PoSfaina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 7. aprila 1958
Štev. 78. Leto XII. (XIX.:
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / TeL uredništva in uprave^2-1-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Hmc4m
Četrtek, 7. aprila, ob 20. uri: »Nečak«.
Red B.
Petek, S. aprila, ob 20. uri: »Lepa Vida«.
Vprizoritev drž. klasične gimnazije. Sobota, 9. aprila, ob 20. uri: »Dva tucata rdečih rož«. Red D.
Nedelja, 10. aprila, ob 15. uri: »Dva tucata rdečih rož«. Ob 20. uri:	»Pri treh
mladenkah«. Gostovanje Mirka Jelačina. Zadnjič. Znižane cene.
Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto ponovitev zelo zabavne in duhovite komedije »Dva tucata rdečih rož« za red D. V nedeljo popoldne ponovitev »Dveh tucatov rdečih rož« s posebnim ozirom na okoličane. Zvečer pa gostovanje Mirka Jelačina kot Schuberta v opereti »Pri treh mladenkah«. To bo nepreklicno zadnja predstava te operete v tej sezoni. Veljajo znižane cene.
Skandinavske države hočejo v v$eh primerih biti nevtralne
OSLO, 7. aprila. Sinoči je izšlo uradno poročilo o konferenci zunanjih ministrov Norveške, švedske, Danske in Finske. V tem komunikeju ugotavljajo navedeni zunanji ministri soglasje mnenj glede evropskega položaja ter izjavljajo, da bodo pri rseh morebitnih konfliktih med posameznimi evropskimi državami na vsak način ohranili svojo popolno nevtralnost. Skandinavske države pa bi ukrenile vse po-
trebno, kolikor je pač v področju možnosti, da preprečijo evropski konflikt. Istočasno se bodo predstavniki omenjenih štirih držav pogajali glede vprašanja gospodarske samooskrbe v slučaju pereče potrebe. Ta pogajanja se bodo vršila pozneje, ker je Islandska izrazila pripravljenost, da pristopi k skandinavski zvezi, da pa mora pred tem ustvariti zadevne legislativne predpogoje.
e
Za pooblastila Blumovi vladi jo glasovalo v poslanski zbornici 318 poslancev proti 249, dočim se je 42 poslancev pretežno radikalnih socialistov vzdržalo glasovanja.
Neresnične vesti. Kraljeva banska upra va objavlja: Kraljevska banska uprava v Ljubljani ima informacije, da se ponekod širijo vesti, češ da so jugoslov. oblasti zaprle v zadnjem času več Nemcev iz Maribora in okolice. Te vesti so neresnične in izmišljene.«	__
a*B*htni’
■■■■■■■■■■■■■■J
Radikalni socialisti rušiio Bluma
PARIZ, 7. aprila. Ministri in državni podtajniki, ki pripadajo radikalno-sociali-stični stranki, so se sestali včeraj h konferenci, da določijo, kakšno stališče naj zavzamejo njeni zastopniki v vladi v primeru, da bi senat odklonil pooblastila, ki jih je predložila Blumova vlada v svrho izvedbe svojih finančnih načrtov. Na konferenci so sklenili, da je možen v tem slučaju edini odgovor v obliki demisije radikalno-socialističnih ministrov. Zadržanje radikalnih socialistov napram Blu-mu je prišlo do izraza že ob včerajšnjem zasedanju zbornice, ko je polovica radi-
kalnih socialistov glasovala za pooblastila, druga polovica pa proti .V političnih krogih menijo, da bi Leon Blum reagiral na demisijo radikalno-socialističnih vladnih članov z demisijo celotne vlade.
PARIZ, 7. aprila. V vseh političnih krogih tvorijo včerajšnji pojavi ob priliki glasovanja o pooblastilih vladi, predmet dnevnih razgovorov. Najznačilnejše je zadržanje radikalnih socialistov, ki so cepili svoje glasove sledeče: 59 poslancev
Bauar$ki škoiie so odredili molitve in
zvonense
Msim
AUGSBURG, 7. aprila. Tukajšnji škofijski ordinarijat je odredil, da 9. aprila po veliki dunajski manifestaciji in generalnem apelu vsega naroda zvonijo vsi cerkveni zvonovi omenjene škofije v proslavitev ustanovitve velike nemške države. V slič-
Prvo zasedame novega nemškega drž. zbora na Dunaiu
DUNAJ, 7. aprila. Po še nepotrjenih vesteh bo prva seja novo izvoljenega nemškega državnega zbora, ki bo izvoljen skupno s plebiscitnim glasovanjem v
Rešetarski prividi
V marib. tedniku Jugoslovanske radikalne zajednice beremo izpod Rešetarje-vega menda precej zarjavelega peresa sledeče pametnjaštvo: »Zemlja se je tresla. JNS je propadla, kakor je dolga in široka, pri občinskih volitvah že dopoldne, zato se je opoldne zemlja stresla. Ni čudno, če tako trhlo drevo telebne po tleh.« Rešetarja je menda tisti potres tako zonegavil, da je ves zmeden stvari čisto narobe videl. Kaj hi se zemlja tresla od — mrliča, o katerem venomer besediči. Bilo je menda pokanje in bobnanje z neke druge strani, v kateri vidi rešeta rska pamet vedno nekaj velikega. Tisti slon na lončenih okončinah jc telebnil po tleh, pa se je od tega zemlja stresla. In se je zamajalo in pokalo, da je bilo kar veselje. Ljudje pa se niso tega pokanja nič ustrašili Nasprotno: Oddahnili ,so se. ko so spoznali, da je orjaški ■jeruzalemski slon — na tleh. Da ob tem pokanju ni bilo nekaj v redu in da so se nekateri zelo prestrašili, je bilo videti že ob hudi mrzlici očke »Slovenca« v znanem uvod nifcu. Sedaj pa se je izkazalo, da je tudi je	glasovalo	proti pooblastilom,	66	za j p. Rešetarja ta reč hudo zagrabila. T i
pooblastila,	26	pa se	jih	je	vzdržalo	gla-, ihtava užaljenost, združena s krščansko
sovanja.	!	»ljubeznijo«	do bližnjega, se kažfc takoj
iv eni naslednjih Rešetarjevih beležk, ki ‘jih je menda pisal s hladnimi obkladki na (glavi: »Delavci se niso spametovali. Pri zadnjih volitvah sem posebno pazil, kako se kaj obnašajo delavci, ki se vede ali nevede prištevajo rdečim. In kaj vse je že sedanja vlada dala delavstvu, tudi verno. Toda delavci so šli za JNS. S tem so pokazali, da so zajci, ker >c bojijo korobača, in je JNS imela prav, ko jih je tepla; še sedaj se je bojijo. Bom moral res svetovati vladi, da zopet ukine socialne zadeve in vzame v roke korobač, ker rdečkarji samo na korobač verujejo.«
Ubogi Reše tar! Kaj bi s korobačem, ko so obkladki okoli glave. Sedaj je jasno, kdo »je propadel, kakor je dolg in ši-
nem smislu so izdali zadevne odredbe tudi drugi bavarski škofje, ki nalagajo vernikom dolžnost, da molijo za srečo in blagoslov države iti zdravje voditelja Adolfa Hitlerja.
Avstriji dne 10. aprila, verjetno sklicana na Dunaju, in sicer dne 20. aprila na rojstni dan vodje in kancelarja nemške dr- rok. žave Adolfa Hitlerja.
