Slovenska pesem pred deželnim zborom Sicer koroški Slovenci zaenkrat še nimamo sedeža v _J deželnem zboru, kljub temu pa je slovenska beseda oziroma pesem prišla tej pomembni ustanovi bliže. Minulo soboto je namreč mesto Celovec priredilo „petje v maju", katerega so se med drugim udeležili tudi otroci Mohorjeve ljudske šole. Pod vodstvom Tatjane Tolmajer so na dvoru pred deželnim zborom zapeli občinstvu dve slovenski pesmi. Pomembna pa je bila tudi izpoved nemške pesmi „Trau dich...’’. Zbor glasbene glavne šole je namreč zatem presenetil s slovensko pesmijo. e- 5i, jo 56 P je ka EU: Subvencije edino upanje malih kmetov im ci) do it”, ali )jo tje za tri- 0, | Strojni krožek Podjuna ‘ 13.000 ur medsebojne " pomoči v enem letu Strojni krožek Podjuna je v preteklem letu zelo pozitivno zaključil svoje delo. 13.000 ur so bili člani krožka na delu pri drugih kmetih, v primerjavi z letom 1992 to pomeni povišanje za 4.000 ur. Predsednik Franc eJ' Valeško je z razvo-äj° jem krožka zelo zadovoljen. Predsednik krožka Franc Valeško je na minulem občnem zboru na osnovi bilance podal zelo pozitivno poročilo, saj se krožek zelo pozitivno razvija. Trenutno šteje 148 članov od Suhe, preko Pliberka, Bistrice, Globasnice, Ško-cijana, Dobrle vasi, Žitare vasi do Železne Kaple.Poslovodja strojnega krožka Franc Wutte iz Male vasi je Poročal, da je uspelo v preteklem letu zvišati promet za 400.000 šil., na 2,7 mio. šil. „Pozitivni rezultati kaže-~J jo, da smo na pravi poti in v) da se krožek iz leta v leto ri- dobro razvija,“ je ocenjeval poslovodja. Veliko pozornosti bodo v krožku v prihodnje posvečali „socialni sosedski pomoči“. Pri tem gre za to, da si kmetje med seboj pomagajo v primeru bolezni ali dopustov in da so pri delu tudi socialno zavarovani in da dobijo tudi ustrezno odškodnino. Na občnem zboru sta članom na to temo pre- davala dva strokovnjaka; zadevne informacije pa lahko dobijo kmetje tudi pri krožku. Volitev tokrat ni bilo. Krožku naprej predseduje Franc Valeško, tajniške posle opravlja Marko Tram-pusch, blagajno pa Peter Kert. Silvo Kumer Sodelovanje med podjunskimi kmeti je iz leta v leto boljše. Poslovodja Franc Wutte (desno) je poroča! o ponovnem zvišanju prometa, ki znaša že 2,7 mio. šilingov. Besedo ima občinski odbornik HANZI DRAGASCHNIG GEL Vrba (Zeleni - Enotna lista) Razporeditev mandatov v občinski sobi: 12 VP, 9 SP, 5 FP, 1 GEL Tudi ženim mandatom lahko delaš učinkovito politiko Naš tednik: Na Vrbi slovenska frakcija že tri leta jadra pod imenom Zeleni-Enotna lista. Kako se to obnese? Dragaschnig: Na Vrbi je položaj popolnoma drugačen, kot na primer v Št. Jakobu ali Pliberku. Smo turistična občina, kjer je tudi občinsko delo usmerjeno v to področje. Varstvo okolja ima prav zaradi tega velik pomen, s to temo je tudi laže nagovoriti občane. V občinski sobi je GEL tista frakcija, ki se najbolj zavzema za varstvo okolja; po mojem zelo uspešno. Koliko vplivajo Zeleni na Vaše delo? Poudariti moram, da smo ostali Enotna lista in da delujemo samostojno. Nimamo nobenih direktnih povezav z Zelenimi, razen da sem osebno član Zelene izobraževalne delavnice (GrüBi). V frakciji imamo nekaj strokovnjakov, kot sta to Joahim in Hans Peter Lesjak, ki se posebno posvečata vprašanjem varstva okolja. Ker smo na tem področju res kompetentni, brez težav lahko nosimo tudi ime Zeleni. Ali po Vašem občina Vrba premalo stori za varstvo okolja? Na vsak način. Lani je imela občina Vrba presežek v višini 8 mio. šilingov. Zaradi tega sem vložil lastni dodatni letni proračun in predlagal, naj denar gre za subvencijo alternativnih energij (sonce, lesni sekanci), kar bi bilo za turistično občino zelo atraktivno. SP in VP pa sta zelo konzervativni in sta predlog odklonili. Je možno z enim sedežem delati učinkovito opozicijsko politiko? Gotovo. Kot član kontrolnega odbora (sedež je dobil od VP - op. uredn.) imam vpogled v vse posle občine in lahko županu, VP in SP stopim na prste, če je potrebno. Naša frakcija pa izdaja tudi svoj lastni občinski list „Humus“, kjer občanom tudi redno poročamo o našem delu. S. K. 6 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO 11. junija 1994: Celovec: Kmečki trg v Pavličevi Iščemo kmetice in kmete, ki ponujajo domače specialitete V okviru otvoritve novih prostorov Zveze-Bank v Celovcu, vabi Zveza vse kmetice in kmete, ki imajo na ponudbo kmečke specialitete, da se udeležijo „kmečkega trga", kateri bo organiziran ob tem dogodku. Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) je prevzela organizacijo in koordinacijo „kmečkega trga", ki bo v soboto, 11. junija 1994, od 9. do 13. ure v Pavličevi ulici, katera bo v tem času zaprta za promet. Vabimo vse kmetice in kmete, ki so pripravljeni, da ponudijo svoje specialitete in ob tej priložnosti po želji predstavijo svoje kmetije, proizvode in druge dodatne ponudbe na svojih kmetijah. Odkup in poštena cena za pošteno robo sta zagotovljena (pričakujemo okoli tisoč ljudi). Paleta produktov naj bi segala od obloženih kruhov, namazov, suhih mesnin, sirov, preko sadja in zelenjave (solate) ter peciva tja do domačih pijač (mošt, žganje) in specialitet na žaru (čevapčiči, ražnjiči, jagnjetina ..,), in še kaj. V tem sklopu bo KIS izdala novo brošuro o južnokoroških specialitetah. Zato Vas na vsak način vabimo in pozivamo, da nam sporočite, kakšne produkte imate na ponudbo. Važno je tudi, na kakšen način jih nameravate prodati (od hiše, na trgu, itd.) in kdaj so na razpolago. Izkoristite edinstveno priložnost prezentacije Vaših ponudb ter prodaje in javite se za koordinacijo in podrobne informacije v pisarni KIS: Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, tel.: 0463/382438. Štefan Merkač, Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) Včeraj je obhajal rojstni dan podžupan občine Straja vas, zbornični svetnik SJK Janko Zwitter. Prav prisrčno čestitamo, želimo vse najboljše, zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitki se pridružujeta EL in SJK. V Šmarjeti v Rožu slavi 80. življenjski jubilej Ani Ogris. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova! V Selah je obhajala rojstni dan Edith Jug. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. V nedeljo, 8. maja, je slavila 80. življenjski praznik Johanna Riepl iz Stebna pri Globasnici. Za ta visoki življenjski praznik prav prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! V nedeljo bo slavila rojstni dan Malči Valeško. Prav posebno čestitamo, želimo ji vse najboljše, mnogo osebne sreče, zadovoljstva in zdravja. Čestitki se pridružuje odbor Hranilnega društva „Klub 26”. Naslednje voščilo je namenjeno Angeli Župane iz Žitare vasi, ki je obhajala 78. rojstni dan. Vse najboljše, Božjega varstva in še mnogo sončnih dni življenja! 30. pomlad je obhajala Veronika Žmauzer iz Vogrč. Vse najboljše! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Alojzu Vavtiju iz Repelj, Zofki Močilnik iz Bistrice, Janezu Čepinu iz Podgore in za 75. rojstni dan Ivanki Paulič iz Šmihela. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita ter želi tudi v prihodnje mnogo zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Dobrovi je obhajala 68. rojstni dan Paula Wrölich. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan obhajata tudi Vro-ni in Hanza Male iz Borovelj. Čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Naslednje voščilo je namenjeno dvema paroma, ki sta pretekli teden obhajala 25. obletnico poroke. To sta Marija in Lorenz Miklau, pd. Šrtele, ter Marta in Johann Kožlak, pd. Haubrše, iz Lepene. Ob tem lepem življenjskem jubileju obema paroma prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje mnogo skupne sreče in medsebojnega razumevanja! Za osebni praznik čestitamo tudi Primi Mlečnik iz Sel na Kotu. Vse najboljše in še mnogo zdravih in Božje milosti polnih let! V Št. Janžu bo konec tedna slavil rojstni dan občinski odbornik VS Bistrica v R. Willi Mo-schitz. Naše iskrene čestitke. Priljubljenemu in zavzetemu občinskemu politiku prav iskreno čestitamo. V Brodeh je minule dni slavil visoko obletnico, 94. rojstni dan, Primož Čašelj. Vsi domači mu iskreno čestitajo ter želijo, da bi ostal naprej tako čil in zdrav. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče še na mnoga leta! Osebni praznik je slavil tudi Florian Lipuš iz Št. Vida v Podjuni. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam NT se pridružuje društvo upokojencev Podjuna. 32-letnico skupnega življenja sta slavila Anica in Stanko Pol- cer iz Št. Primoža. Slavljencema iskreno čestitamo ter želimo še mnogo srečnih skupnih let! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Zofiji Sturm iz Mokrij, Zofiji Picej iz Žamanj, Tomeju Petku iz Stare vasi in Antomu Okornu z Vinogradov. Člani društva upokojencev Podjuna vsem slavljencem iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje NT. Mag. Urban Popotnig, doma v Bistrici n. Z., bo obhajal te dni 40. osebni praznik. Zavzetemu občinskemu odborniku VS Bistrica n. Z. prav iskreno čestitamo za ta življenjski jubilej. Želimo vse najboljše in kličemo še na mnoga srečna, zadovoljna, uspešna in zdrava leta. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Rojstni dan in god je obhajala Helena Brodnik s Koprivne. Ob tem dvojnem prazniku prav prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in sreče polna leta! Jubilejno obletnico življenja obhaja Mici Pasterk, pd. Žohar-ca z Remšenika. Vsi domači ter uredništvo NT slavljenki prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše! Društvo upokojencev Št. Jakob prisrčno čestita za osebni praznik Floriju Krištofu iz Dra-gožič. Čestitkam društva upokojencev se pridružuje NT. Pretekli teden je srečala Abrahama Marta Kunčič iz Št. Petra. Za jubilejno obletnico iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Naslednje voščilo je namenjeno Berteju Smrečniku iz Večne vasi pri Globasnici, ki obhaja rojstni dan. Čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna in zadovoljna leta! Čestitki se pridružujejo vsi domači, ki pa si želijo, da bi slavljenec malo bolj pazil na svoje zdravje. Na Blatu pri Pliberku praznuje okrogel življenjski jubilej gospa Erika Mlinar. Vedno nasmejani in veseli vaščanki želi vse najboljše Enotna lista, ki ji kliče še na mnoga zdrava in zadovoljna let v krogu domačih. Emi in Mihi Mischkulnig iz Branče vasi se veselita rojstva hčerkice Jasne. Čestitkam sorodnikov iz Podjune se pridružuje uredništvo Našega tednika. ČESTITKA TEDNA Inge Koren srečala Abrahama Poznana je predvsem kot marljiva in prizadevna sodelavka Katoliške akcije. Nekaj let je predsedovala Katoliškemu ženskemu gibanju. Sodeluje tudi pri Katoliški prosveti. Obenem je zastopnica obeh gibanj v globaški fari. Ta skrb za farno življenje se izraža v vsakdanjem delovanju v farnem življenju, od farnega sveta pa do cerkvenega zbora. Ob vsem tem pa je tudi vneta kulturna sodelavka, saj se udejstvuje že nekaj let pri globaškem MePZ Peca in pri igralski skupini domačega kulturnega društva. Seveda pa velja vsa njena materinska skrb njeni družini in otrokom. Ljubezen do otrok je zanjo eden od glavnih temeljev. Zaradi tega je z veseljem pomagala pri režiji otroških iger. Ob lepem jubileju ji želimo tudi v prihodnje veliko zdravja, sreče in Božjega blagoslova ter predvsem veselja pri kulturnem in farnem delovanju. Čestitkam NT se pridružujeta SKD Globasnica in EL. Rož — Podjuna — Zilja SREČANJE MOŠKIH ZBOROV V BOROVLJAH Od ljudske pesmi do zahtevnih skladb Minulo soboto zvečer so se pri Cingelcu na Trati srečali rožanski moški zbori, katere je prvič povabilo k takemu srečanju Slovensko prosvetno društvo Borovlje. Za tiskovni sklad so darovali: Anton Hribernik, Sp. Glinje 30,— ; Emil Muri, Čežava 80,— ; Rozalija Türk, Borovlje 80,—; dr. Franc Wutti, Borovlje 580,—; Justina Olip, Goriče 80,—; Mirko O raže, Borovlje 40,—; Janez SchaschJ, Trata 30,—; Janez Lesjak, Žihpolje §0,—; Peter Hribernik, Žihpolje 30,—; Helena Tischler, Tinje 80,—; dr. Ana Schwarz, Podkanja vas 80,—; Jože Urank, Encelna vas 100,— ; Josef Mohar, Encelna vas 80,— ; Marija Božič, Encelna vas 80,— ; Paula Lužnik, Ga-ücija 50,—; Martin Miki, Radiše 100,— ; J oz Schnabl, Drašče 80,— ; župnik Stanko Trap, Bistrica 180,—; Alojz Zwitter, Bistrica 80,—; Kati Pipp, Bistrica 80,—; Johan Wiegele, Zaho-mec 80,—; Johan Millonig, Drašče 30,—; Ursula Miki, Zagoriče 50,— ; Tomaž Miki, Malošče 30,—; Judita Kravanja, Bekštanj 40,—; Gustav Januš, Breznica 80,— ; Elizabeta Lampichler, Radiše 50,— ; Josefine Lampichler, Radiše 30,—; Josef Kropivnik, Slov. Plajberk 20,—; Marija Malle, Slov. Plajberk 30,—; Veronika Traunik, Poden 80,—; Valentin Ogris, Poden 20,—; Valentin Waldhauser, Poden 100,—; Cilka Krajnc, Slov. Plajberk 80,— ; Alojz Aichholzer, Zg. Bo-rovlje 80,— ; Rosi Petschnig, Zg. Borovlje 80,—; Ursula Rutar, Ledince 80,—; Jožef Pessmann, Pečnica 80,—; Panzi/Anica Lesjak, Ledince 80,— ; Štefan Ressmann, Ledince 80,—; Ana Arneitz, Ledince 30,—; Kristijan Zeichen, Koren 20,— ; župnik Jože Markowitz, Kostanje 30,—. Iskren Bog plačaj! SELE-KOT Materinska proslava šolska mladina je pod vodstvom ravnatelja Heriberta Kul-^escha v nedeljo popoldan v šoli na Kotu s svojim pestrim programom razveselila matere 'n vse druge navzoče. Šolarjem pa se je tokrat pridružil gospod župnik Štefan Krampač, v Domoč kitaristom, ki jih že tekaj časa uči kitare. Ob slavju materinskega dne so se Kočani spomnili tudi po-|Stena družine, še posebno v današnjem času in v medna-rodnem letu družine. V prijetni družabnosti so matere in žene ta popoldan Preživele ob petju in kram-'ianju. E- v. Obisk je bil zadovoljiv, navdušenje pa veliko. Zato naj bi prišlo do takega srečanja odslej vsako leto. Kulturni dom pri Cingelcu na Trati že dolgo ni samo kraj srečavanja domačih kulturnikov, ampak domače društvo vedno spet privabi tudi goste, ki pope- strijo ponudbo v tem kraju. Tako so se minulo soboto odzvali povabilu tudi pevci moškega pevskega zbora SRD „Bilka" iz Bilčovsa pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja in moški pevski zbor „Vaščani", ki ga vodi prof. Joško Kovačič. Pozdravno pesem je bilčovškima zboroma zapel boroveljski moški zbor pod vodstvom Romana Verdela. Žal pa se srečanja tokrat niso mogli udeležiti pevci iz Hodiš in z Radiš, kar bi spored prav gotovo še popestrilo. Pevcem je uspelo ta večer pre-zentirati obsežen in raznolik program svojih pesmi, od stare ljudske pesmi pa do zahtevnih skladb. Vaščani pa so eno svojih pesmi, namreč „Ko lani sem tam mimo šel . . . “, posvetil Joziju Partlu, katerega smo prav ta popoldan pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Prav zato, ker je bil Joži Partl znan po tem, da je izredno ljubil domače petje in domačo družbo, je pesem še posebej prizadela tudi pri Cingelcu vse navzoče. S skupno pesmijo „Vse je minljivo . . . “ so pevci vseh zborov pod vodstvom prof. Kovačiča zaokrožili večer. Dvojezični zbor pedago-ške akademije Celovec vabi na KONCERT „PESMI SVETA“ Petek, 20. 5. 1994, ob 20. uri pri Cingelcu na Trati Sodelujejp: Smrtnikovi fantje, Šentjanški tamburaši, Dvojez. zbor pedagoške akademije Celovec POČITNICE za otroke in starše od 14. do 20. 8. 94 v kraju SOČA, v dolini Trente, v Sloveniji Informacije in prijave: Referat za družino Viktringer Ring 26 9020 Celovec tel.: 0463/511166-76 S skupno pesmijo so pevci rožanskih zborov zaokrožili večer pri Cingelcu na Trati. GRŠKA PESTA z dvojezičnim zborom Pedagoške akademije v Celovcu Nastopa tudi: Lakis & Achwach ČETRTEK, 19. 5. 