POGOVOR Z BRIGADIRJEM SILVOM TRATAFUEM
Žulji izginejo, zadovoljstvo ostane
Prvega aprila praznujemo dan mladinskih delovnih akcij. Za pogovor o mladinskem prostovoljnem delu, njegovem pomenu za mladega človeka in življenju na akcijah bi težko našli boljšega sogovomika, kot je 23-letnl Silvo Tratar, kiseje udeležil kar devetih akcij širom Slovenije in Jugoslavije. Silvo je tudipredsed-nlk centra za MDA in član predsedstva OK ZSMS Ljubljana Center.
-  Kdaj si bil prvič na akci-ji in kako si se za to odločil?
Prvič sem bil na mladinski delovni akciji leta 1976 v Slo-venskih goricah. Da je na ak-ciji lepo in zanimivo sem slišl od kolegov, tako da sem prvič odšel v brigado pravzaprav iz radovednosti. Ceprav tista prva akcija ni bila ravno naj-boljša, so me prevzeli medse-bojni odnosi na akciji; prav ti odnosi med mladimi so bili eden od glavnih vzrokov, da sem se znova in znova vračal na akcije.
-  Kje vse si vihtel kramp in lopato?
Najprej v Slovenskih gori-cah, nato v Nišu, v Posočju, Beli krajini, v Prištini, na Kozjanskem in v Suhi krajini, v nekaterih od teh krajev pa sem bil tudi večkrat v istem letu. Vsega skupaj sem bil na akciji devetkrat.
-  V šali bi lahko rekli, da si kar nepoboljšljiv »povrat-nik«; kakšno je zate brigadir-sko življenje in kaj vse si na akcijah pridobil, da si jim ta-ko zvest?
Predvsem daje delo na akci-ji mlademu človeku samoza-dovoljstvo, občutek, da si po-magal ustvariti nekaj, česar ti ljudje - predvsem so to starej-ši krajani v nerazvitih področ-jih - sami ne bi mogli ustvari-ti. 2e ko sem bil star 15,16 let in še nisem bil zaposlen pa
tudi moj delež ni bil kdo ve kako velik, sem bil srečen, ker sem imel občutek, da lah-ko nekomu s svojim delom pomagam. Ob stikih s krajani, ki znajo ceniti trud mlade ge-neracije, te pravzame ponos in sreča, pa tudi na žulje in napore kaj hitro pozabiš. So pa na akcijah še druge stvari. To, da so akcije šola samo-upravljanja, je že skoraj fraza, ki jo velikokrat slišimo. Je pa res. V šoli se naučiš teorije, kaj je to samoupravljanje, v brigadi pa vse to v nekaj te-dnih spoznaš v praksi, prido-biš čut za odgovornost in ne nazadnje naučiš se delati in ceniti delo.
-  Ti si nad življenjem in delom v brigadi navdušen; vendar so mladi, ki se vrača-jo tudi razočarani pa tudi prijav je manj, kot bi si žele-li. Zakaj?
Nekateri pridejo na akcijp le preživljat prosti čas na or-ganiziran način ali iskat piiz-nanja; ti so pogosto razočara-ni. Delo v brigadi ni le strem-ljenje za priznanjem, ampak mnogo več. Še vedno se po-javlja na nekaterih akcijah vse preveč slabosti, na primer slabo organizirana prehrana, neurejena delovišča in podob-no, kar nekatere mlade tudi odbija, da se ne vračajo več.
-  Ali meniš, da so mladi dovolj obveščeni o delu in življenju na akcijah? Kako potekajo priprave za letoš-nje akcije na OK ZSMS Ljub-ljana Center?
Menim, da kljub prizadeva-njem naredimo premalo na tem področju predvsem v ZSMS pa tudi druge družbe-
nopolitične organizacije. Veli-ko obljubljajo tudi izvršni sveti, kjer so akcije, pa potem pogosto naredijo premalo. Prav te dni obiskujejo šole člani OK ZSMS. Dijakom in učencem predvajajo filme z akcij in jim poskušajo pred-staviti brigadirsko življenje; vendar ni pravega uspeha. Mogoče tudi zato, ker poteka-jo te akcije preveč kampanj-sko, ne pa kontinuirano, vse leto. Zato smo v Centru že v decembru formalno ustanovi-li klub brigadirjev; problem pa je ustrezen prostor, ki ga ne moremo dobiti. Kljub te-mu bomo organizirali 31. mar-ca, na predvečer dneva mla-dinskih delovnih akcij, prire-ditev v Ljudski kuhinji pod Gradom. Na kulturnozabav-nem večeru bo klub brigadir-jev izvajal približno takšen program, kot običajno poteka na akcijah. Tako se bodo tisti, ki so že bili na akcijah, lahko spomnili številnih prijetnih večerov, mladi, ki se akcij še niso udeležili, pa bodo Iahko spoznali vsaj delček brigadir-skega življenja,
Druga od oblik je stalna mladinska delovna brigada, ki bo vključevala najbolj pri-zadevne brigadirje skozi vse leto in jih hkrati pripravljala na delo v brigadi. To naj bi bila konkretna oblika mladin-skega prostovoljnega dela in usposabljanja, saj pogosto ugotavljamo, da pridejo mladi na akcije premalo priprav-ljeni.
- Boš šel ti še v brigado?
Vsekakor, če bo le mogoče. Pa tudi drugim mladim bi to priporočal, saj sem prepričan, da je vsak mlad človek, ki ni vsaj enkrat okusil brigadir-skega življenja, za marsikaj prikrajšan, česar kasneje v življenju ne bo mogel nado-mestiti. Je že res, da stakneš tu in tam kakšen žulj, ampak žulji hitro izginejo, lepi občut-ki in spomini pa ostanejo za vse življenje.               Lučka Špat