Feitnlna plaSanS v gotovini Maribor, ponedeljek 2, decembra 1935 s^v 274 (•Lato IX. XVI?) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK HtmMUvo in gprav*; "laribor, Gosposka ul. II • laleton ui ednifttva 3440, uprav* M66 Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. ur. Velja mesečno prejeman u upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase spre)Arne tudi oglasni oddelek ..Jutra" « Uiubijoni / Poštni čekovni raSun St. 11.409 99 JUTRA1 99 Priprave za nove olenzive v Mm Ma severnem bojitfu pripravljajo Abesinci najodločneje odoor in veliko ofenzivo * istočasno se pripravljajo na napad tudi Ita-liiani - Na lužnem bojišču ni nobenih novih dogodkov, le ras ' Desfta prodira dalje v Somalijo Priprave za ofenzivo LONDON, 2. decembra. Tako ua južnem, kakor tudi na severnem abesinskem bojišču se nadaljujejo z veliko naglico priprave za ofenzivo. Abesinci pošiljajo iz Desije proti severu .neprestano nove čete, med katerimi so tudi elitne čete, izvežbaue in oborožene najmoderneje. Tudi italijanska poročila zatrjujejo, da se Abesinci pripravljajo na severu na odločen odpor in na ofenzivo, katero mislijo pričeli v začetku tega meseca. Abesinske priprave za ofenzivo so v glavnem še končane. Splošno se sodi, da se ita-janski severni vojski zaradi deževnega vremena in močne abesinske obrambe no I)o več posrečilo prodirati dalje od doslej zavzetih postojank. Četniške akcije Sicer si* pa nadaljujejo na severnem bojišču četniške akcije, ki jih vodijo Abesinci večinoma za hrbtom italijanske fron to. Italijanske čete se trudijo z velikimi napori, da bi očistile ozemlje, ki so ga zasedle, od abesinskih četniških oddelkov, vendar pa dosedanji uspehi niso bog ve kakšni. Abesinski četniki, ki jim nudijo domačini vso zaslombo in podporo, se skrbno skrivajo v gorovju in tropič-nih pragozdovih, da jih jc ležko izslediti. Pojavijo se večinoma ponoči, čisto napri-čakovano ter napadejo Italijane. Zelo mnogo trpe zaradi tega transporti, Italijani nadaljujejo sedaj očiščevalno akcijo, Prodiranje rasa Desfe Na južnem bojišču ni nobenih pomenih nejšili dogodkov. Tako Italijani kakor Abesinci izkoriščajo sedanji zastoj va prij>rave za novo večje spopade. Italijani se pripravljajo na ofenzivo, 8 katero naj bi osvojili »nova zadnjič izgubljene predele, Abesinci pa nameravajo pritisniti na Italijane, d« bi jih vrgli še iz sedanjih postojank. Pri tem računajo mnogo na čete rasa Deste, ki operirajo na skraj nem jugozahodu, zlasti po italijanski Somaliji. Iz Adis Abcbe poročajo, da so po vesteh iz glavnega stana rasa Nasibuja čete rasa Deste zopet napredovale in zasedle v italijanski Somaliji Atnaro. Čete rasa Deste napredujejo vsak dan za približno 30 kilometrov. To napredovanje postaja italijanskim četam v sredini in na vzhodu vedno bolj nevarno. Potres v Tigreji LONDON, 2. decembra. Iz Asmare poročajo, da je bil v Tigreji velik potres. Uničenih je več krajev in seliSe. Boj Italije proti posledicam sanacij Omejevanje hraner bencina in vsega drugega — Nova dobava bencina — Zbiranje kovin, posebno zlata OMEJITEV PROMETA. RIM, 2, decembra. Boj proti posledicam sankcij postaja v Italiji vedno ostrejši. Ohlastva propagirajo omejevanje pri Potrošnji vsega, tudi pri prehrani. Varčevati je treba povsod in veljajo zadevne odredite enako za vse prebivalstvo. Var '•evanje se je raztegnilo tudi na promet-}. -zlasti z onimi vozili, ki uporabljajo kot pogonsko sredstvo bencin. Zaradi angle-(,'u naraščanja cen bencina, je avtomobilskih voženj vedno manj. Tudi v samem Kirnu se opaža, da je v prometu vsak dan •nanj avtomobilov. Tudi razne javne avtobusne zveze so ukinjene, Mnogi zasebni lastniki avtomobilov svojih vozil sploh več ne uporabljajo, mnogi so jih pa dali •la razpolago državi. PETROLEJ IZ ALBANIJE. RIM, 2. decembra. Ministrski svet je odobril 70 milijonov lir za ureditev velike rafinerije mineralnih olj. Tovarno "redi Italijanska petrolejska družba, ki vrta že dolgo časa v Albaniji in išče »af-,0- Po zatrdilu na poučenem mestu, g0 Usedanja vrtanja v Albaniji imela presušen uspeh. Od najdišč do obale so že "speljane eevi, po katerih se bo nafta r*retakala in spravljala na ladje, V teku (!ie,ga meseca bo celotni obrat že popol- noma posloval. Po računih strokovnjakov ho albanski petrolej lahko kril polovico italijanske potroSnje. S tem ho hoče Italija ubraniti posledic poostrenih sankcij. ŽELEZO ZA VSTOPNICE. RIM, 2. decembra. Zbiranje kovin, zla . ^ ^ tudi železa, so nadaljuje po vsej Ita-ji. Zanimivo je, da -se more sedaj v nem največjih rimskih kinematografov obiti vstopnica Ra aiaro železo. Blagajna je sprejela doslej za vstopnice že razno kuhinjsko posodo, staro železo in celo Star avtomobil. Razen tega so obiskovalci prinesli tudi že več zlatili iti srebrnih predmetov. CERKVE IZROČAJO ZLATO. RIM, 2. decembra. Oddaja zlata in sre-bra se nadaljuje. Pozivu oblastev so se odzvale tudi mnoge cerkve, ne samo v Italiji, ampak tildi v kolonijah. Iz Asmare poročajo, da je apostolski vikar Catanoo poslal komisarju vzhodne Afrike II dragocenih zlatih in srebrnih predmetov, med njimi tudi škofovski križ z verižico. Obenem s temi darovi je škof poslal komisarju pismo, v katerem pravi, da daje ta ohol za domovino, njene sedanje napore ter bodoče zmage in blagoslavlja kralja. Mussolinija in italijansko zastavo. Jte kdam dmme politike W)urrn m—w ^oSožai v našem parlamentarnem življenju Reor- Narodna skupščina se sestane šele januarja -ganizacija JNS — Jevtič nadaljuje svojo akcijo Glede sestanka naše narodne skupščl-se je, kakor poročajo iz Beograda, Diošno pričakovalo, da bo sklicana sredi teeS(^Q decembra K formalni soji, na ka-ri bi izročila predlog državnega prora- čuna za 1935-36 finančnemu odboru. Sedaj pa se potrjujejo vesti, da bo skup- ______ _ _ „olvtuJcllc S8_ ščlna sklicana šele v prvi polovici lanu- 1 rancije, da se bodo v bfldoče" čMtelJHn arja. S teni oclvldno računajo tudi posa- . govorniki JRZ še strožje držali program- m,A?nt Uaip.rim o« un- i____*___i __*_i , . _ “ nekateri zakonski predlogi v proučevanje, med drugimi predlog v gospodarskih zadrugah. Ti odbori