ŠTEVILKA
LETO LIH. 29. JANUAR 2021 CENA 1.90 EUR
Direktorica Barbara Virant: »Za stanovalce je pomembno, da ostanejo v okolju, ki jim je znano«
STRAN 8
Žiga Vrtačič s partnerjem za pametno ptičjo hišico zbral štiri milijone evrov
STRAN 11
Dr. Andrej Studen: »Moj odnos do preteklosti je bolj naklonjen zgodovini malega človeka«
STRAN 16
Režiser Rok Hvala: »Uspeh je niz porazov, iz katerih smo se kaj naučili«
STRAN 18
Gostinci v primežu epidemije
Preživetje gostinske panoge odvisno od pomoči države
Oglasi
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
2
Planinsko društvo Gornji Grad objavlja
RAZPIS
za oskrbnika - najemnika Duma na Merilni planini
Planinsko društvo Gornji Grad objavlja RAZPIS m Oskrbnika ■ najemnika Doma na ivienlnl planini, ia obdobje od i. J. do 31.10. 20211 možnostjo podaljšanja. Rok prijav 2B. 2. 2021.
Vi i o Domu na Menini planini: https://www.pianinske-kote.i i/dom_na_meni ni_p1a nin i
Kandidati naj v pisni viogi navedejo naslednje:
-	iivijenjepis s poudarkom na irkuinjah s področja razpisanega dela,
-	ostale izkušnje na področju planinstva,
■ vizijo oskrbovanja Dum<i na Menim Dlani m.
Kandidat, ki bo izbran, oi bo moral urediti u&tmen pravni statut, v
knlikor tega statusa še nima.
Pisno prijavo naj kandidati poiijejo priporofeflo najkasneje do 2fi. februarja 2021 na naslov: Planinsko d ruiIvo Gornji G rad, Mc n ino 1, p. p. 4, 33'12 Gornji Grad, s pripisom
OSkrbnika-najemnika
Dodatne informacije: fiospnd.ir doma 7denlm Purnat, (OSI M1 71.?. zdenko. pumat@gmail.CDm).
S kandidati, ki bodo prišli v olji izbor, bo opravljen razgovor G izboru bodo kandidati pisno obveščeni.
PD Gornji Grad Aljaž Krjnar, predsednik
Vsebina
Smučišča se odpirajo
Na Golte s hitrim testom................4
Epidemija novega koronavirusa
Otroci v vrtce in prve tri razrede osnovnih šol..........................................6
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Zaposleni poskrbeli za covid-19 testiranja na skokih na Ljubnem.....................6
Alpske vasi na TV
Vrata v raj: Robanov kot in Lepena.................................................6
Gradnja 3. razvojne osi
Prva dela v skladu z načrti, kdaj začetek gradnje proti Sentrupertu?..........................................7
SAŠA inkubator
Lani 16 novih podjetij
in 32 delovnih mest.........................10
Diafanije
Knjiga Jožefa Muhoviča in Vida Snoja.............................................10
Gimnazijci GCC državni prvaki
Med nagrajenimi mladimi fiziki tudi Matija Marolt...............................11
Razstrupi se: 21-dnevni post
Biserka Povše Tašic izdala svojo drugo knjigo............................12
Mladi prevzemniki kmetij Kmetovanje za Iztoka Polanška ni poklic, je način življenja..........15
Alpski pokal v smučarskih skokih
Nove stopničke za
Jerneja Presečnika..........................19
Mozirje
Na gradbišču trgovine delavec padel z gradbenega odra............22
Tretja stran
V	domači vasi še nihče ni bil
prerok?
Začel se je zadnji januarski vikend in že je pred vrati februar, ki smo ga v Zgornji Savinjski dolini v preteklih letih ne samo imenovali, ampak tudi živeli kot mesec kulture. Kulturni ustvarjalci vseh žanrov so pripravili pester nabor prireditev po vseh sedmih občinah - kot nekakšen kulturni maraton, ki se je zaključil v začetku marca.
Letos temu ne bo tako, kar za vas, ki berete ta uvodnik, zagotovo ni nič posebno novega, novo pa je to, da v sodelovanju z mozirsko območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravljamo izbor naj kulturnika Zgornje Savinjske doline. Z akcijo začnemo prihodnji petek, nato bomo dva tedna zbirali predloge, v naslednjih treh tednih pa boste bralci in bralke Savinjskih novic glasovali za kandidate na listi in izbrali osebo, ki ji bomo podelili omenjeni naziv za leto 2021.
Na Ljubnem ob Savinji so medtem, ob vseh omejitvah in zaščitnih ukrepih, uspešno izpeljali tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Manjkala je navijaška kulisa, zaradi katere je v minulih letih Ljubnemu pripadlo mesto najbolj priljubljene postaje v karavani ženskih smučarskih skokov. Slovenke so nas v soboto razveselile s prvo ekipno zmago, za posamično zmago na nedeljski tekmi pa je (z)manjkal delček ... ne sreče in tudi ne znanja, ampak psihološke stabilnosti.
Tekma pod Rajhovko brez gledalcev je seveda pomenila velik minus za gostinsko oziroma turistično dejavnost v dolini, o težavah v tej panogi pišemo v tokratni temi tedna. Preživetje gostincev je, brez pretiravanja, odvisno od pomoči države in podobno je tudi v drugih evropskih državah. Vse glasnejši so pozivi, naj ministrstvo za gospodarstvo letos izda nove bone, ki bi jih lahko državljani vnovčili tudi v turističnih objektih brez namestitvenih kapacitet.
V	času, ko je dogodkov manj oziroma jih skoraj ni, imamo v časopisu na razpolago več prostora za predstavitev zanimivih posameznikov, ki s svojim delom izstopajo iz povprečja oziroma so na svojem področju dosegli občudovanja vredne rezultate. Takšen primer je podjetnik 2iga Vrtačič, takšen primer je režiser Rok Hvala, pa tudi zgodovinar Andrej Studen in direktorica gornjegrajskega centra starejših Barbara Virant. Zanimivo je, da so to ljudje, ki so doma iz Zgornje Savinjske doline in so uspeli nekje drugje, ali pa so prišleki od drugod in sedaj delujejo na našem območju. Očitno pregovor, da v domači vasi še nihče ni bil prerok, še vedno drži.
Ampak to ni najbolj pomembno. Najbolj pomembno je, da se iz vsake izkušnje (namenoma nočem uporabiti besede poraz ali neuspeh) nekaj naučimo. »Če želiš hitreje uspeti, moraš povečati število napak,« so besede modreca, ki jih nikoli ne bom pozabil.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 4, 29. januar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884	Savinje novice št, 4,99. januar 2021 3
Tema tedna, Aktualno
GOSTINCI V PRIMEŽU EPIDEMIJE NOVEGA KORONAVIRUSA
Preživetje gostinske panoge odvisno od pomoči države
V lanskem letu so bili gostinski lokali zaprti tretjino leta, njihovo odprtje pa se še vsaj nekaj tednov, lahko tudi mesecev, ne obeta. V sekciji za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) zato vedno glasneje opozarjajo, da so tako delodajalci kot zaposleni v veliki stiski. Njihova opozorila potrjujejo tudi številke, saj se je število brezposelnih v panogi v zadnjih treh mesecih leta povečalo za skoraj 30 odstotkov. Gostinci zato OZS in Sindikat delavcev gostinstva in turizma
SMUČIŠČA SE PONOVNO ODPIRAJO
Na Golte s hitrim
testom
Ob rahljanju ukrepov so lahko v soboto, 23. januarja, z obratovanjem ponovno pričela smučišča v devetih statističnih regijah z boljšo epidemiološko sliko. Na Golteh računajo, da bodo ob zagotovitvi zahtevanih pogojev žičniške naprave lahko zagnali v petek, 29. januarja.
NA VOLJO HITRI TESTI Smučišča lahko po ponovnem odprtju obiščejo smuke željni znotraj statistične regije ob predložitvi negativnega testa na novi koronavirus. Testi za otroke do 12. leta v spremstvu staršev niso potrebni. Nekatera smučišča pred vstopom na žičniške naprave sama zagotavljajo hitro testiranje, tako nameravajo tudi na smučišču Golte, sicer pa se smučarji lahko poslužujejo testov, opravljenih v Republiki Sloveniji, ki niso starejši od 24 ur.
»Naprave si seveda želimo zagnati čim prej, vendar moramo najprej zagotoviti ustrezne pogoje. Če ne bo večjih sprememb, bomo smučišče odprli v petek, 29. januarja,« je o načrtih povedala direktorica družbe Golte Suzana Srdič.
OBRATOVANJE V DANIH POGOJI NERENTABILNO Spomnimo, vlada je uporabo žičniških naprav na smučiščih prvič prepovedala 24. decembra, 1. januarja so smučišča ponovno lahko obratovala pod pogojem predložitve negativnega testa, le teden dni kasneje, 8. januarja so jih znova ustavili, češ da bi morebitne poškodbe na smučiščih dodatno obremenile bolnišnice. 2e v začetku januarja so v združenju žičničarjev opozarjali, da obratovanje pod takšnimi pogoji ni rentabilno, saj je na smučiščih le po nekaj deset smučarjev. Pričakujejo, da jim bo država izpad prihodkov povrnila.
Barbara Rozoničnik
Sabina B. Ambrož,
predsednica sekcije gostincev in živilcev pri Območni obrtno-podjetniški Mozirje in najemnica gostilne s pizzerijo Pri peku:
»V trenutni situaciji je nam gostincem seveda finančno pomagalo, da je država subvencionirala nekaj stroškov. Vendar je tudi nekaj gostincev, ki do teh sredstev niso prišli, čeprav verjetno ne vsi po krivdi države. Pomoč s strani države je seveda vedno dobrodošla, ampak za mnoge, žal, prepozna. Kdor si ni naredi zaloge lastnih sredstev, ki pa so nato v večini pošla že v prvem valu, se v tem drugem zaprtju sooča z dokončnim propadom ali pa je na robu le-tega.
Država je obljubila pomoč za najem pri zasebnikih. Brezobrestni kredit, ki smo ga bili primorani vzeti, da smo lahko sploh nadaljevali z dejavnostjo, ni pomoč, kot bi si jo predstavljali in o kateri je bilo govora. Ta denar bomo še vedno morali vrniti.
Sedaj sindikat delavcev gostinstva in turizma zahteva 100-odstotno nadomestilo za delavce. To bi bila dodatna obremenitev za mnoge gostince delodajalce in bi lahko pomenila dokončno zaprtje, odpuščanje delavcev. Tukaj bi sindikat moral gledati širšo sliko.
Prav tako si gostinci želimo večjega posluha države na področju davkov in prispevkov. Številni gostinci si delnega odprtja ne želimo, ampak želimo popolno odprtje. Delno odprtje namreč pomeni popolno izgubo državne pomoči. To pa bi še več gostincev, sploh tistih, ki smo v najemu, porinilo čez rob.«
Slovenije pozivajo k boljši obravnavi v osmem protikoronskem paketu.
DOLGOTRAJNO ZAPRTJE UNIČUJE GOSTINCE
V preteklem letu je z delovanjem prenehalo več kot 3000 gostinskih in nastavitvenih obratov v Sloveniji. Na območju Zgornje Savinjske doline je svojo dejavnost s področja gostinstva zaprlo oziroma izbrisalo šest samostojnih pod-
jetnikov. Po podatkih Turistično-gostinske zbornice Slovenije je število brezposelnih v panogi preseglo 7500 oseb.
V sekciji za gostinstvo in turizem prejemajo vedno bolj obupane klice in elektronska sporočila gostincev, kar je po njihovem prepričanju jasen dokaz, da trenutni ukrepi ne bodo zadostovali za preživetje panoge. Ob veliki verjetnosti, da lokali pov-
O
4
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021
Anketa, Tema tedna
Naša anketa
Je država v času epidemije dovolj poskrbela za gostince?
Rok Prušnik, Savina
Sam sem zaradi korone moral zapreti gostinsko dejavnost, ki sem jo opravljal v najetih prostorih. S tem je delo zgubila ena oseba, ki je bila zaposlena v gostinskem lokalu. A kot samozapos-leni sem sam dobil že nekaj sredstev. Bilo bi super, če bi tudi gostinci dobili še kakšno pomoč tudi pozneje, ko se bo vse odpiralo. Verjetno bo tedaj od ljudi odvisno, koliko se bodo družili v lokalih, in bi mogoče njih podprli s kakšnimi boni ali subvencijami.
Mateja Lever, Diva's caffe, Nazarje
Pomoč, ki jo prejemamo, je prenizka, tudi način izplačila ni ravno sprejemljiv, saj moramo prvo vse sami pokriti in šele potem dobivamo refundirano. Povračilo prihaja z velikim zamikom. Res gostinci dobivamo 80 odstotkov plače za delavca, a 20 moramo prispevati sami. K sreči imam nekaj prihrankov, da lahko to pokrivam za eno zaposleno. V nasprotnem primeru bi jo morala prijaviti na zavodu za zaposlovanje.
Luka Potočnik, Restavracija Lesnika, Mozirje
Gostinstvo je panoga, ki je najbolj prizadeta. Tudi država do sedaj ni dovolj poskrbela za njo. Finančna pomoč je še kako dobrodošla, a bolj
kot pomoč pričakujem v prihodnje kakšno brezobrestno financiranje z jamstvom države, znižanje davkov za nakup. Vsi naši zaposleni so na čakanju in niso ostali brez službe. Tudi če bi država omogočila strežbo na prostem, ne bi nič pomagala. S tem so namreč povezani veliki stroški, a ni garancije, da bi na tak način privabili dovolj gostov za pokrivanje stroškov.
Sandra Bevc Filač, Gostišče Trobej, Gornji Grad
Zaradi korone smo imeli smrt v družini. Tudi sama sem zbolela in po dveh mesecih še vedno nisem pri močeh. Zato tega virusa ne jemljem kot navadno gripo. Hvaležna sem za vso pomoč države. Res se trudijo, da je vsakdo deležen vsaj nekaj pomoči. Življenjski stroški vseh nas pa so zdaj, ko smo praktično brez javnega življenja, bistveno manjši. Po moje najhujša kriza šele prihaja, saj bo ekonomsko in gospodarsko stanje po vsem tem res pri dnu.
