KISSINGER ZOPET NA KITAJSKO
V KRATKEM MU BO SLEDIL NIXON
Nixonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger, bo v kratkem odletel v Peking, kjer naj pripravi vse potrebno za Nixonov obisk na Kitajskem. Washingtonski opazovalci trdijo, da se bo Nixon mogel podati v Peking proti koncu letošnjega novembra.
Kissinger, ki je bil pred kratkim s svojim tajnim obiskom v Pekingu pripravil Nixonu potovanje na Kitajsko, se bo konec oktobra odpravil z desetčlansko delegacijo na Kitajsko ter bo naimanj štiri dni prebil v Pekingu. Na tiskovni konferenci, na kateri je Kissinger objavil svoje drugo potovanje na Kitajsko, ni hotel povedati datuma Nikonovega obiska v Pekingu, prav tako ne trajanja Nixonovega bivanja na Kitajskem. Kakor je znano, je Nixon izjavil, da bo šela maja prihodnjega leta odšel v Peking na obisk.
Kissinger je na tiskovni konferenci izjavil, da „bo šele v Pekingu določil datum“ Nixonovega obiska na Kitajsko ter bo to odločitev verjetno objavil svetu šele po svoji vrnitvi v Washington.
Nixon je že večkrat nakazal, da bi se s kitajskimi komunističnimi veljaki
rad sestal čim prej. Za celotno pripravo Nixonovega obiska na Kitajskem bodo potrebovali še neka! tednov, tako da bo mogel oditi tja najhitreje konec letošnjega novembra.
Na tiskovni konferenci je Kissinger tudi povedal, da v Washingtonu niso spraševali v Peking, kaj se tam dogaja in da tudi Kitajci niso prostovoljno povedali ničesar o razmerah v njihovi državi odn. vladi. Razvidno pa da je, da so se resno odločili izboljšati odnose z ZDA in da te odločitve ne nameravajo spremeniti.
V istočasnem poročilu so v Wa-shingtonu in v Pekingu minulo sredo uradno izjavili: „Vladi ljudske republike Kitajske in ZDA sta se dogovorili, da bo Kissinger prišel v Peking v drugi polovici oktobra na razgovore s kitajsko vlado za konkretno ureditev Nikonovega obiska na Kitajskem.“ Kissinger je na tiskovni konferenci še povedal, da so v Washingtonu in v Pekingu imeli to njegovo drugo potovanje na Kitajsko že v načrtu takoj po njegovem prvem potovanju v Peking.
Pekinška zunanja politika
PRIRAVLJAJO SE NA VOJNO
Pretekli teden je kitajski predsednik Čuenlaj presenetil svobodni svet z iz-nenadenim sprejemom 60 Amerikancev v Pekingu, v isti „Veliki-ljudski dvorani', v kateri je preteklo pomlad sprejel ameriške igralce namiznega tenisa.
V razgovoru z zgoraj. omenjeno skupino, v kateri sta bila med drugimi vodja tkim. .'činih panterjev Huey Newton in bivši uradnik ameriškega zunanjega ministrstva John Service, je Čuenlaj dejal:
1)	da se Kitajska strinja z Nixono-vim mnenjem, da le sedaj doba pogajanj, toda kitajski vodje tudi menijo, da je danes, če je treba, tudi doba oboroženega boja;
2)	da je Kitajska pripravljena reševati svoje obmeine spore z ZSSR, toda na podlagi teritorialnih dogovorov iz 19. stoletja;
3)	da Kitajska zelo odprto gleda na bodoči Nixonov obisk: „Prav bo, če bo obisk uspel, prav bo pa tudi, če ne bo uspel".
4)	da ni važno, kako daleč bodo šli razgovori, kajti Kitajska „ne bo nikdar prenehala biti čuječa in se ne bo nikdar prenehala pripravljati na vojno,"
NOVI USPEHI KIPARJA GORŠETA (Nad. s 1. str.)
Celotna višina križa dosega 4.40 m. Prav tako je delo kiparja Goršeta kra-: seri križev pot in pa kipa sv. Cirila in Metoda, ki bosta 'stala pri vhodu.'
Delo umetnika Goršeta je vzbudilo toliko zanimanja, da ga hodijo občudovat v njegovi delavnici razni umetniki in kulturniki kakor dr. Stele iz Ljubljane, Lado Smrekar iz Kostanjevice, arh. Zazula in drugi. Vsi imajo zanj in za njegovo delo najlepšo pohvalo.
Kipar Gorše pa, mimo hvale, z vsem ognjem nadaljuje svoje delo, kipov, križa in križevega pota, in Je ob priliki nu in za tamošnjo novo cerkev, ki bo tepo omenil, da mu „tako delo pomeni duhovne vaje".
2e tradicionalna proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave bo v soboto, 30. oktobra, v Slovenski hiši, kjer bo najprej sveta maša, nato pa v dvorani v enournem sporedu
slavospev slovenstvu in slovenski narodni noši
Po proslavi v dvorani slavnostna večerja.
Mednarodni teden
Zahodnonemški krščanski demokrati so pretekli teden izvolili za novega vodjo zahodnonemške krščanske demokracije 47-letnega dr. Rainerja Barze-la ter bo verjetno le-ta tudi strankin predsedniški kandidat na prihodnjih volitvah. Glavni tajnik stranke pa je postal Konrad Kraške.
Za novega predsednika nove arabske federacije med Egiptom, Libijo in Sirijo, je bil izvoljen egipčanski diktator Sadat. Na predsedniškem mestu se bodo predsedniki federalnih držav vrstili vsaki dve leti.
Sovjetski ministrski predsednik Kosygin Je bil minuli teden za štiri dni na obisku v Alžiru, ki je Moskvi najzvestejša afriška država.
Moskva se je maščevala Angliji za njeno razbitje sovjetske vohunske mreže v Londonu !s tem, da je izgnala več britanskih diplomatskih uradnikov iz Moskve.
Vsled Nixonovih novih ukrepov za kontrolo cen in plač v ZDA je predsednik ameriških APL-CIO George Meany, hud nasprotnik Nixonove gospodarske in finančne politike, izjavil, da Nixon vodi državo „z balkona, kakor je to delal v Argentini Perón." Meany je dejal: „Perón je dvigal plače z balkona. Proglašal je praznike z balkona, Mislil je, da je njegova metoda bolJša od pogajanj. Kakšna je torej razlika med j Peronom, ki je stal na balkonu in govoril, da bo dal milijonom delavcev povišico is tem, da bo denar vzel iz žepa delodajalcev, ne da bi se z njimi pogajal, in Nixon, ki jemlle stotine milijonov dolarjev iz žepa délavcem in jih daje delodajalceih?"
Iz življenja in dogajanja v Argentini
NEUSPELI UDAR INi NJEGOVE POSLEDICE
Zadnje tedne so opazovalci argentinskega političnega in institucionalnega življenja že večkrat opozorili na dejstvo, da v samih vojaških vrstah obstaja nezadovoljstvo glede nekaterih potez vladne politike. Vedeli so celo povedati imena in skupine, ki naj bi se pripravljale na udar proti sedanii vladi generala Lanusseja. Včasih delno utemeljeno, včasih pa kar iz trte zvito ugibanje je pa le imelo nekaj podlage. Zato javnosti ni toliko presenetil, kot razburil, poizkus državnega udara, ki se je izvršil med petkom in soboto, 8. in 9. t. m.
V petek, 8„ ob treh popoldne sta se oklopni edinici C-10 iz Azula in C-2 iz Olavarrie proglasili za uporni. Fo mnenju opazovalcev naj bi jima sledile še druge edinice zlasti na severu države. Povezani naj bi bili tudi z nekaterimi oddelki vojne mornarice, ki pa Jih je poveljstvo že pred dnevi odkrilo in odstavilo nezadovoljne poveljnike. Tako ali drugače, uporni edinici pod vodstvom polkovnikov Garcia, Baldricha in Díaz Loza ter nižjih oficirjev, sta ostali sami zapuščeni ob ponesrečenemu udaru.
Vlada je takoj ostro reagirala na uporniški poizkus. General Lanusse je kot predsednik države, vrhovni poveljnik vojske in poveljnik vseh treh rodov oboroženih sil takoj odločil, da se upor zatre. .Na čelu represivnih sil,' ki'so-se z več strani pomikale proti južnemu delu province Buenos Aires, kjer je sedež upornih edinic, je bil postavljen za poveljnika prvega korpusa vojske general Agular Pinedo. Uporniki so sicer podminirali most na enajsti cesti, a- je bil ta le delno poškodovan. Sicer
jim pa ni ostalo nobenega upanja, saj Je proti njim korakala sila 10.000 mož, v pripravljenosti pa je bilo tudi kordob-ska padalska brigada. Letalstvo sploh ni bilo uporabljeno v tej akciji. Niti 24 ur od začetka upora ni preteklo, ko se je zadnja edinica v 'soboto, 9. t. m., ob 11.30 predala vladnim silam.
Kratkotrajen upor pa je vseeno treba gledati tudi z drugega vidika. Dokazal je po eni strani, da je general Lanusse še vedno osrednja in najmočnejša figura, ki ima močno zaslombo v oboroženih silah. Je pa pokazal tudi, da niso vse edinice soglasne glede smeri vladne politike, Če je ta „polkovniški udar", kakor ga že imenujejo, zgrešil svoj cilj, kljub temu opazovalci menijo, da korenine upora ostajajo. V glavnem jih delilo v dve smeri: prva skuša preprečiti volitve zaradi možnosti, da bi na njih zmagali peronisti. Velik del vojske se ne more sprijazniti z idejo, da bi se Peron, ki so ga pred petnajstimi leti strmoglavili in izgnali, mogel vrniti z vsemi častmi. Ta struja se pojavlja zlasti v mornarici. Med možnimi uporniki v suhozemski vojski pa prevladuje tako-imenovana „peruanska" linija. Ta stremi za močno volaško vlado, ki bi po peruanskem vzorcu, z nacionalističnim poudarkom vodila državo do gospodarskega in socialnega razmaha. Uporniki so se . res ocenili kot „krščanske, ■ 'socialne in nacionalistične težnje" in seveda izrekli proti volitvam.