1994 od 16. ure Amfiteater Pedagoške akademije v Celovcu Ob vsakem vremenu! Prirejajo: KKZ, SPZ, STUV, ČH-Kultur Zakaj prireditev, ki bo 19. maja 1994 na Pedagoški akademiji v Celovcu pod geslom „Kulturno srečanje — Kulturno gibanje“? Važno nam je, da tudi mi kot dvojezični zbor in kot manjšina nakažemo proces migracije v Evropi. Tokrat smo si izbrali Grčijo, katero bi predstavili s fotografijami, z dia-preda-vanjem in s koncertom grške glasbe. Lakis Jordanopoulos je priseljenec v Avstriji. Njegova multikulturno zasedena skupina „Lakis & Achwach“ obdela prav ta problem priseljencev in nam posreduje, kako se kot priseljenec v Avstriji počutiš. Naš cilj je soočati občinstvo z drugimi kulturami in doseči hočemo, da se strah nasproti tujim zmanjša. Dvojezični zbor Pedagoške akademije 8 Reportaža petek, 3etek, 13. ma[ 1994 Igjnaj 1994 Reportaža 20-letnica Obirskega ženskega okteta 15 let folklorne dejavnosti SRD „Trta“ Žita ra vas Na še najmanj nadaljnjih I let! Čeprav se imenuje oktet, pa je pri njem sodelovalo že 17 pevk. Prejšnjo soboto nežna pesem iz gri nežnih je vabil Obirski ženski oktet na zaključni koncert, ki ga je priredil ob svoji 20-oblrsk,h pevk' letnici. Piše Janko Kulmesch V teh dvajsetih letih so članice okteta doživele mnogo zanimivih in lepih trenutkov ter prispevale neprecenljiv delež k slovenski kulturi. Številke so morda nekaj suhega, vendar v tem primeru veliko povedo. Obirski ženski oktet je imel nad 400 nastopov v petih državah, izdal je tri gramofonske plošče in tri kasete. Poleg tega je sodeloval pri nekaj televizijskih filmih (mdr. „Das Dorf an der Grenze“), prepeval je avstrijskim časnikarjem (1980), njegovo petje je občudoval Otto von Habsburg (1985 v Tinjah). Predvsem pa je ponesel koroško slovensko pesem v Slovenijo. Človek bi rekel, da v naši sosednji državi skoraj ni dvorane, kjer ne bi zadonela Valentin Polanšek. Oče okteta je 1985 umrli Valentin Polanšek — človek z neizmer-no ljubeznijo do slovenske Pesmi in besede. Uglasbil je za oktet svoje pesmi, vodil je svoje pevke kot tankočuten pevovodja in marljiv organizator, Jih opogumljal in potrjeval v zavesti, da predstavljajo enkraten ter nezamenljiv ansambel. Skratka: brez Valentina Polanška koroški Slovenci ne bi imeli te milosti, da bi lahko uživali ob petju „obirskih Cecilij“. Po sobotnem koncertu s kvartetom Do (povezovalec: dr. Ludvik Karničar) naj bi petje okteta za vedno utihnilo. Takšen je bil prvoten namen Pevk. Toda, kot zgleda, si bodo ie premislile — v naše veliko zadovoljstvo. Škoda bi bila neizmerna, če bi obmolknile. V tem smislu naše iskrene čestitke ob jubileju in na še Prejšnjo soboto so pri Kovaču na Obirskem proslavili priljubljene obirske ambasadorke slovenske pesmi- nairnanj nadaljnjih 20 let! „Veste, je težko nehati“ Marica Stern je v pogovoru z Našim tednikom dala razumeti, da bomo lahko še naprej uživali petje Obirskega ženskega okteta. Naš tednik: Kako se je začelo? Marica Stern: Rajni Valentin Polanšek je že v šoli vodil otroški zbor. Pri njem sva sodelovali tudi moja sestra Greti in jaz. Nato sta si Valentin Polanšek in njegova žena Justi namislila, da ustanovimo oktet. Kdo je gonilna sila okteta? Justi Polanšek. Vaš spomin na Valentina Polanška? Bil je fleten zborovodja in pevec z dušo in telesom. Če smo pele, je prav užival. Katerih nastopov se najraje spominjate? Ko smo bili v Švici (1978). Vaš zadnji nastop pod vodstvom Valentina Polanška? 8. junij 1985 v Zajčji dobravi pri Ljubljani. Čeprav bolan, nas je Valentin Polanšek osebno peljal s kombijem. Pravega nastopa na žalost ni bilo, ker je lilo kakor iz škafa in nismo mogle peti na prostem. Pa smo ostale v avtu in v njem prepevale več ur. Kakor da bi vedele, da se za vedno poslavljamo od ustanovitelja našega zbora. Boste še naprej prepevale? Pravijo, da hoče Obirski ženski oktet utihniti za vedno? Bog ve. Prej smo si rekle: Ko bomo obhajale 20-letnico, je konec okteta. Sedaj pa . . . Veste, je težko nehati, pa čeprav smo že stare. Sedaj zaenkrat imamo na sporedu tri naloge: na srečanju oktetov na Suhi, v Selah skupno s Slovenskim oktetom (9. julija) in v hotelu Obir (2. junija). —Kuj— „Pesenosebnih občutkov“ Justi f> žena rajnega Valentina Polarne mdr. povedala, kje so resniki Obirskega ženskega okteta. Naš tednik: Ste od vsega začetka Kako je deloval Vaš pokojni pele v sestavu okteta? nož? Justi Polanšek: Ko nas je moj pokoj- je samouk. Če je napisal ni mož leta 1974 skupaj poklical, je Opozicijo, smo jo zapeli. Tako bilo več ko osem pevk. Vendar moja Nšal, kako pesem zveni, in je želja je bila, da bi ustanovile kvalite- ,0 laže nadaljeval s komponi- ten zbor, zato me je mož prosil, da naj poiščem osem dobrih pevk. Zbrala sem jih in tako je nastal Obirski ženski oktet. ''jem. fj’eli ste tudi v nemških krajih. Kako Vas je sprejemalo °bčinstvo? lepo. Zanje smo bili vedno !^aj posebnega. Kako definirate petje? Kje so bili prvi začetki Vašega okteta? Na začetku petdesetih let je moj mož imel otroški zbor, ki je bil enkraten. V njem so prepevali Varhova dekleta, h e je petje kult nežnih občut-Ani Kurasch, Fini Brumnik, Zofi ^ in čustvenosti. S pesmijo se Pavlič in tudi fanta Mirko Kelih in 10 počutiš. To ne velja samo za-Otmar Artač. S tem zborom so opravi- L temveč za vse naše pevke. Ker li tudi radijska snemanja v Ljubljani H pesem nekaj da, držimo tudi in Celovcu. dolgo skupaj. —Kuj— Vse, kar prime, želi izpeljati do konca Folklorna dejavnost SRD „Trta“ Žitara vas je obhajala 15-letnico. Začetki so bili težki, toda voditeljica in ustanoviteljica folklorne skupine Slavka Kukoviča je s prizadevnim delom izoblikovala skupino, ki danes dosega izredno kakovost. Pripravil Franc Sadjak Pretekli teden je ob 15-letnici folklorne dejavnosti SPD „Trta“ bil v ljudski šoli v Žitari vasi folklorni večer, katerega so oblikovali folklorna skupina SKD Globasnica, MoPZ „Trta“ Žitara vas, folklorna skupina iz Kopra ter folklorna skupina SPD „Trta“. Prireditve se je udeležilo mnogo domačinov in častnih gostov, ki so bili nadvse presenečeni nad pestrim in kakovostnim programom. 15 let folklorne dejavnosti SPD „Trta" Žitara vas je hkrati tudi 15 let nesebičnega dela Slavke Kukoviče, ki je mati in ustanoviteljica folklore v Žitari vasi. Folklorna dejavnost se je začela leta 1979 z otroško skupino, nekateri od tistih otrok pa še danes plešejo v mladinski skupini. Poleg venčka domačih koroških podjunskih plesov plešejo še gorenjske, be- lokranjske, prekmurske in po-rabske plese ter avstrijski Treff-ner. Posebnost skupine pa je „Babja hojset“: v času dvajsetih minut prikazujejo kmečke običaje, veselice po končanem delu; v „hojset“ je vključenih devet narodnih plesov. Folklorna skupina SPD „Trta" pod vodstvom Slavke Kukoviče dosega izredno kakovost in sodi pri nas nedvomno med najboljše skupine. Ob priložnosti 15-letnice folklorne dejavnosti SRD „Trta“ smo se pogovarjali z ustanoviteljico, voditeljico in dušo žitrajske folklorne skupine Slavko Kukovico. Naš tednika: 15 let že z dušo in telesom vodite domačo folklorno skupino, ki sodi danes med najboljše na Koroškem. Koliko časa pa vložite v ta konjiček? Slavka Kukoviča: Toliko, da mi za druge konjičke skorajda ne preostane časa. Vodenje takšne plesne skupine ne pomeni le učenje mladih plesalcev, temveč tudi pranje, čiščenje in dopolnjevanje naših različnih narodnih noš, izbira in študij plesov, preden se jih lotimo, organizacija nastopov, vaj, seminarjev, in še mnogo več. Kje ste se navdušili oz. naučili vodenja folklorne skupine? Kot dijakinja in študentka sem sama rada plesala, nato pa sem začela obiskovati folklorne seminarje in prebirati razna knjižna gradiva, katerih pa žal skorajda ni bilo. Prav zaradi tega je bilo samostojno izobraževanje precej dolgotrajno. Kakšni pa so bili začetki folklorne dejavnosti v Žitari vasi? Kot je znano, sva z možem leta 1979 ustanovila otroško folklorno skupino v Št. Lipšu, ker je tam bilo največ slovenske mladine. To skupino sem predala Ireni Brežjak, sama pa sem vodila mladinsko skupino. Maram reči, da so bili začetki res težki in na- porni, kajti primanjkovalo je mladine, ki bi bila resno pripravljena sodelovati. Še dobro se spomnim, kako sem hodila od hiše do hiše ter nagovarjala in prosila mladino. Ko sem imela skupino le zbrano, nam je manjkal harmonikar. Naj dodam, da smo v začetnih letih vadili in tudi nastopali le s kasetami. Šele v zadnjih petih letih nam je na razpolago izvrsten in vesten harmonikar. Se spominjate posebnega doživetja z vašo folklorno skupino? Jih je mnogo. Lepih, pa tudi grenkih. Tako sva bila nekoč z možem na dopustu v Istri. V soboto pa sva posebej zaradi vaj prekinila dopust ter se vrnila na Koroško. Vmes sva šla po harmonikarja v Lepeno, nato pa v ljudsko šolo v Žitaro vas, kjer imamo vaje. Ko prideva tja, je čakal le „en“ plesalec, drugih ni bilo. Seveda sem bila takrat precej razočarana. Vsega skupaj pa prevladujejo lepi spomini. Z vašo skupino redno obiskujete tudi seminarje in vabite strokovnjake. Drži. Na seminarjih posebej intenzivno vadimo, več ko pet ur na dan. Za vsak nov ples povabimo strokovnjaka, ki nam pomaga pri izpopolnjevanju. Če se učimo na primer, prekmurski ples, potem povabimo strokovnjaka iz Prekmurja. Veliko nam je v pomoč tudi predsednik folklorne dejavnosti Slovenije Mirko Ramovš; je strokovnjak, in za njegovo pomoč sem mu zelo hvaležna. Bil je že trikrat pri nas na Koroškem, ter intenzivno delal s skupino. Poznamo vas kot nesebično in delavno ženo, ki vse, kar prime, vestno želi izpeljati do konca. Ali ste že kdaj mislili na konec vodenja folklorne skupine? Da. Sem človek, kateremu je vse drugo bolj pomembno kot sama. Sedaj, ko opažam, da mi za toliko stvari, ki bi jih morala nujno storiti, primanjkuje časa, se že resno ukvarjam z vprašanjem, kdaj bi nehala. Rada bi. Hvala za pogovor! 