnje. Ta pot ni bila lahka ne premočrtna; je sad odpovedovanja in vere v lastne moči. Od samega začetka so gradili na lastnih kadrih ter iskali oporo v znanstvenih in raziskovalnih institucijah ožje in širše domovine. Dokaz take naravnanosti je predčasno sklenjeni samoupravni sporazum o sodelovanju s strojno fakulteto v Ljubljani. Ta in drugi sporazumi omogočajo prenašanje dosežkov znanosti in tehnologije v proizvodnjo. Pred dobrim letom so se preselili v nove moderne proizvodne prostore in združeni s slovensko strojegradnjo že načrtujejo nove gradnje, kjer bi lahko po načelih sodobne tehnologije izdelovali za širši slovenski in jugoslovanski prostor zanimive programe. DELOVNI ČLOVEK JE ONEMEL Minuli teden je bila vsa dežela ovita v orno. Nema žalost je segla do poslednjih kotičkov ožje in širše domovine do slehernega delovnega človeka ter daleč prek njenih meja. Socialistična federativna republika Jugoslavija, Zveza komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni! ljudje, narodi in narodnosti naše države so izgubili svojega velikega sina - tovariša Edvarda Kardelja. Omahnili je velikan našega preteklega, sedanjega in prihodnjega časa. Neizprosna zakonitost življenja je iztrgala iz naših vrst velikega revolucionarja, najbližjega Titovega sodelavca 'in prijatelja, državnika, misleca, humanista, presojevalca marksizma v našo bogato družbeno prakso. Ugasnilo je plemenito življenje neutrudnega bojevnika za neodvisno pot v socializem, za dejavno sožitje med vsemi narodi sveta in za neuvrščenost, stratega našega samoupravljanja, človeka, ki je še za življenja stopil v našo zgodovino in zgodovino delavskega gibanja v svetu. Edvard Kardelj je umrl, toda ostaja nam neprecenljivo bogata zapuščina njegovih del in idej in z njimi ostaja za vedno med nami. KAJ JE SREČA? ,,Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo s,i človek lahko ustvari samo sam. Ava-ngardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko en sam cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje." (Edvard Kardelj v knjigi ,,Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja"). Janez Vidmar PREGLED DOSEGA PLANA PROIZVODNJE PO PROGRAMIH V % GRUPE IZDELKOV Udeležba v letnem planu proizv. v % Realizirano v % 1. Elektromagneti 8,6" „ 72% 2. Hidrav. elementi in komponente 44,2% 69,2% 3. Hidrav. preoblikovalni stroji 5,3" „ 83,5% 4. Oprema za hidravliko 3,3% 137% 5. Pnevmo komponente 10,6% 105,2% 6. Pnevmo sistemi 12,2% 150% 7. Vibratorji 5,7% 117% 8. Indikatorji 7,6% 98" 9. Zatiči 2,4% 169% SKUPAJ 100% 93,6% V letu 1978 smo dosegli 93,6 % plana. V primerjavi s prejšnjimi leti smo procentualno lahko kar zadovoljni. Kot vidimo iz tabele, smo imeli največji izpad pri hidravliki. 30% izpad pri hidravliki pa pomeni približno 850 starih milionov dinarjev. Problemi, ki so onemogočili boljšo realizacijo so bili v glavnem isti, kot v preteklih obdobjih. Niti nova stavba ni prinesla posebnega olajšanja, saj je že danes čutiti v nekaterih oddelkih prostorsko stisko. Najslabše stanje je v obdelovalnici. Na struženju so kapacitete daleč premajhne, saj doma pokrivamo komaj 50% struženja. To pomanjkanje nadomeščamo s povečano kooperacijo. Samo vrednost tujih proizvodnih uslug se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 203%. Tu pa niso všteti razrezi pločevine, izdelava