Prav zaradi tega pa jih je predsednik Lanusse označil kot protiljpdske in protidemokratične,, in proti njim nastopil z vso strogostjo. General Lanusse in njegova vlada so trdno namenjeni narod pripeljati do svobodnih volitev, čeprav to mnogim ne gre v račun.
Volitve v Avstriji
SOCIALISTI OSTANEJO NA VLADI
Minulo nedeljo so bile v Avstriji poslanske volitve ter so v- volilni kam-paniji nasprotniki socialistov storili vse, da bi jim preprečili večinsko zmago. Volitev, na katerih so izvolili 183 poslancev v dunajski parlament, se Je u-deležilo ok. 5 milijonov volilcev.
Sedanji 'socialistični kancler Bruno Kreisky je pozval volilce, naj mu podarijo absolutno večino, da bo mogel odslej naprej mimo vladati. Doslej, se pravi dobrih 20 mesecev, je vladal kot predsednik manjšinske vlade.
Vodja avstrijske Ljudske stranke Karl Schleinzer pa je na volilnih shodih pozival Avstrijce, naj volijo tako, da bo državi spet vladala konservativ-no-socialistična koalicija, ki je vodila državo od 1945 do 1966.
Tretja politična sila v Avstriji, desničarska stranka Svobode, ki jo vodi Friedrich Petar, je doslej imela samo šest poslancev v parlamentu, na nedeljskih volitvah pa je upala dobiti toliko glasov, da bo mogla biti odločilna sila za ravnotežje na Dunaju ter je pripravljena sodelovati v koalicijski vladi.
Ljudska stranka je bila v večini v koalicijski vladi, ki je Avstrijo vodila 21 let, nato pa so od 1966 do 1970 vodili državo sami. Leta 1970 so dobili večino socialisti pod vodstvom Kreisky-ia z 81 sedeži od 165, konservativci so dobili 78 poslancev, istranka Svobode pa šest.
Po zadnjih številkah vse kaže, da iso dobili socialisti 92 poslancev od 183, to je ravno malo več kot polovico, in so sklenili, da bodo ostali na vladi še naprej brez koalicije.
Z E N JI I
NJE
Anica Kraljeva
SVET
Predvsem resnica
Starejši naš prijatelj je v pogovoru o današnjem življenju povedal zanimive in poučne misli. Rekel je, da se danes veliko govori in piše o ljubezni do bližnjega, o dolžnosti pomagati potrebnim, nabirati denar in obleko za reveže. Pripravljeni so, posebno mladi, zapustiti vse in iti v tuje kraje pomagat zapuščenim. „To je zelo plemenit pojav," je rekel. „Posebno mi je všeč, ker se za take podvige navdušuje in sodeluje predvsem mladina." Pa je dodal: „Vendar sem opazil, da je veliko med njimi takih, ki bodo za oddaljene reveže storili velike žrtve, v vsakdanjem življenju pa so s svojimi bližnjimi, ali celo v družini povsem drugačni. Nevljudni so, zadirčni, predvsem pa nestrpni do različnih značajnih lastnosti svojega bližnjega."
„Seveda," se je oglasila moja prijateljica, „težje je vsakodnevno prenašanje nekoga, bodisi doma, na delu ali na cesti, kakor dati ali pomagati tujemu človeku, ki ga ne poznamo, in nas zato njegovo obnašanje in osebno mnenje ne more motiti in ‘iti na živce’.“
Strpnost je res ena najlepših, a tudi najtežjih lastnosti.
„Strpnost," piše Trstenjak, „je plemenita hči vživetja v drugega. Strpnost pomeni obzirnost do bližnjega, ki drugače misli ip čuti nego mi sami." Nekateri jo imajo že v naravi, drugi si jo moralo le s težavo priboriti. Vživeti se v mišljenje in ravnanje drugega, zahte-
va od nas veliko obzirnosti do bližnjega, veliko ljubezni in spoštovanje do sočloveka.
O taki nesebični in tihi ljubezni se danes bolj malo sliši. Saj že na splošno velja pravilo, da ne smeš hiti hinavec, to še' pravi obziren.
„Povedal sem mu vse v obraz, kar sam vem, in to kar drugi pravijo. Zabil sem ga, da ni črhnil besede." Ali je bilo to postopanje zato da zmaga resnica, ali zato, da se je napadalec oddahnil in čutil zmagovalca?
„Strpnost" pravi Trstenjak, „je velikodušen dvig lastne osebnosti na višjo raven, kjer niso odločilni samo lastni razlogi, ampak tudi razlogi drugega človeka, kakor mu jih narekuje njegovo duševno občutje."
Prilika za strpnost se nam dnevno nudi, bodisi doma, na delu, med prijatelji in znanci,. med katerimi dnevno trčimo ob nasprotna mnenja. Prav zaradi nasprotnih mnenj in nazorov celo med prijatelji in sodelavci nastanejo dostikrat nepopravljive razpoke.
'Nekateri ljudje imajo obzirnost in spoštovanje do sočloveka že prirojeno ali pa si jih s trudom pridobijo. To so ljudje, ki imajo posebno „srečno roko." pri reševanju sporov med prijatelji in sorodniki. Pri tem jih ne vodi le sočustvovanje, močn0 besedo ima pri njih pamet in razum, pridobljen iz življenjskih izkušenj.
Strpnost ima posebno važnost v družinskem življenju. Med možem in ženo, ki sta nasprotnega značaja, ali ki sta rastla v različnih razmerah, se pokažejo pogostokrat nesoglasja. V takih primerih je važno medsebojno spoštovanje m ljubezen, ki jima pomaga, da med seboj odkrito razpravljata in iščeta resnico. Potrpežljivost, obzirnost in predvsem odkritosrčnost je med zakonci v takih primerih edina prava pot do resnice.
Podobno bodo taki starši vzgojili tudi svoje otroke v pametnih medsebojnih odnosih, kar pa zahteva neskončnega potrpljenja.
Otroci so večkrat med seboj zelo različni. Med takimi se pojavljajo dnevni „prepiri", večkrat celo pretepi. Posebno med dečki. To ni vedno slabo. Dobro pa je, da v takih slučajih starši vendar pripomorejo, da se med otroci čistijo pojmi, posebno pa, da pride resnica do zmage. Ni lahko otroku priznati, da ima njegov „nasprotnik" prav, a zmaga resnice je važna zadeva v otrokovi duševni rasti. 'Spoštovanje do resnice in do onega, ki resnico zagovarja, terja neko ponižanje in to je med brati huda zadeva, če je v luči bratske ljubezni, je pa najboljša priprava na žrelo življenje.
Važno je le eno: da zmaguje resnica, ker samo to je zdravo in pravično. Rešiti spor ne zato, da se veselimo zmage nad nasprotnikom, ampak zato da zmaga resnica.
Posebno pri današnji vzgoji je to važno, ker v sedanjem kaosu človeškega življenja se moramo zares truditi, da iz te zmede pomagamo otroku do resnice, ki je največja dobrina.
Obisk Brežnjeva v Beogradu v praškem okviru
O obisku Brežnjeva v Beogradu je bilo manj odmeva v svetovnem časopisju, kakor je bilo pričakovati. Zgle-dalo je, da tudi novinarji niso povsem gotovi, kako bi „prijeli" zamotani problem Jugoslavije v sedanjem svetovnem položaju. Vsaka napoved razvoja dogodkov se lahko že jutri izkaže kot zmotna.
Nekaj zanimivih podatkov 0 tem obisku pa je poslal iz Beograda dopisnik buenosaireškega nemškega dnevnika „Argentinisches Tageblatt“, katere je list objavil v uvodniku z dne 6. oktobra.
Dopisnik Edwin Roth najprej primerja zadnji obisk Brežnjeva v Beogradu z njegovim obiskom ra čehoslo-vaškem avgusta 1968. Tedaj je videl, kako je Brežnjev poljubil Dubčeka. Devetnajst dni za. tem poljubom pa so Sovjeti in njihovi, sateliti zasedli Čehoslovaško in zapečatili Dubčekovo usodo. Tudi sedaj je Brežnjev poljubil Tita.
Dopisnik nato opisuje potek obiska Brežnjeva v velikem industrijskem podjetju pri Beogradu, kjer je bilo zbranih nad 2000 delavcev in nameščencev podjetja. Brežnjeva je pozdravil v imenu vseh 34-letni inženir Branko Nikolič, ki je med drugim dejal: „Med tem ko gradimo demokratični socializem, brani Jugoslavija dosledno svoje načelo neodvisnosti in ohranitve suverenosti ter integritete vseh dežel kakor tudi svoboden razvoj vseh dežel. To so temeljne zunanjepolitične smernice socialistične Jugoslavije."
Te besede je vstavil v svoj pozdravni govor mladi inženir po nalogu vladnih krogov, S posebnim poudarkom je bral besede „demokratični", „neodvisnost" in „suverenost" ter so bile deležne viharnega odobravanja navzočih dvatisoč delavcev in funkcionarjev. Med Nikoličevim govorom je bil Brežnjev izredno nervozen. Neprestano se je igral s kravato in izraz ustnic je bil vedno bolj srdit.
Zatem pe je Brežnjev povzročil med navzočimi delavci jezno mrmranje, ko je omenjal v svojem govoru jugoslovanske gospodarske težave in dodal, da
je zaradi teh težav v „resnih skrbeh". Dodal je tudi v svojem govoru, da so nekateri pogledi Jugoslavije za Sovjetsko zvezo nesprejemljivi.
