Mi pišemo STARI MATERI V SPOMIN Mi pišemo Ura y zvoniku je odbila enajst. Ana je jokala. Stric je globoko vzdihnil. Nismo mislih, da bomo letos na daa jedaj se je domislila Mica, da bi šla na Vseh svetnikov klečah že ob Vašem grobu. podstrešje po žganje in ga dala Ani na Takrat. ko so zvončki zacveteh in je ran0. s svetilko je šla skozi veliko sobo travica uzelenela ste se Vi, draga stara T vežo in po stopnicah navzgor. lirskala mati, poslovih od nas za vedno. Se se je praT na(| man0. spoiniajam tistega pettca, ko ste ležali StopDice so poškripavale, Mica sc je bledega obraza in s skJenjenimi rokaini vračala med trepetajočimi svečami na mrtvaškem Kar zaslišim: >Na, luč mi je ugasnila!« °^J""- „,.,,, . . ,, , »Jezus, Marija, smrt jc prišla!« vzdihne Ni Vas bilo letos na trgatvi v Vašem sfrjc v grozi. /.lalitnem vinogradu, ki so ga pridno in Ana in Reza sta zakrifali, skofili s po- / veseljem obdelovale Vaše žuljave roke stelje, planili k vratom, jili zaloputnili in \am je bll najveije veselje. ko sva ;n tiščali, da ne bi prišla smrt k njima. liodib iiimio tistih ravnih smrek, ste se g stopnic je donel razposajen sindi. vi-ilno ozirali nanie. Zdi se ml, da tudi Smuknil sem pod odejo, se zvil v klob- mie zalujcjo za Vami, ker tako žalostno j;j jn zona rae je ol,ljla. povešajo nežne veje. Nepozabni tisti otro- Zopet sem slišal Mico: .Ate, ni bila smrt ski časi, ko sem pri Vas bila, z Vami ho- nc? Teter mi je Ugasnil Iuč!, dila. Vse, kar me je zanimalo, sem hotela Potegnila me je izpod odeje in videl sem znati; Vi sle mi z veseljem odgovarjali jO| v dol^i nočni srajci, z lučjo in zelenko, m nie poučevali. namesto bele žene s koso. Vrata v izbo Zakaj ste naa zapustih, zlata slara mati? s0 se odprla. Vsem je odleglo. Niste mogli kljubovat. neizprosn. smrti! Oh, la slric, ki je slišal premalo ali Vase lzmučeno telo je po truda polnem preveč. ilclu omagalo. Pekoča bolcst nam je krčila ' Vadjolka* srca ob žalostni novici, da ste umrli. S T . ¦ ¦- a .- . stisnjenimi besedami v grlu in ? solzaini I.jubljana - Bezigrad. v očeli sva se z bratom pozdravila, ko se je pripeljal na pogreb. Zajokali smo, ko NAŠ SULTAN so Vam na dooiu pred pogrebom zapeli . , , , v slovo Imeli smo vehkega psa. Imenoval se je Nepozabna mati, Vi sedaj spite na božji Sultan. Vsi smo ga zelo liubili. Djivi. Mi molimo za VaŠo duŠo, molite tudi BlI° Je lansko leto. Oče je moral v Vi za nas, da se nekoč suidemo tam, kjer m^to po onravkih. Sultan je iei z njim. ni ločitve! ^-er Je "'' ravno sejem, recem oultanu: Terezija Šalek, »Sultnn, glej, da mi nekaj prineseŠ s U,perSice pri OrmožU. ^T.ak "j^ ztŽjal T^ in h stekel za očetom. Ko je oče vse opravil, ¦ STRAH ie šel na trg, da mi tam nekaj kupi. H ^ , , , Sultan skoči na stoinico, zgrabi veliko ¦ Dedek mi je pnpovcdoyal: punčko in hajdi z njo domov. Prodajalec ¦ S hiSmra gospodarjem kl sem ga klical je zaSei tarnati za izgubljeno punčko. ¦> stnca, sva spala t vehki sobi Iz le so Oče pa mu je škodo povrnil. Medtem je Hržala vrata v izbo. Tam so spale stnčeve bil Su1tan že doma. Punčko mi je položil BiCere: Mica, Keza in Ana. pretl noge femur STa se z materjo zelo ¦ Slric je bil star in nagluSen. Včasih je Judila. Ko je priSel oče domoT, je začel HiSnl prevet, TCasih premalo, včasih pa is^t{ metlo. Hsto, kar ni mhče povedal. K sreči pa je ni našel in s Sultanom H Neko noS me zbudi iz globokega spanja SYa odnesla zdravo kožo. ^¦tzdihovanje. V izbi se je Ana premeta- Hala po postelji in stokala. Izdrla si je Stanislav Repar, ^Bob, pa jo je bolela rana. učenec VI. razr. Ijudske šule v Kočevju. V------------------------------------------------- Srečno novo leto želila vsem naročnikom, prijaleljem in solrudnikom Uredništvo in uprava ¦ 191