David Žunter, Dačo bife, Rečica ob Savinji
Do sedaj smo nekaj sredstev že dobili, a to nikakor ni dovolj. Res bi bil potreben kakšen dodaten interventni zakon, ki bi pomagal pokriti fiksne stroške in zagotoviti sredstva ob ponovnem zagonu dejavnosti. Marsikje so namreč morali zapreti čez noč in so jim ostale nepoplačane obveznosti, ki jih morajo pokriti.
Pripravila Marija Sukalo, foto: arhiv anketirancev, Marija Šukalo
sem brez omejitev še dolgo ne bodo delovali (govora ni niti o delnem odprtju), so tako v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma kot v OZS vlado pozvali, naj prilagodi ukrepe pomoči, da bodo v pomoč tudi gostincem. POMOČ V SEDANJI OBLIKI JE
PREMALO V tem tednu vlada že obravnava podrobnosti predloga osmega protikoronskega zakona. Gostinci pri OZS so zato zahtevali posebno
Več kot 3000
gostinskih in nastavitvenih obratov v Sloveniji je lani prenehalo z delovanjem.
obravnavo v tokratnem paketu pomoči, poleg tega pozivajo k sprejemu interventnega zakona. Zatrjujejo, da so bili gostinci do sedaj diskriminirani. Pogoji za upravičenost do ukrepov pomoči so neži-vljenjski in za mnoge nedosegljivi. Prejeti univerzalni temeljni dohodek večini lastnikov in najemni-
kov gostinskega obrata zadostuje zgolj za plačilo prispevkov, za preživetje ostane le drobiž.
OZS ZAHTEVA POSEBNO OBRAVNAVO GOSTINCEV V PKP 8 Ker so številna podjetja, sploh pa gostinski obrati, zaprta že več mesecev, so izgube res velike. OZS opozarja, da bo okrevanje po epidemiji dolgotrajno, številni podjetniki bodo primorani svoj posel zapreti. Zato OZS v novih svežnjih pomoči pričakuje kritje stroškov plač in fiksnih stroškov v celoti. Poleg številnih ukrepov pričakujejo posebno obravnavo in ukrepe v PKP 8 za gostince, saj je gostinstvo med najbolj prizadetimi panogami. Gostinci želijo nadomestilo za izpad prometa po avstrijskem vzoru, podaljšanje moratorijev za kredite vsaj do aprila 2022 in tudi poseben interventni zakon za turizem in gostinstvo. Sindikat delavcev gostinstva in turizma predlaga tudi, da vlada nadomestilo za delavce, ki ne morejo delati zaradi odloka vlade, zviša na 100 odstotkov.
UPAJO NA VSAJ DELNO ODPRTJE IN KONKRETNO POMOČ DRŽAVE
V zadnjem času se je epidemiološka slika v nekaterih pokrajinah pričela umirjati in vlada je začela s sproščanjem ukrepov. V OZS že nekaj časa opozarjajo, da bi z odprtjem zamejili delo na črno, saj bi se dejavnosti opravljale pod strogim nadzorom, kar je vsekakor dobrodošlo za omejitev okužb.
Gostinci upajo, da bi kmalu lahko začeli vsaj s strežbo na zuna-
njih površinah in s strežbo malic za podjetja, vsekakor pa potrebujejo tudi bolj konkretno pomoč pri premostitvi tega težkega obdobja. Kajti čeprav je drugi val epidemije covida-19 manj vplival na gospodarstvo kot prvi v spomladanskem času, so po ugotovitvah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj posledice tokrat bolj osredotočene na storitvene dejavnosti, tudi na gostinstvo.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
5
Aktualno
EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA
Otroci v vrtce in prve tri razrede osnovnih šol
V Sloveniji so v soboto identificirali prvi primer okužbe z angleškim sevom koronavirusa, ki naj bi se hitreje širil in bil bolj nevaren ri-zičnim skupinam ljudi. Začelo se je preverjanje pozitivnih brisov s posebnimi testi, ki odkrivajo okužbo z angleškim sevom. Kljub temu so se v torek odprli prvi trije razredi osnovnih šol in vrtcev po modelu C v devetih statističnih regijah.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so povedali, da so v ponedeljek prejeli 19.890 odmerkov oziroma 3315 stekleničk cepiva pfeizer. To je sicer nekoliko manj,
kot so jih pričakovali, saj so na NIJZ v soboto dejali, da pričakujejo pošiljko z okoli 21.060 odmerkov.
DVIG OKUŽENIH NA 49,2 ODSTOTKA Po podatkih z nedelje, 24. januarja, je v Zgornji Savinjski dolini 84 aktivno okuženih. Iz Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so sporočili, da se je število pozitivnih na testiranju ponovno s 36,8 odstotka dvignilo na 49,2. Se je pa zmanjšalo število testiranih. Upad pripisujejo povečevanju števila hitrih testov, ki jih je dnevno povprečno od 20 do 40.
Občani z blagimi simptomi verjetno najprej preverijo svoje stanje na hitrem testu, šele potem se obrnejo na zdravnika.
V nedeljo, 24. januarja, so v državi med 1293 PCR testi potrdili 264 okužb z novim koronaviru-som, med 1441 hitrimi antigenski-mi testi pa 29. Po podatkih Sledil-nika covid-19 je bil delež pozitivnih
med PCR testi 20,4 odstotka, med hitrimi testi pa dva. Aktivnih primerov je bilo po njihovih informacijah 18.350. V bolnišnici se je zdravilo 1173 bolnikov, 192 jih je potrebovalo intenzivno nego. V nedeljo je umrlo 19 bolnikov s covidom-19, od tega v bolnišnicah 16 in trije v domovih za starejše.
Štefka Sem
V ponedeljek je potekalo testiranje za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Dve ekipi diplomiranih medicinskih sester sta v Nazarjah, Gornjem Gradu in Lučah testirali skupno 180 zaposlenih.
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Zaposleni poskrbeli za covid-19 testiranja na skokih na Ljubnem
Zgornjesavinjski zdravstveni	ru svetovnega pokala v smučar-
dom Nazarje je prevzel odgovor-	skih skokih za ženske na Ljubnem
no in obsežno nalogo kot izvaja-	ob Savinji. lec vseh covid-19 testiranj v okvi-
Zaposleni v zdravstvenem domu so poskrbeli, da so bili vsi udeleženci skokov na Ljubnem ob Savinji pravočasno testirani za covid-19. (Foto: Božena Herzog)
ALPSKE VASI NA TELEVIZIJI SLOVENIJA
Vrata v raj: Robanov kot in Lepena
V petek, 29. januarja, bo četrti del oddaje Alpske vasi na 1. programu Televizije Slovenija. V petih polurnih potopisnih oddajah so predstavljene odmaknjene alpske vasi Francije, Avstrije in Slovenije.
Tokrat bo odstranjen kanček tančice z življenja domačinov na meji med Avstrijo in Slovenijo. Na avstrijski strani bodo obiskali Zdravka Haderlapa iz Lepene, doli-
VELIKO ORGANIZACIJSKIH NAPOROV
Posebna ekipa devetih diplomiranih medicinskih sester zdravstvenega doma je v petih dneh na štirih lokacijah izvedla več kot 500 testiranj tekmovalnih ekip in organizatorjev. Naloga je zahtevala precej organizacijskih naporov, saj je bilo treba testiranja izvesti v vnaprej določenih časovnih intervalih, da so lahko organizator-
ji pravočasno začenjali delo in da so vsi sodelujoči na prireditvi prejeli akreditacije.
IZJEMNO USPEŠNI Delo so opravili izjemno uspešno, je povedala direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. Zahvala pa gre predvsem zares angažiranemu strokovnemu kadru zdravstvenega doma, ki je pri projektu sodeloval.
Štefka Sem
POLNOLETNIM DIJAKOM 50 ALI 150 EVROV?
Izpadlo generacijo naj bi vključili v PKP 8
ne, ki se v Karavankah vije od 2ele-zne Kaple in vse visoko pod Peco. Nedaleč stran, na slovenski strani, na pobočju Kamniško-Savinj-skih Alpah s pogledom na mogočne vršace kljubuje kmetija Knez. V Solčavi, visoko nad Robanovim kotom v tesnem stiku z naravo bogato dediščino svojih prednikov tam nadaljuje Vida Matk z družino.
Barbara Rozoničnik
Vlada pripravlja osmi protikoron-ski zakonski sveženj, v katerem bo po obljubah šolskega ministrstva tudi dopolnitev ukrepa iz prejšnjega paketa protikoronskih zakonov, z namenom, da se izenači že polnoletne dijake s tistimi, ki še niso dopolnili 18 let. Ob tem se je oglasila tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), kjer so mnenja, da vlada zavrača dialog z mladimi. Hkrati so na vlado znova posredovali predlog ukrepov, za katere menijo, da so nujni za lajšanje socialnega in psihičnega stanja mladih v času razglašene epidemije covid-19.
Obljubljeno je, da bo v osmem PKP vključen tudi enkratni solidarnostni dodatek za polnoletne dijake, ki so izpadli iz sedmega paketa pomoči. Ti bodo prejeli 50 evrov, tako kot mlajši otroci. Na ŠOS imajo drugačen predlog. Ker polnoletni dijaki ne prejemajo več niti otroškega dodatka in so s tem njihovi starši izpadli iz upravičenosti do obeh dodatkov, na ŠOS menijo, da naj se dijakom, starejšim od 18 let, nameni dodatek v višini 150 eurov, tako kot se je študentom.
TG
6
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021	6
Aktualno, Oglasi
GRADNJA SEVERNEGA KRAKA 3. RAZVOJNE OSI
Prva dela v skladu z načrti, kdaj začetek gradnje
proti Šentrupertu?
S slovesnim začetkom gradnje severnega dela tretje razvoje osi (3. RO) v naselju Gaberke v občini Šoštanj 15. oktobra lani je bilo konec agonije, ki se je v zvezi z gradnjo te prepotrebne prometnice vlekla vse od razgrnitve možnih tras sredi prejšnjega desetletja. Nosilci razvoja v SAŠA regiji pa opozarjajo, da je treba čim prej začeti tudi z gradnjo hitre ceste proti Šentrupertu.
ZAČETNA DELA PO PLANU Prva lopata, kot so poimenovali omenjeno simbolično dejanje, je bila v bistvu motorna žaga, saj sta za začetek družbi BSW.SI in Males d.o.o. s podizvajalci začeli z golosekom 15 hektarov velike površine. Kljub ne najboljšim vremenskim razmeram je posek okrog 4000 kubičnih metrov lesne mase potekal po planu in po 15. novembru so na gradbišče že pripeljali težke gradbene stroje.
Prvo gradbišče na trasi severnega kraka 3. razvojne osi
V času do našega poročanja so bili opravljeni izkopi na delu trase proti Podgorju v občini Slovenj Gradec, kjer naj bi v spomladanskem času odprli novo gradbišče. Zaradi odvoza velikih količin zemljin na deponijo med Velenjskim in šoštanjskim (Druž-mirskim) jezerom so uredili obvoze. Za težji promet poteka poveza-
va z Mislinjsko dolino skozi Pako in Hudo luknjo, za lokalni promet tudi skozi Škalske Cirkovce in v obratni smeri.
Medtem si županje in župani občin SAŠA regije prizadevajo, da bi ministrstvo za infrastrukturo, skupaj s pristojnimi načrtovalci izgradnje - DRSC in DARS - prednostno nadaljevalo vse postopke za prido-
bitev gradbenega dovoljenja za začetek gradnje odseka 3. RO od Velenja do Šentruperta. Na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca so naslovili dopis z enotnim stališčem, da pričakujejo, da se bodo postopki za odsek tretje razvojne osi Velenje-Sentrupert pospešili in da se bo celoten severni krak 3. RO Sentrupert-Velenje-Slovenj Gradec zaključil ter predal namenu istočasno.
Če bi DARS začel z gradnjo odseka Velenje-Sentrupert v tem letu, bi lahko realno pričakovali zaključek gradnje leta 2025. Omenjeni dokument, pod katerega sta se poleg županov in županj podpisala predsednik Kluba podjetnikov SA-SA Vladimir Pogač in direktor Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, so poslali v vednost tudi predsedniku Vlade Republike Slovenije Janezu Janši.
Tekst in foto: Jože Miklavc
7	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Intervju
Direktorica Barbara Virant: »Stanovalce smo s svojci povezali tudi na daljavo, preko video klicev in pisem, uredili varen kotiček za obiske.« (Foto: $S)
Barbara Virant je štiri leta direktorica DEOS Centra starejših Gornji Grad. Preden je postala direktorica, je v centru opravljala številna druga dela in pozna vsa področja. Delo, ki ga opravlja, ji je v veselje. Ima izrazit čut za potrebe starostnikov in zaposlenih. V Gornjem Gradu živi z družino, prihaja pa iz Žalca.
- Vaše delo v centru se je začelo na raznih drugih področjih. Kako dolgo in kaj vse ste počeli prej?
Začela sem kot ekonom voznik, delovno mesto, ki pokriva tudi področje celotne nabave za delovanje centra. Takrat sem nadomeščala delavko na porodniškem dopustu. V tem času sem ob izpadu zaposlenih pomagala tudi kot čistilka, v pralnici, na recepciji in v kuhinji kot pomočnik dietnega kuharja in servirka. Predvsem v času dopustov, ko je čas, da vsi poprimemo za delo. Nato sem se za nekaj let zaposlila pri drugem podjetju, nato pa ponovno vrnila v Center starejših Gornji Grad, sprva kot prostovoljka, nato kot pripravnica na področju upravno pravnih zadev.
Pripravništvo mi je omogočilo opravljanje strokovnega izpita iz socialnega varstva. Po opravljenem pripravništvu so me ponovno zaposlili na delovno mesto ekonom voznik. V času pripravništva in kasneje v času zaposlitve kot ekonom voznik sem pomagala tudi pri delu socialne delavke in finančno računovodskega de-
DIREKTORICA DEOS CENTRA STAREJSIH GORNJI GRAD BARBARA VIRANT
»Za stanovalce je pomembno, da ostanejo v okolju, ki jim je znano«
lavca. Spoznala sem različne delovne procese in delovna mesta. Skratka, bila sem multipraktik.
- Koliko stanovalcev imate v centru in kako dolgo se v povprečju čaka na sprejem?
Svojo dejavnost center opravlja na podlagi koncesije, ki mu jo je z odločbo podelilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z odločbo je ministrstvo podelilo koncesijo za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše v Gornjem Gradu z začetkom opravljanja dejavnosti s 1. decembrom 2002 za 147 mest z dovoljenim povečanjem za največ pet odstotkov, se pravi največ 154 mest, za določen čas, za dobo 40 let.