Navzoči delavci in funkcionarji, pravi dalje dopisnik, so tudi z izrazi na obrazih kazali, da nimajo nič manjšega nerazpoloženja d0 Brežnjeva samega kakor do njegovih besed. Ko so inozemski reporterji filmali navzoče delavce, so nekateri namerno zdehali, ko je reporter namenil nanje filmsko kamero. Mnogi so se med govorom Brežnjeva med seboj pogovarjali, ali pa so zapuščali dvorano, ko je tolmač prevajal govor Brežnjeva v srbohrvaščino. Vse to je bilo po mnenju dopisnika posledica bojazni, da bi tudi Jugoslavija postala žrtev sovjetske invazije, kakor je bila to čehoslovaška.
Zato tudi Beograd ni bil okrašen s pozdravnimi napisi in zastavami z izjemo enega samega kraja. Tudi v tem pogledu je bil obisk Brežnjeva povsem svojevrsten.
Brežnjev in Tito tudi nista mogla prikriti osebne mržnje, ki vlada med njima.
Na banketu, ki ga je Tito priredil Brežnjevu, je ta izjavil, da ne obstoja „Brežnjeva doktrina" o omejeni suverenosti socialističnih držav in da nikdar ni obstojala. To je po njegovem le „izmišljotina sovražnikov socializma".
Ko dopisnik omenja zaključno skupno izjavo Brežnjeva in Tita, pravi, da je vsebovala to, kar zahteva Tito, t. j. zagotovilo, da so načela neodvisnosti Jugoslavije, ki jih je osvojil Hruščov leta 1955 v Beogradu in leta 1956 v Moskvi, kakor tudi Brežnjev v 1. 1965, še -vedno veljavna.
IDopisnik pravi, da je ta načela Brežnjev z invazijo v čehoslovaško poteptal, zato imajo v izjavi Tito-Brežnjev le tolikšno vrednost, v kolikor je Jugoslavija pripravljena sama braniti svojo neodvisnost. Zaključne besede skupne izjave o „medsebojni odkritosrčnosti" pa so iste, kot so bile v skupni izjavi Brežnjev-Dubček mesec dni pred sovjetsko invazijo v čehoslovaško.

AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 41
ESLOVENIA LIBRE
/ ■ 1
BUENOS AIRES
14. oktobra 1971


rjiiaanilimil
ZAUPAJMO SLOVENSKI MLADINI
Na petnajsti obletnici Našega doma v San Justu je imel predsednik NO g. Miloš Stare, slavnostni govor, iz katerega objavljamo sledeče glavne misli:
Bases soviéticas en Cuba
El representante del estado de Florida ante la Cámara de Representantes norteamericana y presidente de la subcomisión de Asuntos Interamericanos, Dante B. Fascell, manifestó recientemente poseer nueva información, según la cual la Union Soviética estaría aumentando notablemente su presencia en Cuba.
Según las fuentes citadas por Fascell, los efectivos soviéticos aumentaron en el término de un año de 20.000 a 30.000 hombres. También sigue la construcción de objetivos militares.
“Datos de Servicio de Inteligencia que se conocieron la semana pasada confirman que la Unión Soviética ha construido instalaciones en Cienfuegos”, dijo Fascell y agregó que “estas instalaciones podrían convertirse rápidamente en una base estratégica importante para submarinos nucleares soviéticos con la sola presencia de una unidad de servicio y los propios submarinos”,
El citado funcionario también expresó estar convencido que los rusos están convirtiendo a duba “en una base militar mayor, para dar apoyo logís-tico a sus unidades navales y aereas”,
Lá Unión Soviética, con el pleno consentimiento del régimen cubano, continúa con estas actividades, poniendo en peligro la ya inestable paz del mundo.
Sovjetske baze na Kubi
Poslanec države Florida v severnoameriški poslanski zbornici in predsednik podkomisije za medameriške odnose, Dante B. Fascell, je pred kratkim izjavil, da Je po novih poročilih razvidno, da Sovjetske zveza znatno ojačuje svojo vojaško prisotnost na Kubi.
Kot poročajo viri, ki jih Fascell navaja, je v teku enega leta sovjetska vojaška posadka na otoku narasla od 20.000 na 30.000 mož. Prav tako se še naprej gradijo vojaški obJekti.
„Podatki obveščevalne službe, ki so bili objavljeni pretekli teden, navajajo, da se nadaljujejo gradnje objektov v Cienfugos,“ Je dejal Fascell, in nadaljeval: „Ti objekti se lahko kaj hitro spremenijo v važno strateško bazo sovjetskih jedrnih podmornic, kakor hitro je tam inštalirana oskrbovalna edinica in pa podmornice same.“
Omenjeni funkcionar Je tudi izjavil, da je prepričan, da Rusi spreminjajo Kubo v „veliko vojaško bazo, da ustvarijo oskrbovalno zaslombo za svoje mornariške in zračne edinice.“
Sovjetska zveza pa, s popolno potrditvijo kubanskega režima, nadaljuje s temi deli in tako spravlja v nevarnost že itak ogrožen svetovni mir.
Zakon o narodni dediščini
IZSELJENCI NAJ OHRANJAJO IZROČILA
Še nekaj ob novem Zborniku
Zbornik Svobodne Slovenije je izšel. Je to zdaj že 21. zvezek periodične publikacije, ki Je 1. 1949 začela kot skromen Koledar, se 1. 1952 preimenovala v Koledar-Zbomik, od 1. 1964 pa samo v Zbornik Svobodne Slovenije. Ves ta čas pa je predstavljala najpomembnejšo vsakoletno knjigo slovenske politične emigracije po drugi svetovni vojni. Pomembnost letošnjega zvezka pa ni samo v njegovi vsebini, postavim v nadaljevanju dozdaJ najbolj temeljite študije o slovenskem koroškm problemu današnjih dni, potem o nastopih dr. Korošca v dunajskem parlamentu pred 50 leti, v dokumentih iz zapuščine dr. Kreka, v razpravah, v gorniški prilogi ali reprodukcijah likovnih ustvarjalcev ter drugih člankih, o katerih smo že poročali, temveč predvsem V stvarnem, kazalu za vseh ¿1 zvezkov doslej od 1948—1969, ki mu je dodano (33 strani). Kkšen bravec bo morda šel preko teh imen in podatkov, toda kdor globlje pogleda v to „kazalo“, bo našel v njem pomembnost, vredno tudi posebnega opozorila v uvodniku.
Tu je podan, bi rekel „statistično“, obračun o „hiševanju“ dveh desetletij. O marsičem, o čemer se misli, da ni bilo še nikjer povedano, je bilo že napisano in objavljeno; in marsikdo, ki danes „odkriva Ameriko“ s kakšno sodbo, trditvijo ali gradivom, bo presenečen, ko se bo zdaj v tem kazalu prepričal, da je bila njegova novost že pred desetletjem povedana, natisnjena in morda dokumentirana. Že zato, da ®e take trdi-tve ne ponavljajo, Je dobro imeti pri rokah ta pregled čez 6500 strani obsegajoče zbirke gradiva o slovenski protikomunistični emigraciji, ki ga je prispevalo 320 avtorjev.
Kdor bo pisal kdaj o zgodovini naše emigracije, ne bo mogel iti mimo Zbornika in njegove pomembnosti. Tudi kdor piše karkoli v sedanjosti, kar zadeva naš polpretekli boj in našo razselitev po svetu, bo moral imeti pri rokah to kazalo, da bo iz njega črpal dokumentacije.
PoglavJa, v katera je kazalo razdeljeno, povedo jasno, kaj je v Zborniku. Tu bo imel ob roki besede naših voditeljev, kot sta bila škof Rožman in dr. M. Krek; dokumentacije in razprave o komunistični revoluciji in odporu proti njej v 1. 1941—1945. Posebej so imena razprav o delu in življenju v begunskih taboriščih. Politično delo slovenske emigracije govori o delu Narodnega odbora, kongresih mednarodnih zborovanj, ki zadevajo naš položaj v svetu, o poslanicah in izjavah med nami. Bogata zakladnica naše zgodovinske dokumentacije je obsežena v razpravah, ki jih navaja poglavje: Dokumenti, razprave, pričevanja, spomini. V ta oddelek spada največ člankov ter je tudi nomomemhneiši za dokaz budnosti emi-graciie. ki kritično gleda nazaj v polpreteklost, prinašajoč zgodovinsko ute-meliitev našega nrotikomunističnega boja ter njega adoptaciio v exilnih letih; nofem razpravljanja o aktualnih dnevnih vprašanjih, tičočih se vseh panog javnega življenja, itd. Zaglavie o kulturnem delu naše emigraciie daje nogled v kroniko našega kulturnega dela po vseh kontinentih ter niega oceno. Zlasti na so važni statistični bibliografski podatki o slovenski zamejski in predvsem zdomski knjižni produkciji od 1. 1956 do lefos. Ankete podajajo pregled misli o problematiki sedanjosti in še bolj oris potov, ki naj začrtavaio smer za bodoči razvoj emigracije. Intervju in članki o 16 tih slovenskih kulturnih ustvariavcih, ki so našli kot emigranti nriznanJe v 'sve+u, podala poglavie Slovenstvu v čast — narod” v ponos. Ti podatki so nujno gradivo za dopolnitev Biografskega leksikon” doma. kadar ho snet prišel čas objektivnega presojanja slovenske zgodovine. Mnogo je literarnih doneskov, . ki so našteti pod oddelkom Naša beseda in p°=em. Obširna je kronika našega zdomskega življenja, registriranje uspehov
Ob obletnicah je pray, da se s ponosom spominjamo uspešno opravljenega dela. Toda. naš pogled ne sme ostati le v preteklosti, ampak mora biti usmerjen tudi v kpiJpčnost. Nove okolnosti in nov mlad slovenski rod imamo med seboj. Cilj dela v tem domu je ostal nespremenjen: ohranitev slovenstva. Iskati pa moramo novih poti in novih sredstev, da bomo tudi v bodočnosti šli temu cilJu nasproti.
Da je temu tako, nam postane jasneje, če se vprašamo, kako je mogoče, da je slovenski narod sploh obstal, ko so stoletja bile na delu mogočne, brezobzirne in surove sile, ki so zatirale njegovo rast, hromile njegov kulturni razvoj, ubijale narodno zavest in niso izbirale sredstev, da Slovence kot narod uničijo.