preš in ha-spelnov. Rezultati pa niso bili vedno najboljši, saj so nekateri kooperanti kasnili tudi nad pol leta. Kvaliteta izdelkov je bila v mnogih primerih nezadovoljiva in je z dodatnim popravilom bremenila domačo proizvodnjo. Za slabši uspeh kooperacije je kriva tudi naša slaba likvidnost, ker tudi sami ne spoštujemo dogovorjenih rokov plačila. Vendar pa nismo od kooperacije odvisni samo pri struženju. Tu je še vse od razreza in dobave pločevine, ulivanja, brušenja, termične obdelave do barvanja končnih izdelkov. Vzemimo za primer bat za trojni krmilni ventil. Pripeljemo material, ga razrežemo in odpeljemo na grobo struženje. Nato ga pripeljemo nazaj na varjenje, odpeljemo zopet na struženje, pripeljemo domov na vrtanje, odpeljemo na cementacijo in kaljenje, pripeljemo domov na ravnanje, odpeljemo na brušenje in pripeljemo dokončno domov, da ga vgradimo v ohišje. Velik problem predstavlja tudi kadrovska zasedba. Odhodi delavcev v JLA ali na drugo delovno mesto zahtevajo uvajanje novih, nekvalificiranih delavcev na te stroje. Ker se ta veriga premikov vleče skozi celo proizvodnjo, prihaja do zmeraj novih problemov in zastojev, ki se odražajo v povečanem izmetu, manj kvalitetni izdelavi in seveda tudi v dražjem izdelku. Velike težave so tudi z nabavo. Dobavitelj nam dobavi za določen izdelek en material veliko prehitro, ker ga pač ima na zalogi, drugega pa zamudi za več mesecev. Zgodi se, da nam v nedovršeni proizvodnji stoji cela serija ventilov, ker jim manjkajo O-tesnila. Veliko več pozornosti pa moramo tudi v sami proizvodnji posvetite prevelikem izmetu in boljši tehnološki disciplini ter planiranju. Dimitrij Novak Ernest Kavčič NEKAJ NAŠIH OD Dobro leto je minilo od takrat, ko smo skladno z zakonom o združenem delu sprejeli nov pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Leto dni ni dolga doba, je pa dovolj, da se pokažejo dobre in slabe strani takega samoupravnega akta. Ta pravilnik v bistvu sestoji iz dveh delov. V prvem je podan način delitve in kriteriji za ocenjevanje posa- meznih delovnih opravil, v drugem delu pa so posamezna opravila vrednotena v točkah. Od sprejetja pravilnika je že prišlo nekaj prošenj na komisijo za delitev OD za preverek oziroma za popravo analitske ocene. Komisija za sedaj ni naredila še nobene korekture, kajti smatrala je, da bi vsako posamezno spreminjanje AO povzročilo plaz pritožb, oziroma porušilo bi se sedaj kolikortoliko solidno razmerje. Ko-misiija pa je sklenila, da bo nekje v marcu pregledala vse analitske ocene in jih ustrezno korigirala navzgor, pa tudi navzdol. Dvigniti bo potrebno ocene predvsem tistim opravilom, za katere je težko dobiti delavce, so pa nujno potrebni (strugarji, ključavničarji, itd.), kajti zavedati se moramo, da je OD ključni faktor za pridobivanje delavcev od drugod. Druga stvar, ki bi jo veljalo spremeniti pa je nagrajevanje po normi. Sedanji režim ni stimulativen. Ne vspodbuja delavca, da bi presegal normo, kajti presežek ni plačan v taki meri, kot je bila norma presežena. To bi bilo potrebno spremeniti. Seveda pa v taki obliki ne bi smeli zanemariti faktorja kakovosti, kajti sama količina ne bi smela biti merilo za plačo. Le število dobro izdelanih kosov bi morala biti osnova za plačilo, pa naj bo s tem norma dosežena 60% ali 150%. Na koncu pa še trije zanimivi podatki o