Rada© - Ljubljana
Petek, 8. aprila: 11.: Šolska ura: Kako mastane film (Boris Rihteršič. 12.: Iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Koncert rad. orkestra. 14.: Napovedi. 18.: Ženska ura: Žena v slikarstvu in njeno stremljenje (Elda Pi-ščančeva), 18.20: Čajkovskij: 1812, uver-tira (plošče). 18.40: Francoščina (dr. St. Leben). 19.: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Novicc o izseljencih. 20.: Koncert radijskega orkestra. 21.: 11, večer gojencev ljubljanskega državnega konservatorija. 22.: Napovedi, poročila, 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 9. aprila: 12.; Plošča za ploščo se v venček poveže. 12.45: Poročila.
13.: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo so v venček poveže. 14.:	Napovedi.	17.:
Klavir in harmonij (Melita Gnjezdova in Kaškarov Dimitrij). 17.40: Strokovno šol stvo pripravlja temelje načrtnemu gospodarstvu (inž. Rado Kregar) 18.: Ve-sel delopust (radijski orkester). 18.40: Psihotehnični oddelki in njihovi iczultati (Avgust Kuhar) 19.: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled spo reda. 20.: O zunanji politiki (dr. Alojzu Kuhar). 20.30: Sem jezdil po svetu slovenskem povsod, udrihal in bil sem jih z bičem, pristrigel sem mnogim ?-e tičem predolgi jeziček, predolgo perot. Jaz, Škrat, nisem star, sem še mlad, a pikal sem huje ko gad (pisan večer iz prespev-•kov v humorističnem listu »Škratu«, ki
Obojestranski obisk britanskega ter
itaiiianskega kralia
LONDON, 7. aprila. V tukajšnjih krogih se v zvezi z britansko italijanskim sporazumom, ki naj bi bil podpisan v Rimu v teku 10 dni, ne govori samo o obl-ku britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina v R»inu, ampak tudi o
možnostih obojestranskega obiska britanskega ter italijanskega kralja. »Piccolo d’ Italia« piše, da pomeni pomirlenje med Veliko Britanijo in Italijo pričetek nove mirovne ere.
ko
Zakaj ni več Prieta v Negrinovi vladi
BARCELONA, 7. aprila. Doznava se, da ni več socialista Prieta v Negrinovi vladi, ker se je zavzemal za mir, oziroma za kapitulacijo generalu Francu.
LONDON, 7. aprila. Angleška vlada je preko svojega, generalnega konzula v Bar-
Katalonija brez električnega toka
celoni in konzularnega agenta v Burgosu dala nalog, da intervenirata'pri tamošnjih oblastih, da se v slučaju nadaljnjega prodiranja frankovcev v republikanskem pod ročju zaprti politični talci ne pomore.
SARAGOSSA, 7. aprila. Frankovci so zavzeli provincijsko mesto Balaguer, ki leži 25 km severovzhodno od Leride. Preko tega mesta gredo daljnovodi visoke
napetosti, ki oskrbujejo Katalonijo z električnim tokom. Tudi številni električni obrati v okolici tega mesta so prešli v roke frankovcev.
Ritualno kSanse na Ogrskem prepovedano
države prepoveduje ritualno klanje živine po židovskih običajih.
BUDIMPEŠTA, 7. aprila. Ogrska vlada je izdala odlok z zakonito močjo, v smislu katerega se na vsem področju ogrske
so ga v letih 1883.—1885. izdajali v Ljubljani Janko Pajk, Ivan Železnikar, Srečko
Magolič). 22.: Napovedi, poročila. 22.15: Za konec tedna (igral bo radijski ork.).
»Nova doba« poroča v št. 14: Kaj je z novo justično palačo v Celju? Tako se zopet vprašuje marsikdo, ki je s pridom čital poročila o zadevnih uspešnih intervencijah merodajnih krogov iz Celja na pristojnih mestih v Beogradu. Pa je vlada predložila svoji večini v Narodni skup ščini in senatu v odobrenje kredit 40 milijonov dinarjev za sodno palačo v Beogradu in znesek 2,300.000 din za sodno palačo v Splitu. Celje bo lahko šs počakalo, saj je ob zadnjem močnem potresu stara podrtija, v kateri je nastanjeno sodišče, pokazala, da je dobro podprta z lesenimi oporami in da se še ne bo tako zlepa porušila. Dane obljube zn gradnjo nove justične palače v Celju pa bodo spet oživele in postale aktualnejše, ko bomo še bližje občinskim in skupščinskim volitvam.«
Tudi smo brali te dni, da dobi Beograd novo opero. V redu! Zdi se rsam pa. da bi bilo potrebno tudi novo gledališče v Mariboru, saj ni Maribor zadnja leta prav ničesar dobil.
Stara in nova žehta
Pod tem naslovom piše »Kmetski list« v št. 14: »Generalno glasilo katoliškega tiskovnega društva je prineslo na sonce pretečeno nedeljo na uvodnem mestu, iz starih spominov senatorja Ivana Hribarja v zvezi z govorom dr. Andijelinoviča 'v senatu, opazko o neki Kamili Theimcr,
w 'ir	•!>*'>	ti/
——»WWP»HW wmwjw»* »r?.r--f	Tyy!Tny?|r^|»y
Za 219 milijonov din so narasle hranilne vloge pri vseli bankah in hranilnicah v mesecu januarju. Dne 1. februarja so znašale 11.457 milijonov, to je za .02 milijona din več kakor v lanskem februarju in za 140C milijonov din, več kakor v predlanskem letu.
Čisti dobiček Prve hrvatske 'tedionice
za leto 1937 znaša 7.43 mrlj. din.
Uredba o gradbi žitnih silosov v naši državi bo v kratkem objavljena. Za to
delo bo ustanovljena posebna delniška družba z glavnico 220 milijonov din.
Načrt indeksa tarife za prevoz blaga
bo proučil tarifni odbor na svoji jutrišnji seji, ki bo v Beogradu.
5.625,921.400 dinarjev je znašala vsota naših notranjih posojil po podatkih oddelka za državine dolgove in kredite dne 1. aprila 1937. V proračunskem I. 1937-38 se je omenjena vsota povečala z izdajo nekaterih agrarnih obligacij iti obveznic za javna dela, tako da znaša konsolidirani notranji državni dolg 6.193,296.400 din.
Nova trgovska pogajanja z Nemčijo.
Kakor poročajo iz Beograda je nemška vlada pozvala našo vlado v Beogradu, da bi se takoj po velikonočnih praznikih v Berlinu pričela pogajanja za sklepanje novega trgovinskega dogovora med Nem čijo in Jugoslavijo.
Hu&lum M&§iedi
TTTTTrv
Celjski kulturni teden
Za Mariborom - Celje. Kakor smo v Mariboru lani z umetniškim tednom hoteli podčrtati kulturno-umetniška stremljenja v našem mestu, tako jih nameravajo povdariti letos v Celju. Gotovo so v Celju v marsičem težje prilike ko v Mariboru: predvsem je manj prosvetnih ustanov, ki bi mogle pomagati, seveda je tudi manjši krog občinstva, ki bi tako delo podpirali. Vendar pa ima Celje eno prednost pred Mariborom: ohranil je nepretrgano vez s kulturnimi napori izpred vojnega časa.