Če pogledamo nazaj v zgodovino, dobimo odgovor: Vsaka generacija pred nami se je znašla v isvoji dobi in izvedla naloge, ki jih je morala izvršiti prav v 'tisti dobi. Sprejela je borbo in jo vodila tako, kot je zahteval čas in tam, kjer je bil pritisk sovražnika najmočnejši. Le tako smo postali v nekaJ desetletjih iz nepismenega ljudstva visoko kulturen narod; iz gospodarsko tlačenih kmetov in obrtnikov samostojna gospodarska sila. Naši izobraženci niso klonili v narodni zavednosti, ko so jih smatrali manjvredne, četudi so imeli isto visokošolsko izobrazbo kot tujci. Prebujajoča se narodna zavest je postajala tako silna, da je premagala vse ovire in so od te zavesti prežete borbene generacije preko vseh žrtev prepeljale narod do zmagovitega 29. oktobra 1918.
Tudi zmagoslavje tega zgodovinskega dogodka ni omamilo naših prednikov. V novi dobi in novih okolnostin so šli v novi državi na delo, ter gradili slovensko narodno in kulturno zgradbo tako visoko, da smo dobili slovensko šolstvo od osnovnih šol do univerze in priklicali so v živlienje naj-višjo slovensko ustanovo: Akademijo znanosti in umetnosti.
In generacija, ki je doživela drugo svetovno vojno? Ali ni sleherni del našega naroda tedaj sprejel borbo za obstanek, ki so ga hoteli uničiti okupatorji? Ali so Slovenci na Koroškem klonili, ko so jih gonili v ječe, streljali, obglavljali, pošiljali v 'taborišča, plinske peči in ko so sklenili, da jih izselijo vse v Ukrajino ? Ali niso vztrajali
naših planincev ali gornikov, naših umetnikov ter sploh življenja med izseljenci, zameJci (Primorska, Koroška) in po vseh kontinentih. Tu so omenjeni tudi posamezniki, ki so doživljali jubileje, kakor tudi naši pomembni pokojni, katerim so napisani nekrologi. Poleg vseh teh zaglavij pa je še ves drobiž, zbran pod imenom Razno.
Tako ie torej to kazalo enaindvajsetih letnikov Zbornika, ki dovolj zgovorno priča o bogastvu gradiva, ki ga bo bodoči zgodovinar našega izseljenstva. nJega vzrokov in življenja, moral unoštevati kot najboljši priročnik za hitro informiranje v vseh vprašanjih našega izseljenstva in naše borbe doma. Priročnik sem rekel zavestno, ker ga ne. more pogrešati nihče, ki se hoče orientirati v vsebini tega dvajsetletnega zbornika emigranske problematike.
Kdor ima vse letnike, bo hvaležen založnici, da ga je oskrbela ter tako nenravila pristopno dozdaj nepregledno vsebino bogate publikacije in jo napravilo tako za takoj dosegljivo in uporabljivo sooblikovavko sedanjosti in bodočnosti. V tel priročni informiranosti o »«em. kar ie bilo že priobčenega v Zborniku, tiči vrednost letošnjega letnika s to prilogo na tridesetih straneh.
Ta pomembnost se nam zdi tako važna, da smo čutili potrebo onozovti še nosebej nanjo.
td
kljub strahotnemu trpljenju, mučenju in poniževanju Slovenci na štajerskem? Ali so klonili Gorenjci? Ali niso Slovenci v našem PrimorJu, prekaljeni v borbi proti fašizmu prvi dvignili puško v obrambo slovenstva? Ali ni bil tedaj ves narod povezan z nezlomljivo voljo, da sprejme neenak boj g silnim nasprotnikom ?
Prišla je izdaja. Komunizem je razklal to enotnost in ohromil odporno’ silo naroda. Ni je pa zlomil. Tudi po tej izdaji se je generacija te dobe znašla, ni klonila in je sprejela tudi borbo proti novemu sovražniku: komunizmu. Ta borba še danes ni končana.
In danes v emigraciji? Ali 'so res okolnosti take, da ta generacija v emigraciji ne more več ohraniti slovenstva? Ali je morda res celo bolje, da ga ne bi ohranila? V veliki zmoti je tisti, kdor dvomi ali omahuje. Bodimo prepričani, da Je tudi v teh razmerah in v tej dobi možno ohraniti slovenstvo in da bomo našli pravo pot, da to dosežemo. To pa bomo dosegli, če se bomo zavedali, in to zavedali prav vsi, da smo živ del slovenskega naroda. Del slovenskega naroda nismo samo mi, ki smo bili rojeni v Sloveniji. Tudi v Argentini rojeni otroci 'slovenskih staršev, so živ del slovenskega naroda. Nihče jim tega ne more vzeti ne iztrgati, četudi je temu rodu domovina Argentina, po krvi in vsej svoji biti so Slovenci.
Osebnost posameznikov tega rodu ne bi bila popolna, 'ko bi hoteli trgati iz sebe ‘slovensko dušo in slovensko srce. Postali bi hromi. Celovitost njihove osebnosti bo ostala le, če se bodo vživeli v narod, med katerim živijo, spoznali in spoštovali njegove vrline in kulturo, se uveliavDali v svoji domovini v vseh poklicih ter dosegali položaja, vidne in vplivne v argentinskem lavnem življeniu.. Pri. vsem tem pa morajo nujno ohraniti zavest, da so del slovenskega naroda, da teče v njihovih žilah slovenska kri, da bodo ohranjali slovensko kulturo in slovenski jezik. V tei dvojnosti bodo oblikovali svoJo enovito osebnost in ne bodo imeli občutka manjvrednosti, ne v argentinskem, ne v slovenskem okolju. :
Da ie to gledanje pravilno, so spoznali tudi v Severni Ameriki, kjer je bil letos v senatu predložen zakon, ki nredvideva ohranitev narodnih izročil kultur vseljencev različnih narodnosti, ki gradilo to mogočno 'svetovno velesilo Ne uničevanje teh kultur in narodnih izročil, ampak njih ohranitev Je namen tega zakona.
Kdor trdi, da je temu rodu težko ohraniti slovenski jezik, in da ga uče-nie teva jezika obremenjuje, ta žali n”šo mladino. Ali res misli, da ni to-'iko m+eligentna in sposobna, da bi obkladala vsaj dva jezika, to je materin mzik in iezik svoJe domovine. Ali ne govorijo Slovenci na Koroškem dveh lezikov. nemščino in slovenščino, čeprav ’e slovenščina preganjana? Ali ne vo-"or;io Slovenci na Goriškem in Tržaškem dveh lezikov, čenrav je slovenščina pastorka? Prepričan sem, da je t.ndi naša mladina sposobna tega in da ■*o zmoreta vsako slovensko dekle in vsak slovenski fant. In prepričan sem. da, bosta zbuiala s tem znanjem spoštovanje in ugled tudi v tei njihovi domovini.
Zaupajmo tej mladi generaciji, da ie vredna svojih' prednikov. Dajmo ji poguma, ne malodušja. Potem bo ta mladina spoštljivo praznovala argentinski narodni praznik, obenem pa b0 čutila s 'slovenskim narodom v domovini m zamejstvu. Tako,, da m t,0 veselila, kadar bo ta narod srečen, in trpela z niim, kadar bo v nesreči, in napela vse sile. da mu olajša trpUenie. Posebno danes, da mu pomaga k svobodi. K temu ji Bog pomagaj.
Odkar so gospodarske, socialne in politične razmere človeške družbe prisilile večje ali manjše skupine ljudi posameznih narodov, da so si morali poiskati bolj ugodnih razmer za svole življenje v tujini, se poraja problem narodne ohranitve teh 'skupin ali njih uto-nitve v tujem morju. Tudi Slovenci smo v vseh letih emigracijske zgodovine bili podvrženih raznim odtenkom tega problema. Ni se mu mogla izogniti niti politična emigracija po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji, ki pa se prav zadnie čase posveča študiju tega problema.
Različne so misli glede rešitve. Ne manjka pesimističnih pogledov, niti ne takih, ki sploh spodbujajo k čim hitrejši asimilaciji. Drugi pa, bolj realni in bolj zavedni, vztrajajo na dejstvu, da je rešitev v narodni ohranitvi ne le mogoča, marveč sploh’ nujna. Temu stališču Je pritrdila tudi vlada ene največjih velesil na 'svetu: Združenih držav Severne Amerike.
Senator Richard S'. Schveiker je 25. januarja 1971 predložil ameriškemu senatu „Ethnic Heritage Studies Act of 1971“ ali ..Odlok o raziskovanju narodnostne dediščine narodnostnih skupin“. Zakon pooblašča tajnika za vzgojo, da no vseh Združenih državah ustanovi pokrajinska središča za študij kulture in zp-odovine posameznih narodov, ki so oblikovali kulturno dediščino ZDA. Zbran, urejen in obdelan material naJ bo na voljo šolam, univerzam in narodnostnim skupinam za ustrezen študij :n medsebojno obogatitev.
Zakon vsebuje naslednje misli in dejstva:
1.	V svetovni zgodovini je Amerika nova dežela, stara komaj nekaj sto let. Ena izmed gonilnih sil državnega življenja je bila povezovanje bogatih izkušenj in narodnih običajev, ki so jih naseljenci prinesli iz 'svojih rodnih krajev, posebno iz Evrope. Samo Indijanci so prvotni prebivalci dežele, vsi drugi na so prišli od drugod, iz dežel, kjer vladajo tisoč let stare kulture, iz časov, ko Amerika še ni bila odkrita.