Čas za sprejem je odvisen od sprostitev kapacitet v centru. Med drugim je povprečna čakalna doba nekoliko večja pri namestitvah na varovano enoto, saj imamo tam manjšo kapaciteto kot na navadnem oddelku. Zato je pomembno, da starostniki in njihovi svojci o možnosti selitve v dom razmišljajo že prej in oddajo prošnjo čim prej in ne šele takrat, ko je sprejem že res nujen.
meru, ko nas povprašajo za mnenje, svetujemo, naj se o odločitvi za sprejem v dom s svojimi starši pravočasno pogovorijo in se o tem odločijo skupaj. Pomembno je, da stanovalec ne glede na zdravstveno stanje sam sprejme odločitev o namestitvi v domu. Le tako lahko začne z obdobjem prilagajanja, za katerega ocenjujemo, da traja nekje od enega do dveh mesecev.
Menim, da stanovalci najbolj pogrešajo svoj dom, svoje varno, znano okolje. Če se odločijo za namestitev v dom, ko prejmejo kakšno malenkost iz svojega doma, takrat je bolje. Seveda pa
»Bilo je težko, pa vendar smo skupaj s spremenjenimi pristopi dela iz situacije potegnili najboljše. To je povezanost zaposlenih, stanovalcev in lokalne skupnosti.«
je vse odvisno od vsakega posameznika. Zato se trudimo, da smo podaljšana roka družine in organiziramo veliko aktivnosti, dogodkov, druženj, ki vsaj malo zapolnijo morebitno praznino. Na ta način marsikateri izkusijo celo več, kot če bi bili sami doma.
- Imajo občani občin Zgornje Savinjske doline prednost pri sprejemu?
Pri sprejemu komisija za sprejeme, premestitve in odpust ravna skladno z veljavno zakonodajo. Komisija pri sprejemu tako upošteva vrstni red, bližino stalnega bivališča, zdravstveno stanje in nujnost sprejema. Res pa je, da se tru-
- Prilagajanje stanovalcev na življenje v centru je odvisno od vsakega posameznika. Kaj najbolj pogrešajo in potrebujejo po prihodu?
Prilagajanje na novo okolje je lažje takrat, kadar se stanovalci sami odločijo, da pridejo v center. Največ težav imajo stanovalci, ki jih svojci ne vključijo v proces odločanja. Nemalokrat se je že dogodilo, da so jim rekli, da gredo v toplice, bolnico, ampak starejši kmalu spoznajo, da to niso toplice. In takrat zanje ni prijetno, saj se počutijo izigrano. Zato vsem svojcem v pri-
-	Kaj vse omogočate stanovalcem, ki so še pri močeh za razne aktivnosti?
K popestritvi življenja stanovalcev v centru izvajamo različne aktivnosti. S svojim prostovoljnim delom pomembno prispevajo tudi posamezniki, prostovoljci Zavoda AS, osnovne šole, vrtci, srednje šole, glasbeniki, razna druga društva in humanitarna društva. Težko bi naštela vse, ki so v teh letih darovali svoj čas in stanovalcem polepšali trenutke bivanja pri nas.
-	Ali pokretni pacienti izražajo želje po več dogajanju?
V centru skrbimo, da imamo različne aktivnosti, ki pokrivajo različne potrebe vseh stanovalcev, tako pokretnih kot nepokretnih. Vsem stanovalcem zagotavljamo aktivno življenje, tudi težje pokretnim in nepokretnim. Aktivnosti prilagajamo posameznim skupinam stanovalcev.
Pri delu posežemo tudi k številnim inovativ-nim oblikam dela. Veliko aktivnosti, ki smo jih izvajali v času pred epidemijo, smo začeli izvajati v manjših skupinah, na oddelkih in individualno. Stanovalce smo s svojci povezali tudi na daljavo, preko video klicev in pisem, uredili varen kotiček za obiske. V okviru projekta Pišimo svojcem, so stanovalci napisali voščilo ob veliki noči in božiču svojim svojcem, prijateljem ... Zaposleni centra so s svojimi inovativnimi pristopi, pris-
»Težko bi naštela vse, ki so v teh letih darovali svoj čas in stanovalcem polepšali trenutke bivanja pri nas.«
dimo, da občane občin Zgornje Savinjske doline čim prej sprejmemo v naš center. Menimo, da je za stanovalce pomembno, da so v bližini okolja, ki jim je bil oziroma je znan.
8
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
Intervju
je število sodelavcev. Takrat so nam na pomoč priskočili zaposleni drugih DEOS centrov, študentje, prostovoljci in zaposlena Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujem, tudi tistim, ki sem jih morebiti izpustila.
-	V teh težkih časih za stanovalce in tudi zaposlene se je pokazala dobrodelnost. Številni so se spomnili na vas, vas je to presenetilo?
Drži, res nas je presenetil odziv lokalne in širše okolice. Prav prijetno je bilo videti vse voščilnice, prijazne misli, želje. Tako smo spoznali, da nismo sami, da jim je mar, da nas čutijo.
-	Po izobrazbi ste pravnica. Ste se kdaj videli v pravu?
Drži, končala sem pravno fakulteto, ki je bila zame tudi podlaga za opravljanje strokovnega izpita iz socialnega varstva. Pravo je del našega vsakdanjika, zato menim, da je za moje delo zelo koristno. Za zdaj se tu počutim dobro kot doma, zato ne razmišljam o čem drugem. Delo je razgibano, pestro in v veselje mi je, da ga lahko opravljam, da imam zaupanje uprave družbe DEOS.
-	V Gornjem Gradu ste si ustvarili družino, prej ste živeli v Žalcu. Vam je všeč tukaj?
Sem Zalčanka, drži in vedno bom. Gornji Grad je lep, okolica je lepa in primerna za družinsko življenje. Všeč mi je mir, ki ga imam, ko pridem
topi približevanja stanovalcem, poskrbeli, da je bil vsak izmed njih deležen posebne pozornosti, pozornosti, ki si jo vsak izmed nas zasluži. Stanovalcem so prepevali, ko nam niso mogli prepevati drugi, jim povedali kakšno novico, dogodivščino.
-	Vse več je ljudi z demenco. Kakšna je skrb zanje in koliko stanovalcev imate na oddelku za dementne?
Center starejših Gornji Grad ima trenutno eno varovano enoto, na kateri je nameščenih 14 stanovalcev, pretežno z opredeljeno diagnozo de-menca. Izvajanje programa dela za navedeno skupino stanovalcev, ki potrebujejo specifično vodenje, varstvo in oskrbo, usmerja strokovni tim varovane enote.
Delo s stanovalci poteka v obliki individualne in skupinske obravnave in je usmerjeno na tri glavna področja človekovega delovanja: skrb za samega sebe (dnevne aktivnosti), produktivne aktivnosti in prostočasne aktivnosti. Cilji aktivnosti so ohranitev čim večje samostojnosti, kar lahko dosežemo s spodbujanjem, vodenjem s kratkimi in jasnimi navodili. Produktivne aktivnosti pomagajo posamezniku ohraniti že naučene in uporabljene sposobnosti, kar dosežemo z aktivnostmi za izboljšanje motorike, senzorike, percepcije. S prostočasnimi aktivnostmi pa, kot že naziv pove, zapolnimo njihov prosti čas. Pri oblikovanju aktivnosti za osebe z demenco vedno poskušamo biti inovativni in slediti najnovejšim smernicam. Tako smo tudi prišli do ideje za izgradnjo novega, modernega centra za osebe z demenco, Makov svet.
-	Gradnja prizidka Makov svet, v katerem bo prostor za dementne, bo za vaš center velika pridobitev.
Projekt izgradnje modernega centra za osebe z demenco - Makov svet je že v teku, in sicer na lokaciji DEOS Centra starejših Gornji Grad. Pri arhitekturni zasnovi prizidka, ki bo nudil 48 mest za osebe z demenco in sorodnimi stanji, smo imeli v mislih izključno potrebe starejše osebe z demenco. Prek pregleda obstoječih raziskav in lastnih izkušenj smo želeli ustvariti stimulativno okolje, in sicer na način, da zmanjšamo negativne dražljaje, ki povzročajo vznemirjenost, zmedenost in neželeno vedenje ter povečamo pozitivne dražljaje, ki vplivajo na večjo mobilnost, orientacijo v prostoru in dejavnosti v vsakdanjem življenju.
Gre za pritlični objekt, ki ga bodo sestavljale štiri gospodinjske enote s po dvanajst oseb z demenco, v kateri bodo možne namestitve v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Vsaka soba bo imela dostop do terapevtskega vrta za osebe z demenco, ki bo oblikovan po ključnih načelih za obravnavo oseb z demenco in bo smiselno povezoval vse enote. Osrednji prostor
centra bo vključeval družabni prostor s posebej prilagojenimi tematskimi kotički in senzorno sobo po snoezelen konceptu (koncept, ki temelji na sproščenem čutnem zaznavanju v prijetnem in udobnem okolju, op. av.).
»Nemalokrat se je že dogodilo, da so jim rekli, da gredo v toplice, bolnico, ampak starejši kmalu spoznajo, da to niso toplice. In takrat zanje ni prijetno, saj se počutijo izigrano.«
Posebno pozornost bomo posvetili tudi opremi ter notranjemu oblikovanju prostorov. Ključni element za ustvarjanje stimulativnega okolja pa bo stalno osebje, ki bo skrbelo za aktivnosti in udobje stanovalcev glede na njihove individualne potrebe. Tako arhitekturno kot tudi s programom dela bomo tako zagotovili, da bomo ustvarili zaokrožen bivalni prostor, a hkrati nudili možnost individualnega dela. Gradbena dela so se začela v začetku meseca julija 2020 in bodo trajala predvidoma eno leto.
-	Kakšne kadrovske okrepitve boste potrebovali ob odprtju Makovega sveta?
Ob odprtju Makovega sveta bo treba zagotoviti popolnoma enak kader, kot ga imamo že sedaj, samo število obstoječega kadra se bo povečalo. O točni številki je še prezgodaj odgovoriti, giblje pa se nekje okrog 30.
-	Letošnje leto je zaznamovala bolezen co-vid-19. S kakšnimi težavami ste se srečevali in se še v tem obdobju?
Mislim, da predvsem s takšnimi kot vsi, kako živeti kar se da normalno. To obdobje je obrnilo svet na glavo, ne samo naša življenja. Prej se sprijaznimo s tem, lažje bo, čeprav ni prijetno, ampak živeti moramo s tem. Bilo je težko, pa vendar smo skupaj s spremenjenimi pristopi dela iz situacije potegnili najboljše. To je povezanost zaposlenih, stanovalcev in lokalne skupnosti. Skupaj zmoremo veliko, kar smo tudi dokazali.
-	So bile uspešne pobude za spremembo normativov glede števila zaposlenih, saj so se po domovih pokazale težave zaradi omejenega števila zaposlenih? Ste se soočali s pomanjkanjem osebja in kdo vam je nudil pomoč?
V Centru starejših Gornji Grad je zaposlenih več oseb, kot določajo normativi. V času pojava okužb tako med zaposlenimi kot med stanovalci je bilo zaradi organizacije treh con: bele, sive in rdeče, potrebno organizirati tudi tri ločene ekipe. Zaradi hkratnega osipa zaposlenih, ki se je pojavil v začetni fazi, zaradi okužb zaposlenih in karanten zaradi stika s pozitivnimi osebami ter razdelitve na cone, smo potrebovali več-
»Prilagajanje na novo okolje je lažje takrat, kadar se stanovalci sami odločijo, da pridejo v center. Največ težav imajo stanovalci, ki jih svojci ne vključijo v proces odločanja.«
domov, všeč mi je naš mali raj za Dreto. Počasi se navajam, čeprav se mi zdi, da se vetra ne bom nikoli navadila.
- Ste zelo športna družina, sinova in vi se ukvarjate z lokostrelstvom, vaš partner je profesor športne vzgoje. Je lokostrelstvo za vas sprostitev, ki vas razbremeni?
Vsi v družini smo se že srečali z lokostrelstvom. Prvi se je resno začel ukvarjati starejši sin Maks, nato jaz. Sledila sta še mlajši sin Bine in partner Tomi. Začela sem iz gole radovednosti, da poskusim, ali bo šlo. V mladosti sem že streljala z zračno puško, zato sem tudi poskusila s sestavljenim lokom, kjer sem lažje potegnila neke paralele. Sistem merjenja in proženja je podoben. Ne bom rekla enak, ker je to daleč od tega. Sprva je šlo samo za sprostitev in skupen interes s sinom, kasneje pa že malo več. Tu in tam grem tudi na kakšno tekmovanje, kajti malo tekmovalnosti nikoli ne škodi.
Pogovarjala se je Štefka Sem
9	Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
Gospodarstvo, Kultura
ZLATO LETO 2020 ZA SASA INKUBATOR
Lani 16 novih podjetij in 32 delovnih mest
SAŠA inkubator je v letu 2020 ustvaril 16 novih podjetij z 32 delovnimi mesti ter pripravili 62 dogodkov z 2000 udeleženci. Jeseni so praznovali 5. obletnico delovanja Poslovne cone Standard in prejeli zlato priznanje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za inovativno konferenco Future 4.0.
KLJUB EPIDEMIJI PREPOZNALI ŠTEVILNE PRILOŽNOSTI
To v zaradi številnih omejevalnih ukrepov drugačnem, a kljub temu uspešnem letu še ni vse. Zlati priznanji sta osvojili tudi dve podjetji iz inkubatorja - Autotech in Evegreen, poleg tega so postali partnerji v treh ključnih projektih: podjetniške ideje mladih, povezovanje star-tupov in korporacij ter grajenje mreže angelskih investitorjev (šola za vlagatelje). Kljub epidemiji, ki se je dotaknila vseh sfer družbe, so pri svojem delovanju prepoznali številne izzive in priložnosti.
NEKATERE PANOGE DOSEGLE RAZCVET
Podjetja v sklopu SAŠA inkubatorja so v večini poslovala nemoteno, nekatera med njimi pa so v kriznem času celo rasla in dodatno zaposlovala. Predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z avtomatizacijo, digitalizacijo, sistemskimi rešitvami in spletno trgovino, so v teh časih dosegla razcvet. V lanskem letu so za podjetja pripravili tudi nasvete in navodila za produktivno delo od doma.