do danes že niso pričeli s svojim delom. Le odbor za zadruge je sklican za 5. december. Kar se tiče takozvanih političnih zakonov, je raču nati tudi z njihovo odložitvijo Prišli bo do najtbrž- na vrsto šele po sprejetju pro računa, torej najprej meseca aprila. Te dni so bile mnoge opažene konference pri bivšem predsedniku vlade g. Uzunovlču. Že dalj časa se V vrstah JNS razpravlja o potrebi reorganizacije stran ke, ki naj bi omogočila večjo aktivnost strankinega dela. Navzlic sistematični borbi proti JNS, ki sc je pričela z nasto pom Jevtičev? vlade, in kljub temu, da so se zlasti volitve vršile proti stranki, se organizacija JNS ni razbila. V mnogih krajih je delo stranke zopet obnovljeno ln le redki so srezi, kjer so strankine organizacije prenehale. Sedaj sood povsod javlja nova volja za delo. Strankinemu vodstvu se očitn, da je bilo preveč paslvmo, ln Izraža se splošna želja, da bi se izvršila njegova reorganizacija, ki bi zagotovila nov razmah v aktivnosti stranke. Iz vseh delov države izražene želje so bile predmet ponovnih razprav v klubu senatorjev JNS, ki je povodom zadnjega zasedanja izbral poseben akcijski odbor, da v sporazumu s predsednikom stranke pripravi rešitev tega važnega vprašanja. Člani odbora so zadnje dni opetovano konferiralj s predsednikom Uzunovičem, kar je vzbudilo v politični javnosti veliko pozornost. Udeleženci teh razgovorov zatrjujejo, da potekajo razgovori ugodno. Konference poslancev JRZ, ki se zadnje dni vr$jjo v Beogradu za vsako banovino posebej, so posvečene pred vsem vprašanju organizacije nove stranke. — Akcija za ustanavljanje JRZ po srezih je prenesena sedaj na rarotlne poslance in mora po navodilih vodstva biti izvršena do konca leta, V vodilnih krogih JRZ se tudi zatrjuje, da so sedaj ustvarjene ga- mezni odbori, katerim so bili izročeni s kih načel stranke, nego do sedaj, j Kakor poročajo listi, je tudi bivši predsednik vlade g, Jevtič odpotoval v sprem stvu nekaterih poslancev, v Južno Srbijo, kjer prirodi več koiiferenc. Casniške gredice Mogočna intervencija. »Naša gimnazija (murskosoboška) je zopet predmet mnogih govoric. Oddelili so namreč samoupravni peti razred od nižjih državnih razredov. Občina in banska uprava sta Intervenirali, toda ministrstvo ni hotelo odstopiti od svojega koraka. Imenovalo je celo tri supler.t-e, od katerih eden je imenovan m vršilca dolžnosti direktorja, to je g. Potokar. Vsekakor so se pa s tem izdatki soboške občine znatno po-večali.« — Iz »Slovenskega Gospodarja«. Splošna amnestija BEOGRAD, 1. decembra. AA. Kr. vlada je predlagala namestnikom Širši ukaz o ainenstiji in poniiloščenju, ki bo danes objavljen. Pa ukaz odreja v prvi vrsti splošno amnestijo /,a kazenska dejanja po M. 99, 109 odst. 1, 101, 127 do 131, 154—156, 161, 164, 165, .102, 307—310 kaz. zakonika, in po el, 3, 4, 5, 6, 19 in 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsa ta kazenska dejanja po navedenih zakonskih predpisih imajo obeležje bodisi političnih bodisi običajnih deliktov, ki imajo takisto izvor v političnih nagibih. Amnestija za gornja dela obsega 1IJ53 oseb, Razen tega je podeljena amnestija za tiskarske krivde in krivde po gozdnem zakonu. Ni treba posebej naglašati, da amnestija v tem pogledu obsega zelo mno go oseb. Pogoj za amnestijo obsojencev je, da so bili obsojeni v celoti do 12 mesecev, znižana pa je kazen sorazmerno osebam, ki so bili obsojene na več kakor 12 mesecev do 15 let. Glede znižanja kazni izvirajočega i/, najvišje milosti, so izvzete osebe, obsojeno zaradi najtežjih dejanj proti državi, obsojene zaradi vohunstva v korist tujih držav, obsojene zaradi sprejemanja podkupnine, kakor državni, samoupravni ali drugi javni organi, in osebe, ki so pobegnile v iuoacmstvo ali se skrivajo v državi in odgovarjajo ali imajo odgovarjati pred oldastvi zaradi raznih kazen-skili dejanj. TEGETTHOFFOV SPOMENIK V " GRADCU. GRADEC, 2, decembra. Včeraj so v Gradcu slovesno odkrili spomenik admiralu Tegetthoffu, zmagovalcu pri Visu, katerega jo Gradec dobil iss Pulja, kjer je prej stal, a so ga Italijani odstranili. Odkritja spomenika se je udeležil tudi predsednik Miklas z raznimi ministri in drugimi visokimi funkcionarji. Ta proslava je na vsak način malo čudna, saj je bil Tegetthoff vendar zmagovalec nad italijanskim brodovjem iu jc bil admiral države, ki je danes ni več in se nikakor im more istovetili s sedanjo Avstrijo. JAPONSKI PRORAČUN. rOKIO, 2. decembra. Japonski urini-sirski svet je odobril proračun za prihodnje proračunsko leto. Izdatki za vojsko in mornarico znašajo skoraj polovico vsega prorajiiha, ali točno 47 odstotkov. KANADA PROTI SANKCIJAM? OTTAVA. 2. decembra- Kanadski ministrski predsednik se je v nekem govoru izjavil proti poostritvi sankcij proti Italiji, ker je Kanada nasprotna vsakemu postopku, katerega posledica bi bile lahko vojaške sankcije in nove zmede. vojne sne so praznovali Sokol svo praznik Sijajno uspela telovadna akademija Sokolskega druStva Maribor matica v Narodnem gledališču — Svečani zbor mariborskih in okoliških Sokolov v Narodnem domu Vse. kar smo videli in doživeli v, mogočni sokolski družbi preteklo soboto zvečer v Narodnem gledališču in .včeraj na praznik dopoldne v Narodnem domu, nam je najlepši dokaz sokolske pripravljenosti in vztrajnosti, dokaz, da naši Sokoli delajo z dejanji in ne z besedami, najlepši dokaz, da naši dični Sokoli, ne delajo za danes, marveč za bodočnost. Morebiti bo kdo oporekal, da je bilo za tako pomembni včerajšnji največji sokolski praznik vse premalo slovnostno o-oremljer.o, da je zlasti akademija Sokolskega društva Maribor-matree imela pre malo zunanje sokolske podobe in da je bila preveč sama sebi namen. Kdor je 5 takim, očesom in občutkom gledal akademijo, pozablja na Tyrševo resnico, ki so jo prireditelji globoko doumeli, da je Tyrš.oznanjal kulturo novega človeka v zdravem in narodnem telesu, da tvorita človeka duh in telo, da mora duševno stopiti v stik s telesom, kar bo Me tako mogoče vzgojiti nove generacije, ki bo- nega strokovnjaka br. inž. Lintnerja nastopili s »Telovadno etudo«. Predvajali so jo strumno, skladno