2.	Amerika ne sme biti neke vrste „talilni lonec“ (melting not), kjer bi se ljudje in kulture med seboJ mešale in izgubljale. Namesto da bi omalovaževali, zanikali, odpravljali narodnostne in tradicionalne razlike Američanov, jih
moramo ohranjevati, spoznavati, razvijati in se zavestno obogatiti z njimi. To se bo najlažje doseglo tako, da ohranjamo narodno kulturno bogastvo posameznih narodov, jim pomagamo k čim večJemu razvoju in jim dajemo priliko, da jih vsi državljani čim natančneje spoznavajo.
Med narodnostne skupine v Združenih državah Amerike spadajo tudi Slovenci. Tudi Slovenci so povabljeni, da ohranjajo svojo narodnostno posamičnost, razvijajo svojo kulturo in bogatilo celotno kulturno dediščino te velike države.
To dejstvo kaže, in ameriška vlada se je tega dejstva jasno zavedla, da kulturna dediščina vsakega naroda odločilno prispeva k kulturnemu bogastvu države, ki narodne skupine sprejme v svojo 'sredo. Hitra, celo pospešena asimilacija je, poleg narodnega samomora, tudi zločin nehvaležnosti nad narodom, ki je izseljence dobrohotno sprejel.
Na tem stališču moramo vztrajati tudi Slovenci v Argentini. Ohranitev našega kulturnega bogastva in nJega izpopolnitev je edino prava pot. V nasprotnem primeru bi ta majhen del naroda nosil dvojno krivdo: izdajstvo nad slovenstvom in nehvaležnost do Argentine, kateri lahko prav s tem bogastvom mnogo pripomoremo.
Novi uspehi
kiparja Gor seta
UMETNINE ZA CERKEV NA TEZNU
Akademski kipar in slikar France Gorše, ki je do pred nedavnim bival v Steverpi Ameriki, se je, kot je našim bralcem že znano, preselil v Evropo. Tam se ie najprej mudil na Koroškem, pa tudi na Goriškem in v Rimu. Na Koroškem je ob priliki svojega bivanja tam, odprl tudi galerijo v Kortah, kjer ima stalno razstavo svojih del.
'Sloves njegove umetnosti pa je kiparja Goršeta peljal tudi v rodno Slovenijo, kjer se prav sedaJ mudi na Tez-nu, in za tamošnjo novo cerkev, ki bo blagoslovljena 24. oktobra, pripravlja skupno z arhitektom Cirilom Zazulo in slikarjem Stanetom Kregarjem celotno umetnostno opremo cerkve. Kipar Gorše izdelava mogočen križ s Kristusom, ki bo postavljen v glavnem oltarju.
(Nad. na 2. sor.)
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
Prihodnjo nedeljo 10. t.m. se bodo nadaljevala tekmovanja v nogometu. V Slovenski vasi se bodo pomerile sledeče ekipe:
10.30: Ramos Mejía — San Justo 12.30: San Martín — Morón 14.30: Adrogué •— Slovenska vas
Na državni praznik 12 t. m. pa se bodo pomerili:
10.30: San Justo — Slovenska vas 12.30: Morón —* Ramos Mejía 14.30: San Martín —• Adrugué
Tekmev košu za dekleta pa se bodo odigrale v nedeljo 10. oktobra na Pristavi v Castelarju. Začetek ob 14. s sledečim sedom: 1. igra: San Martin—Morón; 2. Carapachay—Slovenska vas; 3. San Martin—Ramos Mejía; 4. Morón —Ramos Mejía in 5. Slovenska vas— San Martín.
Odbor slovenskega zavetišča dr. G. Rožmana sporoča in vabi vse slovenske rojake na prijateljsko kosilo (asado), ki bo v nedeljo 24. oktobra 1971 v zavetišču — Martin Fierro 4262 — Ba-rrio Peluffo — San Justo.
čisti dobiček je v korist gradnje zavetišča. V prihodnji štev. Svob. Slovenije bomo obširneje in točneje sporočili o tej naši prireditvi.
Deveti kulturni večer Slov. kulturne akcije bo v soboto, 16. oktobra ob 8 zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše z javno diskusijo o predstavi Razvalina življenja 1971, ki smo jo uprizorili s Slovenskim gledališčem. Na večeru bomo predvajali tudi film o naši predstavi.
Deseta počitniška kolonija za otroke. Zedinjena Slovenija tudi letos pripravlja v kbrdobskih gorah otroško kolonijo od 7. do 12. leta starosti. Prijave sprejema v svoji pisarni v Slovenski hiši do 24. oktobra vsak dan od 15,30 do 20 (razen ob sobotah in nedeljah). število je omejeno. — Dnevna oskrba pri g. dr. Hanželiču znaša 7.— pesov, ves prispevek pa 150.— pesov. Prijavi se lahko le otrok, ki obiskuje slovenski tečaj. K prijavi je treba priložiti 30.— pesov. Kolonija bo odpotovala iz Buenos Airesa v ponedeljek, 27. decembra zvečer, vrnila pa se v ¡sredo, 12. januarja zjutraj.
OBVESTILA
SOBOTA, 9. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 predavanje dr. Mirka Gogale: „Komunizem v Argentini“.
Drama Razvalina življenja ob pol devetih v Slovenski hiši.
V	Slovenski hiši ob 19,30 sestanek SKAD-a. Predava arh. Franc Pemišek o politiki na državni univerzi.
NEDELJA, 10. oktobra 1971:
V	našem domu v San Justu celodnevna slavnost 15. jubileja.
SKAD vabi akademike na izlet.
Maša bo v Slovenski hiši ob 8, nakar bomo odšli z omnibusom.
V	dvorani Colegio AUPI, na ulici Olazabal št. 70 v Ituzaingo bo ob 18. uri nastopil dekliški zbor, ki ga vodi ga. Anka Savelli-Gaserjeva.
ČETRTEK, 12. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 na ¡sestanku Lige Žena — mati predava g. Jure Rode: „Katoličan v zmedi sedanjega časa“. Vabljena tudi dekleta.
1961 - 1971
V Slomškovem imenu — v Slomškovem duhu!
SLOVENCI!
V NEDELJO, 17. OKTOBRA 1971 bo naše mesto sredi slovenske domačije, pod dehtečo lipo, pri slovenskem znamenju in Mariji Pomagaj z Brezij — na slovenskem ljudskem taboru v Slomškovem domu!
SOBOTA, 16. oktobra 1971:
V Hladnikovem domu ob 20. uri ponovitev avdiovizualnega prikaza “Zasuta usta govore”, v spomin padlim junakom.
NEDELJA, 17. oktobra 1971:
Slovenski ljudski tabor v Slomškovem domu. Ob 9 zbiranje občinstva in uvodni nastop mladinske godbe. Ob 10 dviganje zastav, slovesen prenos Marije Pomagaj, blagoslovitev križa in kon-celebrirana sv. maša. Popoldanski program ob 16; zvečer odrski prikaz turških vpadov.
SOBOTA, 23. oktobra 1971:
Pevski koncert v San Martinu.
NEDELJA, 24. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši Misijonska proslava z tridejanko: Gospodova ura.
ČETRTEK, 28 oktobra 1971:
V	Slovenski hiši ima Zveza mater in žena ob 16.30 predavanje ge. Vere ¡Debeljak: Slovenska žena. za svobodo naroda.
SOBOTA, 30. oktobra 1971:
Slavnostna prireditev in večerja v Slovenski hiši v proslavo narodnega praznika 29. oktobra.
NEDELJA, 31. oktobra 1971:
V	Rozmanovem zavodu v Adrogu 20-letnica ustanovitve.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Na četrtem prosvetnem večeru Zedinjene Slovenije bo predaval g. prof. Lojze Horvat o temi „Gospodarske težave ZaDada“. ■ Prosvetni večer bo T’ petek, 8. okt., ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše.
Seja referentov ZS bo 15. oktobra ob 20 v prostorih ZS.
Ponovno opozarjamo vse naše rojake, ki so na tem, da se upokojijo, da je ministrstvo za „Bienestar Social“ odprlo informacijsko pisarno, kjer se prizadeti lahko podrobno informirajo o dokumentih in ostalih zahtevah za upokojitev. Vse to pa pisarna posreduje brezplačno. Naslov je: Defensa 120, 1. nadstropje, pisarna št. 19. Uradne ure so od 11 do 18. Svetujemo vsem, ki so prizadtti, da se obrnejo na ta naslov in si prihranijo nepotrebne stroške.
Šcfski odsek ZS vabi vse učiteljstvo vseh šol in vse, ki delajo za vzgojo mladine, na predavanje g. Marka Kremžarja, ki bo 12. oktobra ob 17 v mali dvorani Slovenske hiše.
V soboto 9. oktobra bo radijska oddaja posvečena 15. obletnici „Našega doma“ v San Justo.
1
SPORED:
Ob 9.00: Zbiranje narodnih noš in občinstva. Na trati pod lipico: uvodni nastop mladinske godbe
Ob 10.00: Dviganje zastav, telovadni pozdrav. Slovesen prenos Marije Pomagaj v ¡spremstvu narodnih noš in duhovščine. Blagoslovitev križa in koncelebrirana sv. maša
Ob 12.00: Opoldanski odmor in kosilo. Prilika za ogled razstave krojnega tečaja
Ob 15.00: Zbiranje in napoved popoldanskega programa
2 Ob 16.00: Taborne misli in nastopi. Sodelujejo: Ramoški pevski zbor, Slomškova šola, dekliški zbor, fantje, mladinski nastop SDO-SFZ, folklorna skupina, kvartet Finkovih in mladinska godba. Kot zadnja točka: skupni nastop vseh narodnih noš. — Sledi odmor do večera
3 Ob 19.30: Ob večerni uri pojo Fantje na vasi. Sledi oderski prikaz iz zgodovinske dobe turških vpadov (dr. Tine Debeljak). —
Delovale bodo bogato založene stojnice in štanti. V primeru slabega vremena se slavje prenese na naslednjo nedeljo.
Ne zamudite! Pridite! Da nas bo mnogo. Da bo lepo! Na veselo svidenje!