Namen Celjskega kulturnega tedna pa je še v tem, da hoče podčrtati poleg kul-
turnega tudi nacionalni pomen Celja. Morda je to za Celje še nujneje potrebno ko za Maribor, kajti nacionalni nasprotniki so v Celju neprimerno jačji ko v Mariboru, saj je znano, da so imeli v Celju še do nedavna svoj nacionalni časnik in lastno tiskarno, kjer so neprenehoma trdili, da je vsa kultura Spodnje Štajerske le uspeh nemškega dela. Celjski kulturni teden pa bo celo z razstavljenimi starimi tiski dokazal, da ima slovenska knjiga tudi v Celju prednost in po doslej neznani številnosti starejših tiskov gotovo tudi prevažno zaslugo za kulturno povzdigo okolice. In tako bo kulturno-nacionalnl
povdarek Celjskega kulturnega tedna prav važen mejnik za celjsko okolico in za vse Spodnje .Štajersko.
Iz tega pa izvira tudi dolžnost za naš Maribor. Z vsemi silami moramo te poskuse v Celju podpirati z nasveti, s pripomočki, najbolj pa s številnim odzivom in podporo, je pa tudi spored prireditev tako pester in so prireditve po sodelujočih umetnikih na taki višini, da bo nesporno pravo zadoščenje za vsakogar, če prispeva k uspehu celjskega kulturnega tedna svoj delež. In ničesar drugega, ko blagohotne pomoči, ne pričakuje Celje od Maribora.
Koncert „OI|ke“ v Celju
Preteklo nedeljo je moški zbor »Oljka« priredil prav lepo uspeli koncert narodnih pesmi. Zbor šteje 40 pevcev in je to pot prvič nastopil pod vodstvom svojega novega zborovodje Cirila Preglja. Peli so narodne pesmi v harmonizaciji Adamiča, Deva, Preglja, Gotovca in Ker-njaka. Spored je bil srečno izbran, zlasti je ugajalo pet pesmi iz nove Pregljeve zbirke. Bilo bi pa sporedu v prid, vriniti med več zaporednih otožnih pesmi kako živahno ali šaljivo.
Zboru se pozna očiten napredek. Je lepo discipliniran in dovolj gibek glede
tempov in dinamičnih zahtev. Material je dober, prednost pa bi vsekakor dali basovski polovici, ki se je odlikovala s sočnimi prvimi in prijetno in nevsiljivo zvenečimi drugimi basi. Solist Anton O r e 1 je za simpatični bariton žel mnogo hvale. Zborovodja Ciril Pregelj je polagal važnost zlasti na lepo izgovorjavo in pravilen povdarek, zato so bile vse dasi ne baš težke skladbe lepo in pravilno podane. Zbor in zborovodja zaslužita vso pohvalo za ta koncert narodnih pesmi, kar je dokazal tudi lep obisk i*n toplo priznanje na koncertu samem.	—t.
Indeks cen v trgovini na drobno, ki se
računa na bazi povprečja iz leta 1930
januarja do februarja za 0.8 na 91.7 (1 ^Koncert združenih mladin-
80), v Zagrebu je naraste! za 2.1 na 91 1 _ ■ ■ a	h	-	g	m	tm e
pase ie d'^[]™sksh_ pevskih zborov v Slov.
Odpravljen je konkurz o premoženju posestnika Jožefa B rezov ni k-a v Podvelki, ker ni pokritja za stroške postopanja.
V Ljudski univerzi predava nocoj glavni urednik »Večernika« in urednik »Jutra« g. dr. Fran Vatovec o zanimivi, aktualni temi:	»Svet	v	škripcih«.
Posetimo nocojšnje predavanje, ki je zadnje v letošnji predavalni sezoni Ljudske univerze. Brez vstopnine. Pričetek ob 19. uri.
IHuiske jmvU$
i?gyjpi mUBUHI.LMP
Prihodnja občinska seja bo v petek 8. t. m. Na devnem redu je med drugim tudi nabava novega škropilnega avtomobila.
Konjicah
Pomagajmo graditi Pivkov Sokolski dom
dr. Janezu Kreku in o nekem 701etnem dnevniku, ki je zbil s svojim loparjem že marsikateremu sodu dino v pogledu laži in morale, pripombo, ki jo morajo nehote podpisati z vsemi štirimi celo oni, ki sov debati žabo jedli. Dodatek generalnega glasila se glasi dobesedno takole: »Spričo tega je dolžnost vsakega, ki ljubi resnico v vseh zadevah, da se odvrne od tiska, ki mu ni za to, da bi sc spoštovala resnica in da bi resnica zavladala v naši politiki in v vsem našem življenju. Katoliško časopisje se od nekdaj bori za resnico in poštenost v javnem življenju, krščanski list popravi, če se je zmotil, ker ga božji nauk uči, da se tudi nasprotnika! ali nasprotni stranki ne sme vedoma in namenoma prizadevati krivica, katoliški tisk in katoliški politik ne poznata dvojne morale.« Priznajmo si — kar je res je res — kar pa ni res, je tudi po moji sod bi neresnica in če hočete celo laž.«
V nedeljo, 3. t. m. je bil v Slov. Konjicah II. koncert združenih mladinskih pevskih zborov iz vsega konjiškega sreza.
Ko se je že pred letom vršil prvi koncert, sino z veseljem poslušali lepo mladinsko pesem naših najmlajših. Pevovodje, naši vrli učitelji, so zadovoljivo izvršili nalogo, ki so si jo takrat naložili ter sedaj na drugem nastopu v plemeniti tekmi pokazali precejšnjo izvežbanost.
Nastopilo je 11 zborov z okoli 600 pevci iz vsega sreza, najprej samostojno ob koncu pa skupno. Lep solneen dan je še povečal razpoloženje mladih pevcev, ki so kar žareli od veselja. Videl si tu v Konjicah mlade Pohorce tam od gor od Skomarja, Vitanja in Zreč, pa iz Oplotnice, Prihove, iz Slov. Konjic samih in vseh vasi okoli že zelene Konjiške gore.
Mnogi so prišli peš, drugi zopet na vozovih ali z avtobusi. Pa ko bi jih bili slišali, kako so veselo peli! Ni lepšega ko pojoča mladina. Bili pa so tudi bogato poplačani za svoj trud, kajti nabito polna dvorana deš. šole v Konjicah ni štedila s ploskanjem.
Na sporedu so bili skoro vsi slovenski skladatelji od starejših do najmlajših.
Slišali smo Adamiča, Bravničarja, Grbca,
Cvetka, Doktoriča, Ipavca, Osterca, Pir-lnaša lepa pesem, nika, Premrla, ščekovo, Zajca, Železnika!
in nekaj narodnih. Celo venček srbskih narodnih od Mokranjca je bil predvajan. Na koncu so nastopili skupni zbori z orkestrom. Kot uvod je orkester igral Bachovo »Pomladno prebujenje«, nato so zbori skupno zapeli »štiri letne čase« v Kosijevi priredbi. Tudi ta poizkus je odlično uspel in kaže, da bi se dale prav lahko izvajati mladinske opere, katere nam žal manjkajo.
Pomen prireditve so doumeli tudi vsi krajevni činitelji, ki so se udeležili koncerta v polnem številu. Gosp. sreski načelnik je čestital inicijatorju in prvemu pevovodji učitelju gosp. E. Ulagi na dobro izvedenem koncertu, se zahvalil tudi ostalim pevovodjem za njihov trud ter priporočal, naj v tem smislu nadaljujejo svoje plemenito, prostovoljno prosvetno delo.
Od skladateljev ozir. glasbenih kritikov je bil navzoč le g. M. Pimik, ker so bili ostali bodisi v Dravogradu ali v Račah na tamkajšnjih mladinskih nastopih. G. Pirnik je pohvalno omenil, da so zbori precej napredovali od lanskega prvega nastopa.
