tov. 6. V Liublianl, dne 11 februarja 1920. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze ■fTTilfr I«Wa vsak latrt.k. — Cm« m I. 1IS u Uto. IIC — Za Ameriko la drug. to]* drUTt M K. — It.rllk. m prodajaj« pa W riMUtrjmr. — Za N.mčijo Fiuaiut SpUl ta doplil •• poMljajo: Urednlitra .Domoljuba", LJuW fjan*, Kopitu'!.Tt ulita — Naročnina, r.klamaoij. ln IniuaU psi Upr.ralltv« .Domoljuba", Ljubljana, KoptUrj.va ulUa. ] Vsem kmetskim ženam! Liberalno - socialistična vlada je sropala naše kmetsko ženstvo volilne Eravlce. Pozna dvojne vrste ženstvo. testnim gospodičnam in obrtnim delavkam jo priznala volilno pravico, kmetskemu ženstvu je pa vzela pravico. Kmetsko ženstvo I Ali boš mirno prenašalo to sramotno ponižanje? Zganite sel Vse v boj za svoje pravice. SV nedeljo 15. in 22. februarja prirejajte po vseh župnijah protestne shode proti tej krivici in zahtevajte volilno pravico. Kmetske žene in dekleta na plan za svoje pravice!- Janez Brodar, načelnik J. K. Z. in poslanec. Samostojni proti zadružništvu. Smostojni lib. Mermoija je začel pisariti v listu »samostojnih« tudi o zadružništvu. Ni se pa spravil na kako liberalno »Zvezo«, te so mu preveč pri srcu, pač pa na »Zadružno zvezo«, o kateri napoveduje s svojim nedosežnim proroškim duhom: »takoj, ko nastanejo redne razmere in pride do natančne trgovske konkurence, bo takšno zadružništvo vse razpadlo. Svarimo torej naše kmetsko ljudstvo, nai se ne da slepiti in zapeljevati sedaj od klerikalnih zadrugarjev, ker nimajo niti enega pravega človeka, ki bi hotel ali zamogel vzdrževati eno zadrugo v velikem obsegu.« Ta bahavi vseznal menda ne ve, da so ravno tiste zadruge, ki so jih svoje-časno ustanavljali, — pa ne iz ljubezni do zadružništva, marveč iz slepega liberalnega strankarstva, — in vodili kaki liberalni fantki, sedaj našemljeni s krinko »samostojnih kmetov«, v resnici propadle, O tem bi, — da zaenkrat navedemo samo en slučaj, — lahko povedal Mermolji kaj več »vrli somišljenik« časopisa »samostojnih«, Jože Jenko ali kakor se podpisuje v podlistkih: Babičev Jože, Ko je bil namreč ta »vrli somišljenik« in priga-njač liberalne stranke še doma na Zg. Brniku, je ustanovil v Cerkljah pri Kranju kar tri zadruge: strojno, mlekarno, hranilnico ln posojilnico. Vse troje je pa kmalu šlo rakom žvižgat vspričo njegove gospodarske bistroumnosti in skrbi za splošno dobrobit ljudstva. Kajne, Mermoija, to je bil »pravi človek« v zadružništvu. Mi seveda nismo tako zlobni, da bi s tem trdili, da je bil Babičev Jože »alepar ln zapeljivec kmetskega ljudstva«, saj so vendar po Mer-moljevi domišljavosti »sleparji in zapeljive! kmetskega ljudstva« vsi drugi, kl vzdržujejo že desetletja z nesebično požrtvovalnostjo razne zadruge. Mermoljal ustanavljač delniških družb, pometaj naj-prvo v svojih liberalnih vrstah in nikar ne hodi med proroke, zakaj slabo uslugo delaš s tem svojim »vrlim somišljenikom«, ker kakor se zakliče v gozd, tako odmeva tudi nazaj. V AH ste že brali knjižico: Primite tatii Stane samo 2 K. Kdor hoče vedeti, kdo je vojske kri\ naj bere knjižico: Primite tatu. ■ praprečo: štepš, župan; Kovačič, svetovalec. — Štepanjavas: Bre-gar, župan; Jeraj, svetovalec. — Hu-d o : Kavšelc, župan. — Bukovec: Mulk, župan. — T e m e n c a : Grablje-vec, župan. — Vel. Gaber: Vrbič, župan; Tiček, svetovalec. — Št. Vid : Gorišek, župan. — L e s k o v e c : Pr-me, župan; Čož, Zupančič, svetovalca. — Polica: Matej Vidic, župan. — Križka vas: Zupančič, gerent; Za-viršek, prisednik. — Žalna: Prijatelj, župan. — Dedni dol: Mihael Omahen, župan; Štepic, svetovalec. Luče: Brlan, župan; Štibernik, sve-f- tovalec. — Gorenja v as: Kastelic, župan; Kavšek, svetovalec. ?z Kmetskih. Zvez. RIBNICA. Kmetska zveza je priredila na Sveč-iico shod, ki je bil prav dobro obiskan. Društvena dvorana jc bila nabito polna, mnogo