PODJETNIŠKI TRAMPOLIN PRVIČ PREKO SPLETA
V programu Podjetniški trampolin, ki so ga prvič izvedli prek spleta, so k sodelovanju pritegnili 26 ekip iz Velenja in Zgornje Savinjske doli-
Podjetniški trampolin 2020 so prvič izvedli preko spleta, zmagovalna ekipa Lačen kot pes pa osvaja trg z zdravimi pasjimi testeninami. (Foto: SAŠA inkubator)
ne. Izmed najboljših šest podjetniških ekip, ki so se predstavile investitorjem, so izbrali zmagovalno ekipo Lačen kot pes, ki slovenski trg osvaja s produktom zdravih pasjih testenin. Prav tako so gostili uspešne podjetnike v sklopu Štar-tup večerov ter izvedli Hechathon Les je zakon. ŠOLA ZA VLAGATELJE V DRUŽBI POSLOVNIH ANGELOV
V letu 2020 so pričeli z novim programom Šola za vlagatelje, ki ga podpira in financira Slovenski podjetniški sklad, izvajajo pa ga v družbi Poslovnih angelov Slovenije, KIKŠtarteja in Katapulta, s ciljem povečati mrežo poslovnih an-
gelov, vlagateljev, ki lahko že z majhnimi vložki, svojim znanjem in poznanstvi pomagajo zagonskim podjetjem v zgodnji fazi razvoja.
LETO ZAKLJUČILI Z MEDNARODNO KONFERENCO FUTURE 4.0 Leto so zaključili z uspešno mednarodno konferenco Future 4.0, ki so jo za 573 udeležencev v celoti izvedli preko spleta. Povezali so šest slovenskih korporacij in 111 zagonskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne, Črne gore, Albanije, Makedonije, Izraela, Bolgarije, Turčije, Grčije, Avstrije in Gvatemale.
Barbara Rozoničnik
DIAFANIJE - KNJIGA JOŽEFA MUHOVICA IN VIDA SNOJA
Pogovori dveh strokovnjakov o likovni in literarni umetnosti
V lanskem letu je izšla knjiga z naslovom Diafanije, ki je avtorsko delo Zgornjesavinjčana prof. dr. Jožefa Muhoviča, profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, in Vida Snoja, profesorja na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kot so zapisali v reviji Bukla, knjiga s podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti »prinaša šest pogovorov bodisi o literarnih delih, ki imajo svoje izhodišče v likovnih, bodisi o likovnih delih, ki svoj nastanek, nasprotno, dolgujejo literarnim delom.«
Knjiga je informativna in teme dobro argumentirane
PREDSTAVLJENA V ODDAJI S KNJIŽNEGA TRGA
Jožef Muhovič, slikar, grafik, teoretik in profesor, ki po rodu prihaja iz naše doline, je poleg številnih strokovnih prispevkov izdal več knjig. Med zadnjimi sta monumen-talni Leksikon likovne teorije in knjiga Vidno in nevidno o formalni likovni analizi. Lani pa so izšle Diafanije, avtorstvo si deli z Vidom Snojem, pesnikom, publicistom in doktorjem literarnih ved. Pred kratkim sta bila avtorja in njuno delo predstavljena v oddaji S knjižnega trga, ki jo pripravljajo na RTV Slovenija.
BOGATA, INFORMATIVNA KNJIGA
Kot je v svoji recenziji za oddajo zapisal Marko Trobevšek, učitelj slovenščine, publicist in prevajalec, »so Diafanije Jožefa Muhoviča in Vida Snoja bogata knjiga -informativna, pa tudi premišljena in dobro argumentirana ob obravnavanju zahtevnih tem, kot je denimo Cezannovo slikarstvo samo po sebi.
Dialogi niso brez literarnih kvalitet, kar je najbolj opazno v skladnem in tekoče napisanem zadnjem poglavju, o Brueglu.«
TG
10
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021
Gospodarstvo, Šolstvo
START-UP PROJEKT BIRD BUDDY
Žiga Vrtačič s partnerjem zbral štiri milijone evrov
Silicon gardens, skupnost start-up projektov, je pripravila pogovor v spletnem okolju z ustanoviteljema najuspešnejšega slovenskega Kickstarter projekta, Žigo Vrtačičem in Francijem Zidarjem. Gre za pametno ptičjo krmilnico z nazivom bird buddy, za katero sta podjetnika na platformi Kickstarter uspela zbrati več kot štiri milijone evrov. Z zbranimi sredstvi sta podrla slovenski rekord, ki ga je pred tem imelo električno kolo flykly z več kot 570 tisoč evri. ZAKULISJE NAJBOLJ VROČEGA SLOVENSKEGA START-UP PROJEKTA Vrtačič in Zidar sta skozi pogovor z modera-torjem Krešom Gotovacom razkrila ozadje dogajanja med zagonom trenutno najbolj vročega podjetniškega projekta pri nas. Povedala sta, da se poznata že deset let. Žiga, ki je doma iz Varpolj, je pred tem delal pri Simobilu, Out-
fit 7 in pri projektu Danes je nov dan, Franci pa na IT področju.
KLJUČNI MOMENT PRIDRUŽITEV KYLA BUZZARDA
2e pred objavo na Kickstarterju sta za bird buddy naredila raziskavo prek kampanje na fa-cebooku in email liste, na kateri sta imela okrog 50.000 kontaktov. Po objavi se jima je pridružil Američan Kyle Buzzard, kar je bil ključni moment v razvoju in napredku projekta. Buzzard je pred tem sodeloval pri razvoju več aplikacij za Google in Logitech.
POMOČ SILICON GARDENS SKLADA Naslednji korak v pravo smer je bila odločitev Silicon gardens sklada, da jima pomaga pri financiranju projekta. Silicon gardens so ustanovili podjetniki, ki so že zgradili uspešne podjetniške (start-up) zgodbe in želijo pomaga-
Proizvodnja hranilnice in opazovalnice ptic bird buddy naj bi se začela sredi letošnjega leta.
(Foto: Kickstarter)
Žiga Vrtačič iz Varpolj je s Francijem Zidarjem za pametno ptičjo hišico na platformi Kickstarter zbral več kot štiri milijone evrov. (Foto: Digicomnet)
ti start-up projektom v razvoju. Njihovo poslanstvo je pomagati slovenskemu start-up »ekosistemu« in podpreti novo generacijo podjetnikov. Sklad pomaga finančno in s poslovnimi stiki ter nasveti. ŠIRITEV EKIPE IN OBJAVA NA PLATFORMI
INDIEGOGO Čeprav sta si Vrtačič in Zidar na začetku za cilj zadala zbrati 50 tisoč evrov, sta ves čas verjela, da bo bird buddy na Kickstarterju dosegel milijonsko podporo. Kampanje na Kickstarterju je zdaj konec, sledi širitev na platformo Indie-gogo in zaposlovanje oziroma povečanje ekipe, kar je nujno potrebno glede na predvideno rast projekta.
Nastasja Kotnik
GIMNAZIJCI GCC DRŽAVNI PRVAKI
Med nagrajenimi mladimi fiziki tudi Matija Marolt
V prvi polovici januarja je na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani potekal SiYPT - slovenski turnir mladih fizikov, tokrat v spletni obliki. Na njem je sodelovala tudi ekipa nadarjenih dijakov Gimnazije Celje - Center (GCC), ki so jo sestavljali tretješolki Ava Boštjančič in Špela Set ter četrtošolec Matija Marolt iz Mozirja. Ekipa je osvojila naziv državnih prvakov in bo Slovenijo marca zastopala na mednarodnem fizikalnem tekmovanju AYPT v Avstriji.
Na spletni strani SiYPT je zapisano, da mednarodno fizikalno tekmovanje najbolje opisujejo pojmi
Ker je tekmovanje potekalo v spletni obliki, so se tekmovalci (Matija Marolt je zgoraj desno) predstavili z zmontirano fotografijo.
(Foto: GCC)
raziskovanje, poročanje, znanstvena debata. Tekmovanje je zasnovano na osnovi debatnega dvoboja, na katerem se skupine dijakov pomerijo v razumevanju fizikalnih konceptov in problemov, ki so jih obravnavali med letom.
Podobno velja za slovensko različico tekmovanja, kjer so se mladi GCC-jevci izmed vseh ekip najbolje izkazali in si prislužili 1. mesto in zlato plaketo. Na zahtevno tekmovanje so se pripravljali z mentorjem Borutom Namestnikom in nekdanjim dijakom GCC, študentom fizike Mitjem Suvajacem.
TG
11	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Ljudje in dogodki
V SPOMIN
Marija Lebar
1950 - 2021
Poklicala me je po telefonu in povedala, da se je pred nedavnim upokojila in da se želi v tretjem življenjskem obdobju ukvarjati s pisanjem, kar je sicer v manjšem obsegu počela že dotlej. Iz njene skromne, skorajda sramežljive predstavitve seveda ni bilo mogoče razbrati njenega potenciala, le-ta se je pokazal kasneje, ko je premagala lastne predsodke, da je dorasla predvsem poročanju o delovanju društev.
Ob smrti Edija Mavriča - Savinjčana leta 2008, ko je v naši dopisniški ekipi zazijala globo-
ka vrzel, je zmogla dovolj poguma, da je stopila v njegove čevlje. Ne z ambicijo, da bi ga nadomestila, saj je bila na trenutke njegovo popolno nasprotje, ampak z namenom, da bralcem Savinjskih novic zagotavlja objektivne informacije o delovanju občin in organizacij.
Pri svojem delu je bila temeljita, pred oddajo članka v uredništvo je želela imeti vpogled v vse plati zgodbe, kar je pogosto vplivalo na dinamiko njenega pisanja. Njena zavezanost pravičnosti in korektnosti jo je znala upočasnjevati in vedno znova je bila osebno razočarana, včasih pa tudi prizadeta, ko je naletela na zgodbe, v katerih so nastopali ljudje z negativnim karakterjem, ljudje, ki so drugim delali slabo.
Kadar sva našla čas za pogovor, sem imel občutek, da se poznava že celo življenje. Dobrona-mernost sogovornika je prepoznavna, začutiš jo, in Mariji je ni nikoli zmanjkalo. Svoje honorarno delo je dojemala in opravljala kot poslanstvo, kot nekaj, kar je njen doprinos temu svetu, tej družbi, da bi delovala bolje, da bi bilo več ljudi zadovoljnih in manj nejevoljnih, da bi bilo manj konfliktov in več razumevanja, da bi bolje sodelovali, da bi eden drugega podpirali, si privoščili uspeh ...
Poleg novinarskega dela so ji bili blizu čebelarstvo, gasilstvo, zeliščarstvo in literarno ustvarjanje. Če bi vprašali posameznike, ki so bili njeni sopotniki na področjih, kjer se je angažirala, bi brez dvoma slišali veliko lepih besed o predanosti, požrtvovalnosti, kreativnosti in ...
skromnosti. Marija ni znala ceniti svojega dela, pohvale pa kot da so jo spravljale v neprijeten položaj. Ni marala izpostavljenosti. Čeprav krepke telesne postave je želela biti čim manj vidna, čim manj opazna, češ, naj moje delo govori namesto mene.
Ko so ji v zadnjem času postopoma jenja-le moči in je zdravje začelo resno šepati, Marija ni spremenila svojega načina delovanja. Vse obveznosti je do zadnje opravila, da nihče ni bil prikrajšan, nato pa se je umaknila, kot je bilo to zanjo značilno - brez pompoznih najav, brez velikih besed, kot da se s tem ne bo spremenilo nič.
Ko sva nazadnje govorila, sem bil razočaran sam nad sabo, ker nisem našel pravih pridevnikov, s katerimi bi opisal svojo hvaležnost za vse, kar je v času soustvarjanja Savinjskih novic dobrega prispevala našemu časopisu, naši ekipi in našemu bralstvu. Mar ni žalostno, če ne zmoreš človeku reči več kot »hvala«? Le nekaj trenutkov za tem, ko sva prekinila, sem ji poslal sporočilo: »Marija, drži se. Rad te imam.«
Ni se zmogla držati, bilo je prepozno. Odšla je. A to dejstvo ne spremeni mojega čustva; imel sem jo rad kot osebo in kot sodelavko in v takšnem spominu jo bom vedno ohranjal. Verjamem, da tudi vsi tisti, s katerimi je na tak ali drugačen način sodelovala, in teh ni bilo malo. Vsem nam je polepšala življenje in če je le delček tega v sodelovanju z nami doživela tudi sama, potem je bilo vredno. In to največ šteje.
Franci Kotnik
RAZSTRUPI SE: 21-DNEVNI POST
Biserka Povše Tašic izdala svojo drugo knjigo
Nekdanja Mozirjanka Biserka Povše Tašic, ki je pred leti vodila Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, je konec decembra izdala svojo drugo knjigo. Izšla je pod naslovom Razstrupi se: 21-dnevni post s podnaslovom Prisluhni si. Nekdanja novinarka, dopisnica in urednica, ki je sedaj že šest let spet v podjetniških vodah, se v knjigi med drugim loteva sporočila, da brez razstrupitve glave ni mogoče razstrupiti prebave.
KNJIGA TUDI SVOJEVRSTNA PRIČEVALKA ČASA
Eksperimenta očiščenja telesa in duha, tudi s predstavitvijo tehnik komunikacijskega obvladovanja stresa, se je 54-letna podjetnica lotila prvič. To je bil zanjo osebni izziv, s katerim je v treh tednih izgubila osem kilogramov. Knjiga o njenem postu je nastajala ravno v času po koncu prvega in ob začetku drugega vala epidemije in kot je povedala njena avtorica, je zato »tudi svojevrstna pričevalka časa o odzivanju na zunanje okoliščine, na katere kot posamezniki in podjetniki v veliki meri nimamo vpliva«.
; vj;. m*-, '		
		^mm- < r
EL - JjPj ¿jFijfi		t m L " Mi
Hnnfr	s	«m
■ y jr i_|n 1 Ui	Nm	
		
		
Biserka Povše Tašic se v knjigi med drugim loteva sporočila, da brez razstrupitve glave ni mogoče razstrupiti prebave.
BREZ GLAVE NI MOGOČE RAZSTRUPITI PREBAVE
V prvem delu knjige avtorica opisuje svojo izkušnjo prvega 21-dnevnega posta pri 54-ih letih. Bralcem predstavi različne poglede strokovnjakov o dietah in načelu, da je »hrana naše zdravilo«. V knjigi se loti tudi sporočila, da brez razstrupitve glave ni mogoče razstrupiti prebave.