Slovenski dom v San Martinu
PEVSKI KONCERT
v soboto, 23. oktobra ob 20
Pojejo: Sanmartinski mladinski zbor, Sanmartinski dekliški oktet, oba pod vodstvom g. Bbrisa Pavšerja Slovenski pevski zbor v San Martinu, pod vodstvom g. Slavka Rupnika
Vstopnina: 2.— in 1.50 pesa. Mladina do 18 leta ne plača vstopnine
RAZVALINA ŽIVLJENJA 1971
v soboto, 9. oktobra, op pol devetih v dvorani SLOVENSKE HIŠE
Obleko krojaču, čevje čevljarju, avto mehaniku, za naložbe vašega denarja pa je najboljša
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pripravljamo novo izdajo slovenskega telefonskega imenika. Prosimo vse rojake, ki imajo telefon, da nam sporoče svoje številke do 30. novembra 1971.
TABOR V SLOMŠKOVEM DOMU
Natečaj najlepših motivov —• posnetih na ljudskem taboru 17. oktobra: Prva nagrada: Pomlad v Vrbi (stenska fotografija). Podrobnosti bodo objavljene v Slomškovem domu. Najboljše gradivo bomo poslali na Slovensko Koroško.
Med udeležence v narodnih nošah bo žreb določil veliko stensko sliko v barvah ■— napolni, motiv M. Gasparija.
ZAHVALA
Odbor Slovenskega doma v San llartinu se toplo zahvaljuje vsem, vi so pripomogli, da je deseta jubi-ejna sanmartinska tombola odlično spela. Zlasti se zahvaljuje vsem da-ovalcem dobitkov, darovalkam peci-a, prodajalcem srečk, kuharicam in trežnemu osobju, sanmartinski mladini, ki je požrtvovalno pomagala pri pripravah, izvedbi in pospravi ombole, članom tombolske komisije za ljubeznivo sodelovanje ter orkestru Planika. Posebno zahvalo pa mo dolžni številnim gostom, ki so prihiteli kljub slabemu vremenu na našo tombolo iz vseh krajev Velike ga Buenos Airesa.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada zc pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-721Ž
NAŠ DOM Y SAN JUSTU
9
bo slovesno proslavljal svoj
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
NAŠ DOM S.JUSTO
15 LETNI JUBILEJ
v nedeljo, 10. oktobra,
DOPOLDNE:
JAVNI NOTAR
FRANCISC© RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Ob 8: • SVETA MAŠA za žive in umrle člane Našega doma
•	Po sv. maši POLAGANJE VENCA pred spomenik grala. San Martina
Ob 9: • DVIGANJE ZASTAV
•	GOVOR predsednika Našega doma
•	DUHOVNA MISEL dušnega pastirja dr. Alojzija Starca
•	POZDRAV predsednika ZS g. Starihe
•	ROiDOLJUróíE PÉSMl - šolski zbor (vodi gdč. A. Mehle)
•	SLOVENSKA BESEDA — recitaciji
•	NAŠA PESEM — izvaja domači pevski zbor (vodi g. Š. Drenšek)
POPOLDNE:
Ob 17: • SLAVNOSTNI GOVOR predsednika NO g. Miloša Stareta
•	ŠOPEK NARODNIH PESMI na klavirju (gdč. M. Jereb)
•	“MUCKE IN MIŠKE” — igra najmlajših (vodi gdč. M. Zakrajšek)
•	“OB BISTREM POTOKU JE MLIN” — folk. ples naraščaja (vodi gdč. Anica Mehle)
•	“VOJSKA KRALJA MATJAŽA” — izvajajo mladci in mladenke (vodi ga. Anica Zakrajšek)
•	GIMNASTIČNE VAJE FANTOV (vodi g. Franc Zupanc)
•	ARGENTINSKI FOLKLORNI PLESI (vodi gdč. Laya)
•	SLOVENSKI FOLKLORNI PLESI (vodi gdč. Klavžar)
•	ZAKLJUČNA SKUPINA
ZVEČER:
•	VELIKA JUBILEJNA DRUŽABNA PRIREDITEV
s sodelovanjem orkestra PLANIKA
Našo socialno pravičnost dokažemo s podporo Slovenskemu zavetišču

«3E
NOVA ŠTIFTA — Romarsko cerkev v Novi Štifti pod Travno goro je obnovil ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. Slovesno so obnovitev proslavili 12. septembra, ko so jo odprli občudovalcem kulturnih spomenikov. Oktet Gallus je ob tej priliki v cerkvi priredil koncert renesančnih mojstrov.
LJUBLJANA — V Sloveniji ima letos večina šol petdnevnih. Za pouk brez sobote se je odločilo 94% osnovnih šol, 86% posebnih osnovnih šol in 44% srednjih šol, med njimi vse gimnazije razen v Kočevju, 36% tehničnih ter 30% poklicnih šol.
CELJE — Novo sezono v Celjskem gledališču so začeli 24. septembra z uprizoritvijo Elliotove drame „Umor v katedrali“ v režiji Franca Križaja.
LJUBLJANA. —■ Letošnja izjemna suša je prizadela tudi slovenske čebelarje, ki trdijo, da tako slabe letine ni bilo že petdeset let nazaj. Pa tudi sicer čebelarstvo zelo upada v Sloveniji; mladina nima zanimanja za to obrobno panogo gospodarstva, na kar kaže tudi povprečna starost čebelarjev — 65 let. V vsej Sloveniji je 45 čebelarskih društev s 8.000 člani, okrog 1.000 čebelarjev pa ni včlanjenih v društva. Po statističnih podatkih je v Sloveniji le 110.000 čebeljih družin, kar je zelo malo. Poraba medu je med Slovenci zelo nizka — le 250 gr. na leto na osebo, dočim vsak Luksemburžan porabi celo kilo medu, Zahodni Nemec pa 750 grs.
POSTOJNA — V Postojnski jami pričakujejo v septembru obisk deset-milijonskega obiskovalca. Ob tej priliki po bodo prirdeili posebno kultumo-zabavno prireditev, na kateri bodo nagradili tega obiskovalca pa še tista dva, ki bosta tik pred njim in za njim. Na obisk desetmilijonskega obiskovalca je bilo treba čakati skoraj 150 let.
LJUBLJANA — Hudo neurje je 27. avgusta divjalo skoro nad vso Slovenijo, le štajerske in Pomurja ni posebno prizadelo. Najhuje je_ bilo v Ljubljani, kjer je padala toča, debela skoraj kakor jajce. Voda je zalila v Ljubljani mnogo kleti, gasilci so imeli; polne, roke dela, pa voda je vdrla tudi k njim. Ta dan je padlo v Ljubljani 124 litrov vode na kvadratni meter, kar je blizu rekorda: 153 litrov vode na kvadratni meter je padlo 26. 'septembra 1926.
LJUBLJANA — V Sloveniji je letno okoli 50.000 obratnih nezgod. 'Čeprav si precej prizadevajo, da bi izboljšali varnost pri delu, pa podatki govore, da se obratne nesreče v zadnjih letih niso bistveno zmanjšale. Lani je bilo v industriji in rudarstvu 24.000 nesreč, od tega na delovnem mestu 21.000, ostale pa na poti na delo in z dela. V drugih sektorjih: kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in trgovini pa je
NASTOPI NAŠIH PEVSKIH ZBOROV
Slov. mladenke, Gallus in Mlad. zbor iz Bariloč
Kot smo že poročali v zadnji številki našega tednika, je v petek, 1. t. m. v dvorani moronskega občinskega gledališča ob otvoritvi zborovskega ciklusa te občine nastopila skupina Slovenske mladenke.
V	okviru istega ciklusa bo ta dekliški zbor s Pristave, ki ga vodi ga. Anka Siavelli-Gaserjeva, nastopil znova v nedeljo, 10. t. m. ob 18. uri v dvorani Colegio AUPI, na ulici Olazabal št. 70 v 1‘uzaingó.
Na ta nastop opozarjamo rojake, ki bi se hoteli tega koncerta udeležiti. Na istem koncertu ho v drugem delu nastopil zbor Alianza Francesa.
Že sedaj tudi lahko napovemo, da bo Slovenski pevski zbor „Gallus“ v okviru istega ciklusa nastopil v nedeljo, 24. t. m. ob 19.30 v dvorani kluba „Defensores de Hurlingham“.
V	tem ciklusu bo tudi nastopil mladinski zbor iz Bariloč, ki ga vodi naša rojakinja ga. Lučka Kralj-Jermanova.
prišlo do nadaljnjih 20.000 nesreč. Največ nesreč se pripeti v kovinski industriji, nato v lesni, v premogovnikih in gradbeništvu.
IDRIJA — Idrijski rudnik živega srebra ima sedaj zaradi uvoznih 'taks, ki jih je uvedel Nixon, precej več težav s prodajo. Izvaža namreč v ZDA kar tretjino produkcije; doma prodajo kako desetino, ostalo pa v države zahodne Evrope. Izvzeti sta seveda Španija in Italija, ki sta na vrhu svetovne lestvice proizvajalcev živega srebra, medtem ko je Jugoslavija na pe"em mestu za Sovjetsko zvezo in ZDA.
LITIJA — Litijska predilnica, ki zaposljuje tisoč delavcev, je 11. septembra slavila 85-letnico obstoja podjetja. Ob tej priliki so odprli nov obrat: predilnico za sintetične niti. V načrtu ima tovarna tudi zgraditev nove sukal-nice in previjalnice ter lastne barvarne.
BLED — Blejski čolnarji — 25 jih je sedaj — prepeljejo v poletnih mesecih v svojih „plétnih“, kakor po domače imenujejo ladjice, do 30.000 obiskovalcev na Otok. Včasih so bili edini lastniki teh ladjic vaščani z Mlina, ki so imeli servitetno pravico do takega čolna in s tem seveda tudi pravico vožnje po jezeru; po zadnji vojni je najprej upravljalo s čolni občinsko podjetje. Pa izgleda, da se ni preveč izkazalo, ker so nato spet začeli izdajati obrtna dovoljenja. Mlinani neradi priznavajo pravico do ladjic drugim; zato je bilo že več prepirov. Pred kratkim sta si zaradi tega skočila v lase dva čolnarja. Pa že spet vozita po jezeru, potem ko je eden prišel iz bolnice in drugi iz zapora.