10 Kultura PISMO BRALCA Gospodu Lucu, predsedniku ZKP! Tebi, Luc, pišem zato, ker nisi imel korajže, da bi pismo bralca z dne 14. 4. 1994 v Slovenskem vestniku podpisal. Znano Ti je, da na občnem zboru nisem bil prisoten, niti nisem dal pristanka za izvolitev, zato tudi nisem mogel biti demokratično izvoljen, kot Ti neresnično trdiš. Če vse do danes nisi imel časa, da bi se pri meni oglasil ali me po telefonu poklical, potem svojega dela kot predsednik ne opravljaš v redu. Užaljen sem lahko samo jaz, ne Ti. Več kot dva meseca sem ležal v bolnišnici, pa nisi imel časa me vsaj po telefonu vprašati, ali bom lahko funkcijo prevzel. Časi določanja so menda že minili. Če moje pismo označuješ kot napad na Zvezo koroških partizanov, potem vidim, da ničesar nisi razumel. Prvič — Ti nisi ZKP, in drugič — moral se boš vsaj na stara leta navaditi kritike. Gre namreč za površen in gospodovalen odnos do ljudi, ki smo po vojni in tudi že prej prispevali k temu, da je antifašistična miselnost med nami še vedno prisotna. Ko smo mi s terena vsa povojna leta oskrbovali in negovali grobove padlih in pobitih ter izseljenih, si Ti, gospod Luc, razpolagal s precej velikimi finančnimi sredstvi v centrali. Skoraj nikoli pa se ni zgodilo, da bi kakšen šiling bil namenjen za teren. Centrala je poka-sirala skoraj ves denar, teren je bil zadnji na vrsti. Če pa sem na seji ZKP kdaj vprašal kaj o financah, je bila že slaba volja in nisem dobil informacije, čeprav sem bil dolga leta blagajnik. To sem Ti napisal zato, ker se od Tebe po 50 letih aktivnosti ne bom pustil po časopisu poučevati in spraševati, ali bom ostal zvest protifašistični miselnosti. Vem pa, in to mi daje moči, da veliko ljudi misli o centrali tako kakor jaz. Lahko si, če to želiš, še dolgo dopisujeva, ali pa na drug način razčistiva stvari. Sedaj pa te prosim že drugič, da mi nemudoma posreduješ potrdilo od policije za društva, da nisem tam zapisan kot tajnik Zveze koroških partizanov. Feliks Wiesen, Slovenji Plajberk 20. obletnica ODRA 73 'febr tle Zupanova Micej ali po domače „Komedija von Kömmel“ orriE 'An !9 re sebi «ličr love ! be S premiero komedije „Županova Micej“ A. Tomaža Linharta, ki jo je z^v' današnji čas in kraj priredila Anita Hudi, so igralke in igralci Odra 73 sku% paj s hvaležnim občinstvom v soboto, 7. maja 1994, v farni dvorani v Pl ihr berku proslavili 20-letnico svojega gledališkega ustvarjanja '£*' «sel „Dolgo smo razmišljali, kako b^a kar najbolj veselo in kljub tem| S( dostojno praznovali naš visoki j Ufe bilej,“ so zapisali v gledališki in se odločili za snov, ki jo dane^, S6 pojmujemo kot začetek sloverL ske dramatike. Nemška predloga je dala duäse ka A. Tomažu Linhartu, da ji se konec 18. stoletja v duhu razsvej p Ijenstva in francoske revolucijčlian slovenski kmečki kulturi izravnaj pot v svet gledališča. PreporoiD< je od zdaj naprej vodil ljubiteljsko gledališča, ki so v odrski umetnqh ir sti spoznali primeren prostor i|jšit okvir za raznolike človeške izraZališl ne možnosti. leni Značilno je, da Linhart v svofiliši Fr; Igralci Odra 73 z režiserko Anito Hud! (1. vrsta, prva z leve) „Županovi Micki“ riše zgodbo zabavnem konfliktu med pokvaipra jenim plemičem in preprostimi, ‘Udi, Novost v domači knjižnici udi voje lresr «Jrot 'esr Prva Germova pesniška zbirka za odrasle T, Mi !stil Pred kratkim je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla dvojezična pe- ^ sniška zbirka „Pričakovanje - izpolnitev“ domačega koroškega avtorja m Hermana Germa. Predstavitev knjige je bila 6. maja v farni dvorani v Pliberku. Avtorja in njegovo dosedanje literarno ustvarjanje je predstavil njegov bivši profesor slovenščine na učiteljišču dr. Valentin Inzko, predstavitveni večer pa sta sooblikovala MePZ „Podjuna" in oktet „Suha“. Ilustrator imenovane pesniške zbirke šolski nadzornik Franc Wiegele pa je na tem večeru razstavljal svoja slikarska dela. Pesnika Hermana Germa smo do sedaj poznali le kot uspešnega mladinskega pesnika, saj je doslej izdal kar štiri knjige za otroke in mladino. „Pričakovanje - izpolnitev“ je njegova prva pesniška zbirka, namenjena odraslemu bralcu. Delo je razdeljeno na štiri dele, „Smehljaj na potovanju“, vi „Koroške stezice", „Cvetice lju- se knjiga kar največkrat vzela v bežni“, „Poti in sledovi“, ter po- roke in odprla k prebiranju. igS: nuja slehernemu^ bralcu dovolj dobrega branja. Želeti je, da bi Anita Hudi [_e stek, jjiaj 1994 Kultura 11 Obrisanimi kmečkimi ljudmi. JJemško okolje in slovenska otriačnost, njih usodna prepleteni in konec koncev vendarle J Združljivost, sta bili podlaga tu-Aniti in Jožku Hudi. Prva je po-‘9 režije poskrbela za posrečeno Nbino satiričnih songov, ki jih je Nično zavila v melodije znanih '“venskih narodnih pesmi. Drugi ! besedilo iz gorenjščine presta-domače narečje. Vse skupaj j zabeljeno s hudomušnimi namigovanji in besednimi igrami na ’li^un nemškutarjev in mestnih !Potcev; vse to je „pliberški ko-Niji von Kömmel“ dalo nekaj ) iselih in posrečenih trenutkov. Ma odru farne dvorane, kjer je Ji scenski rešitvi pomagal Peter /Jlitarov, smo videli zavzete pli-n- n- 16) !rške gledališke ustvarjalce, ki se pogumno poskusili v izrazi- D podajanju odrskih likov, .sloma jim je uspelo, deloma pa u5|) se nekateri skorajda prekucnili J' se nevarno približali nam vsem ',e predvsem avstrijski javnosti ijč|anemu „kmečkemu odru“. ni Dobra mešanica, vse- 3wor pa je dobra mešanica mlaj-ich in nekoliko bolj izkušenih sta-jiših igralcev pripomogla h gle-aZpliški stvaritvi, ki nedvomno po-pni obogatitev koroškega gle-/ofelišča. j Prane Kuežnik, Hinko Tratar, aFa Sadjak, Silvija Merva, Jožko , pl, Marjan Buchwald, Samo Ni in Franc Picej so potrdili v°je sposobnosti. K uspešni lrssničitvi predstave pa so za 'Nm svoje prispevali še: Krista esner, Katja Tratar, Albert Kraj-T Hanzi Kežar, Albert Mesner Milan Piko. K opravljenemu delu iskreno !stitamo, za nadaljnje načrte pa äiimo mnogo vztrajnosti in ust-irialnega veselja. PAVZA ::::::::: “štitut za glasbeno etnologijo v Gradcu prireja skupno s Klubom slovenskih študentk in študentov v Gradcu KONCERT ob 20-ietnici KSŠŠG NASTOPAJO: bevski krožek „Graški študenti" PlS - pevsko instrumentalna skupina Žvabek glisti: dr. Ludvik Karničar - bas, Odreja Wuzella-Moöilnik - klavir, Janez Gregorič - kitara N: torek, 24. 5. 1994, ob 20.uri Kraj: Florentinersaal, Leonhardstraße 15, Gradec ST „Gostilničar mora znati poslušati in molčati!