Kot je zapisala Povše Tašiceva, je cilj posta iz njenega zornega kota, »da obudimo nekatere zdrave navade, ki smo jih z leti opustili, pridobimo nove informacije, ki nam bodo pomagale pri iskanju najboljše poti zase, in spoznamo, da čudežnih diet ni.«
Zapis zgodbe po njenih besedah ni priročnik, ki bi mu slepo in nekritično sledili, »prav nasprotno, moja spoznanja so vam lahko v pomoč, da odkrijete svojo optimalno pot za takšno zdravo, uravnoteženo prehranjevanje, ki vas ne bo obremenjevalo z viškom kilogramov na eni strani in slabim počutjem na drugi.«
Knjiga Razstrupi se: 21-dnevni post je zametek tudi njenega poslovnega podjema Razstrupi se /Detox Yourself s poudarkom na Prisluhni si.
TG
12
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021	12
Zgodovina in narodopisje
Ignac Orožen o cerkvi svete Magdalene v Gornjem Gradu
PETER WEISS
Na poti po Zadrečki dolini proti zahodu je na vrsti župnija Gornji Grad. Zgodovino in prvotno stavbo pokopališke cerkve svete Magdalene v Gornjem Gradu je v svoji nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad leta 1877 na straneh 31-33 predstavil Ignac Orožen. Pri njem torej ni opisana zdajšnja cerkev, ki je omenjena čisto na koncu tegale prispevka. - Prevod in nujne opombe ter fotografijo današnje stavbe je prispeval urednik te strani.
CERKEV SVETE MAGDALENE V GORNJEM GRADU
Ta prastara cerkev, pri kateri je po pripovedovanju stal ženski [benediktinski] samostan [kar je opisano v knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad (1876) na strani 109], je stala na spodnjem koncu župnijskega pokopališča v smeri od zahoda proti vzhodu in je bila dolga 12 sežnjev [= 23 metrov].
Prezbiterij je bil rebrasto obokan in v njem je bilo na vsaki strani glavnega oltarja po eno visoko gotsko okno. Ladjo je pokrival strop iz desk, proti zahodu pa je imela dograjeno leseno vežo. Poleg glavnega oltarja svete Magdalene, na katerem je bil nameščen grb škofa Tomaža Hrena, je imela cerkev na vsaki strani slavoloka po en oltar, in sicer na desni Žalostne Matere Božje iz leta 1662 in na levi svetega Antona Puščavnika.
Sredi ladje je ob severni steni stal oltar svete Ane, njemu nasproti pa prižnica, ki je bila izgotovljena v 17. stoletju. Omembe vredna je zaradi izredne kompozicije slika, ki je stala ob oltarju svete Ane na ozki leseni letvi, ta pa je služila oltarni steni kot konzola. Upodobitev je bila takale: sveti Janez Krstnik je v kadi kopal jagnje, in medtem ko je sveti Servacij naglo prinašal škaf vode in sveti Jakob Mlajši košaro rož, so drugi svetniki ob kadi veselo igrali: sveti Simon je
godel na gosli, sveti Janez Evangelist je igral na harfo, sveti Jakob Starejši na kitaro, sveti Tadej na piščalko, sveti Jožef Pravični pa je tolkel na boben. To je bila ilustracija k spodaj zapisanemu verzu [iz neke cerkvene himne]: »Lavacra puri gurgitis Coelestis Agnus attigit. [= Nebeško Jagnje se dotika kopeli čistega vodnega vrtinca.]« Cerkev je imela nad zahodnim portalom majhen lesen zvonik, v katerem sta visela dva zvonova. Večji je imel napis: »Ecce signum fugi-te partes adversae, vicit Leo de tribu Juda, radix David ex stirpe Jesse. Hassan Bassa caesus in fe-sto S.S. Achatii Soci. Mart. 16. 9b. Petrinja Capta in festo s. LaurentiiMart. 1594.« [V bitki pri Si-sku - tu je omenjena bližnja trdnjava Petrinja, ki so jo zgradili Turki - so slovensko-hrvaške sile habsburške monarhije na god svetih Ahacija in tovarišev 22. junija 1593 porazile turško vojsko pod vodstvom Hasana paše.] Manjši pa: »O Jes-su magister bone propitius esto populo tuo S.S.S. Lazare M. Magdalena et Martha orate pro nobis.
Današnja cerkev svete Magdalene na pokopališču v Gornjem Gradu z jugovzhoda
Ad laudem Jesu et Mariae Thomas IX. Epus. Lab. F. F. et Conesec. Elias Somrakh civis Lab. fudit me anno 1615.« [Na tem zvonu, ki ga je leta 1615 ulil Elija Somrak, ljubljanski meščan, se je ovekove-čil deveti ljubljanski škof Tomaž Hren.]
V cerkvi so bili na stenah obešeni trije na les naslikani nagrobniki, in sicer poleg oltarja svete Ane Marxa Siebenaicherja, Radgončana, iz leta 1643 in temu nasproti Urbana Krollija [= Krelja?] iz leta 1644, tretji pa je visel nad slavolokom.
Pod stopnico pred prezbiterijem v ladji je bil nagrobnik dekana in župnika Janeza Ludvika Umeka, ki je umrl leta 1752.
1757 5. decembra, je na Dunaju umrl ljubljanski škof grof Ernest Amadej Attems. V skladu z njegovo oporoko so ga 9. decembra prepeljali z Dunaja v Gornji Grad in ga tu pokopali v zgornjo grobnico cerkve Marije Magdalene. [Današnja župnijska cerkev svetih Mohorja in Fortunata, ki so jo na pobudo prav tega škofa gradili v letih 1752-1761, takrat še ni bila dokončana, medtem pa je Magdalenina cerkev služila kot župnijska.]
V	takem stanju je bila cerkev Marije Magdalene v zadnjem času svojega obstoja. Poročila [v latinščini] o njej iz prejšnjega časa vsebujeta vi-zitacijska zapisnika:
1631: »Kapelica svete Marije Magdalene zunaj škofijskega dvorca ima v prezbiteriju oltar svete Marije Magdalene, na ženski strani oltar blažene Device Marije in na moški strani oltar svetega Janeza Krstnika.«
1641: »Podružnična cerkev svete Marije Magdalene zunaj škofijskega dvorca, ob kateri je pokopališče za celotno gornjegrajsko župnijo, ima tri primerno okrašene oltarje. Streha cerkve je stara in na več mestih pušča, kar povzroča škodo. Celotna cerkev je lična, toda zaradi majhnih oken temačna, zato je odločeno, naj se povečajo.«
Ta stara cerkev, o kateri se je govorilo že v zgodovini opatije Gornji Grad za leto 1438, je bila leta 1869 povsem porušena.
V	letih 1867-1869 je bila na zgornjem koncu župnijskega pokopališča v gotskem slogu postavljena sedanja nova kapela svete Magdalene. Gradnjo, ki jo je financirala župnija, je vodil dekan Jožef Florjančič, ki je cerkev blagoslovil 17. oktobra 1869.
13	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Oglasi
Informativni dnevi na Šolskem centru Slovenj Gradec
Na Šolskem centru Slovenj Gradec se tudi v letošnjem letu intenzivno pripravljamo na informativne dneve, ki bodo:
■	12. februarja ob 9. in 15. uri za srednje šole ter ob 10. uri za višjo strokovno šolo in
■	v soboto, 13. februarja, ob 9. uri.
Izvedba informativnih dni bo na daljavo, torej
preko spletnih strani posamezne šole. Cilj je, da vsem zainteresiranim na nazoren in prijeten način predstavimo šole in programe, ki jih na našem centru izvajamo. Potek bo preko videokon-ferenc in lahko boste vprašali vse, kar vas zanima.
Povezave do spletnih strani:
www.sc-sg.si,
www.sssgm.sc-sg.si,
www.szs.sc-sg.si,
www.gim.sc-sg.si,
www.vss.sc-sg.si.
Vsi 3-letni programi imajo tudi nadaljevanje na naših šolah, tako da se v dveh dodatnih letih pridobi srednja strokovna izobrazba. Po štiriletnih programih je v okviru našega centra dana možnost nadaljevanja študija v višješolskih študijskih programih Višje strokovne šole.
Za vse naše dijake in študente se trudimo, prenesti čim več uporabnega znanja s ciljem, da jim damo dobro popotnico za uspešno poklicno in študijsko pot. Ponosni smo na vse uspehe naših dijakov in študentov. Za kakovost izobraževanja zagotavljamo sodobno opremo in metode. Pomemben del pa je tudi zagotovitev lastnih prostorov. Nova stavba lesarske delavnice in telovadnice je že dokončana, sedaj potekajo dela izgradnje stavbe šole, kjer bodo sodobno opremljene specializirane učilnice za progra-
me zdravstvene nege, gastronomije - kuhinje in učilnica strežbe turizma, lesarstva in nekaj splošnih učilnic ter laboratorij. Stavba bo povezana s stavbo telovadnice in lesarske delavnice ter stavbo na Koroški ulici 11. Predviden zaključek del je v letošnjem letu.
Vabimo vse, ki se želijo izobraževati v zanimivih programih, v ustvarjalnem, prijaznem okolju, kjer spodbujamo vsakega posameznika, da doseže največ, da se nam pridružite!
14
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
Gospodarstvo
MLADI PREVZEMNIKI KMETIJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Iztok Polanšek iz Bočne je kmetijo od staršev prevzel leta 2019. Delo na kmetiji ga zelo veseli, zaradi pomoči staršev pri raznih opravilih pa lahko hodi tudi v službo. Zaključil je študij zo-otehnike, počasi dokončuje magisterij. Diplomsko nalogo je opravil na temo gradnje hlevov. Trenutno je pogodbeno zaposlen na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje kot
Kmetovanje za Iztoka Polanška ni poklic, je način življenja
Iztok Polanšek je mladi prevzemnik kmetije iz Bočne. (Foto: ZZ)
terenski kmetijski svetovalec. V veliko pomoč na kmetiji mu je partnerka Neža, ki jo je spoznal na študiju zootehnike. Na kmetijo se je preselila z mesta, a kmečka opravila rada opravlja, še posebej so ji pri srcu živali. Pred dobrim mesecem sta dobila hčerko Metko.
UKVARJAJO SE Z GOVEDOREJO Na kmetiji pri Zgornjem Pevcu, kot se tam reče po domače, se ukvarjajo z govedorejo. V hlevu imajo 16 glav živine rjave pasme, v povprečju dnevno oddajo 180 litrov mleka. Povprečna mlečnost na kravo v standardni laktaciji je 7000 litrov.
Ker je kmetija v strnjenem naselju, krave krmijo v hlevu, saj nimajo direktnega dostopa do pašnikov. Preko celega leta jih krmijo s senom, poleti tudi s travo, silaže porabijo zelo malo. Jutranja opravila v hlevu opravi oče, popoldanska po službi opravi Iztok. Zaradi službe je velika verjetnost, da bo prešel na rejo krav dojilj.
je in boljše delo, torej ni nič čudnega, da ob takšni zaviralni politiki kmetije ugašajo. Sam je sredstva za mlade prevzemnike kmetij namenil za stroje.
NIZKE ODKUPNE CENE
Iztok meni, da ni nič novega, da se malim kmetijam slabo piše. Večina kmetov ob kmetovanju hodi v službo, kajti danes se kmetovanje finančno izide le še velikim kmetom. Po njegovih besedah nizke odkupne cene za pitano govedo ne dosegajo stroškov prireje, nizka je tudi odkupna cena mleka.
Oba s partnerko Nežo rada delata na kmetiji. (Foto: osebni arhiv)
ŽELJA PO NOVEM HLEVU
Iztok si želi novega, modernejšega hleva, kar je tudi bila njegova vizija ob prevzemu kmetije. Z velikim veseljem bi sredstva, ki jih dobijo mladi prevzemniki kmetij, namenil za nov hlev, a je zelo težko pridobiti dovoljenje za gradnjo. Na kmetijah je večino zemljišča kmetijskega, po možnosti še prve kategorije, stavbnih zemljišč pa ni dovolj. Gradnja hleva, kot opaža tudi v službi, je zato za marsikoga nedosegljiv cilj.
SREDSTVA ZA STROJE Opaža pa, da ni težko postaviti trgovskega centra na zemljiščih, primernih za obdelavo. Dokler bo kmetijska politika taka, da kmet na svojem zemljišču ne bo mogel zgraditi hleva, to ne prinaša napredka. Hlev je osnovno sredstvo na kmetiji. Hkrati je pogoj za laž-
Za Bočno je znana pridelava krompirja in tudi pri Polanškovih ni nič drugače.
(Foto: osebni arhiv)
Jeseni pride na vrsto tudi tolkec.
(Foto: osebni arhiv) Kmetijstvo kot dejavnost prinaša več okolj-skih problemov. Sam odpadno embalažo od bal odda na za to določeno mesto. Organska gnojila razvaža v oblačnem vremenu, saj je to zelo pomembno. Zaveda se, da je kmetijstvo odvisno od okolja, okolje pa je treba varovati in čuvati ter ga čim manj obremenjevati.
PODPORA LOKALNI PRIDELAVI Kmetovanje je za Iztoka in njegovo mlado družino način življenja. Pri delu moraš biti s srcem, če hočeš, da vse funkcionira, kot mora, je dejal. Zato tudi podpira lokalne kmete in pridelovalce, saj jim zaupa glede izvora in kvalitete njihovih pridelkov in izdelkov.
Štefka Sem
Pobudo za predstavitev mladih prevzemnikov kmetij je dal Zavod Stanislava iz Gornjega Grada. Akcijo z objavami podpirajo Savinjske novice, predstavljeni mladi kmetovalci pa dobijo darila Trgovin Jager.
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
15
Intervju
Zgodovinar dr. Andrej Studen: »Vrnitev pripovedništva v zgodovinopisje, ki mora biti kratkočasno, je moje temeljno vodilo.«
Zgodovinar, znanstveni svetnik dr. Andrej Studen, živi v Nazarjah že dlje časa. Zaposlen je na Inštitutu za novejšo zgodovino, dela pa tudi na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer predava zgodovino vsakdanjega življenja. Usmerja se v raziskovanje vsakdanjega življenja, modernizacije, meščanstva, marginalnih skupin kriminala in kaznovanja, morale in alkoholizma s poudarkom na meščanski dobi. Je prejemnik nagrade Zveze zgodovinskih društev Slovenije za raziskovalno delo v zgodovinopisju klio za monografijo Pijane zverine, ki govori o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva.