jih je stalo celo zunaj. Prof. Dolenc je v poljudnem govoru razložil vzroke svetovne vojne in da bo po pariškem »miru« prišlo zopet do vojne, ako ga sklenejo brez Bog-\ in vere Govoril je tudi o naši »Alzaciji-Loreni« — zrsedenem ozemlju, o njegovem pomenu za Jugoslavijo v narodnem in gospodarskem oziru. Z napetim zanimanjem so poslušali ljudje o »rešitvi« valutnega vprašanja. Ogorčeno so odklonili razmerje 4:1. Naši ljudje nimajo do^ti denarja, pa bi jim še tistega radi vzeli? — Govoril je tudi g. župnik Škulj o izboljšanju prometnih zvez ribniške doline. G. dekan Skubic je razložil novi občinski volilni red. Sprejete so bile vse predlagane resolucije enoglasno: proti pariškemu miru, proti valutni rešitvi v razmerju 4 : 1, proti enostranski ženski volilni pravici (»vse ali nobena«; naše žene in dekleta niso imele ne časa ne denarja iti na gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo, ali so pa zato manj storile za državo, če so doma pridno delale in se pehale v dežju in blatu, v solncu in prahu za izobražene ženske?) Vsi udeleženci so bili zadovoljni s shodom, ki ga je spretno vodil g. Grebenec, podnačelnik K. Z, — Ustanovni shod »samostojnih«. O, polomija! Prišel je pesnik in mesar Pucelj iz Lašč. Oba ta dva posla bi lahko spoznali iz njegovega govora. Pesniške, vi-sokoleteče besede in kretnje, glas, — vsaj tisto nedeljo — mesarski. Govoril je tudi neki kmet, o katerem pa ne vemo, nc, kako se piše, ne, kako mu je ime. Govoril je pametno, samo res ni in ne bo, so rekU naši ljudje in — šli. Kričali so za njimi: Hej, še ni končano, počakajte, sedaj bomo izvolili odbor in zaupnike; kdo bo za Gor ričo vas? — tiho; Hrovačo? — tiho; Ota-vice? — tiho; Gorenjo vas? — eden, Breg? — tiho, Lazi? — tiho. In tako je sedaj izmed samostojnih samo eden, ki naj se podpiše oseminštirideset krat na kandidatno listo neSaroostojne stranke, ki hoče priti v — občinski odbor, AMBRUS. Podružnica K, Z, je imela 25. januarja sestanek, na katerem so se sklenile re- solucije proti zamenjavanju denarja v razmerju 1 : 4, zahteva po kmetski zbornici, kakor imajo trgovci in obrtniki svojo zbornico, Zahteva slejkoprej, da odločujejo o pouku v šolah starši, ŠT. JURI. V nedeljo dne 1, februarja je imela tukajšnja Kmetska zveza gospodarski sestanek, na katerem so se stavile sledeče resolucije: 1. Protest proti italijanski grabežljivosti. 2, Zahteva, da se skliče parlament in da se konča liberalnosocialisitčno nasilje, 3. Zahteva, da se da tudi kmetske-mu ženstvu volilna pravica, ne samo gosposkim. 4. Odločen protest proti uvedbi maksimalnih cen za živino. Naše geslo bodi: Dokler vlada ne prekliče maksimalne cene, ne dobi noben mesar niti repa iz naših hlevov. 5. Protest proti urejanju valute v razmerju 1 • 4. ŠT. VID PRI STIČNI. Okrajna Kmetska zveza je imela dne 1, februarja svojo redno sejo. Seje se je vdeležilo nad 100 odbornikov in zaupnikov. Pogovorili smo se o gospodarskem in političnem položaju in o občinskih volitvah. Soglasno smo sklenili med drugim tudi sledeče resolucije: 1, Glasno ugovarjamo proti valuti 4:1. — 2. Zahtevamo, da se vpeljejo maksimalne cene za vse stvari, nc samo za naše pridelke in da res tudi dobimo blago v zadostni množini. Če tega vlada ne more storiti, naj tudi nam pusti proste roke. — 3. Protestiramo odločno proti italijanski grabežljivosti. — Seja ie vsako prvo nedeljo v mesecu. Udeležujte se redno sej vsi odborniki in zaupniki! •»_ Iz tajništva ]KZ. Koledarček: Koledarček smo razposlali vsem onim naročnikom, ki "so naročili več kot 5 izvodov. Posameznikom srno lc tedaj poslali, če smo dobili vnaprej denar. Prosimo vse one poverjenike, ki so koledarčke dobili, naj nam nemudoma denar pošljejo in sicer po 3.50 K za izvod. Ako hoče še kdo naročiti, naj nemudoma naroči. Denar naj se pošlje vnaprej. Okrožnice. Prosimo