“ Toni Zerzer, pd. Adam, iz Sveč bo praznoval 15. maja svoj 65. življenjski jubilej. Kot gostilničar in kmet je v Svečah prava legenda in njegovo življenje je kakor živa knjiga. Pogovarjala se je H e id! Stingler Ime: Toni Zerzer, pd. Adam Starost: 65 let Doma: v Svečah Poklic: gostilničar in kmet Najbolj ceni: domače goste Najljubši konjiček: konji in lov Toni Zerzer, pd. Adam, bo 15. maja praznoval 65. življenjski jubilej. Kot prizadeven kmet in gostilničar je bil vse svoje življenje doma v Svečah. Že kot otrok je bil izredno povezan z domačo zemljo, najbolj ljubil pa je konje. Že v mladih letih je bilo zanj jasno, da bo ostal doma. Pravi, da za šolo ni bil rojen, in tako mu tudi nikoli ni bilo žal, da ni obiskoval kakšne višje šole. Rad se spominja svojih otroških let, ko je hodil takrat še v Svečah v ljudsko šolo, ki so jo pred kakimi 20 leti opustili. Pravi, da se je v Svečah v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Medtem ko je bila tu včasih še marsikatera domača obrt, danes teh poklicev ni več. Tako je bil svoj čas na vasi pintar, ki je izdeloval škafe, in bil je tu tudi kovač, mizar in čevljar. Pa tudi radar, ki je delal kolesa, brane, prtiče za konje, sani in podobno, je imel dosti opraviti. Obrtniki so po navadi vsak teden hodili v Celovec na trg, kjer so prodajali svoje proizvode. S tehnizacijo pa so izumrli vsi ti poklici, ljudje pa so se zaposlili v domači tovarni. Čeprav danes ljudem ne manjka ničesar, Toni Zerzer le nekako obžaluje, da na vasi marsikaj ni več tako, kakor je bilo včasih. Prav tako kot so izumrle domače obrti, danes v Svečah tudi ni več trgovine, ki jo je še pred enim letom imela njegova sestra. Ljudje večinoma hodijo na delo in tako tudi tistega vaškega življenja ni več, kakršno je bilo včasih. Klopi, ki so bile včasih postavljene še skoraj pred vsako hišo in so se vaščani vsak večer zbirali k prijateljskem klepetu, danes ni več. Pa tudi tiste sproščenosti, v kateri so domačini včasih prepevali po hišah in gostilnah, ni več. Prišel je čas, ko je vaško zabavo nadomestila televizija ... Toni Zerzer, ki ima še dve sestri in enega brata, izhaja iz domače družine, ki je imela v Svečah že od leta 1906 naprej gostilno in majhno kmetijo. Njegov oče je bil trgovec, skupaj z mamo pa sta opravljala pri Adamu dela na kmetiji in sta vodila gostilno. V času vojne je Toni Zerzer obiskoval glavno šolo v Borovljah. Čeprav na Bistrici ni prišlo do izseljevanja slovenskih družin, danes pravi Adam, da takih časov ne bi hotel še enkrat doživeti. Ker so bili otroci še razmeroma mladi, za marsikaj niso vedeli. Tako je Toni Zerzer tudi šele pozneje zvedel, da so njegovi starši na skrivaj podpirali partizane in jim dajali živeža. Da ni prišlo do izseljevanja slovenskih družin v bistriški občini, je bila prav gotovo zasluga takratnega župana Ma-rinitscha, ki je preprečil izgon domačinov. V začetku leta 1945 je moral Toni Zerzer kot 15-leten fant k vojakom in je blizu Labota doživel konec vojne. Prva leta po vojni se je Zer-zerjeva družina v glavnem ukvarjala s kmetijo, ker domačini Skrbi me razvoj politike, kajti vse bolj lezejo na oblast nemški nacionalisti! TONIZERZER niso imeli denarja, da bi lahko zahajali v gostilno. Takrat je delavec v tovarni zaslužil mesečno 200,- do 300,- šilingov, liter žganja pa je stal okrog 150,-šilingov. V 50. letih pa je vas spet zaživela. Ljudje so si spet nekoliko opomogli in so spet začeli zahajati v gostilno. Danes, ko bi si Adam že zaslužil svoj pokoj, je še vedno aktiven in pravi, da bi samo iz življenja gostilne lahko napisal celo knjigo. Doživel je marsikaj, poznal je težave domačinov, vendar pravi, da mora znati gostilničar ne le poslušati, ampak tudi molčati. Ker je Toni Zerzer bil vedno zelo povezan s kulturnim življenjem in je tudi dolga leta pel pri domačem društvenem in cerkvenem zboru, je še posebej vesel, da je njegova gostilna postala kraj srečavanja domačih kulturnikov. Pa tudi umetniki, ki prihajajo v okviru že tradicionalnega slikarskega tedna v Sveče, so pri Adamu vedno dobrodošli. Ko danes zasleduje politiko na Koroškem, z veliko zaskrbljenostjo opazuje, v kakšno smer gre razvoj. Medtem ko se je vzdušje med obema narodoma v zadnjih letih dejansko izboljšalo, danes vse bolj lezejo na oblast nemški nacionalisti in Haiderjev voziček se pelje prav v smer, v katero se je v naši zgodovini že enkrat peljal. Brez krivde pa pri tem tudi niso velike stranke, ki so si privoščile vrsto škandalov in so metale z denarjem, kakor da bi rastel na cesti. Manj rožnato vidi Toni Zerzer tudi bodočnost kmetov, ki so po njegovem svoj čas še kaj veljali. V skupni Evropi bodo preživeli le še veliki kmetje, za vse druge pa bo to, kakor se zdi, ostal le še konjiček. 12 Radio / TV / Prireditve ■s I !f ...... Nedelja, 15. maja, ob 13.00 v TV 2 predvidoma z Poned., 16. maja, ob naslednjimi prispevki Spet kliče nas venčani maj: obred, poimenovan po majniških cvetlicah — šmarnice — obhajajo na Blatu v stari kmečki hiši V tretje gre rado: pristna domača kuhinja naj bi zagotovila ponovni razcvet taberne pri Joklnu. Ob 20-letnici organiziranega lutkarstva na Koroškem: multimedijska predstava „Sonček, kje si?" 16.20 v TV SLO 1 Otroški dan ’94 na Suhi: letos v znamenju mednarodnega leta družine. „Nmav čez jizero: po poteh župnika Franca Trei-berja, ki je napisal že zdavnaj ponarodelo koroško narodno pesem. Koroška nogometna liga: SAK-Posojilnica proti Feldkirchnu. T PETEK, 13. maj Kulturna obzorja. A SOBOTA, 14. maj Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 15. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna D misel (mag. Dorica Lepu-schitz, Brnca). 18.10-18.30 Dogodki in E odmevi. N PONED., 16. maj Šmarnice v živo iz Št. Janža v Rožu. V TOREK, 17. maj Partnerski magazin. R SREDA, 18. maj A Društva se predstavljajo. Večerna: „V razdvojitvi“! Povzetek zaključne disku- D | sije iz niza predavanj o dilemah koroške slovenske zgodovine v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. U ČETRTEK, 19. maj Rož — Podjuna — Zilja. Šmarjeta v Rožu MLADINSKI DAN Čas: v nedeljo, 29. maja Kraj: v Šmarjeti v Rožu Zbiranje: ob 9.30 pred farno cerkvijo Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk KONCERT učencev Glasbene šole na Koroškem ter Glasbene šole Ravne na Koroškem Čas: v sredo, 25. maja 1994, ob 19. uri Kraj: pri Brezniku v Pliberku NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 50,- SIT. Dom v Tinjah od srede, 25. maja, ob 14. uri do sobote, 28. maja, ob 13. uri SLIKANJE AKVARELOV za začetnike in napredujoče Voditelj: Gerhard Weiss, Spital od sobote, 28. maja, ob 14.30 uri od nedelje, 29. maja, do 16.30 ure PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremljevalec: Jože Kopeinig Referenti: mati, zdravnik, duhovnik od sobote, 18. junija, ob 15. uri do nedelje, 19. junija, ob 15. uri IKEBANA Voditeljica: Herta Deutsch, Gleisdorf ROMANJA 1994 v soboto, 14. maja ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO za ziljske župnije Vodita: žpk. Stanko Trap in Jože Kopeinig na binkoštni ponedeljek, 23. maja ROMANJE V MARIAZELL IN SECKAU za dekanijo Pliberk Duhovni vodja: Jože Kopeinig v soboto, 4. junija 1994 ROMANJE V MARIA LUGGAU za dekanijo Velikovec Vodi: Jože Kopeinig od petka, 10., do sobote, 18. junija ROMANJE v Lurd, Turin, La Salette, Montser-rat, Milano, Padovo Duhovno vodstvo: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA ’94 od petka, 17. 6., do sobote, 25. 6. Izobraževalno potovanje na Moravsko in Češko Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od ponedeljka, 22. avgusta do petka, 2. septembra Izobraževalno potovanje v NORMANDIJO in BRETANIJO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Rožek GALERIJA ROŽEK RAZSTAVA JOHANNES ZECHNER — rustika, skulpturne risbe in kolaži Galerija je odprta do 22. maja 1994, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. Sele MATERINSKA PROSLAVA Čas: v nedeljo, 15. 5., ob 17. uri Kraj: v farnem domu v Selah Na sporedu: otroška skupina — po-loneza, otroci ljudske šole Sele — pesmi, deklamacije in igra „Neposlušni zajček", Mladinski zbor Sele, Ansambel Glasbene šole Sele Po prireditvi družabno srečanje za matere ob kavi in pecivu. Salzburg RAZSTAVA VALENTINA OMANA odprta do 23. maja 1994 Kraj: Galerija Welz, Sigmund Haf- ner-Gasse 16 Nabirka starih oblek 28. maja 1994 Karitas zbira stare obleke. ----------------------------r Celovec ^ Dramska skupina OŠ Matije Valjasp( ca iz Preddvora uprizarja spČa voigro bb „SNEGULJČIČA“ Kr; Čas: v torek, 17. maja 1994, 40k 14.30 Pri Kraj: v dvorani Mladinskega dorrPri Mikschallee 4, v Celovcu hoi Prireditelja: Mladinski dom in S|Na venska študijska knjižnica CARMINA BURANA (Carl Orff) — kantata Čas: v nedeljo, 15. maja, ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu ž Kt Kc dc Kr Pr Sodelujejo: Mešani pevski zbor „Danica“ Št. Primož Mešani pevski zbor „Peca“ Slovensko kulturno društvo Globasnica Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije Mladinski zbor Slovenske gimnazije Člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti: Norina Radovan — sopran; Marjan Trček — tenor; Jožko Kovačič — bariton Dirigent: mag. Stanko Polzer F K( Č; Ki ;Zc N: 'R; ;Pr Prireditelji: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Zvezna gimnazija za Slovence, ORF-Slo-venski oddelek ;ur ji lot dc 13 1994 Prireditve JEZIKOVNE POČITNICE ’94 ! za mlade od 10. do 16. leta V NOVEM MESTU od 17. julija do 6. avgusta 1994 Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem 1 mestu 4500,— šilingov. Za to ceno nudimo: 3 • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok :i I • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca —y • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi —' • prevoz v Novo mesto in nazaj 3^ Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Celovec rIVA BESEDA V DRUŽINI — ;rof. Berta Golob ,'isateljica bo spregovorila o pomenu 'Jsj>Porazumevanja v materinščini sPCas: v ponedeljek, 16. maja 1994, °b 19.30 j^aj: v Pastoralnem centru, 10,-Oktoberstr. 