- Kako, da vas je življenjska pot zanesla v Nazarje, kjer živite že dve desetletji?
Življenjsko pot posameznikov opredeljujejo različni dejavniki, denimo šolanje, poklicna kariera, ustvarjanje družine in podobno. V Nazarjah sem se res ustalil pred več kot dvema desetletjema, čeprav je ta čudoviti biser Zgornje Savinjske doline dokaj oddaljen od mojega delovnega mesta na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer sem zaposlen že več kot tri desetletja.
DR. ANDREJ STUDEN, PREDAVATELJ ZGODOVINE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Zanima o ga nove paradigme, ki jih je s ovensko zgodovinopisje puščalo ob strani
Omenim naj še, da me na Zgornjo Savinjsko dolino vežejo posebna doživetja. Že v otroštvu so se v Mozirju odvijala rojstnodnevna praznovanja, stara hiša v trgu, pred katero je še danes kamnita klopca in kjer so nekoč ustavljali avtobusi, ki so prišli iz rodnega Celja, pa mi je že v otroštvu in mladosti šepetala zanimive zgodbe, čeprav takrat še nisem vedel niti trohice na primer o geologu Marku Vincencu Lipoldu, sociologu Jožetu Goričarju in še kom.
Torej, na otroštvo me vežejo čudoviti spomini predvsem na Mozirje, v gimnazijskih časih pa sem imel srečo, da sem nepozabne počitnice, polne avantur, preživel na Rečici ob Savinji. Skratka, te kraje ob Savinji, obdane s nepopisnimi naravnimi lepotami, sem spoznaval že zelo zgodaj in so mi hitro prirasli k srcu.
- Po rodu ste Celjan. Ste od majhnih nog vedeli, da bo raziskovanje zgodovine vaš poklic?
To, da sem Celjan, že od nekdaj ponosno poudarjam. V Celju sem končal osnovno šolo in gimnazijo. Na obeh šolah mi je bila zgodovina najljubši predmet, saj sta me poučevala človeka z
»Mačehovski odnos države do takih perečih tem je torej več kot zaskrbljujoč, raziskavo pa sem nekaj let opravljal brez posebne finančne podpore. Podobno je bilo tudi s temo o nasilju v družini v preteklosti ... «
neizmernim znanjem in pretanjenim občutkom za pripovedovanje, Suzana Tratnik in Milan Dob-nik, ki sta me s svojim izpiljenim pedagoškim talentom navdušila za študij zgodovine. Se danes se ju rad spominjam.
Seveda je pomembno, da pri postavljanju življenjskih stilov, načina življenja in strategij preživetja pod drobnogled upoštevamo socialno neenakost, senzibilni pa moramo biti tudi do aspektov t. i. zgodovine spolov, pa do nians raz-
»Neprestano me kljuva občutek, da nikoli ne bomo dosegli sprave. Menim torej, da nas preteklost še zdaleč ni ničesar naučila.«
nolike nacionalne ali pa verske pripadnosti, pri nas na Spodnjem Štajerskem, denimo, v luči ostrih mednacionalnih sporov in ekscesov med Slovenci in Nemci ipd.
- Vas je že pritegnila kakšna tema iz Zgornje Savinjske doline oziroma ali ste že raziskovali naše navade?
Priznati moram, da sem se več ukvarjal s temami, ki se dotikajo Ljubljane, Celja in okolice, zadnje čase pa predvsem Notranjske. No, kar se tiče Zgornje Savinjske doline, lahko izpostavim dve temi. Prva je grozovit trojni umor pri Lu-čah leta 1884. To mikroštudijo primera sem objavil v monografiji Rabljev zamah, v njej pa sem opozoril na lokalno posebnost, namreč kar nekaj zgornjesavinjskih in zadrečkih čebelarjev je proti koncu 19. stoletja pri ljudskih umetnikih naročilo poslikavo panjske končnice s to neobičajno temo iz vsakdanjega življenja. Zelo zbledel primerek omenjene panjske končnice hranijo danes v celjskem Pokrajinskem muzeju. Druga omembe vredna tema pa je konec ro-kovnjaštva na Slovenskem, do katerega je prišlo leta 1853 po ustanovitvi orožništva, s katerim so uspeli zatreti rokovnjaštvo v odmaknjenih solčavskih hribih.
- Ko govorimo o zgodovinarjih, običajno najprej pomislimo na velike, pomembne teme, letnice. Vaš odnos do preteklosti je nekoliko drugačen. Ukvarjate se predvsem z raziskovanje vsakdanjega življenja v preteklosti.
Moj odnos do preteklosti je bolj naklonjen zgodovini malega človeka, ki jo zanima vsakdanjik in način življenja naših prednikov, torej povsem običajne, trivialne in banalne reči preteklosti, na primer: kako so ljudje stanovali, kako so spali, se umivali in opravljali svoje potrebe, kaj so jedli in pili, kako so se oblačili, kako so delali, potovali in se zabavali.
- Raziskovali ste tudi zgodovino kriminala na Slovenskem. Ste mogoče našli kakšne zapise o sojenjih in kaznovanjih na pranger-ju na Rečici ob Savinji?
Na Slovenskem se je ohranilo kar nekaj sramotilnih stebrov ali prangerjev. Eden takih je tudi ta na Rečici ob Savinji, ki nam pove, da je imel kraj tržne pravice in pravico do nižjega sodstva. K njemu so namreč priklepali prestopnike ali prestopnice, ki so zagrešili/le manjše prestopke ali prekrške. To so bile v dobi brez televizije pravzaprav nekakšne gledališke predstave za ljudstvo.
16
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
Intervju
No, poleg prangerja se Zgornjesavinjčani lahko ponašajo še z impozantnimi gaugami ob cesti iz Radmirja proti Gornjemu Gradu, ki pa dejansko nikoli niso služile svojemu namenu, kot morišče, torej kaznovanju s smrtjo, saj so nastale v času cesarja Jožefa II., ki je bil kot razsvetljeni vladar naklonjen odpravi smrtne kazni. V arhivih sem sicer doslej našel in analiziral številne sodne spise, a posebnih kazenskih spisov za Rečico ob Savinji ni bilo med njimi. Če so sploh ohranjeni, se morda nahajajo v Zgodovinskem arhivu Celje.
-	Glede na izdane publikacije bi najbrž lahko rekli, da je 19. stoletje vaše stoletje. Zakaj so vas tako pritegnile razmere tistega časa?
Družbeni sloj meščanov po izobrazbi in premoženju je namreč 19. stoletju dal odločilen pečat, zaradi pospešene industrializacije in modernizacije življenja (na primer: železnica, avtomobil, elektrika, vodovod, kanalizacija, napredek medicine, znanstvena odkritja in podobno) pa ga nekateri imenujejo tudi stoletje napredka, higiensko stoletje in tako dalje. Zgodovinarja naravnost očarajo na primer strahovi navadnih ljudi ob prihodu železnice, ko se prvič soočijo z železnim slonom, kot so poimenovali lokomotivo. Zanimivo je tudi prvo srečanje ljudi z angleškim straniščem (WC) na vodno splakovanje, s tekočo vodo v hiši in še bi lahko našteval.
-	V preteklosti ste raziskovali številne marginalne skupine in prezrta zgodovinska vprašanja. Gre za zločine, alkohol, Cigane ... Zakaj se vam zdijo te teme tako pomembne?
Kot raziskovalec neprestano odpiram tudi nove teme, zanimajo me nove paradigme, ki jih je slovensko zgodovinopisje puščalo ob strani in se jih praktično ni dotikalo. Alkoholizem je gotovo temeljni fenomen, ki zaznamuje bit Slovencev. Pijemo ga namreč ob vsaki priložnosti, pitje je del naše folklore. Alkohol je bil največja droga 19. stoletja. Narodnemu zdravju je škodovalo in ga ogrožalo zlasti žganjepitje. Zato je raziskava moralne in patološke zgodovine alkoholizma in protialkoholnega boja na Slovenskem od 16. do 20. stoletja še kako aktualna in pomembna.
Od nekdaj so me privlačile tudi teme o zločincih in njihovem kaznovanju. Za zgodovinopisje povsem obrobni pa so do nedavnega bili tudi Romi, ki jih zavestno imenujem Cigane, saj se tudi v slovenskih in nemških virih, ki sem jih uporabljal, ne pojavljajo z drugačnim poimenovanjem. Zato sem raziskal odnos do Ciganov in njihovo podobo od začetka 14. stoletja, ko so se ti »nepoklicani, neprilagojeni in nevarni prišleki« prvič prikazali v Evropi in tudi na Slovenskem, do grozljivih časov 20. stoletja, ko so veliko Ciganov zavestno pokončali v nacističnih taboriščih. Nič kaj prijetni časi zanje pa niso bili na Slovenskem tudi med vihro druge svetovne vojne.
-	Glede Romov menite, da bi se morali Evropejci, tudi Slovenci, iz odnosa do prišlekov naučiti, kako ne smemo ravnati z novodobnimi prišleki - begunci, migranti, pre-bežniki?
V	monografiji o Ciganih lepo prikažem rasističen in vzvišen pogled Evropejcev na nezaželene in necivilizirane prišleke. Pred tem si seveda ne smemo zatiskati oči. Sovražno nastrojen odnos do prišlekov, ki ga širijo določeni elementi v naši družbi, je vsem poznan, temelji pa na podobnih gradnikih kot nekoč odnos do Judov in Romov. Kakšne so bile posledice takšnega odnosa, verjetno ni treba posebej naglašati. Poudarim pa lahko, da se ograjujem od takih pogledov in da jih normalna družba (in politika) ravno zato ne bi smeli tolerirati, prej bi jih morala v kali zatreti in preganjati. Zgodovina torej v tem primeru ni nikakršna učiteljica življenja, od nje se kljub grozljivim preteklim izkušnjam očitno nismo ničesar naučili.
-	Raziskovali ste tudi alkoholizem na Slovenskem, svoja dognanja pa objavili v knjigi Pijane zverine. Res ste govorili o alkoholu v preteklosti, kakšen pa je po vašem mnenju odnos do alkohola danes? Med drugim govorite o zastrupljanju slovenskega naroda, ki vodi v prepad.
V	knjigi sem odstrl tančico protialkoholnega boja na Slovenskem in pokazal, da vsa prizadevanja protialkoholnih borcev, pospre-mljena z nazornimi predstavitvami posledic pitja, niso prav nič zalegla. Ko sem leta nazaj to raziskovalno temo prijavljal na raziskovalno
»Podobe takratnega pomanjkanja, lakote in revščine so naravnost strašljive in pretresljive, še zlasti če pomislimo, koliko hrane se danes, v dobi izobilja, zavrže.«
agencijo Republike Slovenije, sem sicer prejel laskave ocene recenzentov, a projekta nisem dobil. Mačehovski odnos države do takih perečih tem je torej več kot zaskrbljujoč, raziskavo pa sem nekaj let opravljal brez posebne finančne podpore. Podobno je bilo tudi s temo o nasilju v družini v preteklosti, o perečem problemu, za katerega država očitno nima dovolj posluha.
-	Seveda je še več različnih tem, ki ste jim namenili pozornost, kot so življenje v Ljubljani, meščanstvo, odnos do dela skozi različna obdobja. Na kak način vas pritegne posamezno vprašanje in kako potem potekajo raziskave?
Mislim, da sem vam nekaj že nakazal v predhodnem odgovoru. Za opravljanje raziskav je potrebno tudi finančno kritje. Torej, zanima me
marsikaj, kot zgodovinarja, ki pripoveduje, pa zlasti teme, ki jih sestavlja mozaik zanimivih zgodb, ki jih je pisalo življenje v preteklosti.
2e nekaj let, predvsem zaradi obsežnega arhivskega gradiva, raziskujem lakoto na Notranjskem v 60. letih 19. stoletja. Podobe takratnega pomanjkanja, lakote in revščine so naravnost strašljive in pretresljive, še zlasti če pomislimo, koliko hrane se danes, v dobi izobilja, zavrže.
V	središču pozornosti zgodovinarjev je bilo v zadnjem času tudi leto 1918, ko smo iz dvojne monarhije Avstro-ogrske prešli v Jugoslavijo. Kako je ta prelom s starim in začetek novega potekal na Spodnjem Štajerskem, sem z zanimanjem raziskoval v arhivih v Celju, Mariboru in na Ptuju.
V	zvezi s prej omenjeno lakoto pa se posvečam tudi zgodovini podnebja in vremena in okoljski zgodovini, torej temi, ki je ob današnjih podnebnih in vremenskih anomalijah na globalni ravni še kako aktualna.
Raziskave torej potekajo v arhivih in s študijem relevantne literature. Pomembno orodje in pomagalo je seveda tudi računalniška obdelava zbranih podatkov, katerih vnos je seveda mnogokrat precej zamuden.
-	Najbrž so te teme zelo berljive in zanimive za ljudi. Kakšni so odzivi in kako je s prodajo zgodovinskih knjig?
Vrnitev pripovedništva v zgodovinopisje, ki mora biti kratkočasno, je moje temeljno vodilo. Mislim, da mora zgodovinar pisati za širšo publiko, za širok krog bralstva in ne samo za peščico zainteresiranih strokovnjakov.
Knjige, ki sem jih doslej napisal, se solidno prodajajo. Sicer pa se tudi v prodaji zgodovinskih knjig in njihovem izdajanju zrcali mačehovski odnos države do znanosti in kulture, a o tem ne bi več razpredal. Občutek imam, da imajo ljudje še vedno radi zgodbe, ki jih je pisalo življenje, in da jih še vedno zanima preteklost in da o njej radi berejo.
-	Česa bi se morali Slovenci naučiti iz preteklosti, pa se nismo?
Po pravici povedano, me ta doba razdvajanj in delitev na naše in vaše neprestano vznemirja in je hudo moteča. Neprestano me kljuva občutek, da nikoli ne bomo dosegli sprave. Menim torej, da nas preteklost še zdaleč ni ničesar naučila. Najbolj pa me moti, da z večkrat neargumen-tiranimi interpretacijami preteklosti obremenjujemo mlajše generacije, ki jih to praktično ne zanima in pravzaprav prej odvrača od zgodovine, kot pa da jih navdušuje za našo preteklost. Moteče vmešavanje politike pa me sploh pušča le še ravnodušnega, saj sem teh interpretacij pač naveličan tako kot še marsikdo.