vse one, ki dobivajo okrožnice, da se navodil tudi točno drže. Ako katera Kmetska zveza no dobiva okrožnic, naj to takoj tajništvu sporoči. Še sedaj nimamo vseh naslovov. šiajercil Lo najvažnejše stvari sporočajte tajništvu v Ljubljano, drugače pa je vam na razpolago tajništvo Kmetske zveze v Mariboru in Tajništvo VLS v Celju. Občinske volitve: Nasprotniki, posebno pa samostojna veja JDS straše, da bo vsak, ki bi hotel preklicati njim dan podpis za občinske volitve, moral plačati globe 2000 K in več. Svobodno prekličite vsi, one pa, ki strašijo, javite tajništvu s celim naslovom; jih bomo naučili begali ljudi. Odborniki Km. zvez naj bodo ljudem vedno na roko. . Organizacija. Kjer še ni noben« naše organizacije, naj se kmalu ustali novi. Pošljejo naj se natančni naslovi odbornikov in med njimi naj se zaznamuje oni, ki naj dobiva pošto. Vsem organizacijam V. L. S.I Vse organizacije VLS poživljamo, da v najkrajšem času izvolijo v smislu novega poslovnika zaupnike in jih tekom 10. dni naznanijo tajništvu stranko, r-* Tajništvo VLS. Zadružni poučni tečaji v Ljubljani. V času od 23. do 26. februarja ?e vrši v Ljubljani zadružni tečaj za voditelje in funkcionarje nabavnih in konsumnih zadrug. Stroške za udeležbo nosi Zadružna zveza. Vsaka zadruga naj pošlje na ta poučni tečaj eno ali tudi več oseb. Imena udeležencev naj se čimpreje naznanijo Za*" družni zvezi v Ljubljani, Dokazi Samostojnih. 4 (Iz Trebelna pri Mokronogu.) Na Trebelnem pri Mokronogu je imel Majcen iz Št. Janža, odbornik liberalne kmetske stranke, javen shod dne 1, februarja t. 1. Samostojni so razvili v t?i nameen vsestransko agitacijo: shod so dvakrat oklicali, po vaseh nabili plakate in iz treh vasi povabili svoje razgrajače. Pa vspeh je bil klaveren. Na pragu vinske kleti gostilne »Piškur« je stal Majcen in v polkrogu pred njim mala peščica tistih, ki jih »m o ž j e« v občini ne smatrajo vredne ogovora. Postal je tudi eden in drugi naših mož, ko se je vračal od maše, pa ker je videl govornika v krogu takih, je odšel takoj misleč si: »Gliha vkup štriha « in ga ni poslušal. Po 8. uri se vrača naš kaplan iz cerkve v župniščee. Tu postoji in po malsm prestanku opozori govornika na njegovo lažnivo zavijanje. In že je ogenj v strehi. Kje dobiti slepilnih dokazov za nerazsodne pristaše?! Dasi je Majcen v zavijanju znajden, pa ga je zapustilo vse: razum in zvijača. Še ena pot mu preostaje iz zagate; dokazi, ki se jih poslužujejo divjaki. Kakor besen zapusti govorniški prag in vso svojo izvoljeno čredo in pridivja na kaplana in rjove nad njim z nečloveškimi glasovi, da mu sape zmanjkuje. Ob strani piK ga zvesto spremlja Sandi Majcen, konjski mešetar in gostilničar iz Mokronoga. Nato začno kaplana kakor tolovaji semintja pehati, medtem ko Majcen še na vse grlo kriči, V tem divjaškem pehanju je bil najhujši načelnik krajevnega odbora samostojne liberalne stranke .ležef Nahtigal. Da bi še bolj držalo, . mora priti še tretji dokaz, ali boljše pečat. Med že orna-gujočim divjanjem Majcna pobero na cesti blato in ga bušijo v kaplana. Sedaj smatra Majcen svoj govor ia dovolj dokazan in utihne. Vedeli smo že, da je Majcen velik ljubitelj kmeta, ker je dokazal svojo ljube. icn, ko jc vdrl (ako nesramno v kaščo trpina kmeta Franceta Repšeta na Gline..