25, 1. nadstropje mspevek: šil. 30,— ^ hreditelji: Združenje staršev Mo-wjeve ljudske šole, Otroški vrtec ^ ^aš otrok in Katoliška prosveta ^bisk zgodovinskih krajev iz NOB Ua Svinski planini Cas: v nedeljo, 29. maja 1994 Obrali se bomo v Velikovcu na Parkirišču pri glavni pošti (med 9.30 ;,P 10. uro) °dhod: točno ob 10. uri rozili se bomo z osebnimi avtomobili, '/'reditelj: Zveza koroških par- ibzanc ^obrla vas Koncert Učencev orgelskega oddelka Glas-Pane šole na Koroškem in učencev 6ološke fakultete v Ljubljani jVs' učenci prof. Angele Tomaničeve) Cas: binkoštna nedelja, 22. 5. 1994, b° šmarnicah (ki bodo ob 19. uri) ^raj: v farni cerkvi v Dobrli vasi železna Kapla [^EGLANJE za nagrade J/aj: v soboto, 14. maja 1994, od 16. 21. ure !/aj: v gostilni Weizer "'reditelj: SRD Zarja Zadiše KONCERT MARIJINIH PESMI j^as: v soboto, 28. 5. 1994, ob 19. uri l/aj: pri Culehnarjevi kapelici v gornjih Rutah .^stopajo: MePZ SPD „Radiše“ in ^adiški fantje prireditelj: SPD „Radiše" Loče brnite za nove orgle fare Loče Prireja l8OLŠJI SEJEM“ (Flohmarkt) as: v nedeljo, 15. maja 1994, od 11. 3re naprej 'JED| NA ŽARU 14. uri kulturni program vseh bomačih društev i IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH zanimivo — bogato — spodbudno Potrebni in uspešni pogovorni večer „Med strahovi in upanjem - EVROPSKA UNIJA DA ali NE?“, bomo priredili še v naslednjih krajih: Bilčovs Čas: v petek, 13. 5. ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelja: Katoliška prosveta in župnijski svet Referenti: dipl. inž. Hanzi Miki, mag. Rudi Vouk, mag. Vinko Ošlak, dipl. trg. Joža Nabernik Sele Čas: v torek, 17. 5., ob 20. uri Kraj: v farnem domu v Selah Prireditelji: KPD Planina, Pevsko društvo Sele, KIS, KKZ Katoliška prosveta in Društvo pašnih upravičencev Referenti: dipl. inž. Hanzi Miki, mag. Vinko Ošlak in mag. Rudi Vouk Globasnica Čas: v torek, 24. 5., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelja: Katoliška prosveta in KKZ Referenti: dipl. inž. Štefan Do-mej, mag. Vinko Ošlak in mag. Rudi Vouk Brnca 1994 — Mednarodno leto družine KONFLIKT V DRUŽINI Predava: prof. Franz Müller Čas: v sredo, 18. 5. ob 19.30 uri Kraj: v župnišču na Brnci Prireditelja: Katoliška prosveta, Župnijski svet Brnca. Železna Kapla DRUŽINA MED IDEAOM IN RESNIČNOSTJO Predava:doc. dr. Jože Ramovš, Ljubljana, psiholog in logoterapevt Čas: v torek, 17. 5., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Gostilna JOKL na novo odprta BADGASSE 7, Telefon 0463/514561 v soboto, 14. maja 1994, ob 17. uri velika FEŠTA Glasba v živo (klavir in bobni) PREMIUM ß™ CLASSE TRÜMER PILS PRIVATBRAUEREI JOSEF SIGE OBERTRUM BEI SALZBURG KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA 20 let neprekinjenega mladinskega in lutkovnega gledališča na Koroškem SONČEK, KJE Sl? Marjan Pungartnik Lutkovna igra z glasbo in petjem — po motivih iz koroških ljudskih pravljic Nastopa: Lutke Mladje Celovec Kraj: Mestno gledališče Celovec Čas: v sredo, 25. 5., ob 20.45 v četrtek, 26. 5., ob 8.30 v četrtek, 26. 5., ob 10. uri v četrtek, 26. 5., ob 11.30 Režija: Tine Varl Radiše Veseloigra A. T. Linharta „ŽUPANOVA MICKA“ Čas: v nedeljo, 15. maja, ob 10.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Gostuje: Dramska skupina OŠ Davorina, Cerklje (Slovenija) Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" Muzej NOB pri Peršmanu je spet odprt, in sicer od začetka maja do konca oktobra. Obiski in ogledi so možni dnevno (razen ponedeljka) v času od 8. do 18. ure. Večje skupine obiskovalcev, ki želijo posebno vodstvo skozi razstavo, prosimo, da svoj obisk predhodno najavijo. Muzej pri Peršmanu, ki je sploh edini te vrste v Avstriji, dokumentira trpljenje in boj koroških Slovencev v najtežjem obdobju naše narodne zgodovine. 1994 ^ R A Z - Z 'I A 1974 20 let KSŠŠG „Graz-zia bo srečanje vseh študentov, ki so kdajkoli v Gradcu študirali, da se srečamo, skupno praznujemo in pokažemo naše 20-letno delovanje." Spored: • pozdrav — Marko Jernej, predsednik; klubski zbor — vodi mag. B. Logar • „črna kavč" — intervjuji z osebnostmi v klubski zgodovini v naslanjaču • glasba — mag. Roman Verdel — prečna flavta; Andreja Močilnik-VVuzella — klavir; Janez Gregorič — kitara • razstave — Frlin, Ton/ „Ravbar“ Reichmann, Nanti Čertov, razstava o klubskem delovanju Kraj: Mondscheing. 9, Gradec Čas: 27. 5., od 15. ure naprej Prisrčno ste vabljeni v obnovljene prostore! „Obirske kapniške jame“ spet odprte Od aprila 1994 so za obiskovalce zopet odprta vrata v „Objrske kapniške jame“ v Železni Kapli-Bela Informacije-rezervacije: „Obirske kapniške jame“ Glavni trg 79 9135 Železna Kapla tel.: 04238/8239 14 letel B. r Šport Bilčovs - Žrelec 2:1 (0:0) BILČOVS: Slapnig 5, Rajnovič 5, Partl 4, Schle-mitz 4, Durnik 4, Weichboth 4, Schaunig 4, Ra-musch 4 (46. Obiltschnig 5), Kuess 5, Paulitsch 5, Smeraldo 5 (86. Fister 0); Bilčovs, 300 gledalcev Sodnik: Trimmel (dober) Strelca: Kuess (47.), Schaunig (76.) Metlova - Globasnica 2:1 (0:1) GLOBASNICA: Matavž 4, Kreutz 4, Fera 3, G. Sadjak 3, Silan 3, Kert 4, Dlopst 4, Hren 3, Ch. Mi-cheu 4, Pasterk 4 (75 Pleschgatternig 0), Kordesch 3 (70. P. Sadjak 0); Metlova, 400 gledalcev Sodnik: Wulz (slab) Strelec: Pasterk (25.) Sele - Šmajeta 3:2 (1:2) SELE: E. Oraže 3, A. Mak 3, S. Užnik 5, Božič 2 (46. F. Oraže 5), Radosavljevič 3, Kelih 3, Z. Oraže 3, K. Hribernik 4, Travnik 3, A. Oraže 3 (85. H. Olip 0), Maver 4; Stadion pod Košuto, 550 gledalcev Sodnik: Avar (slab) Strelca: Maver (2., 53.), K. Hribernik (61.) Šmihel - Železna Kapla 3:2 (1:2) ŠMIHEL: Leitgeb 4, H. Motschilnik 5, Lutnik 5, Hribernik 3 (46. R. Grubelnik 4), Polcer 4, Petrič 4, B Figo 5, Ch. Figo 3, Buchwald 4 (55. Berchtold 4), Gross 4, W. Motschilnik 5; ŽELEZNA KAPLA: Kopasič 2, Šporn 3, Köck 4, Ošina 4, Nerz 3, Baloh 4, Germadnik 4, Lipusch 3 (75. Reinwald 0), Grubelnik 3, Kukoviča 3, Šumar 3: Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: O. Ebner (dober) Strelci: Lutnik (23., 74.), Grubelnik (65.) oz. Germadnik (35.), Kukoviča (38.) Eitweg ■ Dobrla vas 4:1 (2:1) DOBRLA VAS: Rigo 3, Opietnik 3, Dobeitz 3, Jörg 3, Sturm 3, Karel 2 (60. Martin Lesjak 3), Zunder 3, Schippel 2, Marin 3, Knees 3, Dollinger 2 (25. Radii 2), Eitweg, 150 gledalcev Sodnik: Kreutz (dober) Strelec: Marin (40.) Podliga vzhod: 1. Št. Vid 22 14 6 2 37:12 34 2. Žrelec 20 14 5 1 41:17 33 3. Ruda 22 n 5 6 28:20 27 4. Žitara vas 22 9 7 6 34:32 25 5. Mostič 22 10 2 10 33:33 22 6. ASK 20 6 9 5 30:24 21 7. Vetrinj 21 6 9 6 27:25 21 8. Bilčovs 21 6 8 7 27:25 20 9. Šmihel/L. 21 7 6 8 27:26 20 10. Pokrče 19 8 2 9 38:35 18 11. Liebenfels 20 5 5 10 25:28 15 12. Št. Lenart 21 5 5 11 14:27 15 13. ASV 20 3 5 12 14:40 11 14. Klopinj 21 2 6 13 22:53 10 Naslednji k[og (14/15.5.): Klopinj - Bilčovs, ASK -Smihel/L, Zrelec - Vetripj, ASV - Mostič, Po-krče - Ruda, Liebenfels - St. Vid, St. Lenart - Žitara vas 1. razred D: 1. Metlova 19 14 4 1 68:20 32 2. Sele 20 13 4 3 51:26 30 3. Globasnica 20 10 7 3 41:16 27 4. Frantschach 20 11 5 4 45:23 27 5. Šmarjeta 20 8 4 8 27:25 20 6. Labot 21 6 8 7 27:35 20 7. Šmihel 19 5 9 5 30:21 19 8. Železna Kapla 19 8 3 8 23:27 19 9. Št. Andraž 20 5 9 6 21:25 19 10. Št. Pavel 20 6 6 8 29:35 18 11. Eitweg 21 7 4 10 23:46 18 12. Grebinj 20 4 5 11 19:33 13 13. Dobrla vas 21 3 4 14 14:61 10 14. Sinča vas 20 2 4 14 26:51 8 Naslednji krog (14./15.5):.Železna Kapla,- Eitweg, St. Andraž - Metlova, St. Pavel - Sele, Smar-jeta - Labot, Dobrla vas,- Grebinj, Globasnica -Sinča vas, Frantschach - Šmihel Bilčovs - končna postaja za Zrelec c Bilčovs - Žrelec 2:1 - V 1. polčasu rsr.