PRIiOCA
^ DOMOVINI
Leto IX.
K posetu Nj. VeL kralja v Rum uniji
V Ljubljani, dne Z. februarja 1933.	Stev* *
iltlllHIllUnUJItltFItMIlItlllUiiltllUrilj FUJiiHUI	EilEIHKilif	...........................
Desetletnica našega sotrudnika
Letos poteka deseto leto, odkar sodeluje pri »Domovini« naš prijatelj Soteščan. Začel je 1. 1923. s krajšimi povesticaml, kakršnih je napisal do danes nad 300. Razen teh smo objavili dokaj njegovih pesmlo in nad 20 daljših povesti, zajetih iz sedanjosti ln davnine. Zaradi lahko umljivega in gladkega pripovedovanja se je Soteščan priljubil osobito našim mladim čitateljem. Vsa njegova dela so polna privlačne in živahne vsebine. — Našemu marljivemu sotrudnlku želimo prav obUo zdravih let, da bi nam napisal še mnogo, mnogo lepih
povesti, za katere s« čltatelji »Domovine« čedalje nimajo.
Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija po svojem povratku iz Rumunlje s svojo suito na topčiderskem kolodvvoru v Beogradu.
Slika zgoraj:
Naš vladar v uniformi častnega rumunskega polkovnika sprejema v spremstvu svojega svaka rumunskega kralja Karla, ki nosi jugoslo-vensko uniformo, pozdrav častne čete na kolodvoru v Sinajl.
Siika levo:
čudovita računarica
Vrika Rlngstrandova
6-letna švedinja, je pravcata čudodelnica v računanju. Pohaja šele ljudsko šolo ln preseneča skandinavske znanstvene in zdravniške kroge s svojo izredno nadarjenostjo za računske naloge. Množitev najtežjih ulomkov na pamet v nekaj trenutkih je njena posebnost.
Slika desno:
Nova oper' na pevka
Znana pevka Milena Verbičeva je nastopila pretekli teden z lepim uspehom v naši operi v Ljubljani. Mlada pevka je obdarovana z lepim, močnim glasom in izrazitim igralskim talentom. Oboje je v teku večletnega Študija na ljubljanskem konservato-riju Izoblikovala tako, da jI je uspeh v operi zagotovljen.
Petdesetletnica odličnega slikarja
Nedvomno je Gaspari naš vsem ljubi umetnik, najpriljubljenejši, ker pač nI obrnil hrbta našemu človeku, ker nam je vedno kazal slovenskega človeka v njegovi značilni ln nepokvarjeni podobi. Gaspari istoveti umetnost z naravnostjo, ne gleda na življenje z visokih umetnostnih vlSav, od koder se vidi življenje megleno. Njegove slike so žive, zdrava umetnost diha iz njih kot je zdav ln naraven naš kmet ln kot Je zdrav Gaspari sam, ki ni pozabil, da je Izšel lz preprostega, zdravega ljudstva. Rodil se je 28. Januarja v Selščeku pri Cerknici. Po osnovni šoli Je hotel postati trgovec, učil se je v Murnl-kovi trgovini na šutnl pri Kamniku. Gaspari je pa pokazal izredno nadarjenost za risanje, zato je šel v Ljubljano na umetno obrtno šolo. Po« zneje Je študiral na Dunaju nato pa v Monakovem. Želimo mu vsi iskreno, da še dolga leta bogati našo um-tnostt
Sovjeti pustošijo cerkve
Dva sveta
Nebotičnik j« dozidan. V dobrem letu je zrasla stavba v mogočno višino kot znamenje nove Ljubljane. Palača je že povsem opremljena. Vsi številni prostori so oddani. V nebotičniku samem, kakor tudi v ostalem delu palače v" Gajevi ulici bodo nastanjeni razni uradi, tvrdke in pa seveda tudi zasebniki. Kavarna bo otvor-jena 1-4. februarja ter jo bo vodil Pokojninski zavod. Pričujoča slika kaže najzanimivejšo perspektivo LJubljane in najbolj zgovorno priča o rasti slovenske prestolnice: spredaj častitljivi, skromni Flgovec, ki mu je usoda tudi že pisana, zadaj ponosni beli nebodčr.