* šentjanški župan. Vedeli sir o, da Se nekateri pristaši kmetske liberalne stranke radi po blatu valjajo, ker jc po zadnjem shodu v Češnjicah, ko ga je imel ZuDančič iz Rakovnika, njih glavni krieač 'Jar.cz Pavšclj ležal do zjutraj do sedme ure pred šolo v blatu, da pa se blata tudi ket dokaza poslužujejo, to pa smo se sedaj prepričali. Kako se gibljejo naši politični nasprotniki. CERKLJE OB KRKI. V četrtek 29. januarja je prišel v Cerklje kmet za parado, živinozdravmk Rajer lz Krškega. Zbiral je prostovoljce - samostojneže. Odzva!o sc je okrog 15 tičkov. Od teh je bilo skoraj polovico birtov, ki žive le cd ljudstva: Vahčič, Zorkec, Škrapec, Fabjanč. Longo, Loj-kač in Ajstar. Kes krasnu samostojna stranka, ki brez liberalnih birtov nikdar nc more izhajati. Knj bo rekel general samostojnih kmetov dektar Žerjav ta veliki ebstinent? Barbčev stric bodo dobili ukor! IZ DOLA PRI LJUBLJANI. Na irdnji dopis -»Domovine«, ki napada duhovščino in n le katoliške organizacije in v zvezi z našim nadučiteljem Turkom, odgo-varjarao sledeče: Boli nevaren državi kot dol-ska duhovnika in zlasti dolski mladini jc (j. Turk. Z nnprcdnješkiin geslom: »jaz Um Dolenc ugnal« je začel kmalu po prihodu apostolsko agitirafi za razporoko, za svobodo verskega prepričanja, forej za neobvczuost božj'h in cerkvenih zapovedi, česar se sam tudi dosledno drži, seveda nc brez pohujšanja pii ljudstvu; na drugi strani se pa tako sirast-H.0 vleče za načrt novega šolskega zckona ter dokazuje otrokom in odraslim, kako krivični K! vsi protesti, ko ^e vend r načrt naravnost i^teguje za vero. — Por-ena zgodovinskega dne narodnega ujcdinjrnja ni znal drugače pojaviti, kot o'a jc otrokom ubiial v glavo — da je ta dan veliko večji praznik kakor pa velika nedelja — se cda so sc o'.roci g. naduči-telju zato smeiali, S strogimi kaznimi je za-bra.iil otrokom vzdeleževati sc tudi v spremstvu staršev vsake društvene prireditve — gorje onim, ki bi se drznili pri prireditvah Marijinega vrtca kaj sodelovati, seveda, ker je to državi nevarno; nemoteno pa smeio otroci zadajati v gostilne, na politične shode ln tamkoj pj zgledu starejših zabavljati proti duhovnikom. Da je g. Turk hujši nasilnei kot sam dr. Žcr>v, priča zgodovina o nameravanem 3. razredu, razne ovadbe, surovo nasilje nasproti šolskim otrokom, splob dejanji, ki mu pri Dolania ne imože ljubezni in zaupanja. Potrebna je v Doiu nova šola in morda tudi 3. rszred, a še veliko bolj pa disciplina v sedanjem drugem razredu in vsaj malo smisla za snago. In ko bi g. nadučitelj malo bolj vneto z beredo in zgledom širil med mladino protialkoholsko gibane, bi pa res storil nekaj za eržavo. O našem izobraževalnem delu, ki slom na katoliških načelih, se pa vsakdo, ki Je pameten, lahko prepriča, da daje močne temelje naši mladi Jugoslaviji. Izdajalcev ne Iščimo tam, kjer jih ni. IZ RIBNIŠKE DOLINE. Sam-siojni so tudi v Ribnici razpeli svoje mreže, da bi vanje lovili nepoučene naše Fu-di. Kdo so ti »samostojneži«7 — Po veliki večini sami vojni dobičkarji, kl žive od žuljev našega ljudstva, ki so postali še bolj objestni, kar ,im je Žrjavova milost naklonila nove vire hitrega obogatema potom »Velike Gore« v bodočih tirzavnih gozdovih. — Les dobe za malenkostno sedanjim časom neprimerno nizko ceno, vrhu tega pa izrabljajo naše voznike, med katerimi so sam. kmetje. - čudno se nam zdi, da hočejo nasi ljudje delati še naprej tlako kapitalističnim mogotcem in polniti njihovo nikdar polno bisago, s tem da vozijo več kot na pol zasloni les in deske na žacc in kolodvor. — Trdna organizacija m disciplina med vozniki fe nujno potrebna. Nam se ljudstvo smili, ko se pusti odirati. Premislite samo raz: liko med cenami leso, kakor ga lesni_ trgovci prodajo, kako so ga kupili in kaj placaio na-šim Tožnikom! — Kmetje! Strnite in zdruzi-tc sc v organizaciji, ki varuje Vaše interese! ŠT, RUPERT NA DOLENJSKEM. V Št. Rupcrlu pa res ne drcmljcino. Ob novem letu smo sc potrudili za Domoljuba; imamo jih okoli 200. V društvu je vsak dan več življenja. Orel in Dekliška zveza sc kar kosata za dosego našega namena, vsestranska izobrazbe. Razen par liberalnih birtov m trgovcev smo vsi člani K. Z. Imamo tudi kon-sum, marsikatero krouico smo si že prihranili tu. — Najbolj pa delamo za bližnje občinske voliive, mi in nasprotniki. Res reveži so. z roinini vencem v roki hodijo okoli nas, obetajo vsakemu, da