Vsem, ki so prisostvovali letošnjemu koncertu, bo še dolgo ostala v spominu
H. S.
Majhno delavnico za ponarejenje ko-vancev so, kakor poroča današnje »Jutro«, odkrili pri Maksu Dreu v Kočni pri Poljčanah. Tamkaj so našli tudi več ponarejenih kovancev po 10 din. Maks in njegov brat Rudolf Dreo sta bila izročena sodišču.
dtovognajskegg steza
Učiteljsko zborovanje. Na Prevaljah je bilo te dni učiteljsko zborovanje, ki se ga je udeležilo 96% organiziranega učiteljstva. Zborovanje je vodil predsednik Rudolf Galob iz Mežice. Na zborovanju je mesto šol. ©adz. M. Jegliča predaval učitelj V. Kolar iz Marenberga o temi »Narodno obrambni kataster šolskega okoliša Sv. Trije Kralji nad Marenber-gom«. Predsednik Galob je referiral o važnih org. vprašanjih. Zborovanju sta pri sostvovala tudi sreski šol. nadz. P. Močnik in nar. poslanec K. Doberšek.
Nedeljsko zborovanje »Zveze koroških borcev« v Guštaniu je oblast prepovedala.
Dela pri gradnji vuzeniškega mostu naglo napredujejo in je most že toliko goltov, da je po njem lahko osebni promet, j Za ostali promet bo most otvorjen po j Veliki noči.
Vlad. Travner:
Starokatollika cerkev
Prvotno so smatrale oblasti — zlasti v Nemčiji in Švici — starokatolike kot člane rimsko-katoliške cerkve. Zato so sprejemali vsaj načelno iste državne podpore kakor rimski katoliki. Danes je starokatoliška cerkev povsod samostojna verska zajednica. Živi pa v slogi z drugimi ne-rimskimi cerkvami, zlasti s pravoslavnimi, s katerimi soglaša v nauku.
Prijateljske so njene vezi z anglikansko cerkvijo, ki je ohranila mnogo katoliških obredov. To dokazujejo zlasti skupna obhajila vernikov obeh cerkva.
V	novejšem času sodelujejo starokatoliki tudi pri protestantskih stremljenjih za združitev krščanstva zlasti pri »Svetovnih konferencah za vero in ustavo« in »Svetovni zvezi za praktično krščanstvo«. V mnogih krajih uporabljajo protestanti in starokatoliki skupne cerkve in se podpirajo medsebojno v cerkvenih društvih.
Nauk in ustroj.
Kakor že omenjeno hoče starokatoliška,
cerkev obnoviti in ohraniti prvotno kr- |kvenih zborov jn kot dopolnitev ustno iz-
tl	MiPnn.	n c ti/vv •f\rrvri ir* c\r niemn rnr^ilrv i -r orvnclrvlclriln i?ocrtir \1 f-rvl;,!.--« r>r\
ščanstvo. Njeno osnovo tvorijo sv. pismo obeli zavez, sklepi prvih 7 splošnih cer-
STROSSMAYLR
ročilo iz apostolskih časov. V toliko soglaša z nauki, obredi in ustrojem rimske cerkve. — Starokatoliška cerkev pa ne prizna papeške nadoblasti in nezmotljivosti, ker uči, da je dal Krist vsem apostolom in njihovim naslednikom (škofom) enake pravice in dolžnosti. Nadalje zavrača nauk, da je kaka (zlasti rimska) cerkev edino zveličavna; češčenje Jezusovega srca; vero, da dele Bog ali svetniki posebne milosti le na določenih krajih in mnenje, da imajo gotove slike, kipi, studenci itd. čudežno moč. češčenje svetnikov obstoji predvsem v posnemanju njihovih čednosti. Zlasti spoštujejo starokatoliki Mater božjo. Kakor rimska in pravoslavna prizna tudi starokatoliška cerkev sedem zakramentov. O zakramentu sv. pokore (spovedi) pa uči, da ušesna spoved ni obvezna, ker jo je uvedel šele IV. lateranski koncil 1215. Zato se spovedujejo verniki skupno (s skupno | odvezo); posamezno pa le na izrecno željo. Pri obhajilu je Krist resnično navzoč, 'ne da bi cerkev točnejše razmišljala ka-|ko (odklonitev nauka o transsmbstanciji). Iz praktičnih razlogov deli vernikom obhajilo običajno le v podobi kruha. Starokatoliška cerkev, dopušča razvezo zako-l
na iz tehtnih verskih ali družabnih razlogov. Cerkvena oblast pa je dolžna te razloge v vsakem posameznem slučaju najstrožje presoditi. Središče bot.:služja je sv. maša kot trajen spomin raa Odre-šenikovo smrt. Daruje se prav tako kakor v rimski cerkvi; rabi pa se — kakor pri vseli obredih — samo narodni jezik, da morejo verniki z duhovnikom sodelovati. Starokatoliška cerkev praznuje nedelje in vse praznike kakor rimska do 1. 1870; vrh tega pa še Veliki petek. Brevir, rožni venec in druge »mehanične molitve«, kakor tudi romanja in procesije so nepotrebni. Post priporoča le kot dobro delo. Redovništvo in bratovščine smatra kot plod napačnega pojmovanja evangeljskih svetov. Starokatoliška cerkev ne razlikuje med pokopavanjem in vpepelje vanjem mrličev ter upošteva povsod duh časa in dognanja vede. Duhovniki se sme jo ženiti; za cerkvena opravila pa ne smejo ničesar zahtevati. Dopustno je le, da sprejmejo prostovoljne darove zase. za cerkev, reveže itd. Zlasti se briga starokatoliška cerkev za moralno življenje vernikov, za dela krščanske ljubezni in za splošno prosveto.
(Dalje.)
fc-mktsia 'm dtd&ke Atouite
Torišče	plemenitih
Dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju — Idealno letovišče naših otrok — Deca je iz leta v leto zadovoljnejša — 445 otrok na letovanju — Vzorne higijenske razmere — Nova gradbena dela
V nedeljo dne 3. aprila 1938. je zopet dajalo Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru na svojem občnem zboru letni obračun svojega velikega požrtvovalnega dela za oskrbovanje Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Predsedovala in vodila je občni zbor ga. Marija Maistrova. Uvodoma je pozdravila zastopnika kraljevske banske uprave, zast. mestne občine mariborske ter vse navzoče članice in člane. Spomnila se je preminulega odbornika gospodarja Ivama Lukmana. Omenila je njegove zasluge na gospodarskem polju, osobito za sadjarstvo na Počitniškem domu. Iz obširnih poročil vzorno delavnih in požrtvovalnih funk-cijonarjev je bilo posneti, da je postal Počitniški dom že precej znan. Sloves o prijetnem letovišču širi deca sama po dravski banovini, kakor tudi izven nje. Deca je vsako leto bolj zadovoljna, ker se odbor prizadeva, da ji napravi letovanje kolikor mogoče udobno in prijetno.
V	higijenskesn oziru je urejen dom skoraj v popolni meri: Veliki, zračni, snažni prostori, snažna posteljnina, zračne kopeli ter novourejeni kopalni in plavalni bazen, kamor priteče ogreta in očiščena voda, toplovodne naprave v objektih. Zaduhle petrolejke nadomešča električna luč. Vse to prav posebno pa dobra in tečna hrana napravi letovanje za otroka
svoje otroke, ker so prepričani, da so pod I vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Ivan
stalnim nadzorstvom v vzgojnem in zdravstvenem oziru. Zato pa je bilo v pretekli sezoni največ prijav. Letovalo je v letu 1937. na Počitniškem domu skupno 443 otrok v treh skupinah po 30 dni od
14.	VI.—11. IX. 1937. in sicer na sledeče stroške: banovinske 110, mestne občine mariborske 103, mestne občine Celjske 32, iz Zdravstvenih domov 37, dečjega doma v Mariboru 36, na lastne- stroške 119, na društvene 4 in Nabavljalne zadruge 2. Od teh je bilo 142 sirot, polsirot in otrok zelo ubožnih slojev, iz zavodov 36, delavskih otrok 121, uradniških 79, otrok iz samostojnih poklicev 65. Oskrbnina je znašala 480 din za 30 dni.