naših osebnih dohodkih v lanskem letu, ki jih je posredovalo naše računovodstvo: NajVišji izplačani mesečni osebni dohodek v lanskem letu je bil 16.314,00 din, najmanjši (za 8 urni delovni dan) 3.548,00 din, povprečni OD Kladi-varja pa je bil 6.334,00 din. Jože Bogataj O ORGANIZACIJI PODJETJA (nadaljevanje iz 5. številke) Povedali smo že, da je organizacija sestav medsebojnih razmerij med subjekti, ki zagotavlja obstoj, družbenoekonomske in druge značilnosti delovne organizacije ter smotrno uresničevanje ciljev podjetja kot tudi celotne družbe. Torej organizacija povezuje vse faktorje na poti do postavljenih ciljev. Z avtomatiziranjem samih proizvodnih procesov, kakor tudi poslovnih procesov, se pred organizacijo kot tehnično vedo, postavljajo vedno večje zahteve, saj z avtomatizacijo in razvojem proizvodnih procesov nastaja potreba po večjii in točnejši pripravi proizvodnje (tehnologija, preskrba itd.). Ob vedno večji zahtevanosti samih proizvodnih in poslovnih procesov moramo pri kreiranju organizacijskih sistemov upoštevati naslednja načela: časovno točnost, planiranje nalog, mehanizacija opravil, delitev opravil ter specializacija delavcev, tehnološka priprava opravil, izkoriščenost tehničnih naprav, nepretrgan proces proizvodnje, funkcionalno izobraževanje ter usmerjena vzgoja kadrov, avtomatizacija opravil in tehnoloških sistemov, stimulacija in udeležba na rezultatih združenega dela, novatorstvo. Vse organizacijske povezave, ki jih moramo pri delu oziroma ob delu upoštevati nam posredujejo posamezni samoupravni sporazumi, pravilniki, poslovniki, organizacijski predpisi oziroma organizacijska navodila. Primer podrobne organizacije, ki do neke mere obravnava delitev dela oziroma specializacijo delovnih nalog in opravil je vsekakor „Razvid delovnih nalog in opravil" (sistematizacija delovnih mest). Osnova za izdelavo ,,Razvida delovnih nalog in opravil" je skupek vseh nalog, zadolžitev, ki jiih moramo delavci delovne organizacije opraviti, če hočemo, da bo delovna organizacija eksistirala in zadovoljevala svojim interesom, kakor tudi interesom in zahtevam širše družbe. Vso organizacijsko dejavnost delovne organizacije moramo podrediti skupnemu cilju delavcev, ki delajo v njej, katerega opredelimo s posameznimi plani. S spre- jemanjem planov se tudi obvezujemo, da bomo delovali skladno v smislu njegovega doseganja. Funkcije poslovanja v delovni organizaciji, ki hoče dosegati postavljene cilje so naslednje: planska funkcija, kadrovska funkcija, razvojna funkcija, funkcija tehnične in tehnološke priprave, nabavna funkcija, proizvodna funkcija, funkcija tehničnega nadzora, prodajna funkcija, finančna funkcija, računovodska oziroma knjigovodska funkcija, funkcija vzdrževanja in izdelave delovnih sredstev, splošna funkcija, varstvena funkcija, funkcija koordiniranja in organiziranja. Pri postavljanju celotne organiziranosti delovne organizacije moramo izhajati iz skupne naloge. Za dosego skupne naloge pa je potrebno, da delavci izvajamo vse potrebne poslovne funkcije, katere razdelimo na področja poslovanja, elemente poslovanja ter delovne postopke. V posameznih časovnih razdobjih se pogoji, ki vplivajo na organizacijo (uvajanje novih izdelkov, izboljšave postopkov, dograjevanje samoupravnega in delegatskega sistema, urejanje sodobnih informacijskih