Tekst in foto: Marija Šukalo
17	Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021

Kultura
REŽISER, ASISTENT REŽIJE, TONSKI MOJSTER IN PEVEC ROK HVALA
»
Uspeh je niz porazov, iz katerih smo se kaj naučili«
Trboveljčana Roka Hvalo je v našo dolino pripeljala ljubezen. Navdušila so ga mir, Savinja, gore in hribi ter, kot pravi, prijazni ljudje. Domovanje si je ustvaril v Šentjanžu. Ukvarja se z glasbo in snemanjem avdiovizualnih vsebin - od filmov, serij, reklam, oddaj do videospotov. Končuje magistrski študij televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. GLASBA MU JE BILA POLOŽENA V ZIBELKO »Verjetno sem pel, še predno sem znal hoditi, saj je bila v moji družini glasba prisotna povsod. Tako sem pri treh letih prvič nastopil na nacionalni televiziji v oddaji Pod klobukom, kjer sem nato redno nastopal. Skozi leta se je nabralo kar nekaj pomembnih dogodkov, za katere pa se moram zahvaliti vsem, ki so se z mano ukvarjali in me na tej poti spodbujali,« je povedal Hvala.
Veličino odra je okusil v Cankarjevem domu, se preizkusil v petju na tekmovanjih na Poljskem in Madžarskem. Zadnji večji televizijski nastop je imel v oddaji Je bella cesta, kjer je kot pisec besedil na znane skladbe prišel do finala. HOBIJI SO HKRATI NJEGOV NAČIN PREŽIVETJA Kot režiser, asistent režije ali tonski mojster je sodeloval v več slovenskih serijah, filmih, reklamah, oddajah in videospotih. Tako je režiral vi-deospote za Clemensa, Andreja Sifrerja, Andreja Ikico, sodeloval pri nastajanju videospota za Siddharto ...
Rok Hvala (desno) in Dejan Žujič pri pripravi videospota S tabo je Slovenija (foto: Alja Cestnik)
Z DOBRO EKIPO DO IZDELKA, NA KATEREGA SO VSI PONOSNI
»Na srečo sem imel zelo dobro ekipo, pa tudi Dejan je z veseljem pomagal pri organizaciji, tako da nam je uspel izdelek, na katerega smo vsi ponosni,« se je razgovoril o svojem delu Hvala, ki je v času šolanja režiral nekaj oddaj (Menjava žena, Zapleši v ljubezen ...) za nacionalno in tudi komercialne televizije. Kot del magistrske naloge je posnel dve večerni pogovorni zabavni od-
Na snemanju videospota »S tabo je Slovenija« za kolesarskega mojstra Primoža Rogliča. Rok Hvala in Mojca Bitenc sta druga z desne. (Foto: Alja Cestnik)
Zadnji projekt je bilo snemanje uradne navijaške himne za našega kolesarskega mojstra Primoža Rogliča. Skladbo »S tabo je Slovenija« poje zagorski glasbenik Dejan Žujič. V samem videospotu je nastopil tudi Primož, ki se je preizkusil v igranju bobnov in kitare. Delo je bilo zelo zahtevno, saj so imeli več kot trideset kolesarjev statistov in le dve uri za snemanje vseh kadrov s Primožem.
daji (ang. Late night show), s katerima želi najti televizijsko hišo, ki bi jo zanimal takšen format oddaje.
LATE NIGHT SHOW Z ROKOM Med pisanjem teoretičnega dela naloge se je pojavil tudi izbruh novega virusa. Da bi ohranil kondicijo ob zaustavitvi produkcije oddaj, serij, reklam in filmov, je pričel s snemanjem svoje oddaje Late night show z Rokom. Odda-
jo si je mogoče ogledati na YouTubu, izseke objavljajo tudi na FB strani Late night show z Rokom.
»Ker nisem mogel nikogar prositi za vodenje, sem tudi to prevzel sam. Tako sem bil režiser, producent, montažer, snemalec, voditelj in tonski mojster v eni osebi. Pri snemanju oddaje sta mi zelo pomagala tudi moja punca Mojca Bitenc z iskanjem gostov in raziskavo le-teh ter skladatelj filmske glasbe August Adrian Braatz, ki mi je v začetni fazi posodil luči, da sem lahko zadevo primerno osvetli,« je povedal mladi režiser in dodal, da se je skozi delo naučil marsikaj.
Spoznal je veliko zanimivih in zabavnih ljudi, s katerimi upa, da bodo v prihodnosti ustvarili skupne projekte. Za zadnjo oddajo je z Mojco ter bratoma Nejcem in Miho posnel posebno božično pesem Srečen božič, ki je zaokrožila njihove občutke ob letošnjem letu.
USTANOVIL KULTURNO DRUŠTVO BAZILIKA
V letih glasbenega ustvarjanja, nastopanja in sodelovanja pri filmih, reklamah ter raznih oddajah se je pripetilo že kar nekaj dogodkov, ki bi jih marsikdo označil kot poraz. Rok je dejal, da je uspeh niz porazov, iz katerih smo se kaj naučili in so nujni za človekov obstoj. Mladim sporoča, naj ne obupajo, temveč naj poskušajo biti čim bolj aktivni.
Da se tega mota drži tudi sam, je dokaz ustanovitev Kulturnega društva Bazilika s sedežem v Šentjanžu. Preko njega bo poskušal širši javnosti promovirati dolino, ljudi in lepoto narave, ki ga je navdušila. V društvu samem namreč vidi priložnost za ustvarjanje, povezovanje vseh generacij in vzdrževanje kulturne dediščine.
Marija Šukalo
18
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
Šport, Oglasi
ALPSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Nove stopničke za Jerneja Presečnika
Nemški Oberhof je preteklo soboto in nedeljo gostil tekme alpskega pokala v smučarskih skokih za mla dinke in mladince. Barve ljubenske-ga skakalnega kluba je predstavlja la ena mladinka in štirje mladinci.
Najboljši dosežek je na prvi tekmi dosegel Jernej Presečnik s tretjim mestom, na drugi tekmi je 10. Jan Bombek je bil 14. in 7., Go razd Završnik je bil 10., 2ak Mogel 30. in 14. 15-letna Nika Krašovic je zasedla 19. in 24. mesto.
Štefka Sem
Študiraj vVelenju d®
rgetike
FAKULTETA ZA ■ ENERGETIKO
krSko - uelenje
19	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Slovenke ekipno nepremagljive,
na drugem mestu
Ljubenska skakalnica pod Raj-hovko je gostila tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Organizator 10. ljubenske-ga smučarskega praznika, SSK Ljubno ob Savinji BTC, je gostil 76 tekmovalk iz 17 držav. Slovenke so pobrale zlato medaljo na ekipni
skakalk. V finalni seriji je junakinja Ljubnega Ema Klinec vodila s prvim skokom, a jo je v drugi seriji le za nekaj več kot točko prehitela Norvežanka Eirin Maria Kvandal. Tako je Klinčeva pristala na drugem mestu. Tretja je bila Avstrijka Marita Kramer.
Ema Klinec je v soboto skočila le pol metra manj od rekorda skakalnice (96,5 m), v nedeljo pa na drugo stopničko. (Foto: SZS)
Slovenske skakalke so se veselile skupne zmage pred RTV-jevo novinarko Saro Benkovič. (Foto: MS)
tekmi in srebrno na posamični. Dekleta so kljub izredno dobrim pogojem za tekmovanje in odličnim rezultatom zaradi pandemije ostale brez navijačev. SKOK EME KLINEC LE ZA POL METRA KRAJŠI OD REKORDA
SKAKALNICE Jubilejna tekma na Ljubnem ob Savinji je slovenski ekipi prinesla zgodovinsko zmago. To so priska-kale Ema Klinec, Spela Rogelj, Urška Bogataj in Nika Križnar. Na sobotni tekmi, na kateri se je pomerilo 13 držav, so s svojimi skoki ugnale tako Norvežanke na drugem in lanskoletne zmagovalke Avstrijke na tretjem mestu.
2e v prvi seriji so pred konkurenco vodile z 20 točkami prednosti. K temu je z najboljšim skokom dneva (96 m), ki je bil le pol metra krajši od rekorda skakalnice, pripomogla Ema Klinec. Tudi v finalni seriji so bile Slovenke v vodstvu, le da se je zaradi slabšega doskoka Križnarje-ve razlika zmanjšala. a je bilo to še vedno dovolj, da so se povzpele na najvišje stopničke. KLINČEVA LE ZA NEKAJ VEČ KOT TOČKO OSTALA BREZ ZMAGE V petkovih kvalifikacijah se je na nedeljsko tekmo uvrstilo 40
Dobre uvrstitve sta se veselili tudi Križnarjeva z 10. in Bogata-jeva z 11. mestom. Rogljeva je bila 24, debitantka Nika Vetrih 35., Jerneja Repinc Zupančič 36. in Katra Komar 38.
NAD PRIPRAVO SKAKALNICE BDELI ŠTEVILNI PROSTOVOLJCI
Skakalni praznik ne bi uspel brez prizadevnih prostovoljcev, ki so bdeli tako nad pripravo skakalnice kot zahtevnimi organizacijskimi aktivnostmi. Da bi zadostili
Z leve: druga Ema Klinec, zmagovalka Norvežanka Eirin Maria Kvandal in tretja Avstrijka Marita Kramer na nedeljski tekmi (foto: SZS)
vsem določilom NIJZ in priporoči- stirali. Navijači pa so se morali za-
lom vlade zaradi koronavirusa, so morali vikend prebiti v tako imenovanem mehurčku. Vsi so se tudi te-
dovoljiti z navijanjem pred televizijskimi ekrani.
Marija Šukalo
O
Jubilejna tekma na Ljubnem ob Savinji je slovenski ekipi prinesla zgodovinsko zmago. To so priskakale (z leve) Nika Križnar, Urška Bogataj, Špela Rogelj in Ema Klinec. (Foto: SZS)
20
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021
Šport
Ljubo Jasnič, član izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije:
»O tekmovanju in organizaciji samo vse najboljše. Dekleta in fantje so se kljub zelo zahtevnim tako vremenskim kot organizacijskim pogojem maksimalno potrudili. Vse tekmovalke so imele idealne pogoje za svoj nastop. Njihov trud pa so v soboto poplačale naše skakalke, ki so se povzpele na najvišje stopničke.«
Jože Mermal, predsednik uprave BTC:
»Pod novimi kovid pogoji so bile velike psihološke spremembe. Organizator se je moral dodobra pripraviti, da je lahko izpeljal tako velik dogodek brez gledalcev. Organizacija dogodka je bila mnogo težja kot v preteklosti. Zahtevala je veliko reda in odrekanja vseh tistih, ki so v mehurčkih. Ponosen sem na vse te ljudi, ki so se odločili, da bodo sodelovali in odšli za nekaj dni v karanteno. Vse skupaj pa je zaokrožila še zgodovinska zmaga slovenske ženske ekipe, kar je še večje zadoščenje za vse nas, ki sodelujemo pri tem velikem projektu.«
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno:
»Zahvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji letošnje tekme, ta je bila zagotovo najzahtevnejša do zdaj. A s svojo odgovornostjo, doslednostjo in delavnostjo smo tudi letos uspeli Ljubno prikazati v najboljši možni luči kot enega najboljših možnih organizatorjev tekem v svetovnem pokalu. Investicije v smučarski center se nadaljujejo. Letos smo posodobili sistem zasneževanja tudi z novima topovoma, tako da nam je bilo lažje pri pripravi same skakalnice, ki je dejansko v zelo dobri kondiciji.«
Rajko Pintar,
predsednik organizacijskega komiteja:
»Letošnji skakalni praznik na Ljubnem ob Savinji smo pripravljali v izjemno težavnih razmerah, ki so vezane na obvladovanje pandemije. V organizacijski ekipi smo s pomočjo strokovnjakov, epidemiologov, zdravnikov pripravili takšne protokole, da so bila izpolnjena vsa pravila in zahteve. Zal letos ni bilo gledalcev, torej dela, ki je ljubensko tekmo delalo popolnoma drugačno od ostalih v svetovnem pokalu.«
Zoran Zupančič, glavni trener ženske skakalne reprezentance:
»Kljub dobrim skokom so na ekipni tekmi dekleta naredile nekaj napak, vendar jih za nazaj nima smisla popravljati. Malo sreče smo imeli tudi s padcem Norvežanke. A zmaga je zmaga, in ta je za dekleta zgodovinska. Vesel sem, da je bila to ravno ekipna, saj mi ta osebno največ pomeni. Obenem smo tudi prvič prevzeli vodstvo kot nacija v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Dan bi bil lahko morda boljši le, če bi dosegli tudi rekord skakalnice. Tudi nedelja, kljub neprijaznemu vremenu, je bila za naša dekleta dobra.«
Alojz Murko,
predsednik SSK Ljubno ob Savinji BTC:
»Jubilejno tekmo smo na Ljubnem ob Savinji okronali še z ekipno zmago naše reprezentance. Tako je bilo delo vseh prostovoljcev in številnih domačinov poplačano. K dobri pripravi skakalnice so pripomogli tudi novi topovi, s katerimi smo naredili sneg in skakalnico uredili predčasno. Na njej so že teden pred tekmo trenirali. Tudi na sami tekmi so vse dni neumorno delali »štamfači«, ki so skrbeli, da so skakalke imele dobre pogoje, ob tem pa prikazale odlične skoke.«
Ema Klinec, smučarka skakalka:
»V soboto sem se osredotočila nase in na svojo nalogo in dva dobra skoka sta bila rezultat tega. Sicer smo v zmago verjele in prav ta vera in samozavest sta nas pripeljala do uspeha. V nedeljo pa so se pogoji za skakanje hitro spreminjali in nisem vedela niti, kako sem skakala. A s prvimi stopničkami na moji prvi tekmi v letošnji sezoni moram biti zadovoljna.«
Nika Križnar, smučarka skakalka:
»Z ekipnim rezultatom sem zadovoljna, ne morem pa biti zadovoljna s svojim skokom. Boljši je bil doskok. Nedeljski poskusen skok je bil res odličen. To je bil moj najbolj sproščen skok, ki sem ga naredila, a ni bilo dovolj. Malce tudi vreme ni bilo na moji strani. Sama vem, da sem naredila veliko napak in da imam še rezerve. A za nazaj ne morem spreminjati ničesar. Dogodek bi bil še lepši, če bi bila spodaj publika. Na Ljubnem so najglasnejši navijači, a vem, da nas tudi drugače vzpodbujajo.«
Urška Bogataj, smučarka skakalka:
»Sobotni skoki so bili kar v redu. Nisem ozavestila svojih občutkov, da bi vedela, kaj sem počela. Zdi se mi, da je bilo kar v redu. A v nedeljo skoki niso bili ravno najboljši, takšni, kakršnih sem v tem trenutku sposobna. Enostavno so vzponi in padci, in to ni nič takega.«
Špela Rogelj, smučarka skakalka:
»Ko se spomnim, da je že trinajst let od moje prve tekme v svetovnem pokalu, je to dolga doba. Zelo sem vesela, da smo v soboto zmagale. Za ta rezultat smo trdo delale. Na ekipni tekmi se nam je izšlo, lani nam je zmaga namreč spolzela iz rok. Letos pa smo oblekle rumeno majico vodilne ekipe.«
Pripravila in fotografirala: Marija Šukalo
21	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	Z AVTOM ZAPELJAL V OGRAJO
Lepa Njiva: Policisti so bili 18. januarja obveščeni o prometni nesreči, ki se je dan prej zgodila na cesti na relaciji Bele Vode-Lepa Njiva. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo mostu. Pri tem se je lažje telesno poškodoval.