in učinkovito. Prav tako učinkovit je bil tudi nastop uaraščajHic višjega oddelka. Izvajale so z občutkom simbolično skladbo: »Furi-ant«. Izvežbala jih je pridna vaditeljica s. Tušakova. Menimo, da bi bil pri tej točki dosežen s spremembami iluminacije, pa tudi pri nekaterih drugih, še večji efekt. Po kratkem odmoru so nastopili na bradlji s poljubnimi vajami člani. Med njimi sta nastopila tudi sokola mojstra in prvaka s težkimi in vrhunskimi vajami brata Primožič in Gril c. Telovadci so pokazali veliko pripravljenost, strum-nost in sigurnost ter bili deležni viharnega aplavza. V izražanju ritma o gibih pa so se tokrat najboljše postavile članice. Njih »ritmična šestorica«, ki jim je posvetila ogromen trud naša ambicijozna načelnica s. M a k u č e v a, je s svojo skladnostjo in tempom žela občudovanje vseh. Take nastope videti, je res pravi užitek. Globok vtis sta napravila na vse prelepim in ubranim petjem pa so se v slikovitem sporedu imenitno postavili zavodov ženski, moški ter mešani zbor. do ustvarile narodu lepšo bodočnost. Kdor je iskal starih sokolskih spominov na sobotni telovadni akademiji, pozablja, da gre sokolska vzgoja z duhom časa in da je vse novo rodila kulturno zgodovinska nujnost. V popolnoma pravilnem pojmovanju velikih sokolskih dolžnosti in napredka se je naše matično sokolsko društvo pripravilo na največji sokolski praznik. Sobotna akademija nam je pokazala rezultate sodobne telesne vzgoje, ki je tesno povezana z notranjim, pokazala nam je izražanje lepote s telesom, pokazala naj je široko obzorje, v katerem gledajo s smelimi očmi naši Sokoli, lit s tem so naši Sokoli najlepše manifestirali veliko sokolsko miselnost, obenem z njo pa tudi svoj največji sokolski praznik orvi december. „1: . joifi * s ' i‘.;; if ,\r Telovadna akademija . Za vse, kar smo videli na sobotni'akademiji Sokolskega društva Maribor-ma-tice, Zaslužijo prireditelji iu telovadci najlepše priznanje. Posebno pozornost pa zasluži eksaktna pripravljenost vseh nastopajočih oddelkov, ki so.se vidno potrudili in izvajali posamezne točke bogatega in pestrega sporeda v splošno zadovoljnost in občudovanje. Naše. Narodno gledališče je bilo obakrat -^- akademijo je društvo namreč ponovilo rta včerajšnji praznik popoldne — nabito polno Sokolov in Sokolu naklonjenega občinstva. Res sta bili obe loži, ki sta v gledališču rezervirani za predstavnike mesta in državno-poliitičnih oblastev prazni, vendar to ni motilo slavnostnega razpolo ženja. Vabihi naših Sokolov so se odzvali številni predstavniki mariborskih nacionalnih In narodnih organizacij, odzvala se je naša hrabra narodna vojska, ki jo je zastopal poveljnik domačega peš polka polkovnik g. Božovič. Vojaška godba je podtaktirko vojaškega kapelnika br. Svobode zaigrala državno himno, ki so jo stoje poslušali naši Sokoli in občinstvo Ko se je prvič zastor dvignil, so se pojavile na odru na-raščajniče nižjega oddelka. Izvajale so 'jutranjo gimnastiko in prikazale, gimnastične gibe m položaje v lepi povezanosti ' in lepi skladnosti Nastopajoče je iz-vežibala agilna prednjakinja s. Zemljičeva. Sledil je nastop obrtnih naraščajnikov, ki so pod vodstvom njihovega marljivega vaditelja br. Mirka Rajha po njegovi lastni kompoziciji izvajali skladno in učinkovito: »Naš svet«. Vse hvale je vredino, da smo po daljšem presledku zopet videli nastopati naš obrtni naraščaj, ki nas je s svojim nastopom zagotovil, da bo v kratkem zopet zavzemal tisto mesto v sokolskih vrstah, kakor nekdaj. Po skladbi bratov O r 1 a, G i z 1 a, K o ž u h a. in Pavletiča so nato izvajali vrhniške proste vajo člani, članice in naraščajnice. Nastopajoči so s svojim vratolomnim izvajanjem naravnost frapi-rali publiko. Naraščajniki višjega oddel- tudi naša kandidata za svetovno prvenstvo v telovadbi br. Primožič in G r i lc, ki sta mojstrsko izvajala svoje lastne sestave iz prostih vaj za olimpijado v Berlinu. Oba je publika nagradila z viharnim priznanjem, da sta res mojstra. 7 Murnikovo »Polonaiso«, ki so jo odlično predvajali člani, je bil pester spored slavnostne akademije zaključen. Vse točke sporeda so nastopajoči izvajali ob spremljevanju klavirja. Da je akademija tako sijajno uspela, je zasluga vsega matičnega vestnega in marljivega prednješkega zbora z načelnikom br. H v a 1 e n c c m na čelu. Le naprej, po začrtani poti!, Slavnostno zborovanje. Oficiebia sokolska proslava pa je bila včeraj dopoldne ob 11. uri v Narodnem domu. Proslavo je organiziral meddruštveni sokolski odbor in je bila obvezna za mestna in okoliška društva. Velika dvorana z galerijo v starem mariborskem sokolskem gnezdu je bila zasedena do zadnjega kotička. Prišli pa so tudi številni zastopniki mariborsega javnega in ver skega življenja, da skupno z našimi vrlimi Sokoli proslave prvi december. Slavnostno zborovanje je vodil predsednik meddruštvenega odbora br. prof. Lojze Struna, ki je imel obenem tudi slavnostni nagovor, v katerem je orisai važen postulat vsesokolskc ideje. V toplih izvajanjih se je spomnil našega največjega mrtvega Sokola, blagopok. kralja Aleksandra 1. Zedinitelia,. ki ga je pre-dočil navzočim kot vzor, kakor pravi Sokoli ljubijo, se žrtvujejo in umirajo za narod in domovino. V gromskem vzkliku pa so pohitele tudi vse misli in občutki mariborskih Sokolov, k našemu prvemu Sokolu, našemu mlademu kralju Petru II. S ponovno prisego, da bodo naši Sokoli varovali nedotakljivost nesmrtne Tyrše-ve ideje in .jo izpolnjevali do skrajnih meja v ljubezni in zvestobi do naroda in domovine, v neomajni ljubezni do vsega slovanskega sveta, je govornik zaključil svoj slavnostni nagovor. Nato je prečita! br. Vladko Kralj spo menico Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije. Godba »Drava« je zaigrala državno himno. Vrla Sokolica s. Helena Ivanuše v a pa je z občutkom deklamirala Gradnikovo pesem o zedinjenju. Vmesne točke Sporeda je spopolnila godba »Drava« z ouverturami iz opere »Libuša« in iz opere »Zrinjski in Frankopan«. Za zaključek pa je zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani« in ob njenem spremljevanju so jo peli vsi Sokoli. Po