sistemov) spreminjajo. Spreminjajo se tudi zunanji pogoji izven delovne organizacije. Ti pogoji često terjajo določene organizacijske spremembe. Vsaka izdelava ter uvajanje organizacijske spremembe mora potekati po naslednjih fazah: ugotovitev obstoječega stanja, kritično analiziranje zbranih podatkov in dejstev, projektiranje nove organizacije, uvajanje ter nadzor nad delovanjem in učinki uvedenih organizacijskih sprememb. V naši delovni organizaciji bo na področju reševanja organizacijskih izboljšav veliko dela. Področja, kjer bo potrebno dograjevati organizacijo dela in poslovanja so naslednja: — dograjevati informacijski sistem, predvsem pa povečati kvaliteto informacij, ločiti potrebne in nepotrebne podatke. Pravilen pretok informacije (točnost, a-žurnost, kvaliteta podatkov) je prav gotovo osnova za delo vseh strokovnih in operativnih služb, delo lin odločanje samoupravnih organov in vseh delavcev delovne organizacije kot celote — materialno poslovanje kot celota, ki zajema plani- ranje, preskrbo, transport, skladiščenje ter obračun — gibanje in pretok materiala oziroma polizdelkov in izdelkov skozi proizvodni proces, zasledovanje posameznih stroškov — spremljajoča dokumentacija, ki je podlaga za zaje- manje posameznih podatkov (oblika, vsebina, pretok) in kasnejši obračun stroškov ter odmikov od plani- ranih postavk — eventuelni prehod (po potrebi in možnostih) na avtomatsko obdelavo podatkov: posamezni obračuni itd. Našteta so le večja področja, kjer se bomo morali organizacijsko ukvarjati in obnašati, je pa še veliko drugih obrobnih zadev, ki jih bo potrebno definirati v obliki posameznih organizacijskih navodil. Bogdan Erznožnik PRIPRAVNIK Podobnost z osebami iz vsakdanjega življenja je zgolj naključna, nenamerna. Zgodba je čista izmišljotina I Bili so časi, ko se ni nikomur slabo godilo, še najmanj tistemu, ki je najbolj stokal, kako je vse drago, osebni dohodki pa tako majhni. Obenem so bili to časi, ko je procent neposrednih proizvajalcev upadal, naraščal pa procent uslužbencev, ljudi zaposlenih v pisarnah. Sorazmerno z birokracijo je cvetela industrija papirja in pisal, ljudje in vsa sredstva so veliko govorila in pisala, da se mora vse to končati, saj to ni peljalo nikamor, natančneje v pogubo, a ukrepov, ki bi stanje izboljšali, ni bilo od nikoder. V teh časih je štipendistka DO ,,Variabii" zaključila šolanje, seveda na ekonomski šoli, ne na poklicni, ker je pač človek, pa tudi ženska, v pisarni več zaslužil, pa še rok si pni delu ni umazal. Slišala je na ime Suzy, ki je zvenelo bolj domače kot njeno pravo -— Staži. Na prvi delovni dan v svojem življenju se je morala Suzy najprej zglasiti v kadrovskem oddelku zaradi razvrstitve na delovno mesto pripravnika. Nekoliko je morala počakati, da je tovariš kadrovnik izpit svojo jutranjo kavico. Ko si je prižgal še cigareto in po prvem dimu pet minut nepretrgoma kašljal, da jo je moral ugasniti, je ves rdeč v obraz in plešo potegnil iz predala rdečo mapo. Suzy je ves čas pozorno spremljala njegovo početje, zato ni spregledala svojega imena na mapi. Tovariš kadrovnik ji je objasnil, da je to program njenega leto dni trajajočega pripravništva. V tem letu naj bi šla skozi vse oddelke v DO, da bi spoznala njihovo delovanje in pomen, s čimer bi si pridobila precej znanja. Na vprašanje, kam bo šla po končani