Za zdravstvo otrok je v vsakem oziru odlično preskrbljeno, kajti otroci so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. O splošnem zdravstvenem uspehu pričuje najbolje porast teže otrokom, ki znaša največ 7 kg, povprečna težina pa je znašala 2.80 kg. Ožji odbor se je večkrat sestajal, največkrat na licu mesta ter urejeval tekoče zadeve pri vodstvu sezije, pri zgradnji in gospodarstvu. Med letom se je izvršil sodni prepis darovanega posestva od g. dr. L i p o 1 d a na društvo.
Gradbena dela so se v tem letu dovršila pri novem domu za dečke, v bolniškem paviljonu, pri kopalnem bazenu in pri električni napravi in to na podlagi
Robnik. Slovesna blagoslovitev novih objektov, doma za dečke bolniškega paviljona, bazena in električne naprave je bila 18. VIII. 1937.
Veliko veselo presenečenje je doživelo v tem letu društvo, ker je prejelo visoko kraljevo nagrado — II. nagrado v znesku din 10.000.— kot priznanje za uspešno delovanje.
Tudi gospodarstvo je dobro razvito. Vso povrtnino nam daje vzorno urejeni domači vrt. V seziji dobiva deca okoli 100 1 mleka od domačih krav. Lep sado-nosnik se razprostira ob livadah. K uspehu vzorno urejenega gospodarstva pripomore gozdarska šola, ki goji gozdne nasade, in tovarna za dušik v Rušah, ki daruje vsako leto vse potrebno umetno gnojilo. Do lepega uspeha so pripomogle tudi oblasti kakor kralj, banska uprava in mestna občina mariborska. Med svoje dobrotnike šteje društvo Posojilnico Narodni dom in Hranilnico dravske banovine ter zasebne dobrotnike, predvsem g. dr. Lip o 1 d a, kateri je sam daroval zrna tno vsoto in povzel nabiralno akcijo. Nič manj nego 40.000 Din so darovale skupno tovarne Hutter in drug, Thoma, Rosner, Doctor in drug, Ehrlich, Zlatorog i. dr.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednico go. Maistrovo na čelu.
privlačno. Tudi starši prav radi zaupajo | večkratnih komisijskih pregledov. Delaje
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike »Večemika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čim prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal morali ukiniti nadaljnje pošiljanje. Cenj. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh listih naprej, hi smo mnenja, da bi naročnino za naš list z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker Je »Večenrik« najcenejši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo, če naročniki tudi pri nas svoje obveznosti v redu poravnajo.
Uprava »VEČERNIKA«.
Oroslav Vrhovnik 60 letnik
Danes v četrtek 7. t. m. praznuje v krogu dragih svojcev 60 letnico rojstva vpokoieni višji sodni oficial g. Oroslav Verhovnik. Jubilant je še čil in zdrav ter mladeniško prožen in se je teh šest »križev« znašlo na njegovih krepkih ramenih, da sam ne ve kako. Pred 60 leti je zagledal luč sveta v prijaznem pohorskem naselju Orlica pri Ribnici, odkoder ga je po končani ljudski šoli gnalo v svet. Trdoto življenja je občutil že kot mladenič, ko je bil primoran služiti si svoj vsakdanji kruh. Iz orožniške službe je stopil v sodno pisarniško službo pri okrajnem sodišču v Postojni, odkoder je nastopil v letu 1921 pot v svobodno Jugoslavijo. Prišel je na Prevalje, kjer je dolga leta vodil zemljiško knjigo in bil po odsluženih letih vpokojen.
Poročen je bil dvakrat. Po smrti svoje prve žene Marije Thuma, hčerke znanega dolgoletnega šol. nadzornika Thume iz Postojne, se je drugokrat poročil s koroško rojakinjo Tončko Kramerjevo.
Slavljenec je bil tako v svojem poklicu kakor tudi v svojem zasebnem življenju vedno na mestu. Živahno se je udejstvoval tudi v raznih narodnih in gospodarskih organizacijah, zlasti v zadružništvu. Povsod, kjer je služboval, je bil ljudstvu -dober svetovalec, ki je potrebnim tudi zmotno priskočil na pomoč.
lepem življenjskem jubileju kličemo vrlemu narodnjaku: Še na mnoga leta, v zdravju sreči in zadovoljstvu!
ceni. Kdor reilektira na kosilo, naj ga naroči z dopisnico pri sreskem društvu v Murski Soboti vsaj do 1. maja 1938. — Meddruštveni odbor.
SOFRA-kartoteke
predstavljajo višek preglednosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja.
Pišite po prospekte.
Zastopniki se sprejmejo.
„SOFRA“-NiARIBOR
Aleksandrova 43	Tel.	2510
Iz železniške službe. Premeščam je železniški^ kontrolor Ciril Obreza iz Subotice k železniškim delavnicam v Maribo-
ru
Odprta noč in dan so groba vrata. V
ukajšnji porodnišnici je umrla v 35. letu svoje dobe gostilničarka in posestnica \na Bogovičeva s Pobrežja. V splošni >olnišnicj pa.je izdihnil krojaški pomočnik "'rane Babek, star 57 let. Žalujočim pre->stalim naše toplo sočutje.
JUU sreska društva Čakovec, Slov. Bistrica, Sv. Lenart v Slov. gor., Dol. Lendava, Ljutomer, Maribor 1. br., Marl-jor mesto, Murska Sobota, Ormož, Prelog in Ptuj zborujejo 14. maja 1938. iočno ob II). uri v veliki dvorani Sokolskega doma v Mur. Soboti. Tovariši -ice z zgoraj omenjenih društev udeležite se leg i velikega skupnega zborovanja v čim večjem številp. Sresko društvo Murska Sobota bo preskrbelo obede po znižani
Odgovor. Starina »Slovenec« se obre-guje v današnji številki radi naših podlistkov o »Starokatoliški cerkvi«, ki seveda naše čitatelje zelo zanimajo, očko »Slovenca« pa očividno samo razburjajo, četudi so pisani v stvarno informativnem tonu. Kaj bi starina »Slovenec« ko beremo v njem včasih stvari, da ec jim morajo celo krave smejati in ob katerih sc mora zakolcati celo najbolj tepčarsk-emu telebanu.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna.
Občni zbor studenškega športnega kluba bo v nedeljo dne 24. aprila ob 9. uri v klubovih prostorih v Kramerjevi gostilni.
Zahvala. Sreski odbor društva Rdečega križa, Podmladkova sekcija, izreka vsem darovalcem dobitkov za dobrodelno tombolo svojo globoko zahvalo. Posebno zahvalo je dolžan veleindustrijcem gg. Marku Rosnerju, Vilku Loeblu, Doctor in drug, K. Thoma, V. Freundu, »Zlatorogu« ter sploh vsem industrijcem. Nadalje se zahvaljuje kinopodjetnikom in g. Radoliču za brezplačno predvajanje dia-reklame, skavtskemu s-tegu za požrtvovalno rediteljsko službo, rešilni postaji za samarijansko službo, policijskim stražnikom na čelu z g. Finžgarjem, za zares (brezhibno težko službo, ognjegascem, nadalje »Putniku« za prepustitev lokalov, ^er sploh vsem, ki so pripomogli, da je j potekla tombola v najlepšem redu, kontno pa prav iskrena zahvala vsem in slehernemu udeležencu za rekorden obisk. — Odbor.