ako voli ž njimi, da bo odbornik Pa delo se jim nc speši, niii odbornikov ne morejo spraviti skupaj, kot se kaže, večino pa bodo dobiti šele sodni din popolne. Jc že spak na s, ctu, danes zna vsa brati, vsak hoče biti učen in tako smo tudi pri nas dobro podkovani v zgodovini, posebno o št, rupertski. Iz te zgodovine pa vemo, da ko so bili zadr.lič liberalci gospodarji v občini, so gospodaril tako, da so naši za njimi našli blagajno popchioma prazno — nc, notri jc bil listek ln na njem , koliko tisočakov dolga ima občina. Polcm, ko so videli, da so pri volitvah propadli, pa so ponoči ubili okno in ol tadli blagajnični dnevnik. To je bilo, ko je bil^ župan sa-nosiojnež Zupančič. Vemo dalje tudi, da so ravno v tem času rekli liberalci, da v par desetletjih morajo v uaši farni cerkvi stanovati konji. Tudi takrni so sc z vsemi silami borili za obstanek, tako n. pr. smo dobili od županstva za vol.te v glasovnice žc natisnjene z liberalnimi kandidati. — Danes pa ti ljudje z lepim novim imenom in še lepšo novo obleko hoJejo nas loviti. Ampak, če ne vedo sami, vemo mi. Vse kar je pred par leti liberalnega lezlo in šlo, jc danes v novi obleki saroostojne-žev. Kaj store liberalci za nes, imano dovolj žalostne izglede v Belgradu in Ljubljrni. Zato bo na dan volitve tako, kot je bilo, ko so liberalci imeli svoj shod pri gnojišču za pošto. Volili b^mo vsi može iz uažih vrst čeprav nasprotniki še tako moledujc-'o za naše podpise. VELIKE LAŠČE. V nedeljo dno 25. januarja fe po Jutranji sv. maši javno zborovala »Kmetska zveza« za velikolaški okraj v dvorani zadružnega doma z navzočnostjo nad dvesto zavednih somišljenikov in sotnišljenic SLS. Ko poda predsednik naše Kmetske Zv. besedo posl. Jugosl. kluba proi. Sušniku, je hotela druhal »Samostojne namenoma preprečili shod naših pristaše-' z divjanjem, ki je lastno le »Samostojnim«, kar se jim po vztraini zavednosti naših mož ni posrečilo. Njih »dični« poglavar mesar Pucclj se obnašal kot v menažeriji pred leti povodom veselice fv. Cirila In Metoda, ko j. dal v s-?oj cirkus princljati živino, jo pobarva', napisal nanjo imena zverin — sam pa za starim klavirjem igral vlogo opice. Da ljudstvo od takih »indijskih poglavariev« ne more pričakovati nič dobrega se do to zaveda... Ko je g. Sušnik poročal o valutnem vprašanju, ki ga hoče liberalno-socialistična vlada na vsak način zaključiti v razmerju en dinar — štiri krone, fe lytdstvo ogorčeno protestiralo proti tej krivični nameri, ki pomenja za nafe kmetsko ljudstvo velikanski polom. Ker je bilo nadaljnjima govornikoma kmetu Stanovniku in ur. Žužku vs'ed divjanja »Samoslc jih« Ie težko poročati, so se nasi pristaši obrnili proti »Samostojnim« in fim odkrili njihov plašč, kfer 'e hilo toliko »žajfe«, da srao se z njo pošteno umih. Satansko obrekovanje, da so duhovniki krivi vojne, samostojna Pucljeva razdelitev graiscin, razdelitev koruze oo znižani ceni in podobno ne bo zvabilo naših zavednih somišljenikov v njihov tabor. Ko so pristaši »Kmetske zveze« Pozvali Puclfa, naj on govori, se je ubranil. Gotovo! Resnica v oči bode in Puceli se culi Ie v krogu svojih pristašev varnega. Na- ^Q°:LskT.lda'ozno. p» i®' da ie hotel dejansko napasti zborujoče ženstvo z besedami: »Doli ž njimi!« Zavedne kmetske žene in h, kleta, ki sc zavedajo svojih dolžnosti in pravi," do države, si bodo lnžidemokrata Pucija dobro zapomnile, kdaj jih jc botel spoditi z zboto. vanja. Pošteno ljudstvo sc ic zgražalo, ko jc vj. delo kam pripelje liberalni uauk posebno ti. :§ ste, ki so toliko trpeli vsled vojne mora e. Od- " šlo pa je z zborovanja, na katerem te daia popoma zaupnica SLS,, z zavestjo, da bo !c ona sposobna iti v težki boj za kmeta proti j?. Uoriščevanju velekapitaliz ma in proti krutemu vladnemu absolutizmu z lastno kmetsko zbor-nico na krščanskodcmokraiični podlagi kg; pomagaj Bog in zavednost našega troimsa^a kmetskega naroda! i BOHINJSKE NOVICE od Ajdovskega gradca do slap?. Savice, V hotelu ob Belci so imcii tako-zveni »samostojni kmetje«, žclczničarii iu druga libcraina gospoda sestanek. Napisa.i so skupne kandidatno listo zu občna ..i oaber. Volili bodo poleg obrtnikov tudi gg. .a.e/.ni-čarje in fiuaocarie, seveda le take, ki troSiijo v liberalni rog. 