^th^ --------* so bili gostje v jasni terenski premoči, le legionar Bilčovščanov Smeraldo je s samostojnimi predori skrbel za nekoliko nevarnosti. V 2. polčasu pa so se domačini predstavili gledalcem popolnoma spremenjeni, saj so v 47. minuti presenetljivo povedli z 1:0. Od tega trenutka so igrali le še Bilčovščani, gostje pa so z odprto igro skušali priti do uspeha. Toda tudi to jim ni pomagalo, celo nasprotno: Schaunig je povišal rezultat na 2:0. Več kot „enega“ pro-tizadetka pa obramba ni več dopustila. 23. krog ■ Klopinj - Bilčovs: Edini cilj, katerega so imeli Bilčovščani v vi-grednem delu, so pretekli teden uresničili - premagati še neporaženo ekipo iz Zrelca. Tekma proti zadnjemu pa bo bistveno težja, saj se Klopinj bori proti izpadu, Bilčovs pa le še za eno ali drugo točko. Trener Hobel: „S točko sem tokrat zadovoljen!“ Günther Schaunig, 23-letni sredinski igralec iz Bilčovsa, je proti Žrelcu zadel zmagoviti gol ter poskrbel za prvi poraz Celovčanov v sezoni 93/94. Schaunig si je še- le jeseni priboril standardno mesMj sedaj pa sodi med gonilne sile jev bilčovški ekipi. Njegova moč: izredni, borbenost in nevarni prosti streli. | vs 3:2 - Selani zmagali sedmič zaporedoma Metlova - Globasnica 2:1 - V 1. polovici je bila vodeča ekipa na tabeli iz Metlove v jasni terenski premoči, toda Globašani so bili v protinapadih vedno nevarni. V 25. minuti so po lepi akciji celo povedli z 1:0 (Pasterk). V 2. polčasu pa so domačini (s pomočjo sodnika) najprej iz 11-me-trovke izenačili, nato pa po kotu celo prevzeli vodstvo, katerega do konca niso več oddali. Zadnjo priložnost pa je klavrno zapravil Pleschgatternig. Sele - Šmarjeta 3:2 - Pričetek Selanov, kot si boljšega ne moreš želeti. Že v_2. minuti je povedel Maver z 1:0. Žal so gostje po osebnih napakah Selanov v najkrajšem času obrnili potek igre ter prešli v vodstvo z 2:1. V 2. polčasu pa so domačini pokazali, kdo je gospodar na igrišču. Zopet Maver in K. Hribernik sta bila uspešna ter tako zagotovila Selanom že sedmo zmago zaporedoma. 22. krog Šmihel - Železna Kapla 3:2 - Hitra in napadalna igra obeh ekip, v kateri ni manjkalo zadetkov. Domačini so v 23. minuti povedli z 1:0 (Lutnik/prosti strel), kmalu navrh pa so Kapelčani v času treh minut zadeli dva lepa gola. V 2. polčasu pa so igrali le še Šmihelčani ter skorajda izsilili zadetke. Najprej je bil uspešen Grubelnik, 10 minut pozneje pa je zadel zmagoviti gol Lutnik, ki je zopet hladnokrvno izkoristil prosti strel. Eitweg - Dobrla vas 4:1 - Nekoliko živčen pričetek Dobrolčanov, ki pa so se kar kmalu dobro ujeli. Domačini so sicer povedli z 1:0, toda v 40. minuti je Marin iz 30. metrov izenačil. Minuto navrh malenkostna nepozornost in že so domačini zopet povedli z 2:1. V 2. polčasu pa je grozil Dobrolčanom „debakel“, saj jih je šestkrat rešila prečka ali vratnica pred več kot štirimi zadetki. I Št. Pavel - Sele - Tudi na tej tekmi je upoštevanja vredna samo zmaga, vse drugo bi skorajda pomenilo konec sanj o 1. mestu. Ekipa bo verjetno nastopila v po-Strašilo vratarjev s{aw ki je za. Igor Maver ge|a v 2. polča- su proti Smarjeti. Mnogo Selani zopet pričakujejo od legionarja in „goaleadorja“ Igorja Mavra, ki je v letošnji sezoni zadel 19-krat. Sploh so ofenzivni igralci Selanov tudi najuspešnejši strelci, tako je Travnik zadel 13-krat, Ahim Oraže pa 11-krat. Vsi skupaj so zadeli skorajda 90 % vseh zadetkov selske ekipe. Maver, ki je bil ob začetku sezone nekoliko poškodovan (s takrat zdravim Mavrom bi imeli Selani gotovo eno ali dve točki več), je trenutno v izredni formi. Travnik: „Mi smo se prilagodili njegovi igri, on pa naši, in to gotovo tudi pozitivno vpliva na njegovo dobro razpoloženje!“ ■ Globasnica - Sinča vas -Pasterk in Kordesch sta nekoliko poškodovana, toda oba bosta, vsaj poskusila, od začetka igrati. Trener Pucelj tokrat zahteva zmago, čeprav ve, da je prav nasprotnik, ki se bori proti izpadu, še posebej nevaren. S potrebnim spoštovanjem in s pravo korajžo Globašani proti Sinči vasi ne bi smeli imeti težav. ■ Dobrla vas - Grebinj - V soboto bodo Dobrolčani „kaserni-rani“, saj morajo v nedeljo proti Grebinju osvojiti najmanj točko. V boju za obstoj je ta tekma že predodločilnega pomena. ■ Frantschach - Šmihel - Kre-walder, ki je imel zaradi rdečega kartona odmor, bo proti Frantscha-cu zopet igral. Še naprej poškodovan je Lopinsky. Na tiho Šmihelčani tokrat upajo na malo senzacijo, to se pravi s točko. ■ Železna Kapla - Eitweg - Kapelčani želijo z zmago proti Eitwe-gu popraviti slabo tekmo proti Šmihelu, kjer so podlegli s 3:2. Kratek pogovor Trener Selanov Nanti Travnik NT: Ali je po tej seriji zmag možno celo še 1. mesto? Travnik: Ničesar ne izključenih jem, toda mi se ne oziramo nani 1 rezultate drugih, temveč se po-üge polnoma osredotočamo le naiko naše tekme. Naš cilj, 2. mesto,ga smo že precej utrdili, tako da že , lahko gledamo tudi naprej. Če|. . bo za nas možno še 1. mesto, '9' pa se bo odločilo ta konec ted na, kajti Metlova ima težke na- .(pr sprotnike. Naš zaostanek pred a zadnjo tekmo - proti Metlovi pa ne bi smel biti več kot točka. ^ Zakaj se je ekipa v primer- igr javi z jesenskim delom ta-do ko stopnjevala? tet Vzroki so: dobre in trde pripra; di ve, izredno vzdušje med igralci igr in v klubu samem, in pozimi lec smo se odrekli igralcem, ki niso t6( mogli redno trenirati. Vse skupaj pa omogoča naše uspehe. Ali je Globasnica še resen konkurent? Za 2. mesto gotovo, ker imajo ugoden žreb. Za 1. mesto pa ne več. Bi bil zelo razočaran, če bi tvoja ekipa ob koncu zasedla le 3. mesto? Pred začetkom sezone bi bil s 3. mestom zadovoljen. Sedaj ne več, kajti tudi z 2. mestom se lahko povzpnemo v podligo. Tako je igral naraščaj SAK ATSV Wolfsberg U 19 - SAK 2:3 (Bošnjak, F. Sa^ jak, Sienčnikj; SAKU 14-Št. Andraž 1:1 (R. Oraže]' SAK U 12 - Železna Kapla 15:0 (Teševič 6, Kojič’ G, Nachbar 2, Visotschnig, Zidej); Žitara vas U 12‘ SAK 2:8 (Teševič 4, Kojič 3, G. Nachbar); SAK U 1l I (Plib). - Tinje 2:2 (R. Partl 2); Metlova U 10 - SAK1 (Plib.) 0:18 (S. Kap 6, R. Partl 4. S. Messner 4, Ko': desch 2, Kojič, Olip); SAK U 10 II (Cel.) - Grabsta" 7:0 (Djurdevič 4, Romano 2, Napetschnig) ktek, g. maj 1994 15 Šport Za naslednji dve sezoni je zaenkrat vpeljana regionalna liga-sredina. Regionalna liga ne bo cenejša od II. lige Z mešanimi občutki so nekateri vzeli na znanje vpeljavo regionalne lige-sredina, sedaj, to je pred vrati, pa so kritični glasovi postali vedno mirnejši. Prevladuje zanimanje. a nogometni sezoni 94/95 in 95/96 je zaenkrat vpeljana regionalna liga-sredina, ki bo sestavljena iz 8 moš-v iz Koroške, Štajerske in Zgornje -vstrije. Vsem trem zveznim deželam so letos odprta tri mesta (zma-ovalec kvalifikacijskih tekem izpa-te, ker se povzpne v II. ligo, zato 8 Moštev), ki se bodo borile za neposreden povzdig v II. ligo. Način prvenstva, vsaka pkipa ima v enem delu prvenstva !4 tekem, to se pravi, da tekmuje oti vsakemu dvakrat - enkrat do-'a in enkrat na tujem. Enako v rngem delu prvenstva. Prvak gre Neposredno v II. Ijgo, izpadejo pa Najmanj tri ekipe. Če iz II. lige izpade koroški, štajerski ali zgornjeav-Ntrijski klub (pride v reg. ligo), se število izpadov iz regionalne lige flPoveča. Stroški. Po mnenju nogomet- iu-Nih strokovnjakov na denarni ravni nadi razlike med regionalno ligo in II-lO-Ugo. To se pravi, da so stroški ena-n3|ko visoki, v ligi višji. Prav zardai te-p9a so mnogi klubi skeptični. ;e Kaj bo Z U 19? V regionalni to,%i-sredina ni tekmovanja U 19. :d-Prav zaradi tega se Spittal in SAK a-(pripravljen je tudi WAC) zavzema-=d,a za vpeljavo neke vrste amater--Skega kluba, ki je v resnici U 19 in i. ^ bi pričel tekmovati v 2. razredu, sr-pralcem amaterskega kluba pa je a-dovoljeno igrati tudi v prvi ekipi (ki tekmuje v regionalni ligi), enako tu-ajdi obratno. Ce si trener isposodi lcl igralca z 2. razreda, se lahko igra-j11 lec vrne v moštvo šele, če vsaj tri tedne ni igral v regionalni ligi. Hermann Lippusch - novi kapetan SAK (za zadnjih šest prvenstvenih tekem) Kaj pomeni SAK regionalna liga? Dolgoročni cilj SAK je II. liga, toda če ga po načinu kvalifikacije ni (bilo, ali bo) možno doseči, ga bo skušal po poti regionalne lige. Koroška liga je četrti razred avstrijskega nogometa, kratkoročni cilj SAK pa je biti