Cankarjevo »Lepo Vido« uprizorijo v
i gledališču v petek 8. aprila dijaki klasi-
čne gimnazije pod okriljem PJS v režiji gledališkega režiserja g. Milana Kosiča. S to prireditvijo se hočejo spomniti pred dvajsetimi leti umrlega pisatelja Ivana Cankarja. Ne pozabite!
Kazenska razprava proti Bevardiju in Šajteglu bo predvidoma že prihodnji mesec. Obtožnico proti morilcema Dolničarja in Gorupove je mariborsko državno tožilstvo že sestavilo.
Srednje in meščanske šole v Mariboru prirede na cvetno nedeljo dne 10. aprila ob 10. uri v Unionski dvorani slavnostno glasbeno akademijo. Prijatelji šolske mla dine iskreno vabljeni!
Obratnim zaupnikom vseh mariborskih tovarn. Protituberkulozna liga v Mariboru vabi vse gg. obratne zaupnike mariborskih tovarn na sestanek, ki bo v pon-deljek 11. aprila ob 19. uri v veliki dvorani Delavsk zbornice (Sodna ulica 9, 2. nadstropje). Na dnevnem redu bo razgo vor o sodelovanju vsega mariborskega delavstva ob priliki letošnjega protituber kuloznega tedna (v času od 1. do 8. maja). Ker je nujna potreba, da se navežejo med našim delavstvom in Protituberku loztio ligo tesnejši stiki, je priporočati, da se gg. obratni zaupniki polnoštevilno ude leže pondeljkovega sestanka.
Apel na delodajalce. Protituberkulozna liga v Mariboru je povabila obratne zaupnike vseh mariborskih tovarn na sestanek, ki bo v pondeljek, 11. t. m. v svrho razgovora o letošnjem protituberkuloz-nem tednu. Delodajalci (tovarnarji) se na prošajo, da dajo obrtnim zaupnikom priložnost, da se polnoštevilno udeleže napovedanega sestanka.
Peš na tokijsko olimpiado 1940 potuje g. Bruno Hoglinger iz Češkoslovaške. Danes je na tem svojem potovanju prispel v Maribor.
Tukajšnja Borza dela išče za takojšnji nastop več krojaških pomočnikov, stro-jarja za kožuhovino ter poročenega vrt' narja.
Trgovec z belim blagom v Mariboru?
Mariborska policija je aretirala nekega Martina K. in sicer radi tega, ker je nagovarjal razne ženske, naj gredo z njim v Slavonijo, kjer bodo dobile lepo službo.
Usodna petrolejska svetlljka ... Pri posestniku Vinku Kranjcu v Vinioki vasi št. 1. ki spada v občino Podkorena pri Sv. Marjeti, so imeli včeraj popoldne usoden dan. V hlevu, kjer je imel Kranjc precejšnje število svinj, so imeli na tramu obešeno petrolejsko svetiljko, ki so jo rabili za razsvetljavo hleva in to v času, ko je
Beg mikrobov. gjggg ™“'r
Roparski že, vendar ■mi n	nič	romanu ni po-
dobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi! Domači proizvod.
K*no Union. Najboljše filmsko delo »Dobra zemlja« v nemškem jeziku. Luise Reiner in Paul Muni.
svinja skotila mladiče. V trenutku, ko r>i bilo nikogar v hlevu, je svetiljka padla na slamo. Slama se je vnela in je ogenj kmalu zajel ves hlev. Ogenj se je razširil s takšno naglico, da niso mogli rešiti živine in je zgorelo vseh 13 svinj, ki so bile v hlevu. Ogenj se je odtod razširil na bližnje gospodarsko poslopje in potem še na stanovanjsko hišo. Na mesto požara prispeli pesniški, mariborski in studenški gasilci so stopili takoj v akcijo, vendar so bila reševalna dela radi prevelike cddalje nosti vode zelo otežkočena. Gasilci so se morali omejiti samo na lokalizacijo požara, da nj ogenj zajel še ostalih kmetij. V trenutku, ki je začela goreti streha stanovanjske hiše, so še v zadnjem hipu rešili nekaj hišne opreme, iz gospodarskega poslopja pa ostalo živino, d očim je vse ostalo postalo žrtev ognjenega ele menta. Pogorela je vsa krma, gospodarsko orodje ter 13 prašičev. Vrli gasilci so po 6urnem gašenju lokalizirali ogenj in s tem preprečili še večjo požarno katastrofo, ki bi bila lahko za vso okolico usodna. Posestnik Kranjc trpi radi ognja veliko škodo, saj je prišel v nekaj urah ob vse premoženje in se škoda ceni na 80—100.000 din, ki pa je le delno krita s zavarovalnino.
Velikonočna številka
nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo,
izkoristite ugodno priliko!
„VEČERNIKOVA“
velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema uprava
„ Večera ifca“ Grajski trg 7/1
do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v SObOtO
16. aprila do 9. ura dop.
Tatovi koles v polni akciji. V teku včerajšnjega dne so bila v Mariboru ukrade-na _tr' kolesa in sicer tapetniškemu pomočniku Josipu Dolinarju izpred neke go stilne na Meljski cesti, zasebnici Antoniji Luginovi iz Podove izpred tukajšnjega sodišča ter tovarniški delavki Mariji Mar čičevi iz Podove iz dvorišča Ehrlichove tekstilne tvonnicc. Vsi navedeni so tatvino prijavili tuk. policiji, ki sedaj zasleduje storilce.
Oton Habsburški se ni ponesrečit
»Rdeče rože« na šoštanjskem odru. Po
lanskem gostovanju Slovenske scene iz Ljubljane smo imeli v soboto zvečer priliko, zopet prisostvovati predstavi ljubljanskih igralcev. Odlični igralci ljubljanskega Narodnega gledališča so nam prinesli Beneddetijeve »Rdeče rože«. Uspeh, ki ga je žela ta razgibana komedija po drugih odrih širom Slovenije, tudi v Šoštanju ni izostal. Dvorana je bila polna. Igralci so zaigrali seveda v najboljši formi. Temperamentnost igre je poudarjal nagel tempo govora. Marino Verani je prikazovala M. Danilova, Veranija S. Jan, Savelija M. Sancin, Rozino pa M. Slav-čeva.
Tukajšnjega kinopodjetnika g. Destovnika je v soboto zvečer doletela težka nesreča. Med predstavo je, sedeč v operaterski kabini, zadremal. Ko se je zbudil, je hotel iz kabine. Pri tem pa je zamenjal vrata. Odprl je tista, ki vodijo na verando, ki ni ograjena. G. Destovnik je izgubil tla pod nogami, padel na streho drvarnice, od tam pa na tla. Dobil ie hude notranje poškodbe in se več ur sploh ni zavedel. Zdaj se je stanje toliko zboljšalo, da so ga lahko odpeljali, v bolnišnico.
Agilna šoštanjska strelska družina je
priredila minulo nedeljo popoldne v hotelu »Jugoslavija« sobno streljanja za mladino. Odbor je lahko zadovoljen z rezultati. Nastopilo je 32 strelcev, ki so oddali 700 strelov. Izid je bil. i. Marjan Steinbach 53 točk (od 60 možnih); 2. Ivan Vrhovnik 52; 3. Jože Fece 50, 4. Ivan Eržen 49; 5. Edi Valle 47; 6. Miloš Pleteršck 47; 7. Franc Samobor 45; 8 Ivan Pleteršck 44 itd.