proslavi je bila, zaobljuba novega članstva, ki sta ga ’ zaprisegla-starosti brata Bureš in Strune ki ima v skladatelju prof. Mirku svojega mojstrskega učitelja in glasbenega vodjo. Prav lepo pa je uspela tudi včerajšnja proslava studenške Narodne odbrane, za kar gre prvenstvena zasluga neumorno delavnemu vodstvu studenške Narodne odbrane. S ^tonovske ftotde Obrtništvo - steber narodnega gospodarstva Pričetek II. Obrtniškega tedna v Mariboru. — Proslava zedinjenja, razdelitev nagrad vajencem in veliko zborovanje v Gambrinovj dvorani. Naše obrtništvo se v polni meri zaveda, da bo le v strnjenih vrstah zmagalo v krutem neizprosnem boju za svoje pravice. To je pokazala včerajšnja otvoritev Obrtniškega tedna v Mariboru. Že dopoldne so se od vseh strani zgrinjale skupine obrtnikov, ki so proslavili praznik zedinjenja s skupno sv. mašo v frančiškanski cerkvi nato pa s proslavo v dvoran' Ljudske univerze. Ta proslava je bila namenjena zlasti obrtniškemu naraščaj"' kljub temu pa se je je udeležile celokup no obrtništvo. Zbrano množica, je nago voril strokovni učitelj g. R o d e in v izbranih besedah orisal pomen 1. decembra. Krasnim izvajanjem, je sledil govor mestnega obrtnega referenta g. dr. Sem koviča, ki je bodril mladino k delu za napredek obrtniškega stanu in podčrtal neizpodbitno dejstvo, da je obrtništvo hrbtenica narodnega gospodarstva. Prav tako je ugodno vplivaio na obrtniško mladino izvajanje obrtn.vzadružnega nad' zornika g. Založnika in pa govor £• Ivana S o j č a,-predsednika Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. Oba govor nika sta razpiotrivala o raznih stanovskih vprašanjih in pozivala obrtn! naraščaj, d" se usposobi, da bo mogel uspešno nadaljevati borbo za obstoj obrtništva. Pozivala sta mladino-k slogi, ki bo edina privedla do zaželjene rehabilitacije obrtniškega stanu. Po govorih, ki so žel; mnogo zasluženega odobravanja, je prejelo 12 vajencev, ki so dobili s svojimi razstavnimi predme, na vajenski razstavi odlične ocen-:;, krasne diplome. Razdeljenih pa je bilo ob tej priliki thdi 15 denarnih nagrad. Po razdelitvi nagrad je bilo v velik' Gambrinovi dvorani zborovanje mariborskih in okoliških obrtnikov, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora k-Krajcar. V uvodnih besedah je posedujoči orisal težavni položaj našega °' brtništva, ki mu grozi propad,- če se i"12' rodajni činitelji ne bodo zganili, in ukrenili vse potrebno za rešitev. Velikega zb° rovanja mariborskega obrtništva so se udeležili mestni podžupan g Žebot v imenu mestne občine, mestni obrtni referent g. dr. Senkovič in-zastopnik predstojnik3 mestne policije. Medtem ko je g. Krak car orisal pomen Obrtniškega tedna, k' je ponovno dvignil samozavest obrt"1' štva.Je govoril g. Reicher o splošne'11 položaju obrtništva in končal s pozi v o"1 k složnemu delu. Podžupan g. Žebot ie izrazil željo, da bi obrtne organizacije složno delale z mestno občino, ki bo P°' svetila obrtniškemu vprašanju m"0®0 pažnje. Nato je povzel besedo g. Sveder, predsednik Združenja okoliških obrtnikov in orisal veliko razliko med Pre!' šnjim obrtnikom, ki je bil gospod, m dan3 šnjim, ki ždi v grozeči pogibelji, Ape>ir'al je na naše oblasti, ki so poklicane, da ' 12. uri reši obrtništvo gotovega propada-Nato je spregovoril g. Kac, ki je med dr" gim poudarjal, da je več obrtnih organizacij nesmisel saj se vsi obrtniki bore za iste pravice. zato je potreben skupen^ bo v eni sami močni organizaciji, če hoče.'0-da bodo oblasti upoštevale njihove res°^ lucije, ki često druga drugo pobijajo. Govorilo je še več drugih obrtnikov, mn" va izvajanja pa so se izlila v klic: »OM * ništvo složno v boj za svoje pravic^- Darujte za sponten^ Viteškega kralia Hlef” sandra I. ZedIniteflJi3 v Mariboru! Maribor 'e svečano proslavil letošnji 1. december Maribor je na 17. obletnico praznika Zedinjenja zaživel v prazničnem in slavnostnem razpoloženju. 'Mesto je bilo vse v zastavah. Dopoldne so posamezni zavodi juieli svoje interne proslave. Po mariborskih cerkvah so se v navzočnosti, predstavnikov javnega življenja vršile svečane službe božje, in sicer ob 9. uri v pravoslavni kapeli, v Melju, v Naroda nem' domu je bila starokatoliška, v luteranski cerkvi pa luteranska služba božja. Že pred 10. uro se je razvrstila pred stolnico častna četa z vojaško godbo in polkovno zastavo. Ob 10. je bila pontifi-kalna sv. maša, ki jo je opravil škof dr. 1'omažič. Pontifikalni maši je sledi! »Te Deum« z molitvami za kralja. Cerkev ;c bila nabito polna nacionalno zavednih državljanov, med mariborskimi odličniki pa smo opazili tudi mariborske predstavnike naše ponosne vojske s poveljnikom mariborskega pešpolka polkovnikom Mar kom Božo vi če m, poveljnikom tukajšnjo inž. podčasniške šole podpolkovnikom Vekoslavom Cenerjem, mestnim gar nizionarjem podpolkovnikom Nikoličem iu poveljnikom tukajšnjega topniškega polka Maksimom Erič eni na čelu. V središču letošnjih proslav je stalo, naše mariborsko Sokolstvo, o čemer poročamo na drugem mestu. Tudi obrtniki so proslavili 1. december in prinašamo pomočilo na drugem mestu. MARIBORSKA MLADINA se je tudi z zanosom priključila včerajšnjim proslavam. V unionski dvorani je bil včeraj popoldne krasno obiskan koncert Pomladka Rdečega križa. Koncertni vodja je bil strokovni učitelj g. V. Šušteršič. Ubrano in učinkovito so se izvajale poedine-kpneertne točke, ki so jih nav-zočni poslušalci sprejeli s frenetičnim a-•ka. so. BP. JaMueoeaigji. odbžne&t tefovad- plavžem. Najpreje je orkester deške me- ščanske §ole proizvajal klasično Hayd-novo »Otroško simfonijo«, ki je kakor nalašč s svojimi ropotul.ikami, piščalka 'i in bobenčki primerna za predbožični čas. Vneto so sodelovali mali harmonikarji PRK na ropotuljkah, piščalkah in bobenčkih. Nato pa so iz mladih, sočnih grl tukajšnjega zbora deške meščanske šole zadonele krasne popevke in prelepi napevi zbranih narodnih pesmi »Si so venci- ■ beli«, ».Tedno sem ružu ’mel«, »(Prav lepo je v vigred«, »Skrito v žitu poje muren«. »Kukavica« ;n »Ples iz Medjimurja« odnosno »Dorica pleše«. — Pripomniti je, da sc Križanova prekmurska »Si so venci