•	DELAVEC PADEL Z GRADBENEGA ODRA
Mozirje: 19. januarja v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o delovni nesreči v Mozirju. Do delovne nesreče je prišlo na gradbišču trgovine v Mozirju. Pri tem se je huje telesno poškodoval delavec, ki je padel z gradbenega odra višine 1,80 metra. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje.
•	RAZLITJE VODE V STANOVANJSKI HIŠI
Varpolje: 20. januarja ob 10.51 je v Varpoljah prišlo do okvare na vodovodu v stanovanjski hiši. Gasilci PGD Rečica ob Savinji, Pobrež-je od Savinji in Okonina so zavarovali kraj, preprečili nadaljnje iztekanje in posesali razlito vodo.
•	S HELIKOPTERJEM PREPELJALI OBOLELO OSEBO
Mozirje: 20. januarja ob 14.46 je helikopter Slovenske vojske skupaj z ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči (NMP) poletel iz Maribora v Mozirje, kjer je od zgornjesavinjskih in velenjskih reševalcev NMP prevzel obolelo osebo in jo prepeljal v UKC Maribor. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali kraj pristanka helikopterja.
•	VETER RAZKRIL STREHO HIŠE
Delce: 21. januarja ob 8.57 je v Delcah močan veter razkril del strehe stanovanjske hiše. Gasilci PGD Bočna so z nadomestno kritino pokrili 15 kvadratnih metrov strehe.
Pogrebna služba - cvetličarna
MOHANA
Tel: 03 7000 640
J^ \	GSM: 041 536 ¿08
^ nJ	GSM: 041 672 115
ttWW(jftOll||HLSt E-mail: info(ajmarai>a.ji
Aleksander Steljluvmfc s . ?Jarjilje 11c, 3314 &rasrmw
+
OZRK
Zgornje Savinjske doline
Vabimo vas na Krvodajalsko akcijo
v sredo, 3. 2. 2021, ob 8. do 12, ure v restavracijo Gaj Mozirje.
Obvezna je predhodna prijava na ZTM ljubljnnn na tel. itevilke 051/389 270, 051 /671 147 ali 030/711 HI med 7, In 15. uro vsak delovni dan.
S sabo prinesite osebni dokument s fotografiji
22
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021
Zahvale, Oglasi
i
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na nežna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN
25. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
Marjana HOHNJEC
Hvala vsem, ki jo nosite v srcu in lepem spominu.
Vsi njeni
(F) UNIFOREST
051 647 716 PRODAJALNA@UNIFOREST.SI WWW.UNIFOREST.Si
Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ko jo duša zapusti.
ZAHVALA
Ob smrti mame, tašče in stare mame
Veronike BIZJAK
iz Dol-Suhe 1. 12. 1946 - 11. 1. 2021
smo dolžni izreči iskreno zahvalo vsem dobrim sosedom, sodelavcem BSH Nazarje, sorodnikom in prijateljem za vse prejete darove, izrečena sožalja, molitve, sveče ter darovane svete maše. Hvala tudi pogrebcem, Martinu, Marku in Darinki, župniku Davidu ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi covid oddelku Celje ter pogrebni službi Morana.
Vsi njeni domači
Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni smo, ker si bila.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage
Vide KOS
15. 1. 1939 - 14. 1. 2021
Iskrena hvala sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani.
Hvala za vse iskrene, tople besede tolažbe in sočutja. Hvala za sveče, cvetje in darovane svete maše.
Iskreno hvala za čuteč govor gospe Nataši, mili zven pesmi Kvarteta Oljka in lepo opravljen pogrebni obred patru Tomažu.
Hvala Katji za pomenske cvetlične aranžmaje in Vitalu za ministri-ranje.
Mami naša, lepi spomini Nate ostajajo večni.
Tvoji Nina, Vid, Tonček
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
23	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Za razvedrilo
Fonza pokliče Anza: "Kako si kaj?"
Arza; "Ne najbolje. Zaradi kofone sem obležal dva ledna, zaradi padca na smučanju pa bom, kakor vse kaže, Se dlje."
Fonza: "O. madonca! Kje pa si padal, da to pridom pobrat?!h
Juika pride v službo in prosi detDvodji: "Daj mi kako stoječe deta, celo nedelja sem posedata."
delovodja: "Ase nisi Sta smučat?" Julkaj \la, Saj!"
KoH: "Prvo, kar bom naredil, ko bo konec omejitev, si bom privoSčil eno veliko pico v sosednji občini.*1
Olga; "Pa saj si jo lahko sam spečeš." Kori: "Tako hudo pa že Se ni."
V novi tovarni televizorjev v Velenju so imeli sprva težave s komunikacijo, sedaj pa že govorijo s k Lip en jezik -kitajščino z rokami.
WT~* >J f
Ljubno v številkah; Slovenke so se v nedeljo na Ljubnem ob Savinji lepo odrezale v skokih. ŠpeFa Rogeij :z Jezera je skočila 76 metrov. Urška Bogalaj iz Briš je skočila še dlje, in sicer 83.5 melra, Nika Križnar iz Žirov 78,5 metra in Ema KHnec iz Poijan nad Škofjo Loko kar 94 metrov. Rekord pa je postavila Anča Hudočajntk z Ljubnega. ki Je za pet minut skočila k sosedi in se vrnila domov po treh urah.
Mat kurja! A ti sploh veš, kaj je štih prob&? Saj boi poden zvil, tako vlečeš vase!
Bepo: "Peki so res pravi čudodelni ki."
filmen: "Zakaj? Zakaj gledaš ta kruh lako začudeno in ga obračaš okoli in okoli?"
Bepo: "Le kako jim vedno uspe zamesiti testo lako, da je škorja zunaj in sredica znolraj kruha in ne obratno?"
Smrt igrna nad svojo nepriljubljenostjo: "Ljudem res nikgti ni nič prav. Večina bi jih rada umria neboleče in v spanju, in ko enkrat enemu pilotu to ustrežem, jih 300 za njim na ves glas protestira."
PRIŠEL BO ČAS, KO NE BO KORONE NA VAS' Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno, na smučarskih skokih v svetovnem pokalu za ženske: »Dragi moj Jože, danes bi se objemala in skakala do neba, če naju ne bi ločila tale ograja. Vražje Slovenke so Ljubno še enkrat več postavile na svetovni zemljevid smučarskih skokov.«
Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC in ljubitelj smučarskih skokov (desno): »Si bova morala dati kar kepico, saj v teh korona časih ne smeva iz najinih mehurčkov. Potrpi, saj bodo prišli časi, ko bomo tale uspeh naših skakalk in naše skakalnice še lahko dodobra zalili.«
AKREDITIRAN ZA LOVLJENJE RAVNOTEŽJA
Robi Krebs, prostovoljec na smučarskih skokih za ženske (desno): »Tale kanister z jabolčnim sokom je kar precej težak. Upam, da ga bodo naši fantje, ki neumorno bdijo nad ureditvijo proge in teptanjem snega, veseli, saj jim bo dal novega zagona in moči za delo.«
Radenko Tešanovic, direktor občinske uprave Ljubno: »Imaš srečo, saj imaš obe roki enako obteženi in lahko mirno gledaš pod noge. Jaz pa moram za ravnotežje držati roko na hrbtu, ker je moja darilna vrečka tako težka, da jo vleče k tlom.«
J
24
Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021
Križanka, Oglasi
EL ¿UD. DtfVIKAfl [JWJ
JURSKA
«HA
iTAMJ-ITAjSHE
PREKRILE M V=f
(Wims v.u.'iN-
■H-IIH SOClA-
sr^iiiL
r.h i.NKA OWÜUJO-Caihzal.
KDHCLNA
hjsiCA
IfftlOV
RUSU
KKJ5,
Sf GMEMT
2LEI5
Kitasta ui
EM KfcHi&m-L
LOSSl-a™ FliATiLj
STHUJA WI-4FHÜ
hi tflWät-SRAVAH.E
Fosrj-GAiSHO VULKA-iSKO □TDijE ¥ ATUkNTMU
5AIJ!iA WTJUK' SM ESA WYFPA
"iASA
VtLtMDJ' 5THICA lOARiA). _
UJVI
EHiki
DStWI UETUU
Z BELI".
Mil.I
fKOLjQfikA
RA£A
SVHJ5KA
IGRALKA
robat
¿LBYEK
KDOfluOa
4,£YE5TIND HALO
(KUX V IHWiiEIUll
OSNOVNA SOLA VELIKA
RLIO.\»SKA
EOGtF/1 V
UMDUSU MHULUGL*
U'.iMUUKA OaCMtA
TOLKALU
BOS 7EYI JF V
ST.eafki
snswn
C UN
SLKJWJLKA iPULOHAh
NITAST C-SASTTK UA CLOViiKI GLAfl
DEKLEJiA
FALKA
GEOntiS SANG
fcMJKO UllJflGUI
LHmOI-ft.
STAMME V -KHOAKgi
4WALJ PEUČGOU V CR VF
SöLSKl SESTAVEK
Obvestilo reševalcem
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 3. številke Savinjskih novic smo izžrebali naslednje nagrajence, ki jih nagrajujejo Trgovine Jager z darilni bonom v vrednosti 20 EUR:
-	Karlina Mermal, Podsmrečje 9, Gornji Grad
-	TiLen Kukec, Reška cesta 9, Prebold
-	Jožka Stropnik, Ljubija 58
Nagrajenci prejmejo nagrade po pošti-
T iAGER
. ' UJtLi^HL
S lovit nie k:
FURORE - viharno navdušenje a t odobravanj KAMENE ■ slprortalsKe zinenoške nimfe'
Reši lev prejšnje knianke (vodoravno]:
MIZ AN TROP ELEKTRODA, NINA. OBRT, TRI, SKATE, DOSTAVA, IT MART, MARONI BOBNAR VLAK, PAK. OBRAC, POETIKA. K RAKOVO, VI NA RNA, SALAMANCA. JiNAN, EBEN, ZVONC ARICA. RACA, AALTO, OKI T
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25	Savinjske novice št. 3, 22. januar 2021

Mali oglasi, Oglasi
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikce in telice, odstavljene od mleka, slovenskega porekla. Možna dostava; gsm 040/517-558. Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam bikca simentalca (2 meseca star) in domači jabolčnik; gsm 041/216-648.
Telico simentalko, staro 6 mesecev; gsm 031/801-430.
Prodam bikca, starega 10 dni, rj pasme; gsm 041/793-574. Prodam dve breji kravi, dojilji, ls pasme, breji 8 mesecev, 2. in 3. tele. Cena po dogovoru; gsm 031/296-012. Prodam dve telici, stari 14 mesecev, limuzin/sivka, cena po dogovoru; gsm 051/439-080.
Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832.
Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, nad 120 kg, cena ugodna, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061
ŽIVALI - KUPIM
DRUGO - PRODAM
Prodam traktorski sekalnik vej; gsm 031/801-430.
Prodam karabin cz 7x64 daljnogled tasko 6x40; gsm 041/797-235. Prodam rezane hrastove kole različnih dolžin, dimenzij 5x5 cm; gsm 041/324-409.
Prodam nerabljen jedilni servis porcelan (krožniki, skodelice, idr.) za 12 oseb (cca 110 kos); cena 90 eur; gsm 051/642-353.
Prodam dva nova zalogovnika 1500 l, s spiralo za sanitarno vodo; gsm 031/800-852.
Prodam nakladalno prikolico, možnost prodaje po delih; gsm 031/228217:
DRUGO - PODARIM
Podarim šivalni stroj bagat v omarici; gsm 051/631-190. Podarim kotno sedežno garnituro in dva fotelja; gsm 041/95-95-18.
VOZILO - KUPIM
Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim; gsm 041/259-810. OSEBNI STIK
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-nje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Z dobrim namenom iščem življenjsko sopotnico brez otrok. 32-52 let. Lahko nama je lepo; gsm 041/524564.
NEPREMICNINE
Kupim vikend, Zgornja Savinjska dolina; gsm 051/335-727
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
PRAVNO IN POSLOVNO SVETOVANJE, IZTERJAVA IN POMOČ PRI VSAKODNEVNIH BIROKRATSKIH OPRAVILIH
HOBYLUX S.p.
Naj vam pravno in poslovno svetovanje, i;terjava dolgov in vsakodnevna birokratska opravila ne predstavljalo stresa.
M JJ	Mi smo tu, za vas!
nas lahko po telefonu:
n
t
V
Po,
d
Äe
"m pišete na e-mail;
O hobylux@gmaU.com
26
Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021
Oglasi
27	Savinjske novice št. 4, 29. januar 2021

SEMESTRALNI VPIS
V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME
OD 15. 1. DALJE
Ca
.p
Do znanja tudi na daljavo!
UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
iQ<*- Poiščite ga ^
Vpišite se, plačajte POLOVIČNO ŠOLNINO
in nadoknadite zamujeno.
03 713 35 50 lu-zalec@upi.si www.upi.si