BRUSELJ, 7. aprila. Razširile so se vesti, da je bivši kandidat za avstrijski prestol Oton Habsburški doživel ob francoski Rivieri težko avtomobilsko nesrečo. Shižbeno se potrjuje, da Oton Habsburški ni na francoski Rivieri, ampak da se mudi doma na dvorcu svoje mat.ere in
da ni že nekaj dni sedel za volan svojega avtomobila. Ta vest se je razširila v zvezi z neko avtomobilsko nesrečo pri Nici, kjer so našli v notranjščini avtomobila naslov »nadvojvoda Oton habsburški«. Zdi se, da gre za nesrečo nadvojvode Franca Jožefa.
$taveni$e&ske navite 10 tem ih onem
Mladinska organizacija JNS v Podgorju >2 imela v nedeljo dopoldne krasno uspel sestanek, na katerem .ie bilo 80 kmečkih fantov in mladih mož. Tajnik slovenjgraške sreske organizacije JNS Bogdan Pušenjak je v poldrugournih izvajanjih obrazložil smernice novega mladinskega gibanja. V nedeljo zvečer je bil tudi v Sloven.igradcu lepo uspel sestanek mladinske organizacije JNS v nabito polnih prostorih Sekavčnikove gostilne. Predsednik banovinskega odbora nacionalne mladine inž. Jože R u s iz Ljubljane je v temeljitih izvajanjih obravnaval vsa politična vprašanja, ki zanimajo danes naše ljudstvo. Navzoči so s toplim pritrjevanjem sprejeli njegova izvajanja, za katera se mu je prisrčno zahvalil v imenu slovenjgraške JNS g. Roj-n i k. Po kratki debati jo g. B. Pušenjak zaključil lepo zborovanje.
f Muske navite
Petrovo lipo so presadili. Prejeli smo od kraj. šol. odbora v Framu: Ni res, da je dal sedanji obč. odbor presaditi Petrovo lipo na prostor pred cerkvijo. Res je ie, da je to storil kraj. šol. odbor z dovoljenjem nadrejene oblasti. Ni res, da bi imela šola dogovor s framskim sokolskim društvom glede uporabe njegovega telovadišča. Res je le. da obstoja tak dogovor le med kraj. šol. odborom in framsko posojilnico, ki je ta svet od njega kupila. Sokolsko društvo v Framu sploh nima lastnega telovadišča. Ni res, da se je lipa presadila na prostor, kjer ne more uspevati in je medtem že pričela usihati. Res je Ie, da je lipa presajena na najbolj viden in najprimernejši prostor v Framu. Pri presajanju je bilo poskrbljeno tudi za izboljšanje zemlje ter lipa že prav lepo zeleni. O kakem usihanju lipe ni govora.«
h fotkje Radgone
Leon Bitim - gurman
Socijalistični vodja na Francoskem, Leon Blum, ki je sestavil že svojo drugo vlado, kljub svojim socialističnim idejam ne prezira meščanskih kuhinjskih specijalitet. Manj pa je znano, da je pisec stotin uvodnih člankov in žolčnih stanovskih polemik. Kot mladenič, ki je obiskal salone izbrane pariške politese, je napisal »Kuharico«, v kateri je posebno hvalil prednosti okusne južnofranco-ske kuhinje. Knjiga se sedaj nahaja v rokopisu pri bivšem finančnem ministru Georgu Bonnetu, ki je prav kokar Blum znan gurman. In ko je še bil francoski ambasador v Washingtonu, je postal med tamkajšnjimi diplomati s svojimi izbranimi jedili nenavadno popularen — morda se ima zahvaliti prav receptom Leona Bluma.
Tanki podirajo foiše
V Browingtoni. na Angleškem imajo spravljene stare tanke. To so prvi modeli tega orožja, ki so jih izdelali v času svetovne vojne. Danes so pa že neuporabni, ker so povsem nemoderni. Ko so sklenili, da porušijo mestno četrt, kjer so stanovali največji reveži, je zaprosi! predsednik ministrstvo vojske, da dovoli uporabo teh tankov za podiranje hiš. Mi nistrstvo je pristalo na to in tanki so sc zapodili nad hiše ter v oni uri podrli vso mestno četrt.
Nova bolgarska hintha
Bolgari imajo danes dejansko dve himni, in sicer državno himno, znano pesem »Šumi Marica«, in pa carsko himno. Mimo tega si je z dolgo tradicijo to mesto osvojila tudi pesem »Mila rodino«. Posebna komisija sofijskega prosvetnega ministrstva je že dalje časa delala na predlogu, da se vse te pri pesmi spoje \ eno himno. Toda s tem predlogom ministrske komisije bolgarska javnost nikakor ni bila zadovoljna. Zato je prosvetni minister poslal v omenjeno komisijo šc nekaj novih članov iz vrst pisateljev, pesnikov in glasbenikov, ki so glasbeno fuzijo vseh treh dosedanjih himen baje srečno rešili, vendar pa še niso mogli izdelati ustrezajočega besgdila.
Za obmejni Sokolski dom so darovali:
prof. dr. Janko šlebinger, Ljubljana, 150 din, poštni kontrolor Krulej Pavle, Ljubljana, 30 din, zbirka učiteljstva šafarsko 30 din po Belec Jankotu, Štopar blavko, učitelj, Ljutomer, 10 din, nadalje sokolska društva: št. Vid nad Ljubljano 20 din, Beltinci 50 din, Ljutomer 100 din, št. Ilj v Slov. gor. 25 din, Radovljica 100 din, Ljubljana-Vič 50 din, Trbovlje 100 lin, Celje 100 din, Šmartno pri Litiji 20 din, Ljubljana II. 120 din, Bohinjska Bistrica 30 din, Središče ob Dravi 20 din, Petrovče 10 din, Sevnica ob Savi 20 din, Medvode 25 din in Sv. Lenart v Slov. goricah 100 din. Vsem darovalcem izreka beni odsek bratsko zahvalo!
UREDNIKOVA POŠTA.
P. N. Da! V smislu zakona mora uredništvo vsak doposlani popravek objaviti.
L. T., Polskava. Ne gre tako lahko z objavo, kakor morebiti mislite ...
Benetke, Padova in Trst so cilj »Potnikovega« Velikonočnega izleta z luksuznim avtokaroin: od 15. do 18. aprila. Po-polen aranžinan le Din 900.—. Prijave do 7. aprila pri Putniku, Maribor-Celje-Ptuj.
grad-
Hovite 8 fkutske^a ftotja
Sokolska četa pri Mali Nedelji je proslavila 27. marca na zelo lep način materinski dan v Sokolski dvorani. Proslavi so prisostvovali mnogi domačini. Pri proslavi so se nam tokrat predstavili naši sokoliči in sokoličice, ki so zaigrali pravljično igro »Desetnik in sirotica« v režiji marljive s. Slavice Senčarjeve. Društvu in našim malčkom na lepi proslavi čestitamo, zlasti če upoštevamo, da so ce tudi tokrat pojavili znani ljudje, ki so razvijali proti proslavi svoje znane protiakcije.
Narod zaslužnemu možu. V nedeljo zvečer je bila v Štrigovi povorka, ki se ;e je udeležila večtisočglava množica z godbo na čelu. Povorka se je ustavila pred hišo župana Tomislava Kovača ter mu je množica priredila podoknico. Župan Kovač se je z okna zahvalil za ponovno zaupanje.