Slika levo:
Francoska obramba pred požari na ladjah
Zaradi zadnjih velikih požarov na francoskih ladjah je izdalo francosko ministrstvo za mornarico odlok, ki zahteva na vsaki ladji večje število izvežbanih gasilcev. Na sliki vidimo moštvo ladje »Ile de France«, ki se uri v manipuliranju i masko proti dimu.
Katedrala v Ljenlngradu, katero so boljševlki porušili z dlnamltom.
Oče Sherlocka Holmesa
Te dni so 1&-žli v Parizu pod naslovom »Moje pustolovsko življenje« spomini Conana Doyla. Spomini so večinoma tako zabavni in osvežujoči, kakor njegove naj bol ji« povesti o detektivu Sherlocku Holmesu. Iz njih izvemo, da so bili Doyk>vl starši obubožali ln da se je moral sin kot me-dlclnec v Edin-burgu dokaj težko prebijati skozi življenje. Ko si Je pa gmotno nekoliko opomogel, je pošiljaj vse prihranke staršem. Niti kot mlademu zdravniku mu nI šlo posebno dobro, pa tudi pozneje, ko se je naselil kot kdove kaj zaslužil. Ko mu je nekoč davčni urad vrnil davčno prijavo, češ, da je popolnoma nezadostna, jo Je Doyle poslal nazaj ln pripisal: »Prav pravite, od tega se res ne da živeti.«
Ker ni imel dosti dela, Je Doyle čital mnogo knjig, zlasti Poeove kriminalne povesti, zgodovinska dela, Scottove zgodovinske romane ln spomine generala Napoleona I. Potem Je sledU nasvetu svojih prijateljev, ki so visoko cenili njegovo pripovedovalsko nadarjenost, naj se loti pisateljevanja. In res je kmalu Izdal svojo prvo povest o Sherlocku Holmesu. Dosegla Je največji uspeh in odločila je smer Doylovega literarnega delovanja. Občinstvo je zahtevalo vedno novih povesti o Sherlocku Holmesu, od vseh strani je dobival pisatelj prošnje, naj Jih napiše še kaj in tako se Je začela dolga, vrsta napetih povesti o slavnem detektivu, ki so šle po vsem svetu.
Model Sherlocka Holmesa je bil slavni edinburškf kirurg Josef Bell, ki se je z njim seznanil še kot slušatelj medicinske fakultete v Edinburghu. Bell je bil znamenit diagnostik. Njegove diagnoze so segale tudi v poklic in osebnost. Tako je nekoč dejal nekemu svojemu pacijentu: »Ste star vojak, služili ste v zapadni Indiji in nedavno ste bili odpuščeni.« Ko je bolnik pritrdil ln Je Doyle vprašal Bella, kako je prišel na to, mu je zdravnik odgovoril: »Ta mož je obdržal čepico na glavi kakor delajo stari vojaki, Ima pa elefantiado, ki razsaja v zapadni Indiji.« Tako sta nastala Sherlock Holmes in njegove povesti.
:dravnik za očesne bolezni v Londonu, ni
Kako rastejo travnate koreninice t
Dasi Je rastlinska rast znana že v mnogih potankostih, nam je vendar r celoti še zmerom velika skrivnost. Znano Je, kako srkajo rastline glavn esesta-vine svoje hrane iz zraka in kako jo v delavnicah svojih lističev s pomočjo zelenega listnatega barvila ali klorofila in pod vplivom sončne svetlobe pretvarjajo v užitne snovi. Vemo, tudi, kako po koreninah sesajo vase raztopine rudninskih snovi iz zemlje, ki so jim potrebne pri gradnji njihovih razčlenjenih organov. Razjasnjeni »o nešteti načini njih oplojevanja ln razmnoževanja, delitev stanic Itd. Celo o dednosti vemo, kako se skozi rodove ohranjuje n. pr. Ista oblika in barva. Ali vse znanje je vendar le Se selo majhno v primeri s tistim, česar o rastlinah Se ne vemo. Vendar pa tudi veda o rastlinstvu v najnovejšem času nagleje napreduje ln prodira tudi globoko v taka vpraianja, ki se pred leti niti načeti ne bi bila mogla zaradi pomanjkanja pripravnih raziskovalnih pripomočkov.