najmanj tretjerazredni klub v Avstriji. Za uresničitev tega cilja pa je potrebno še najmanj 6 ali 7 točk. Tako bi trenutno izgledala regionalna liga-sredina WAC * SAK VSV Flavia Solva * Voitsberg * Ekipe z zvezdi- Gratkorn co bi trenutno Donau Linz * igrale kvalifikaci- Traun jo za povzdig v Marchtrenk ll-ligo. AK-CUP 1994 Zveza - kljub porazu še ni nič izgubljeno Prvi nastop Zveze na AK-Cup 94 je bil po začetnem krogu zelo obetajoč (premagali vse nasprotnike), sedaj, po vmesnem krogu, pa so prvič podlegli (4:1 proti Magistratu). Ker pa se dva od treh (tretji v tej skupini je Gebietskrankenkasse) kvalificirata za naslednji finalni krog, so možnosti še vedno dane. 2ato pa je potrebna zmaga proti Gebietskrankenkasse. Zveza - Magistrat Celovec 1:4 Zveza: Pukl, K. Blajs, Maurel (46. Lopinsky), ■ Isopp (80. G reiner), P. Trampusch, Otto-Brdjanovič, Z. Oraže, Urban, Čebul, A. Blajs SPREMEMBA Hermann Lippusch novi kapetan SAK Odbor SAK je imenoval Hermanna Lippuscha za novega kapetana prve ekipe. Lippusch je s tem nasledil Aloisa Sadjaka, ki je bil, po mnenju odbora, v tej nalogi trenutno obremenjen. Lippuschu je bila dodeljena ta naloga za zadnjih šest prvenstvenih tekem, ki bodo izredno pomembne. On naj bi še dodatno v igri motiviral soigralce. Lippusch: „Zame je to velika čast, zato upam, da bom to odgovorno nalogo tudi vzorno opravljal. Poskusil bom vse, da bomo le še prvaki!“ Napetost v ligi se stopnjuje Tabela sicer ni najbolj aktualna (včeraj zvečer je bil na sporedu še popoln 25. krog), kljub temu iz nje lahko razberemo, da se napetost iz kroga v krog stopnjuje. V boju za prvaka je WAC nekoliko popustil, SAK in VSV mu prihajata bliže. Tudi mesti za regionalno ligo še nista določeni, kajti Lienz, Treibach in predvsem Breže se nevarno bližajo vodečim trem na tabeli. V boju za izpad pa se Velikovec neustavljivo bliža Borovljam. MATREI - SAK Tudi proti Matreiu pod hudim pritiskom Matrei je bila edina ekipa, kateri je jeseni uspeli odnesti iz Anna-bichla točko (0:0). Vse ostale je SAK doma premagal. Na drugi strani pa SAK proti Matreiu na tujem lažje igra, kar jasno izpove statistika: v zadnjih letih je vedno zapustil igrišče kot zmagovalec. Tako naj bi bilo tudi v nedeljo. V boju za naslov prvaka je upoštevanja vredna samo zmaga, česar se ekipa tudi zaveda. Novi kapetan Hermann Lippusch: „Navajeni smo težkih in odločilnih tekem, zato bomo pritisku tudi kos!“ Matrei - SAK V nedeljo, 15.5. 1994, ob 17. uri v Matreiu Hvala Preschern! Ohranil je ekipo pred totalno blamažo SAK - VSV 0:0 SAK: Preschern 5, Savič 5„A. Sadjak 3, Zanki 5, Petschenig 4, S. Sadjak 4, Šmid 3 (46. Pappler 4), Wölbl 4 (58. Urschilz 2), Blajs 3, Pihorner 3, Lippusch 3; Stadion Wolfsberg, 300 gledalcev Sodnik: Strauss (povprečen) SAK (brez poškodovanega režiserja Vrabca) je pričel tekmo zelo zbrano ter si priigral nekaj lepih priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene (S. Sadjak, Pihorner). Po približno 20 minutah pa so postajali gostje vedno nevarnejši, in to predvsem v protinapadih. Že v 1. polčau so zapravili stoodstotno priložnost. Podobna slika tudi v 2. polčasu; SAK v terenski premoči, toda brez pravih priložnosti. Nasprotno domačini, ki so bili v protinapadih izredno nevarni. V tem času igre so se igralci pogostokrat morali zahvaliti vratarju Prescher-nu, ki je kljub poškodbi odlično branil in bil tako rekoč „oče“ osvojene točke. Koroška liga doma zunaj 1.WAC 24 15 2 3 43:19 36 8 3 1 7 3 2 2. SAK 24 15 4 5 39:17 34 9 3 0 6 1 5 3. VSV 24 14 5 5 37:14 33 8 2 2 6 3 3 4. Breže 24 11 9 4 35:21 31 5 4 3 6 5 1 5. Treibach 24 12 7 5 37:24 31 10 i 1 2 6 4 6. Lienz 24 11 8 5 41:24 30 7 3 2 4 5 3 7. Trg/Feldk. 24 8 8 8 29:22 24 5 3 4 3 5 4 8. Lendorf 24 8 7 9 27:32 23 5 5 2 3 2 7 9. Wernberg 24 7 8 9 41:40 22 4 5 3 3 3 6 10. Wietersdorf 24 5 11 8 24:26 21 3 6 3 2 5 5 11. Austria 24 6 8 10 24:31 20 5 5 3 1 4 7 12, Pliberk 24 7 6 11 18:29 20 5 4 3 2 2 8 13. Matrei 24 5 8 11 19:29 18 4 6 2 1 2 9 14. A. Wolfsberg 24 6 6 12 24:40 18 5 2 5 1 4 7 15. Borovlje 24 3 7 14 23:55 13 2 4 7 1 3 7 16. Velikovec 24 2 6 16 17:55 10 9 2 3 7 1 2 (Prvi trije, trenutno WAC, SAK in VSV, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) 26. krog (14715.5.): Matrei - SAK, Treibach - WAC, Pliberk - Breže. Len-dorf ■ Wieteredort, Trg/Feldk. - Velikovec, Wemberg - Borovlje, Austria -Lienz, A. Wolfsberg - VSV; Koza Sisi povrgla štiri kozličke „Se pred enim mesecem sem imela v hlevu samo tri koze, danes pa jim imam deset!“, vsa srečna pripoveduje Loni Schellander iz Bilčovsa. Še posebej ponosna je na svojo triletno kozo Sisi, ki je meseca aprila povrgla štiri kozličke, kar je dejansko nekaj posebnega. Sreča je bila, da je Sisina „mama“ nekaj dni navrh dobila mladega in tako sedaj lahko pomaga pri vzreji svojih vnukov. Naraščaja pa se veseli tudi koza Šnuki, ki je te dni povrgla dva mlada kozlička. Srečni kmetici ob posebnem dogodku iskreno čestitamo in ji želimo mnogo sreče s številnim naraščajem. Pavli Seher novi najemnik Joklna Jokl bo ostal Jokl S 1. majem tega leta je prevzel gostilno Prii Joklnu Bilčovščan Pavli Seher. Mladi gastronom j izpolnjuje, na osnovi svojih večletnih izkušenj v^ mednarodnih podjetjih, vse pogoje za uspešnoi vodenje gostilne, ki ima v celovški Badgasse okoli sebe precejšnje število konkurentov. Pavli Seher pravi, da bo Jokl ostal Jokl in bol torej obdržal značaj tipične domače gostilne. To^1 izraža ne le nova, slogu primerna oprema v go- £ stinskih prostorih, ampak tudi jedilni list, na kate-| rem je možno najti vse vrste specialitet iz domače kuhinje. Gostilna Jokl posreduje trenutno vtis prijetnega družinskega podjetja, saj mlade-j mu šefu gredo na roko vsi družinski člani. Stro- 1 kovne nasvete za koroške specialitete dobiva mladi kuhar, ki prihaja iz Štajerske, iz prve roke, namreč od Veronike Seher, katere kuharske umetnosti slavijo po celem Rožu. Jokl je odprt dnevno od 10. do 22. ure, jedi pa si gostje lahko naročijo med 11.30 in 14. uro ter od 17. do 22. ure. Jurij Mandl, podpredsednik „Kralj Matjaž”, Libuče: Osrednji kulturni organizaciji bi se morali na vsak način združiti. Prvič zato, ker imamo Slovenci samo eno kulturo. Po drugi strani pa pod razdvojenostjo trpi delo društev na podeželju, ker kulturniki nimajo razumevanja za to, da centrale porabijo ves denar. Če na podeželju več ne bo kulturnikov, bodo odveč tudi centrale. Joško Wrolich, odbornik SPD „Jepa-Baško jezero”: Združitev obeh kulturnih organizacij koroških Slovencev ni možna, ker sta prav tako zrcalo družbenega sestava naše narodne skupnosti. Sem mnenja, da bi se moralo KKZ dodeliti velik del finančnih sredstev, saj delovanja te kulturne organizacije sploh ne moremo še prav ceniti. Thomas Sabot-nik, zborovodja, Hodiše: Mnenja sem, da naj ostane pri tem, da imamo dve osrednji kulturni organizaciji, ker se mi zdi, da tako vsaka laže razvija svoje predstave in svoje delo. Nujno potrebno pa bi bilo seveda razmisliti, koliko finančnih sredstev dobita kulturni organizaciji, da zaradi tega ne bi trpelo delo drugih organizacij. Združitev osrednjih kulturnih organizacij - da ali ne? Pripravila Heidi Stingler Melhior Verdel, predsednik SPD „Borovlje”: Prepričan sem, da si večina kulturnikov želi, da bi se zedinili obe osrednji politični in tudi kulturni organizaciji za skupno zastopstvo. Društ-veniki na podeželju vedo, da morajo vleči skupno za vrv, če hočejo biti s svojim delom uspešni. Združitev kulturnih organizacij bi bila prvi korak za skupno zastopstvo. Lenart Katz, predsednik KPD „Drava": Dvotirnost, ki smo jo do sedaj peljali, škoduje naši narodni skupnosti v glavnem tudi v tem, ker se po nepotrebnem troši mnogo denarja in bi se lahko bolj učinkovito in plodno delovalo pod eno streho. Skupna organizacija bi lahko bolj efektivno podpirala kulturna društva na podeželju. Konkurenčnost v kulturi je nezdrava. Eda Velik, predsednica SPD „Herman Velik“, Sele-Kd Zaradi ideoloških gledanj bi bilo problematično združiti osrednji političf organizaciji, problema pa n6 vidim pri kulturi ker osebno ne ločim kulture in mi je vseeno, aj je prireditelj SPf ali KKZ. Nimarr točnega vpogK da, koliko denal ja porabijo centrale, nekatera društva pa bi g° tovo potrebovala več podpore. d