Izumitelj davkov
Prod nedavnim je padel kot žrtev atentata kitajski general čan Feng Ci Nek časopis poroča, da lahko tega generala proglasi kitajska vlada kot genija za izmišljanje raznih vrst davkov. Na Kitajskem se obdači čebula kakor cvetje krave, zibelka in krsta. Ako kdo užali soseda, plača davek, ako ga pa ne užali ga plača prav tako. General čan Feng Či je izmislil davek na lenuhe, davek na pravičnost, na dobrodelnost, na domoljubje, v kratkem na vse. Pozabil je samo obdavčiti ljubezen, kakor povdarjajo nekrologi o pokojnem generalu.
600.000 cigar zažgali
Sloveče so havanske cigare, ki jih izdelujejo v Havani na otoku Kubi. Častitljivi kadilci sc bodo pač zgražali, če povemo. da so morali na Kubi sežgati 600 tisoč cigar, ki so bile izdelane v veliki tvornici v Havani. Zdravstveno oblastvo ie namreč preiskalo cigare ter dognalo da so bilo izdelane iz takega tobaka, ki bi kadilcem prav gotovo škodoval. Vseh 600.000 cigar so prepeljali na velik travnik, tam naredili grmado in jih javno sežgali. ________________________
Darujte za azilni sklad P TL!
Razno
CENJENE DAME!
Barvanje las, kompletno izvr šuje v vseh niansah, din 60, trajne kodre z garancijo 6 do 8 mesecev din 69 v najmoder nejšem salonu Anton Veselko. nasproti kavarne »Orient« 1999
RADIO STAR K E L,
M A RIB OR.TRG SV0Bp.Dfc 6
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul- 34. telefon 28-82 1971
Prodam
KROMPIR
prvovrstni za seme. prodaja Franc Perčič. Pobrežje, Zrkovska 51.	2.902
VRTNICE. NIZKE. HOLANDSKE
novejših vrst in barv, 10 komadov GO din. Visoke dveletne, komad 15 din. plezalke vseh barv 6. poljanke 6. cle-matis 30. vrtne hortenzije 5, tnahonije 3,mesečne jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor. Prešernova ulica. 1496
Sobo odda
SOBO
oddani s 15. aprilom, opremljena izredno lopa lega, velika v najmodernejši zgradbi. Naslov v upravi- 1979
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
kuhinja, pritikline, takoj oddam. Betnavska c. 39.	2006
Službo dobi
BRIVSKEGA POMOČNIKA
mlajšega, sprejmem- Vprašati med 13. in 14. uro Meljska c. 13, Škvarč.	2001
Zdravo in pošteno SLUŽKINJO
za kuho in vso domače delo sprejmem takoj. Mihailovič. Aleksandrova 54-1-	2003
DVA
POMOC-
MIZARSKA NIKA
in vajenca sprejme mizarstvo Unterlechner, Kopitarjeva 6-2004
Službo išče
Pridno in pošteno DEKLE
išče postrežbe- Naslov v upravi-	2005
V naiem
GOSTILNO
na Pohorju krasna lega, zelo obiskana izletniška točka Mariborčanov in tuciev, s šti rimi sobami za tujce, tekočo vodo, priložnost za kopanje, lahko dosegljiva tudi z avtomobilom. kavcija potrebna, oddam pod ugodnimi pogoji takoj v najem, eventuelno tudi na račun. Pismene ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Pohorie«. 2007
2luby
»Oh, zakaj sem vam claia pištolo!« Še vedno jo je mučila misel, da je ona kriva njegove smrti. »Ko bi ne storila tega, bi bili sedaj zdravi in čili.«
>l)a, a tudi nesrečen! To ste pozabili pristaviti. Najbolje .ie tako. Radi mene se ne smete vznemirjati. Čemu bi mi ne vrniti moje lastnine In zakaj bi ne umrl od orožja, ki sem se ga drznil nameriti na vas? To je samo pravično povračilo.«
Govoril je tiho in pri zadnjih besedah je še bolj pobledel.
»Vesel sem, da umrem,« je nadaljeval še tišje. Zato, se radi mene ne žalostite n ne pretakajte solz za menoj! Ali se šc spominjate, kako sem vam pravil v gozdu, da se moje življenje konča tam, kjer se življenje drugih šele začenja? Takrat nisem slutil, kako resnične so moje 'besede.«
»Strašno... strašno je to!« je vzkliknila
Ruby s pridušenim glasom in se zgrudila pred posteljo na kolena. »Ali vas boli?« je vprašala tiho in sočutno. »Ali zelo trpite?«
»Prav nič ne trpim... nič me ne boli. Srečen sem,« je odgovoril z lahnim nasmehom in blestečimi očmi.
Obraz mu je porumenel, ker je bilo še stašnejše kakor bledica. In čeprav se je junaško premagoval, ni mogel zadušiti bolestnega stokanja.
Ruby se je zelo ustrašila. Skočila je pokoncu ter hotela steči k vratom, da pokliče pomoč, toda mignil ji je, naj ne stori tega.
»Saj ni nič. Takoj bo zopet minilo,« je dahnil. »Dajte mi malo konjaka in pomagajte mi, da opeharim smrt še za nekaj trenutkov za njen plen, ako je to mogoče.«
Na bližnji mizi je stala steklenica. S tresočo roko je vlila tekočino v čašico, ki mu jo je položila na suhe ustnice.
Rumenkasta bledica je izginila i« zo-
pet je lahko govoril.
»Ne kličite nikogar na pomoč,« je šepetal proseče. »Saj mi itak ne more nihče pomagati... Ostanite pri meni... ne zapustite me ... Obljubite mi, da ostanete pri meni do konca.«
»Obljubljam vam.«
»Mnogo zahtevam, vem. Toda tako žalostno je7 ako nima človek ob svoji smrtni postelji nikogar, ki bi žaloval.«
»'Kje se je zgodilo?« je vprašala Ru«by in solzo so ji polzele preko lic.
»Sam ne vem kje. Hodil sem brez cilja po gozdu, ko sem vas zapustil, nisem mislil na vas. Tedaj sem se spotaknil ob nekaj.— ljudje pravijo da je bila drevesna korenina — zaslišal sem pok in začutil hudo bolečino... To je bilo vse. Drugega ne vem ničesar. Par minut pozneje me je našel gozdar in me dal prenesti sem.«
»Preveč govorite,« je rekla Ruby skrbeče.
»Pustite me, naj govorim, dokler morem. Kmalu me ne boste več slišali...
ko bo rastla trava preko mene,« je odgovoril; ni bilo treba delati toliko krika in vika zaradi testamenta, kaj ne? Sedaj je zopet vse kako. preje, in nihče ne more Nicholasu odvzeti pravice do naslova. Želel !bi, da sva si bila boljša prijatelja... on je bil vsaj vljuden do mene. Ali moje srce je bilo polno sovraštva do te rodbine. Že od zibelke so me učili bati se jih in sovražiti kot svoje najhujše sovražnike. Kje me bodo pokopali?« je hitro pristavil po kratki pavzi. »Ali mislite, da me poloiže v rodbinsko grobnico?«
Videti je bilo, da ga ta misel resno vznemirja.
»Kakor želite, tako se zgodi,« je rekla Ruby, ki je vedela, da izpolni Nicholas vsako njeno željo.
»Ali pa tudi gotovo veste?« jc vprašal in obraz se mu je zjasnil. »Pomislite, kako odurni so o ih do mene! Njih pravi bratranec sem, sin brata njihovega očeta, pa kako so ravnali z menoj!«
(Dalje.)
izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO^KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.