beli« še ni v Mariboru nikjer izvajala. Končno so še nastopili naši mali harmonikarji od PRK ter z zanosom iii toplino odsvirali 4 venčke harmonikarskih skladb. Koncert je šel v prid mariborskim revnim učencem in bodo iz čistega dobička obdarovani revni učenci za Božič. Proslavil pa je včerajšnji državni praznik tudi Podmladek Jadranske straže na tukajšnji državni Trgovski akademiji s svečanim razvitjem svojega prapora. Zavodovi gojenci in gojenke so se zbrali v dvorani kina Union k svečanemu razvitju. Po prisrčnem nagovoru . ravnatelja Modica je dr. Trstenjak izvršil blagoslovitev prapora, nakar je prof. Joško Šilc v navzočnosti botre gospe Ninke Pinterjeve izvršil razvitje prapora. Zadonela je himna »Bože pravde«, nakar je sledila toplo občutena in zanosna slavnostna beseda zavodovega gojenca Vojka Perhavca. Drugi del omenjene proslave pa je bil zamišljen kot počastitev spomina našega velikega skladatelja Davorina Jenka ob 100 letnici njegovega rojstva. Razen učinkovite deklamacije J. Pinterjeve je bil na sporedu tudi nastop liarmoiiika^riejfe jagodovih gojene^ s. v M a r i n o “ u a.ie i. <11. 1935. Vlarlborski »Večernik« Jutr.. Stran 3. Mmlimske m Mo&ske Movue Tek ,.Osvoho$enja ‘ skozi Haribor Prehodni pokal Toneta Vahtarja si je priboril Ftas od zagrebškega »Maratona** ISSK Maribor je včeraj dopoldne priredil tradicionelrai tek »Osvobojepja« za prehodni pokal narodnega borca Toneta Vahterja skozi mariborske ulice. Start je bil točno ob 10. izpred igrišča ISSK Maribora v Ljudskem vrtu, cilj pa na Trgu svobode. Proga je bila dolga okrog 1800 m in je vodila od igrišča v Ljudskem vrtu po Koroš&evi, Maistrovi. Kolodvorski ulici, Aleksandrovi’ cesti do Trga »svobode. Za letošnji tek ie vladalo veliko zanimanje in so gledalci vso progo precej gosto zasedli. Na samem cilju pa se je zbralo več tisoč ljudi, ki so tekmovalce navdušeno pozdravili. Tudi organizacija je bila letos odlična, za kar gre zasluga tukajšnjemu sodniškemu zboru z gg. Fišerjem. Bregantom in Kramber-jem, na čelu. Za tek se je prijavilo 34 tekmovalcev, na startu pa jih jc bilo 11, in sicer 1 član zagrebškega Maratona, 2 od SK Železničarja, 1 od varaždinske Slavije ter 7 od mariborskega Maratona. Na cilj je prišlo 10 tekmovalcev, dočim je eden na progi izstopil. Rezultati so bili naslednji: 1. Flas (Maraton, Zagreb) v času 5:58.4; 2. Germov-šek (Maraton, Maribor) 5:59.2; 3. Kangler (Železničar), 6. Štrucl, 7. Hoš, 8. Stojnšek, 9. Rahle (vsi Maraton, Maribor), 10. Markovič (Slavija, Varaždin). Prireditev jc končala brez najmanjše nezgode in so rezultati nekoliko slabši od lanskega leta Po končanem teku so se zbrali tekmovalci in pireditveni odbor na Trgu svobode, kjer je v imenu pokrovitelja mariborskega mestnega poveljnika' s primernim nagovorom predal prehodnii pokal zmagovalcu Flasu gosp. podpolkovnk Nikolič. Razigran se le razplesal do smrti Godcem je dejal: »Potegnite tako, da bom umrl." — Upehani godci so nehali svirati, on pa je omahnil in umrl radi napora pri plesu V Dolini v Prekmurski Krajini se je pripetila tragična smrt, ki je vzela življenje marljivemu posestniku. Pri Felie-rovih so imeli svatbo. Bilo je veliko gostov in povabljencev, razlegalo se je celo veselo petje, godci so svirali vesele in poskočne. Bilo je pravo vzhičeno svatbeno razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč. Med navzočimi je bil tudi posestnik Štefan Bogar s svojo ženo Bil je ves čas prav Židane volje, praznično razpoložen. Tudi zaplesal jc s svojo žer.o. nazadnje je postal razigran. V tej razigrani volji ni maral jenjati s plesom. Zaman so bila prigovarjanja njegove žene in drugih, *»aj jenja in naj se odpočije. Bogar Štefan pa je v razigranosti plesal dalje in dalje. Veselo je vzkliknil pešajočim godcem: »Potegnite tako, da bom umrl« Iz šale je postala kruta resnica. Štefan Bogar je plesal neprekinjeno dalje, godci so svirali in se nazadnje v sviranju upehali in utrudili. Odložili so instrumente, da se odpočijejo. Štefan Bogar je plesal dalje, nenadoma pa se je opotekel proti vežnim vratom in se podal na prosto, kjer je omahnil in obležal. Prihiteli so iz hiše ljudje, hoteč mu pomagati Hropel je v nezavesti, skoraj negiben. Vsega razgretega in z znojem oblitega so ga prepeljali domov in takoj poklicali zdravnika. Toda preden je prišel zdravnik, jc Štefan Bogar umrl. Njegova tragična smrt je zbudila obče sočutje. Zadnja pot dr. 3. Bezjaka V velikem številu so sc zgrnili včeraj popoldne k poslednjemu spremstvu bla-gopokojnega prosvetnega inšpektorja dr. Janka Bezjaka pokojnikovi prijatelji, znanci, stanovski tovariši in bivši gojenci. Navzoči so bili tudi vsi ravnatelji mariborskih srednjih šol in je prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani zastopal ravnatelj mariborske klasične gimnazije M. Mastnak. Turobno so odpeli pfevci pred mrtvašnico žalostinko »Človek glej«, nakar se je razvil mrtvaški sprevod k svežemu grobu, kamor so položili k poslednjemu počitku velikega sina našega naroda. V poslednje slovo mu je govoril stolni in mestni župnik kanonik M. Umek, zatem pa upokojeni Šolski nadzornik Senkovič v imenu Šolske matice, proslavljajoč v izbranih besedah plemenitega pokojnika kot odličnega pedagoga, vzgojitelja in šolnika. V poslednje slovo je še zadonela žalo-stinka, na krsto je padala gruda in zagrnilo se je poslednje domovanje velikega olemcnitega slovenskega moža, • čigar spomin bo trajno z zlatimi pismenkami blestel v zgodovini našega vzgoj-stva. njegovo izgubo osirotela mati, ki bridko objokuje prerano smrt svojega sina. Mimo matere žalujejo za njim še trije bratje, med njimi šolski upravitelj g. Ru dolf Vižintin, znani nacionalni delavec ob severni meji. Truplo smrtno ponesrečenega letalca Vilka bodo tekom današnjega dne pripeljali v Maribor. Z vojaškimi častmi ga bodo pokopali jutri, v torek ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu pred nami ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Tragična smrt mladega letalca Iz Mostarja je prispela žalostna vest, da je tamkaj tragično preminul v petek 29. novembra mariborski rojak, absolvent pilotske