Vera Danilo Balatkova je umrla 13. septembra v Brnu na Češkem. Bila je hčerka znanih slovenskih igralcv Avguste in Antona Danila. Pred prvo svetovno vojno je nastopala v Ljubljani v operetah. Odšla je na Češko, ko se je poročila s češkim dirigentom Balatko. Zapušča v Ljubljani sestri Miro vd. Neffat, dramsko igralko, in Silvo.
Umrli so od 14. do 17. 9.!
LJUBLJANA. Ana Pečjak r. Ka-menšek, up. uČ„ Pavla Mehle r. Jenko (93), Franc Balon, kr. m., Ema sme r. Kocbek, šefinja, računovodstva (prometna nesreča), Jože Vidmar, rezač, Viktor Logar, komercialist, Ljudmila Gregorič, Ljudmila Lipicer, up.
RAZNI KRAJI. Anton Bedina, up., Kokrica; Marjana Dobrovoljc r. Novak, Zaplana; Jožefa Kos r. Pucelj, Martinja vas; Ferdo šulk, Celje; Marjeta Lindič, delavka, Stepanja vas; Roza Prevc r. Midloch, Blejska Dobrava; Mihael Kajtna, Dobrna; Renato Škr-gàt, Koper; Franc Korenčan, pos., Dol. Logatec; Jože Potočnik, logar v p., Selce; Franc Šteblaj, kor. borec, Iška vas; Marija Živec, gostilničarka, Dutovlje; S. Darina-Alojzija Konc, prof., Mošnje pri Radovljici; Jože Jeruc, delovodja, Kokrica; France Magajna, kmet in pisatelj, Gornje Vreme; Franc Pirc, Domžale; Tone Smole, up., Trebnje; Jože Štiglic, gostilničar, Radeče; Katarina Vizjak r. Vidic, Celje.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	osmini tekmovanja za nogometni pokal prvoligašev je ljubljanska Ohm-pija premagala Beograd s 4:2, Maribor pa je izgubil v Nišu z Radničkim z 0:1. V prvem kolu za državno prvenstvo je Olimpija izgubila v Tuzli s Slobodo z 0:2, Maribor — Vojvodina pa se je končala neodločeno 1:1.
V	Bukarešti je bilo zaključeno balkansko plavalno prvenstvo. Zmagali so Romuni, ki so zasedli 17 prvih mest, 14 drugih in 12 tretjih. Na drugem mestu so Bolgari z 12, 9 in 12. Jugoslavija je zasedla šele tretje mesto s 4 prvimi, 9 drugimi in 6 tretjimi mesti. Čeprav je reprezentanca nastopila okrnjena brez šegrtove in Kurbanoviča, je izid pokazal, da je plavanje v zastoju.
Na Savskem jezeru pri Beogradu je bilo IX. svetovno prvenstvo v kajaštvu na mirnih vodah. Prvi zlati kolajni sta šli na Poljsko in ZRN. Kljub borbenosti se jugoslovanskim kajakašem v prvih dneh ni uspelo uvrstiti se v finalna tekmovanja.
Avstralski košarkarji so si z zmagami nad novozelandskimi zagotovili pravico do nastopa na Olimpijadi v Muenchnu, Kubanci pa v odbojki z zmago nad ZDA s 3:1.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970
JE ŽE IZŠEL
Od nedelje, 10. t. m. bo na razpolago v Slovenski hiši, po slovenskih domovih in pri vseh stalnih poverjenikih.
ZBORNIK ima 328 strani, umetniško in gorniško prilogo. Cena za Argentino znaša 2.800 starih pesov; za pošiljanje po pošti 3.000 pesov.
SLOVENCI V
Osebne novice
Poročila sta se v cerkvi Marije matere Cerkve v Buenos Airesu g. Miha j Barle in gdč. Eleonora González. Za pričo so jim bili starši, poročil pa ju je ženinov brat France Barle OSB., čestitamo!
Umrl je v torek, 5. t. m. zjutraj po dolgi bolezni g. Igor L M. Domicelj, znani slovenski industrialec in mecen. Naj počiva v miru, družini pa izrekamo iskreno sožalje.
MIHA BENEDIČIČ — 60 LETNIK
Organizirali smo lov za njegovo sliko, pa od tistih, ki smo jih dobili, nobena ni bila primerna za kliše. In končno smo se spomnili, da za Miho Benedičiča objava njegove slike tudi ni potrebna, ker ga pač vsi tako dobro poznamo, njegov krepak nastop, njegov odločen in odsekan govor in njegov gromki smeh, da ga ima vsakdo, ki enkrat stopi z njim v stik, za vedno veselo v spominu.
Minuli petek, 30. septembra, je slavil Miha Benedičič, verjemite ali ne, 60 letnico svojega življenja. Resnično smo se vsi, ki ga poznamo, začudili, ko smo se spomnili njegovega rojstnega dne in ugotovili, da je bilo leta 1911, ko je prvič zavekal v svet, v Ceglnici pri Naklem.
Svoje prve hlače je strgal na klopeh v ljudski šoli v domačem kraju, gimnazijec pa je že bil v Kranju. Vleklo ga je kot brihtnega gorenjskega študenta na pravno fakulteto v Ljubljano, kjer je tudi dokončal juridični študij.
Iz Mihe Benedičiča tako danes, kakor je tudi v tistih njegovih mladih letih, odseva tipična gorenjska narava: trdota v besedi, pa mehkoba v srcu. Kot katoliškega študenta in akademika ga je gnalo v boj za slovenske ideale, v političnih vrstah je bil ognjevit in bojevit mož, vseskozi navdušen in zvest član takratne Slovenske ljudske stranke, danes Slovenske krščanske demokracije.
S tedanjim političnim tajnikom stranke, pok. Tomazinom, je Miha Benedičič bil tudi izredno delaven član v tajništvu stranke v Ljubljani.
Kot_ odvetniški pripravnik je začel delovati v Celju pred drugo svetovno vojno, pri dr. Antonu Ogrizku. Tam je tudi našel izvoljenko svojega .srca go. Zofijo, iz trdne zavedne slovenske Po-grajčeve družine v Celju. Srečen zakon mu je Bog blagoslovil z dvema sinovo-ma, Alešem in Primožem.
Povsem. drugače bi teklo življenje Mihi Benedičiču, če ne bi bilo nacifa-sističnega napada na Slovenijo. Tako pa je bil Miha med prvimi, K so se postavili v bran slovenskega naroda pred komunističnimi podivjanči ter je v domobranskih vrstah a svojimi junaškimi fanti razvil njemu lastno borbenost in odločnost.
Konec vojne ga je zatekel doma ter _ se je, mogel, z junaško pomočjo svoje družice ge. Zofije, šele po dolgih mesecih srečno prebiti čez mejo na svobodo na, Koroško, od- koder je leta 1948 prišel v Argentino.
V	Buenos Airesu je seveda takoj nadaljeval z javnim delovanjem kot odbornik Društva Slovencev, medtem pa si je postavil svoj dom v Castelarju, kjer je končno mogel sprejeti svojo družino, ki se ji je po dolgih letih posrečilo rešiti se komunističnega preganjanja.
Kot bivši protikomunistični borec se Miha Benedičič aktivno udejstvuje v tej organizaciji, kot politični delavec pa nadaljuje s svojim delom v poverjeništvu SKD-SLS za Argentino.
Mihi Benedičiču iskreno čestitamo k njegovi 60 letnici, želeč mu še veliko zdravih ^ let plodovitega življenja in delovanja v naši slovenski skupnosti, med prijatelji v 'Castelarju pa skupno s svojo družino še mnogo lepih praznovanj.
PF
BUENOS AIRES
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
V	petek, 24. septembra, je imel predavanje znani slovenski katoliški zdravnik — dr. Berce.
Predavatelj je predavanje razdelil na tri dele: tablete — mamila — rak. Že takoj v začetku predavanja je g. doktor poudaril, da bi moral biti nujno navzoč tudi kak teolog, ker predavanje bi moralo biti istočasno obdelano iz dveh vidikov: teološkega in zdravniškega.
V prvem delu pri tabletah se je omejih predvsem na tablete, ki preprečujejo rojstva. Pokazal nam je moralno m zdravstveno škodo teh tablet, ker so lahko povzročitelji .tromboze, norosti in -P°ve<^a^ Je> da je bilo samo v letu 1969 v Argentini prodanih teh tablet za 900 _ milijonov pesov in t0 v dobi, ko milijonom ljudi na svetu primanjkuje najnujnejših sredstev za obstoj življenja, da ne govorimo 0 potrebah Argentine same. Nakazal je škodljiv vpliv cenenih publikacij za mladino (Para Ti, Vosotras), kjer ise vzvišeno poslanstvo, kot je materinstvo, pokaže mladini kot nekak slučajnostni efekt in kot tak v današnji dobi nepotreben. Najhujše pa je .to, da dve tretjini pro-, danih tablet kupuje mladina.
V	drugem delu nam je razložil vrste pogosto rabljenih mamil: marihuana, hašiš, LSD, mescalina. Razne oblike prodaje: cigarete, tablete, inhalacije, injekcije. Dalje načrtno uničevanje mladine po univerzah — počasno ubijanje človeške osebnosti — ki zaradi nujnosti privede človeka do kraje in umora. Prosil je nas matere, naj govorimo o teh problemih z mladino, ki je pred-
ARGENTINI
pogoj za njih moralni in zdravstveni obstoj in napredek.
V	tretjem delu pri raku pa je pokazal pogoste oblike raka. Zahteval in priporočal je letne preglede. Dodal - je, da so med najbolj pogostimi povzroči-tlji raka ravno tablete za preprečevanje rojstev.