pripravniški dobi, pa kadrovnik ni vedel odgovora. Po prejetju izčrpnih informacij se je napotila v oddelek, ki je bil prvi označen na njenem programu. Ko je vstopila v oddelek, napolnjen z »raznovrstnimi mizami, so se vse glave kot na znak zazrle vanjo, da jo je oblita rdečica in ni vedela, ali naj gre naprej ali nazaj. Iz mučnega položaja jo je rešil šef sektorja, ki je stopil iz svoje pisarne, kar je imelo za posledico, da so se vse glave vrnile v svoje prejšnje položaje. Šef je bil že obveščen o njenem prihodu, zato ji je samo pokazal, kam naj sede, administratorki pa naročil, naj da Suzy delo, dokler se sam ne vrne s seje DS. Ko so se za njim zaprla vrata, se je vzdušje popolnoma spremenilo, prej so bili namreč vsi zatopljeni v svojo delo. Začeli so si pripovedovati doživljaje z morja, ker je bil ravno čas dopustov, za Suzy pa se ni nihče zmenil, tako da je morala opomniti administratorko Zinko na šefovo naročilo. V drug oddelek je morala odnesti nekaj papirjev, sproti pa pogledati v kuhinjo, kaj bo za malico. Ko je izvršita povelje nadrejene osebe, je še sama začela poslušati pogovor med sode- lavci, kar sploh ni bilo slabo, vmes pa je utrujeni Zinki pomagala pri tipkanju. Po treh urah se je šef vrnil s seje in ji dal dela za celo dopoldne. Končala ga je nekaj minut pred drugo uro, ko so biti že vsi pripravljeni na odhod, čakali so le, da bo pozvonilo. Ostali dnevi se od prvega niso bistveno razlikovali, tudi v drugih sektorjih. Največ je opravljata administrativne posle. S sodelavci se je dobro razumela, najbrž zato ker ni nikoli ugovarjata njihovim direktivam, izpolnjevala jih je dovolj hitro in točno. Z njo so bili zadovoljni, rekli so ji, da je zelo ambiciozna. Dva meseca pred iztekom pripravniške dobe jo je poklical k sebi tovariš kadrovnik in ji povedat, da bo začasno nadomestovala administratorko v komerciali, ki bo šla na porodniški dopust, ker trenutno ne najdejo druge rešitve. Kot ambiciozna osebnost odločitvi ni ugovarjala. Na tem delovnem mestu pa je ostala skoraj eno leto. V tem času je prejšnja administratorka prišla nazaj na delo in sicer so jo premestili v računovodstvo za materialnega knjigovodjo, Suzy pa dala odpoved, s čimer so se začele napovedi glede ambicioznosti uresničevati. Za trud pri branju se vam najlepše zahvaljuje PRIPRAVNIK 5. ZIMSKE IGRE ZPS Športne igre delavcev SOZD ZPS so se letos, natančneje 16. in 17. februarja odvijale na Arehu (Pohorje). Letošnji organizator 5. zimskih iger je bila delovna organizacija ,,PROJEKT" iz Maribora. Delavci te organizacije so se zelo potrudili, da bi igre potekale organizirano in brez zastojev. Za posamezna tekmovanja se je letošnje leto prijavilo zelo veliko delavcev — tekmovalcev, saj se je v veleslalomu prijavilo 269, v tekih pa 116 tekmovalcev. Vreme tokrat organizatorjem ni bilo preveč naklonjeno, saj je do četrtka zjutraj deževalo tudi na Pohorju. V četrtek zjutraj pa je pričelo snežiti, tako da so skrbi zaradi pomanjkanja snega odpadle. Prvi dan tekmovanja, to je v petek, je bila najprej svečana otvoritev 5. zimskih iger ZPS, eno uro za tem pa so se na progo podali veleslalomisti. Skupina fantov do 30 let, skupina od 31 - 40 let je sta rta la na težji in daljši progi, starejši tekmovalci in vse tekmovalke pa so startale na krajši — lažji progi. Proge niso bile zelo težke, tehnični