'loie, gredo naši »samosloim-reje s tujci-ueKmeti, kai:or z doinači.ui — sia-novskimi tovariši iz Kmetske zveze. iavednaa Bohinjccm in Bohinjkam mora bili zdni popolnoma jasno, da so voditelji t-amosloinežev vede ali nevede nič drugega kot pri .in,ari liberalne kapitalistične brezverske stranke. Zato pa tosta vsak pošten volile: in voiilka, četudi ju je pres.epiia samostojna rto .a ia sladkor, brez ozira ca desno in levo o .dala svoj K.as lc moZcm doar.činom, ki jih bo pravočasno postav ia bohinjska Kmetska zveza. — Gozdarska zadruga za ves iJohinj s redežem na Boh., liistrici je usten-ivijcaa in prične v kratkcia z delovruiem. Za i: iOfja milijonov lesa je šio iz Lioliinja ia otromai dobički so osiu!i v žepih lesnih tigevrev. i'ri zadrugi pa bo drugacc: kmet, bi bo zadrugi prodal les, voznik, ki ga bo zvozil, delavcc, ki bo imel z lesom optavita, vsi bodo preje i poleg drugega tudi delež pri vsaitoletuem e.'teai dobičku, lako bo ostal ves denar v kmečkih '1 in dc.avskih žepih. Prvi odbor je sesiaTijeii takole; Ivan Strgar, Eitn'e; Franc Mavric, Boh. Bistrica; Ivan Cesar, Stara Fužina; /Mika Odar, Kemški Rov t; Franc Arh, Boh. Bistrica; Janez Korošec, Cešnjica; Martin Zvan, Sla- ' do , Martin Hribar, Jereka; Jakob Le.:an, Brod. Tudi v nadzorstvu so s-mi vrli, pošteni možje. Kdor žeii kakega pojasnita, nai se obrne m zgoraj naštete odbornike. — Samostojni in gozdarska zadruga. V src-i so vsi prepričani, da jc leraa zadruga za ves Bohinj ena najvažnejših ustanov. Glasno tega ne povedo, ker sc boje svojih — voditeljev. Navadno slišiš: vse dobro, če bi le ne bila zadrnga farška reč. Nc bojte sc, nesamostojni .amostojceži! Odbor jc scslav.jen iz sa* mih domačinov, le v nadzorstvu je cn — kaplan, kar pa bo gotevo v prospeh zadnji, IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. Prav zaslužene so bile vrstice v zadnjca »Domoljubu« na naslov g. vinarskega nadzornika Skalickyja. Ljudje, ki med vojsko niso za kr.icia nc samo ničesar storili, temveč naravnost proti kmetu delali, I-odijo sedaj od shoda do shoda in igrajo največjega kmetskeg" prijatelja, — Imamo pa pri nas še coega tukega možaka, ki scdfcj na vse načine agltira za kmetsko str?.nko, in to je g. župan Anton Kline z Go: njega Polja, Sedaj po vojski hoai od občine do občine na shode, med vojsko !>a je hodil od hijc do hiše pobirat vc.jna poso- 1 lila. Da bi bil med vojsko bolj varen pred nemško vlado, sta bila po l njegovim nadzorstvom v občini Gor. Polje izvoljena za častna občana dva zagrizena nemčarja Zhubsr t® Rechbach. — Kako liubc. .n ia skrbi inr. g. Kline za kmeta, se vidi p i najbolj iz najnovejšega slučnfa. Lansko leto ie namreč njegovo lastno občino pobila debela toča, in sicer dvakrat zaporedoma v enem tednu. Vsak kolio kaj skrben župan bi bil za lastne občane storil potrebne korake. Kaj pa fe naredil župan Kline? Njegovim lastnim občanom se je nekam čudno zdelo, ker ni župan natančno po* pisaval Škode po toči, znto so ga šli že v tem letu vprašat, ali je storil po toči svojo dolžnost* aH (e postal Izkaze, ali |e poklical komisijo, da škodo po toči pregleda in oceni? Ker so nekateri občani pri tej priložnosti rekli, da slišijo, da župan ni storil po toči svojo dolžnost, tih ie nesramno napadel, da lažejo in hujskajo proti njemu. Ker se pa občani niso dali prestrašiti po tem predrznem županovem nastopu, so Sli sami na davkarijo vprašat, kal ie župan naredil po toči? In