šole g. Vilko Vižintin. Ko se je pripravljal, da bi postal diplomiran pilot, so omahnila njegova krila. Po nesrečnem naključju sta trčila skupaj v zračnih višavah z nekim tovarišem in 'lašla oba prerani grob. Tudi je usodno ^akjlučje hotelo, da se je nadebudni ni,adenič. ki je bil prežet strasti in junaštva do letenja, smrtno ponesrečil nrav na obletnico smrti svojega očeta, ki so ga lani pokopali na pobreškem pokopališču. Pokojni Vilko je zelo priljubljen med svojimi tovariši, ki ga bodo težko pogrešali. Še težje pa bo prebolela Pokolj v Framu Včeraj ponoči je padla v Framu nova žrtev. Kakor se glasijo poročila, so trije napadalci navalili včeraj okoli 9. zvečer na 26-letnega krojaškega pomočnika in posestnika Jožefa Moma. Nastal je pretep in prerivanje, sredi katerega so se pobliskali noži in je obležal na tleh 23-letni viničar Anton Grašič, zaboden z nožem v vrat in ves oblit s krvjo. Grašič je nekaj trenutkov zatem izdihnil. 17-letni Franc Kovačič pa je zadobil na temenu težje poškodbe. Ranjen je bil tudi Jožef Mom, ki ga je nekdo ranil z nožem na levi podlehtnici. Mrtvega Grašiča so prepeljali v framsko mrtvašnico, kjer bo danes obdukcija, Orožniki so, obveščeni o pokolju, aretirali Jožefa Mo ma_ in Ludovika Kugla. ki so ju pripeljali radi suma uboja odnosno krivde v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Jubilej domačega podjetja. Tvornica mesnih izdelkov in konzerv Anton T a v-č a r v Mariboru je slavila včeraj petindvajsetletnico svojega obstoja. Dne 1. decembra 1910. se ie g. Tavčar, brat les nih trgovcev istega imena, osamosvojil in v Sarajevu otvoril svoj obrat, ki se je lepo razvijal, moral pa ga je v začetku vojne prenesti v Gradec, kjer se je podjetje zaradi sposobnosti in pridnosti njegovega lastnika in njegove soproge, ki vodi nadrobno trgovino, še bolj razvilo. Po prevratu se je moralo podjetje zopet preseliti in se je naselilo v Mariboru, kjer se mu je pred leti pridružila tvornica mesnih konzerv, ki prav tako dobro uspeva. Tvrdka Tavčar je v 25. letih svojega obstoja dosegla višino, ki jo spravlja v vrsto vodilnih podjetij te stroke v Sloveniji. G. Tavčar je tudi ! predsednik Združenja mesarjev m pre-kajevalcev. G. Tavčarju in njegovi soprogi čestitamo k jubileju tudi mi in želimo domačemu podjetju nadaljnji razvoj v dosedanjem, solidnem pravcu! Odprta noč in dan so groba vrata . . V splošni bolnici je preminula v starosti 78 let zasebnica Barbara Matekova. V Malgajevi ulici 11 na Pobrežju je izdihnila v starosti 74 let zasebnica Marija Bezjakova. V splošni bolnišnici je podlegla na posledicah neozdravljive bo lezni 35 letna tovarniška delavka Antonija Lep. Žalujočim naše iskreno sočutje! Penezov obilo. Pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali carinski dohodki v preteklem mesecu skupno 5,822.206.25 Din in sicer na uvozu 5,805.372.75 Din, na izvozu pa 16.833.50 Din. Uvoz neto Din 5,788.539.25, dpozit 451.000 Din. Železniški upokojenci In vdove. Od 1. decembra tega leta naprej ie legitimacije v svrho podaljšanja za leto 1936 oddati na tisti postaji, kjer so posamezniki v evidenci, to ie Maribor gl. kol. ali pa Maribor kor. kol. Priložiti je treba zadnji odrezek od pokojnine. Tisti pa, ki pustijo legitimacije prvič podaljšati kot upokojenci (upokojenke), morajo poleg tega predložiti še rešenje o odmeri pokojnine. ^Miklavžev večer 5. in 6. v Veliki kavarni. Licitacija. Dne 4. decembra 193. bo ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih na glavnem kotov v običajnih prostorhi na glavnem kolodvoru. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Albaneževa, jutri v torek Konigova in Minafikova lekarna. Ker niso izobesili zastav, je bilo včeraj prijavljenih policiji več mariborskih hišnih posestnikov. V stranišču se je obesila. Včeraj opoldne se je v stranišču obesila 32letna delavčeva žena Ivana D. iz Teslove ulice. Na klice njenih otrok so prihiteli sosedje, ki so prerezali vrv in z umetnim dihanjem rešili obupanki življenje. Vzrok dejanja ni znan.. Sin .. Včeraj je v Mlinski ulici v prepiru napadel sin svojega 52 letnega očeta natakarja Ivana Radija in mu z udarci s steklertioo zadal na glavi zevajočo rano. Radi sovraštva ugaslo mlado življenje. V zapore tukajšnjega okrožnega sodišča so pripeljali orožniki posestniškega sina Alojza Korena iz Zrnove v Slovenskih goricah, Osumljen je, da je zadal smrtno nosne poškodbe posestniškemu sinu Andreju Zamudi, ki so ga pokopali na pokopališču v Kapeli. Mladi Zamuda je umrl na posledicah hudih notranjih poškodb ter prebite lobanjske kosti. Vzrok tragičnega dogodka, kakoršnih je pri nas premnogo, je stara mržnja. Alojzij Ko-rer. se bo moral zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim senatom. Posledice alkohola. Včeraj po polnoči so pripeljali iz Nove vasi pri Mariboru v tukajšnjo bolnišnico dva težko poškodovana mladeniča, ki sta postala žrtvi vinje rrih napadalcev. Ranjenca sta 21 letni tovarniški delavec Maks Prosenjak in prav toliko stari delavec Štefan Bukšek. Prvega je doslej še neizsledeni napadalec z nožem obklal, ko se je vračal iz gostilne. Zadobil je vbodljaje po vsem telesu, slednjega pa je napadalec s kolom pobil na tla in mu razbil lobanjo. Oba sta bila danes zjutraj operirana. Žile so porezali na roki posestniškemu sinu Tinetu Vaupotiču v Crenšovcih fantje ob priliki nekega spopada pod nekim oknom, kamor so šli vasovat. Napad na Koroški cesti. Snoči je neznani moški napadel na Koroški cesti pred neko brivnico 13 letnega narednikovega sina Ivana Rakovca ter ga z u-darci s pestmi omotil, da je omahnil in se za hip zgrudil. Napadalec je misleč, da je dečku storil kaj hujšega, jadrno pobegnil po bližnji temni ulici v noč Dečku je napadalec zbil nekaj zob. Za napadalcem poizveduje policija. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od danes naprej film iz carstva divjih živali »Divji tovor“ Senzacij*, smrtne borbe n> lovu zi divjimi zvermi. Ta film »e predvaja v nemškem jezika- V predpripravi »Variete*, najboljši oirknški fitm. Hane Albe**. Miklavžev večer ISSK Maribora bo ob priliki čajanke v četrtek, dne 5. t. m. v baru Grajskega kina. Vabljeni člani in prijatelji športa. Kino Union. Do vključno srede senza-cijski film »Artisti« s Harry Pielom in nje govimi čudežnimi dresiranimi živalmi Sle di svetovna senzacija, film »Ne pozabi me« z Benjaminom Gigli in Magdo Schneider. Matadkc REPERTOAR. Ponedeljek, 2. decembra: Zaprtt>. Torek, 3. decembra ob 20. uri: »Majda«. Red C. Sreda, 4. decembra ob 20. uri: »Koncert Zagrebškega kvarteta«. Red A Izborno uspelo Kozlnovo opereto »Majda« ponove v torek, 3. decembra za red C. Delo je v vseh ozirih zelo posrečeno ter je pri vseh dosedanjih uprizoritvah napolnilo sle' dališče. Odlični »Zagrebški godalni kvartet«, ki ga sestavljajo profesorji zagrebške »Muzičko akademija« Miranov, Graf, Aranay in Fabbri ter je z največjim uspehom nastopil tudi v tujini, nastopi z izbranim in zelo zanimivim sporedom tudi v mariborskem gledališču v sredo, 4. decembra. Koncert bo za red A. Rezervirajte vstopnice! Zagrebška plesna umetnica Mercedes Go-ritz-Pavelič nastopi z lastnim večerom v mariborskem gledališču v soboto, 7. t. m. Vsa strokovna kritika je njene ponovne nastope v zagrebškem gledališču ter na turneii po Rumuniji sprejela z odkritim navdušenjem. Osobito povdarjajo markantno osebno noto umetnice. Vstopnice so na razpolago pri gled. blagajni. Kolo v obcestnem jarku. Danes zjutraj je neki Kamničan našel na poti v mesto v obcestnem jarku še dobro ohranjeno kolo znamke *Perfekt«, ki je registrirano z evidenčno šitevilko 70480. Najdeno kolo, ki izvira najbrže iz tatvine, je zaplenila policija, dokler se ne zglasi pravi lastnik. Svinje izginjajo. Nepoboljšljivi ponočni huneveti so odpeljali posestnici Barbari Prešernovi pri Sv. Martinu pri Vurber-gu lepo rejeno in pitano svinjo, ki ie bila tik pred zakoljem. Huneveti ne bodo dol go strahovali! Štiri ukradena kolesa na en dan. Včerai so imeli kolesarji zopet svoj dan. Pokradli so kar štiri kolesa. Tako jc nekdo odpeljal Branku Domiclju z doma na Koroški cesti noVo kolo *Waffenrad« številke 57033. Istega dne je bil ob svoie vozilo tudi šofer Ivan Jurše, ki mu ga je neznanec ukradel z dvorišča restavracije »Union« na Aleksandrovi cesti. Številka kolesa je 70129. Žrtvi kolesarskih tatov sta bila včerai tudi Minka Ve-nigerholcova in Ljubo Ljutman. Prvemu je bilo ukradeno kolo »Viktoria«, slednjemu pa kolo »Stehr*. Trpinčenje živaH. V soboto je prinesla trgovka s perutnino Marija V. iz Gradišča pri Ptuju košaro, v kateri je bilo 22 kokoši, ki so se seveda silno mučile, saj so bile druga na drugi. Dva petelina sta se v gneči zadušila, ostale kokoši pa so bile do skrajnosti izmučene. Ljudje, ki so videli ta dogodek, so se nad trpinčenjem kokoši zelo zgražali in so trgovko prijavili policiji. Domačije gorijo! V Grajenščaku je po gorelo gospodarsko poslopje posestniku Francu Čehu. ki trpi 25.000 dinarjev škode. Ogenj je podtaknil hudoben človek. Upokojenci prosijo odpomoči. Konec meseca novembra je, a precejšnje število upokojencev nas je, ki še nismo dobili pokojnin za ta mesec. Kje je krivda? Ko so vzeli nam in aktivnim uradnikom preko 400 miljonov dinarjev, smo dobili izjavo, da je to bilo potrebno, ako hočemo dobivati redno mesečne prejemke. Kam je Id to uaš >Kaj bi o temi« je dejala Chonchita. Vlak je brze! dalje. Sedela sva bre>? besede in gledala skozi okno. Nenadoma pa je Chonchita planila s sedeža in me prijela za rokave. Vrgla se. mi je v naročje. »Nesrečna sem, da ni moči povedati kako«, je zajokala in se me oklenila z obema rokama. Nien srlas ie bil kakor godba, niene ro ke so bile alabasterno bele in tople kakor dih ljubezni. Obšlo me je hrepenenje in sem jo poljubil, ona pa mi je pričela pripovedovati zgodbo svoje mladosti: »Bil je mlad, lep, visok, moj dragi. Mlad kakor vi. In morala sem ga pustiti — onemu na ljubo. Ljubil me je, in jaz sem ljubila njega. Ta pa ni vreden žarka moje ljubezni.« Vrnila se je na svoj sedež in se zleknila po baržunu. Lepe oblike njenega telesa so odražale skozi preprosto, lahko obleko. Postal sem drzen. Pogladil sem jo po čelu, laseh in sem jel šepetati: »Chonchita... ubožica ..., ko lij vas mogel ljubiti jaz... Ali mi dovolite?« *Ne. Ne vem...«, Je odgovorila. Dovolila pa je, da sem jo poljubljal na obraz in čelo. Ah, čutil sem do njo več nego strast. Spomnil sem se svoja mladosti, čutil sem se boga, gospodarja v raju. Kje pa živi mlad človek, ki razmišlja o vseh posledicah, če e mu nudi ljubezen?... »Moj Bog, da naju ne bi kdo zalotil! Dovolj je sedaj. Pustite me. Toliko polju bov... Toliko sreče...« Chonchita me Je še enkrat strastno po ljubila, nato pa dejala: »Oprosti, moram si urediti lase!« To rekši, je vzela/nali ročni kovčeg in izginila na hodnik. Jaz pa sem se zasanjal v to žensko in sem ugibal, kaj naj storim, da postane Chonchita za vedno moja, čez čas se je vrnil gospod iz restavracije v svoj kot. Gledal sem ga postrani in mislil, kako se ženske dolgo odprav liajo. Kmalu se je vlak ustavil. Tujec je vzel kovčeg in se pripravljal, da izstopi. Mene so jele njegove priprave •'/'< -mirjati. Vprašal sem ga: »Oprostite, gospod, ali ne boste počakali gospe? Vaša gospa se še ni vrnila.« »Moja žena? Saj nimam žene .. ■« »Oprostite, gospod, dama. ki mi je sedela nasproti.. Saj je bila vendar vaša Ženu?« »Ne, Sem samec, a kar se tiče dame. vam nioram povedati, da je izstopila v Toulonu,« .«To je jsievara!« sem vzkliknil, Odgovora nisem slišal. Gospod je' izstopil. vlak se jc začel spet pnrikati. Stopil sem na hodnik. Nikjer žive .luše. Drugi sopotnik, ki je opazil moje vznemirjenje., tni je dejal: »Tudi jajc sem videl, da je dar,.a izstopila v Toulonu«. »Kako?