del izvedbe tekmovanja pa je organizator poveril smučarskemu klubu ,,Branik" iz Maribora. V veleslalomu so naši delavci — tekmovalci zasedli na- slednja mesta: (neuradni rezultati) Veleslalom — moški do 30 let: Kopač Milan 20. mesto Kosmač Janez 30. mesto Tušek Branko 32. mesto Poljanšek Andrej 36. mesto Poljanšek Branko 33. mesto Veleslalom — moški od 31 — 40 let: Kristan Anton 22. mesto Albreht Vinko 25. mesto Erznožnik Bogdan 40. mesto Plesec Maks 44. mesto Šorli Marjan 53. mesto Veleslalom — moški od 41 — 50 let: Zupančič Janez 7. mesto Zupančič Jože 17. mesto Veleslalom — ženske do 30 let: Dolenc Danica 17. mesto Veleslalom — ženske nad 30 let: Bogataj Majda 14. mesto Po opravljenih startih oziroma vožnjah smo bili tekmovalci še kar zadovoljni, saj smo se vsi potrudili in uspešno opravili preizkušnjo. Zvečer istega dne je organizator organiziral družabni večer za vse udeležence tekmovanja, ki je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju delavcev ZPS. Drugi dan, to je v soboto 17. februarja so v razmeroma dobrih snežnih pogojih, vendar pa v gosti megli, svoje moči pomerili tekači v vseh kategorijah. Tudi tukaj so delavci — tekmovalci Kladivarja bili dokaj uspešni in so zasedli naslednja mesta: (neuradni rezultati) Teki — moški do 35 let: Kavčič Beno Temelj Franci Podobnik Vinko (Kosmač Janez) Teki — moški od 36 — 45 let: Krvina Pavel Ocepek Edvard Ambrožič Venče Teki — moški r.ad 45 let: Zupančič Janez 16. mesto 22. mesto 28. mesto 12. mesto 23. mesto 24. mesto 5. mesto Kmalu po zaključku tekov je bil svečan zaključek 5. zimskih športnih iger ZPS ter podelitev pokalov, diplom in priznanj. ,,KLADIVAR" je zasedel v skupni razvrstitvi 6. mesto izmed 16. ekip. Zapisati moram, da so se delavci naših ekip borili častno in zavzeto. 6. mesto naše ekipe v skupni razvrstitvi pomeni za nas lep uspeh, saj se je število udeležencev na igrah precej povečalo. Vsem tekmovalcem čestitamoI V prihodnje moramo poskrbeti za še večjo množičnost in da se bo prihodnjih zimskih iger SOZD ZPS udeležilo še večje število tekmovalcev. Prihodnje zimske športne igre SOZD ZPS bodo zopet na Štajerskem, saj je naslednji organizator iger ..METALNA" Maribor. Erznožnik Bogdan PREGLED ŠPORTNE AKTIVNOSTI OOS „KLADIVAR” V primerjavi s sezono 1977/1978 se tudi v OOS ,,Kla-divar" pozna razmak v športni aktivnosti v letošnji sezoni, kar je deloma tudi posledica boljše organizacije rekreacije v Žireh. Ekipno se je OOS ,,Kladivar” poleg že tradicionalne udeležbe v občinskem tekmovanju v kegljanju in košarki udeležila tudi občinske rekreacijske lige v namiznem tenisu. V tej ligi sodeluje 21 ekip, ki so bile z žre- bom razdeljene v tri skupine. Z žrebom smo imeli smolo, saj smo prišli v najmočnejšo, drugo skupino in dosegli po prvem krogu tekmovanja predzadnje, osmo mesto. V drugem krogu upamo, da bomo z močnejšo ekipo premagali nekaj tekmovalcev in dosegli boljšo končno uvrstitev. V kegljanju je letos v okviru občine organizirano tekmovanje za skupno 26 moških — 9 članskih ekip. Iz OOS ..Kladiva/' smo prijavili po eno ekipo v obeh konkurencah, ki se za to tekmovanje, ki bo končano do sredine QUADRO ZVOKI Franc Kopač Cesta Avtomobili Potujem 160 km/h Drevesa Bankine Visoki stebri Ograje Tuneli Pok Postaje Nesreča Vrvenje Smrt Ljudje Kričanje Kolona Speljevanje Smeh Kolesarji Odhodi