Hvaležne smo g. doktorju, da nam je podal predavanje kot zdravnik in predvsem kot katoličan posebno v današnjem času, ko svet materinstvo ponižuje in zaničuje. Končal je z bése^ dami: „Kaj hočete narediti iz žene in matere, si lahko odgovorite same.“
Po predavanju je nastala živahna debata, ki je pokazala zanimanje vseh navzočih.
V	imenu žena in mater se je g. doktorju zahvalila predsednica Zveze ga. Pavlina Dobovšek, da si je kljub veliki zaposlenosti odtrgal čas za tako važno predavanje med nami.
Mladinski sestanek
Na prvo nedeljo v mesecu oktobru smo se mladi iz Buenos Airesa ponovno zbrali na naš mesečni sestanek. Najprej smo imeli sv. mašo, med katero smo navdušeno peli v spremstvu kitare.
Po končani maši in kratkem odmoru smo napolnili gornjo dvorano kjer je bil na programu govor predsednika NO za Slovenijo g. Miloša Stareta. Sestanek je začel predsednik SFZ Miha Stariha in pozdravil predavatelja in vse navzoče.
G. Miloš Stare je v uvodu poudaril, da njegova naloga ni lahka. Pokaže naj odnos mladine, rojene v Argentini do velikih dogajanj v slovenski zgodovini, ki so bila pred več kot petdesetimi leti v Sloveniji. Govori naj o slovenskem narodnem prazniku dekletom in fantom slovenske narodnosti, katerim domovina je Argentina in bodo po večini ostali in živeli v tej zemlji.
Nazorno je nato prikazal borbo slovenskega naroda do leta 1918 in pomen 29. oktobra za obstoj in razvoj slovenskega naroda Vzporejal ga je z argentinskim narodnim praznikom 25. majem. V zaključnem delu je dejal, da naj si slovenska mladina prizadeva, da se bo v svoji domovini Argentini čim bolj uveljavila in napredovala in da naj se udejstvuje tudi v argentinskem javnem življenju. Ne pozabi naj pa nikdar, da je slovenskega rodu in da bo vedno čutil s svojim narodom, ter bo glasnik in branilec njegovih pravic v svetu. Prizadevajo naj si dekleta in fantje, da bodo obvladali oba jezika, španskega in slovenskega. Le v taki dvojnosti bodo naravno zgrajeni. Sposobnosti in brihtnosti jim ne manjka. Le hoteti morajo.
Po besedah g. Miloša Stareta, se, je razleglo močno ploskanje, s katerim smo navzoči pritrdili na govornikova izvajanja. Predsednik SFZ Miha Stariha se je nato zahvalil predavatelju in zaključil sestanek.
MIRAMAR žalostna norica
V soboto, 4. septembra, je v. Mira-maru umrla v šestinšestdesetem letu starosti gospa Franca Zgonc. Mnogi rojaki jo poznajo kot „Zgončeva mati“. Doma je bila iz Blok. Umrla je krščansko spravljena z Bogom. V nedeljo, 5. septembra, iso jo vsi miramarski Slo-vend spremili na zadnji poti na pokopališče.	^
RAMOS MEJIA
379 podob in odlomkov iz kronike desetletnega življenja v Slomškovem domu
Kdor je v soboto, 25. septembra videl v poldrugo uro trajajoči avdiovizualni predstavi pestro zbirko barvnih podob, ta je lahko odšel iz dvorane ve-sel. Saj vse bogato gradivo govori o intenzivnem življenju v domu. Govori o lepoti, veličini in žrtvah vseh nosilcev in dobrotnikov doma. Priča o naši vitalnosti. Za uvodnimi slikami smo vi-deli dogodke ob slovesnem žegnanju stare stavbe pred 10 leti in podobe veličastne proslave 100-letniče Slomškove smrti. Mnogo dobre volje in zanimanje so zbudili narodni običaji, kot slovenska ohcet in „En dan na slovenski doma-PjJ1 > nadalje nepozabne podobe s slov. ljudskega tabora ob 100-letnici rojstva J. E. Kreka in 25 letnici smrti dr. Antona Korošca, blagoslovitve temeljnega kamna in novega poslopja. Poglavju o Slomškovi šoli in mladini je sledila bogata zbirka slik verskega življenja v domu; zgodovinski podobi Marije Pomagaj, ki je iz Lienza na Tirolskem našla svoje zatočišče v Slomškovem do-mu, in več podob nepozabnega dušnega Janeza Kalana ter slovenske
. e božje. Lepo so v tej pestri kro-zastopani odlomki pomembnejših obiskov, kulturnega in družabnega življenja v domu.
Lepo uspeli večer je najlepša priprava za slovesno praznovanje desetletnice doma. Živahne priprave govorijo, da bo prireditev prav gotovo ena izmed takih, katerih si vsi želimo. Seveda je to združeno z mnogimi skritimi žrtva-
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
4.	oktobra 1951 — Št. 40 S KOREJSKEGA BOJIŠČA
Letalstvo deluje noč in dan in u-ničuje sovražnika. Po poročilu poveljnika 8. armade grala Fleeta so Amerikanci 28. 'septembra končali s poletno fazo vojne in prehajajo v jesensko ofenzivo, katere cilja ne more objaviti. V poletni fazi, ki se je začela 25. maja, so imeli komunisti 186.237 izgub, doživeli številne poraze na vsem bojišču in se morali pomakniti na položaje, ki so od 38. vzporednika oddaljeni od 30 do 60 kilometrov. Ameriko letalstvo je v tem času uničilo ok. 16.000 komunističnih vozil, 113 lokomotiv in 3000 vagonov. V zraku se je spustilo v borbo z nad 1500 sovjetskimi lovci Mig-15, od katerih jih je uničilo 14, na tleh pa 218 v istem času Vsa letališča v severni Koreji so zaradi bombardiranja neuporabna za komu-ni=te, ki sedaj uporabljajo samo letališča v Mandžuriji. V vsej korejski vojni je ameriško letalstvo izvedlo doslej nad 300.000 poletov proti sovražniku. ..
mi, ki včasih niso v pravem razmerju z doseženim uspehom. Doma so bili pred vojno podobni prosvetni tabori in žegnanja veliki prazniki in prijateljska srečanja mnogih rojakov iz raznih okrajev. Skušajmo to prelepo navado ohranjati tudi tukaj.
SAN JUSTO
Prireditve V Našem domu
V	zadnjem času sta bili v Našem domu dve prireditvi.
Zveza mater in žena iz San Justa je imela svoj sestanek, na katerem je o temi: „Nedelja v družini“ govorila ga. Marija Snoj. Po aktualnem predavanju, ki ga je poslušala lepa vrsta mater, se je razvil razgovor, ki je razvozljal marsikatero težavo, ki ovira, da bi bile naše nedelje še bolj versko, narodno in vsestransko doživete.
V	nedeljo, 3. oktobra, pa je šola „Franceta Balantiča“ organizirala roditeljski sestanek in materinsko proslavo. 'Na .sestanku je o „Pomenu slovenskega jezika za, nas“ govoril g. dr. Jože Krivec. V predavanju, ki so ga številni udeleženci z zanimanjem poslušali, je med drugim dejal: „Naš jezik in z njim našo kulturo smo dolžni spoštovati, ohranjati in prenašati na mlade, ker nam je bila od Boga dana in- je iz- naših prednikov izvirajoča. Čast Baga in spoštovanje narodu!“
Po sestanku je bila materinska proslava, na kateri so naši šolarji voščili mamicam za njihov dan. Proslavo so pripravile naše učiteljice: gdč, Angelca Klanšek, gdč. Anica Mehle, gdč. Marij apka Furlan, gdč. Marica Zakrajšek, gdč. Terezka Osojnik, gdč. Marija To-maževič;
SAN MARTIN
Deseta tombola v San Martinu je
bila v nedeljo, 3. oktobra in je tudi letos privabila veliko množico rojakov. Velika isanmartinska dvorana je bila ob tej priložnosti premajhna, da bi mogla sprejeti vse rojake; zato so bili napolnjeni tudi vsi ostali prostori v domu. — Ob 16 je letošnji mladi napovedovalec Marjan Zorko (g. Lojze Rezelj, ki je devet let vodil sanmartinske tombole, je to popoldne igral v Finžgarjevi Razvalini življenja) pozdravil vse navzoče in začel klicati številke. Kot vedno, je tudi tokrat napetost vedno bolj rastla in dosegla svojo najvišjo stopnjo ob pričakovanju prvega tombolske-ga dobitka. Letos je bila sreča izredno naklonjena mladini iz slovenskih osnovnih šol. Prvi dobitek •— najmodernejši pletilni stroj Knittax — je zadela Olga König iz slovenske šole v Moronu na tablico, ki jo je Slovenski dom daroval vsem učencem in učenkam slovenskih šol. Drugi dboitek — šotor — je zadel Danijel Šušteršič iz slovenske šole v San Martinu, prav tako na svojo brezplačno tablico. Tudi tretji in četrti dobitek sta zadela učenca: Ana Marija Erbežnik in Mirko Bezlaj. Ko so bili razdeljeni vsi dobitki, je napovedovalec sklenil tombolo in povabil rojake na družabno prireditev, pri kateri je pridno sodelovala priljubljena Planika.
PROGRAM PROSLAVE NARODNEGA PRAZNIKA
Ob 19 v kapeli sv. maša.
Ob 20 v veliki dvorani Slavnostna proslava, ki vsebuje tudi folklorni prikaz, pod naslovom „Slavospev slovenstvu in slovenski narodni noši“. Besedilo je spisal dr. Tine Debeljak, režira Maks Borštnik. Nastopajo dekleta in fantje v raznih slovenskih narodnih nošah in sicer v gorenjski, koroški, primorski, ljubljanski, belokranjski in štajerski.
2e tradicionalna proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave bo v soboto, 30. oktobra, v Slovenski hiši, kjer bo najprej sveta maša, nato pa v dvorani v enournem sporedu
slavospev slovenstvu in slovenski narodni noši
Po proslavi v dvorani slavnostna večerja.