<< sem vprašal. »Ali je nis^ila blazinico tu?. Mar jc Imela s seboj r r>.nio ročni kovčeg? Ali me je na1agala'J< Instiktivno sem si hotel zavozliati ovratnico. In tedaj sem zapazil, da ie iz vozla izginila moja igla z briljanti. Nato sem se poupal za žep — listnice ni bi!;1 nikjer . . . Bilo mi je, kakor da je treščilo vamv Kaj naj storim? Kako naj dohitim Clion-chito? Ah, ta 'ažnjivka, sleparka. ‘ati-ca ... Hlitvia je ljubezen in me 'e okradla do zadnjega beliča. Kaj sedaj'J Vlak je drvel naprej. Poklical sem spre vodnika in sem mu naznanil dogodek, v misli!? uremišljaje Chonchito in bežen, ki me ;e stala v kratkem .'asu več od vseh mojih ljubezenskih do/iv- ;■ Ijajev do ice.a srečanja v kupeju. Katastrofalni poraz nogometne reprezentance Varaždina v Mariboru Včeraj se je reprezentanca Maribora Izdatno revanil-rala jza poraz v Varaždinu — Forma naših ni bila najboljša — Izredno zanimanje občinstva Včerajšnja nedelja je Imela na sporedu zopet nogometno tekmo, in sicer se Je vr šila na stadionu SK Železničarja ob Tržaški^ cesti medmestna tekma Maribor: Varaždin. Dasi sp pri nas medmestne tekme zelo redke; pa ni bilo za včerajšnjo tekmo veliko zanimanja, in to mij-brže iz razloga, ker >3 bilo menda športnemu občinstvu znano, da nastopi varaždinska reprezentanca z drugo garnituro, kajti najboljši predstavnik varaždinskega nogometa, to Je »Slavija«, je včeraj odigrala kvalifikacijsko tekmo za vstop v državno ligo s Haškom v Zagre'bu, Tako so Varaždinci poslali v Maribor enaj-storico, ki je bila Sestavljena večinoma od igralcev tamkajšnje Svobode in Varaždinskega športnega kluba ter od igal-cev Slavije, ki.so. še pod suspenzom, To moštvo pa je bilo za reprezentanco Maribora prešibak nasprotnik, tako da m čuda, da so s§ morali gostje vrniti s katastrofalnim porazom, ki je bil obenem izdatna revanža mariborske reprezentance za svoj poraz v Varaždinu. Maribor:Varaždin 6:0 (3:0). Maribor: Mahajnc, Frangeš II.. Ro-njak. Eferl, Frangeš I., Golinar, Lešnik, YSl železničar), Heller (Ra-pid) Pavlin (2cl.), Lutz (Železničar). Mesto Lutza je igral v drugem polčasu Kremer (Rapid). Varaždin; Štebih (Svoboda), Oba-dic (Svoboda), Mlkac (Svoboda), Poje (Slavija), Pračič (Veška), Kukec (Veška), Tepež (Veška), Markužič (Slavija), Tomažič (Svoboda), Cvek (Slavija), Miler (Veška). Reprezentanca Maribora je bila sicer prvotno drugače sestavljena, ker pa so igralci ISSK Maribora svoje sodelovanje odpovedali je bil kapetan tukajšnjega OOLN|P g. Stojčič prisiljen, postaviti kompletno enajstorico SK Železničarja, ki io je pojačll z dvema igralcema SK Ra-plda, tako da lahko trdimo, da je bila včerajšnja enajsterica skorajda na ša, ki jo zamore mariborski šport ob danih prilikah postaviti na zeleno polje. To moštvo je na terenu dobro zaigralo, toda pogrešali smo borbenosti in elana ter stare hibe neodločnosti pred nasprot nim golom. Igra Mariborčanov je imela mnogo več sistema ter so bili v kombinacijah in tehniki za razred boljši od Va-raždineev. Če ne bi v r.ajbolj odločilnih trenutkih odpovedali, bi zapustila varaždinska reprezentanca polje z dvoštevil-nim porazom. Maribor v svojih vrstah ni imel izrazitih slabih mest, tako da se lahko reče, da je bilo moštvo popolnoma izenačeno. Tudi ni treba koga posebej pohvaliti kor so vsi enako zaigrali. In če primerjamo včerajšnjo igro s prvenstvenimi, lahko trdimo, da so igralci maribo: $ke reprezentance zaigrali izpod običajne forme,.Praksa pa je tudi pokazala, da se navadno moštvo prilagodi nasprotnikovi igri in, ker je bila igra Varaždina sla ba, se tudj Mariborčani niso povzpeli do dominantne višine, Kakor že omenjeno je bila reprezentanca Varaždina za Mariborčane prešibek nasprotnik, Enajstorlca ni pokazala uičesar in bi se njihova igra mogla primerjati z ,igro naših drugorazrednih klubov, Ker moštvo tudi ni bilo vigrano, se igralci medseboj niso sporazumevali, ter s« tudi r.i moglo povzpeti do smiselnih skupnih akcij. Napad je zaigral zelo raztrgano in jo bil le redko domačinom nevaren Najboljšega moža so imeli gostje v vratarju, ki je branil težke stvari ter tako obvaroval svoje moštvo še večjega debakla. Igra sama je bila sicer zelo fair, toda nezanimiva, ker so se morali Varaždinci večinoma Je braniti. Golj so padli: v prvem polčasu v 34. minuti po Bačniku in v 35. minuti po Pavlinu; v drugem polčasu pa v 9, min. po Bačniku, v 10, min. zopet po Bačniku, v 17. min. po Kreiner-iu ir. v 37. min, postavi Lešnik končni rezultat 6:0. sodil je g. Kopič, sigurno in dobro. V predtekmi je rezerva SK Železničarja premagala rezervo SK Rapida s rezultatom 3:1 (0:1). Sodil je g. Jančič. Ostale nogometne tekme, Rouen: Reprezentanca NonnandijeiJu-goslavija B 6:2 (3:1). Zagreb; Slavija (VaraždinhHašk 0:0, Zemun: Sparta (zemun): Vojvodina 2:1. Subotica; Železničar :ŽAK (Vel. Kikin-da) 4:2. Beograd: BSK:Hajduk 5:1 0:1), Vedno trgovec. Babica: Radostno vest vam moram sporočiti. Rodili so se nam dvojčki. Goldstein: Nič ne de, toda opozoriti vas moram, da dobite samo toliko, za kolikor smo se pogodili. Kočljiv predlog. Zdravnik: Živčni napadi, ki jih dobiva vaša soproga, so žal znak staranja. To lahko poveste milostivi. Mož prestrašeno: čnite- gospod doktor. ali vi bi ji ne mogli povedati sami? Dobra reklama. — Zakaj niste dali aretirati svoje«-1 blagajnika? Ne le da je vam poneveril 80,000, temveč se je odpeljal še v vašeii1 avtomobilu. — Ni bilo treba. Tvrdka, čije avtomobil se je tako dobro obnesel, mi je povrnila vso škodo. Lepa svila od »O — naprei Trpinov bazar 2"8 Wm Razno V službi ?a domovino je' ‘tragično premi nul naS dragi sin, brat, svak in stric Vilko Vliinitn pilot-podnnr. Pogreb dragega se vrši v torek, dne 3. decembra 1936 ob 15. url na pnbrežkem pokopališču, M a r i li o r, dne 30. novembra 1935. Žalujoči ostali. ! 130/9 jakosti alkoijui.a Dalmatinsko izborno vino ulica Din lit.. Viški sladki Opolo čez ulico Din 9,—' lit. V »Grajski kieti«. Prcpfi-j fiujte se, poskusite! 5p05 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej voščeno platno, umetno uSnii; i> sp20.1' jalnili kakovosti!) dobavil? najceneje $amo Novak, roška 8, Vctriniskn 7 Prodam V ponedeljek in torek ni tm in jtn klasi! 5504 Ogla&MŠtei - - -.. I 1, t 1( . . . , __________ ..11 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna" d d Predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, pečenice pri tvrdki VVOČERER Ko' 42& RABLJENO POHIŠTVO na prodaj: omara. post-l)a’ miza. stoli, vttrina, ototnat1®’ pisalna miza itd. ul. M, Sučevič. “U Sobo odda _ SOBO. . opremljeno, ob parku mirnemu, solidnemu gospocu • Maistrova ul. 1-1, vrata 4. 5452 vmmtrmvn--