Posebno zanimiva med pripravami, s katerimi si znanost prizadeva zajeti, po-tekrastl, je tako zvana »opazovalna omarica«, ki Jo je konstruiral profesor na florldskl univerzi v Gainesville dr. V. A. Leukel. Je to nekakšen stisnjen laboratorij, katerega ena stena Je iz stekla in ki se lahko pogrezne do ca. 15 m globoko v zemljo. Leukel namerava opazovati v njem pred vsem rast koreninic travnatega bilja. Ko je omara v zemlji, se krog nje brž razplete mreža koreninic, ki se v svetlobi močnih električnih luči lahko opeLzujejo skozi stekleno steno. V tem laboratoriju se da lepo za sleoovail, kako prlja rastlinam moča, kako se prila godujejo suši in zlasti kako se počutijo v različnih vrstah zemlje.
Na sliki vidimo dr. Leukela, ki drži r roki travnato ru*o. Jasno se vidi silna množina drobnih koreninic, v ozadju pa opazovalna omara.
wmm
** t• e «i,i . j

:'•"■' 'v'-'
• / ' , " ?
Spiti

Izredno nizke temperature zadnjih dni so povzročile, da so zamrznile n« urno reke, ampak tudi jezera in deli nekaterih morij. Pristanišča v Severnem morju so zaprta za promet in ladjam morajo dovaZati živila po
ledu.
Prof. Avgust Piccard (levo) in njegov brat Jean Picard, ki živi v Ameriki in s katerim se zdaj posvetuje prvi zaradi novega vzleta v stratosfero,
Slika desno:
Kancelar republike Nemčije je postal
Adolf Hitler
Predsednik Uinden-burg mu je poveril sestavo vlade po Pape-novem sporazumu « strankami.
Slika levo:
Zima na Španskem
Navzlic letošnji dose-daj razmeroma mili zimi, je zapadel v Španiji sneg in pobelil glave celo Častitljivim palmam v Madridu.
Mlada srca
V Berlinu se Je oženil te dni 77-letni Paul Bert z 81-letno nevesto. Slikn so posneli po njunem podatku z magistrata.
Slika spodaj:
Kopel sredi zime
V Bukarešti se vrši vsako leto na obali Dimbovice verska svečanost, pri kateri vrže kralj poseben kril v vodo, naka rse vržejo meščani v vodo po križ in ga vrnejo kralju.
Vse je zamrznjeno
Slika desno:
Fašizem na Japonskem
Plazovna katastrofa prt Toursu
Tudi Japonci so dobili iz Evrope fašistično pobudo, črne uniforme ln rimski pozdrav. Njih stranka se Imenuje Kukumin domei ter ima svoje zastave.
Zadnja moieja v Cordovl na Španskem se ruši
V bližini Toursa v južnozapadni Franciji se je nenadoma utrgala ogromna skala ln se spustila navzdol, podrla tri hiše ter ubila več ljudi. Reševalna akcija Je bila Izredno težavna, ker so bili nekateri prebivalci ure in ure pod ka^ menjem živi pokopani.
Najsrečnejši med srečnimi
V Cordovl s« Je začel aruMtl mošeja Mezqulta, zadnja Izmed 600 mošej, ki so Jo v 18. stoletju prenovili ln spremenili v katoliško katedralo.
.Prezldent Doumer"
Pred "časom je umrla v New Yorku zadnja potomka milijo-narske rodbine Wendel, ki je zapustila ogromno premoženje. Svoje pravice do dediščine je prijavilo okoli 300 oseb, a 2991 so jih oblasti odbile. Trojica na sliki predstavlja tri najsrečnejše dediče, ki so jim ameriške oblasti priznale prvenstveno pravico do zapuščine. V sredi Aleksander Wendel, na levi njegova hči Cecilija, na desni pa sin Charles, ki so postali milijonarji.
Avtomobil v trgovini
nova francoska potniška ladja za promet z Daljnim vzhodom Je dogotor-
ljena ln so jo te dni spustili v mor j*.
V Švicarskem Solothurnu Je pridirjaj neki avtomobil, ki s« Je izneveril rokam go/erja, v trafiko in se ustavil tik pred zalogo tobaka. Vozač in prodajale« y trafiki »ta k sreči ostala cela, gmotna škoda pa je prav znatna.