Prehitevajo Volan Pozdravljajo Ročice Odzdravljanje Sedeži Jezikanje Potniki Govorjenje Avtobus Molčanje marca, pripravljata s treningom enkrat tedensko na bližnjih kegljiščih (Škofja Loka, Vrhnika, Cerkno). V občinskem merilu bodo najbrž tudi letos največ dosegli košarkarji, ki trenutno igrajo v občinski trim ligi v poljanski skupini in so po prvem delu na prvem mestu. Kljub majhni izbiri tekmovalcev smo v prvem delu premagali vse tekmovalce in se tako uvrstili v zaključni turnir, ki bo v prihodnjih tednih v Škofji Loki. Na tem turnirju bosta nastopali prvi dve ekipi iz Škofje Loke in poljanske skupine (Kladivar in zmagovalec dodatnega srečanja Alpina — Gorenja vas). Zmagovalec turnirja bo občinski prvak v TRIM ligi. Spomnimo se, da je ekipa ,,Kladivarja" branilec tega naslova iz preteklega leta in s tem seveda tarča vseh drugih ekip. Upamo, da bomo kljub pomanjkanju igralcev uspeli ponovno osvojiti ta naslov, hkrati pa pričakujemo večjo podporo naših sodelavcev na tribunah, čeprav vseh tekem ne bomo igrali v Zireh. Lestvica po prvem delu: 1. Kladivar 14 2. Gorenja vas 10 3. Alpina 10 4. Gimnazija 8 5. Poljane 6 6. Poli ks 6 7. Mizarstvo 2 8. CŠIC 0 OOS ,,Kladivar" je bila letos organizator sindikalnega prvenstva v veleslalomu v Zireh, vendar tega tekmovanja kljub dvakratnim poiskusom nismo uspeli izvesti, ker nam jo je kljub obetajoči zimi zagodlo vreme. Upamo, da bo organizacija tega tekmovanja možna v prihodnjih tednih, žal pa bo že pred tem sindikalno prvenstvo ZPS v veleslalomu in bo težje določiti ekipo, ki nas bo zastopala na Pohorju. Franci Gantar Gostilna Večer Umiranje Iztegovanje Zehanje Dremavica Spanje Jutro Mencanje Prebujanje Germanija Smrt Trenutek Luč Vstajanje Svet Koprnenje Slovenija Hrepenenje 1 GL. MESTO JAPONSKE Dui. IZRAZIT ČLOVEK i SR5KA ČEKA dajanje ZVOČNIH 31 ASOV DEL NOSA 3. III 5. črKA za Pol x tona zr/s. A .M Vir‘ •■■■** ^^2. - VELETOK v AZUI ČAST. pLEU. NASLOV ODSTOPtK PREBIVALO VZHAJAJ SONCA KbOft. PODEDUJE ATAV/TEM m VMK 0 RAZISk. IKON Itio. POLITIK ANDREJ STARMAN čebelji TVOR OBCVETiTEV NAJViŠJA kACTA PERGAh. vladar PRO Arino liiksehbmš 5E5WL: KAČI A/ ▼ T ATAUsKA KAPA h/uhen SLOV ■ KiMsKa •H 0< S IH TEZEJA (ti AtfTlOpE Nevenka VRSTA BARVE SOVJ. 5 A M-vcitvojsrct RADO sirrotiiri SESAL MK KRAVICA SC- ČRKA PREBIVAL. KRAJA ZALOGE mti Mi SLOVENJE RADU 12. ,3.IV11. ČEKA mou MMVANU, DELCI ll£»PO*OBklu STRUPENE KAČE ANTON AŠkfCC ŽIVČNI t)RAŽiLEC OSNAZEN EU ARE G MDR. H ATE Pl AL ČLOVEK IZ otilija pernate ŽIVALI ...ERIČA MANJŠE NASELJE u S0VJ. PRVA* BALETA Sarajevo KFM$KZ^ FlLMAtiAL (V/lLHELfl) SCHEfkllCA RonuuuA SPROŽITI V26lIDlTl NAROD ODŠLA V POKOJ Vseskozi je delala v montaži indikatorjev. Bila je pridna in vestna delavka. V decembru je odšla v pokoj MARIJA MAZZINI, ki je Ob odhodu v pokoj ji želimo še veliko zdravih in bila v ..Kladivarju" zaposlena že od njegovega začetka. srečnih let. KADROVSKE NOVICE V decembru je odšla v pokoj tov. Marija Mazzini. V januarju so odšli v JLA naslednji tovariši: — Miro Pagon — Tomaž Demšar Trenutno je v naši DO zaposlenih 178 delavcev. — Alojz Pišler „Kladlvar“ je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p. o. Ureja ga odbor za obveščanje: Martina Dolenc, Hubert Teržan, Ciril Kacin, Janez Vidmar, Franc Temelj. Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov, tiska EGP Škofja Loka