glej, tam so videli la slišali, kako ie župan za občane poskrbel. Pokazali so na davkariji županovo izjavo in lastnoročen podpis, da škoda po toči ni bila dovolj velika. — Iz tega se vidi vsa verodostojnost in resnicoljubnost župana Antona Klinca in vsa njegova skrb za kmeta. _ On vedno lludem pripoveduje, da »Domoljub« laže. zato da vprašamo, kakšno ime zasluži os. Kadar pride on na kakšen shod, vprašajte tega kmetskega prijatelja, kako je za lastne občane po toči poskrbel. VERA »SAMOSTOJNIH«. (Iz kamniškega okraja.) Mesar Kozelka, po domače »Šetrav« Iz Mengša, ie pred kratkim kupil na Dobcnem pri Č. telička. Pri kupčiji mu je gospodinja rekla: »Bog daj srečo!« A mesar je odvrnil: »Saj ni Boga!« — Ravno ta mesar, ki ie goreč Sristaš samostojne kmetske stranke, je rekel, o ie Jož. Ž. šel klat v neko hišo prešiča, noj gre raii klat tiste Hudi, ki v cerkev hodilo. — Kozelka sicer ni domačin, rojen je nekje na Češkem; v Mengša je bil nastanjen kot vojak in sc ie tam priženil. Njegovi ljudje, ki so ga obiskali, preden s« je Črvič poročil, so tam boli nemško govorili ot češko in so proslavljali »junaška« dela nemških letalcev na francoski fronti, Iz tega bi sc dalo sklepati ni t»išlien:e Kozelkovo. S«en kmet ali tndi demokrat, fe izjavil — pravijo — na| « strokovni zvezi« In »Delavski »vezi«. II I«-n« krščantkl podlag!. kclfddemokr.. •ila je pa veri tovrafna. Pa za enkrat «• tfup.tr d« bi te na le d.l.t.tTO odtrgalo od pocijaTdemokratike .tranke. Temu .o pač kri-Se neurc|ene razm.re, pomanjkanje in »l n« iraglnfa, valed če.ar »Uda med nka|šn|lm delav.tvom .lino raiburlenle. Socllaldemokra-eifa Ima zato med našim delavitvom lahko delo. ki obtloll r glavnem t Um, da hu|tka. Slafmočnefša fe pa pri M* »Viedoventka Elfadtka (franka-, ki bo imela v očlnskem odboru tudi veliko večino zattopnikov. Saj j« Ijudika »tranka.. najbol) primerna «a ker |« (tranka ta vse stanove in »« drži antkih načel. . . Sedal pa ie nekak Na Svečnlco le Imela kri nas v Nevljah tocljaldemokratska stranka kven »hod, in sicer kar n« prostem. Govoril C na »hodu neki zagrizen tocifaldemokrat, juadnik bolniške blagajne v Kamniku, Franc SoŠIc. Moj. ima precei namazan lezik. Govoril le »koro 3 nre. Seveda le moral parkrat bamočlti «vo|e grlo r bladno vodo. Skoda, da paož svojega govorniškega talenta ne porabi Ekaj boljšega, kakor da napada duhovščino imeli na nečuoen način vero in verske rede Nekateri delavci pri U« trdilo, da »o-cljaldcmokracifa nima nič proti veri. Dragi delavci, ki »te bili na tem shodu, povejte, ali SI bil ta govor vaiega voditelra naravnost nftkanje in rovanie proti veri 7 Neki delavec ■e |c pred kratkim izjavil to pri nas, da od terc ni nič /n v • piski-r delati«. Dragi delavci, koliko imale pa v pitker ca delati od ncsla-Bontl, ki lih fe na lem »hodu prodajal Košic, Vas voditelj? Ce vam ta »hod ni odprl oči In Vas pripeljal do ipoznanfa, da le tocifaldemo-fcratlja veri aovralna, potem vam ni pomagati. Govornika to zlasti duhovniki morali ttlo k trca prirasti, ker M v ivojem govora ■r ni mogel ločiti od besede »Ur«, Govorili K le, dragi g. Košic, na iem »hodu o nekih ml-fonih. na katerih »ede larH«. Precei ste se »notili. Gotovo ite hoteli reči, da na milijonih sede socialdemokratski voditelfi, židovski kapitalisti. Toda, brci zamere, g. Košic I <• Petrovče pri Celfu. V Savlnltki dolini, jlpbro uro hoda od Celja. Ic*• priletna vas z Miiriiino cerkvico In postajo, imenovana I'c- Irovče. V stolpu te cerkvc je sameval ž.e dve rti s.imujoč klicar, ki jc vabil ljudi k Mariji 'omočnicl. Toda dobil ic dva tovari&a. Dne 8. jnnuaijn stn prispela zelo ovenčana zvona Ha okra&rnili vozovih ob zvoku godbe in Spremljana ml belo oblečenih petrovtkih deklet. Hrezitcvilna množic« je prihitela gledat la »lovesni prizor Zvonova sta težka okoli 1800 kg in staneta blizu 90.000 K Dne 2. »vc-lana nn Marijini praznik »ta te prvikrat oglasila v čast Bogu v pctrovftki cerkvi, v kateri je bilo tn dnn Najsvetejše izpostavljeno. AJDOVEC. Tudi pri nas imamo poleg drugega dve Stranki: Kmetsko ivezo in samostojno liberalko stranko. Na 18. lanuaria to »klicali tamo-•toini gosm>d|e »hod, takoj pa sv. mati. A ob-Besel se |im le |ako slabo. Ljndie in organist so •m dobro odgovarjali- Žene so jih pa kar nagnale. tako da »o gospodje ia Novega mesta ia Žužemberka morali oditi, ae da bi govorili pai- Kmetici organizirajte se v Kmetski zvezi! Imamo tudi letos ta v Ajdovcu precejinje število porok, med temi |c bila ona zanimiva, ko k bila nevesta 70 let, žeain pa 27 let star. Z BLOK. u neodvisen liberalec žnpan g. Ivan *"<"*k v hiši natega aWk 1» t MiMa pri Fari v S aklk voli t »v. Ta . ta govorila g. Modic in Vesel • •amo. ojnl. o Ekonomu, o Krilih in dragih »otrabščinak ki da bodo 40 do 70 odstotkov M, U,t.?,'. U M. k »P««!®. " a. ladnfe so izvolili - sogla.no- gostilničarja U tr-£>vca Vesela aa v podžupana«, Vprašamo u-fco, odkod U predrznost teh »amostojnežev? f? n*k,teri t"T'a Spanova neodvisna, samostofna kmetijska stranka. Kdor ima oči in vidi, kako tfre, bo ostal in podpisal in volil zmag vajeno Slov. Ifndsko stranko! IZ TRžlSKE OKOLICE. Z žalostjo opazujemo delo, Id fe TTŠe uči-telli meščanske tole. Na predavanfa vabilo socialne demokrate, ki priha'ajo iz naših župnij v Tržič. Z veliko agiUctfo tih zbobnafo skopal. Zberefo te prefe v socialističnem kon-sumu in m skuono odpravilo v Šolo potem ko to se pokrepčali t pifačo. Vesele se, da s IZ SUHE KRAJNE, Samostojna kmetska stranka deluje s polno paro. To nedeljo sta bila shoda v Smihelu in Zagradcu. V Ambrus jih pa menda m bo, ker ie grozdje prekislo zanje. Kdo pa J« to, ta Samostojna kmetska stranka? Le pojejte tih. To so prav tisti, ki so slekli svot Čas liberalno suknjo, ki j« bila ie vsa oguljena In pomazana, torei nič vabljiva, pa so oblekli novo, ker mislijo, da bo ta bolj vabljiva. Nekai časa so imeli tudi Jugoslov. dem. stranko. Mislili so, da bo menda ime »jugoslovanska« vleklo, pa nI Ho. Zato so to ime hitro potili la s« oprijeli imena Samostojna kmetska stranka. S tem pa zopet farbafo preprost« ljudi, U a« vedo ločiti Kmetska zveza, ali pa Kmetska stranka. Mi pa dobro vemo, da ta Samostojna kmefska stranka ni nič drugega, kakor I« prejšnja liberalna stranka. Ima samo ni slč, le načela so značilna. Pošteno kmetsko Ijud-stvo bo pa znalo ločiti t« ljudi. Na vseh avofifc shodih pripovedujejo, kako kmet zatiraš bil. to pa ne, kako ga zatira tedanja vlada« kako rešujejo njih pristali valutno vprašanj«, kako skrb« sa prehrano hi drago. O v Mm tam previdno molče. Pač se na zaletavalo t »Domoljuba« in ga imenafefo Iažllfub, zato ker pove vedno resnico. »Prlmite tatu!' Ali ga že imate? Morda želite vedeti vs*» bino? Taka-le je: 1. Primite tatu! I 2. Ali ste prijeli pravega? 1 3. Perejo sel i 4. Pa vendar! 5. Da se razumemo! 6. Dobrota je s'rota. 1 7. Rešena uganka. 8. Kdaj bo fletno na svetu? 9. Farovž ali oštarija? 10. Stara pesem. • 11. Ljudstvo moje.,, 12. Kje je torej tat? Knjižica se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva za ceno 2 K. Eazgled po svetu. Jugoslavlfa. j Protiverski boj začenjajo liberalci. Bosanska liberalna vlada je prepovedala bosanskim srednješolskim dijakom, da ne smeio biti člani Marijinih družb, češ, da so ie nevarne — ujedinjeniu. Dr, Koroiec je takoj poslal naučnemu ministru pismo, kjer zahteva od vlade, da tako nazadnjaško in skramo nasilno naredbo razveljavi. G. minister sc je ustrašil in preklical. Gospod samostojni« Mermolia pa oznanja po svojih shodih, da vera ni v nevarnosti in je zalo ni treba braniti! Tako liberalci vedno vpijejo, medtem pa liberalna vlada, kjer le more, vrže poleno v katoliško Cerkev. j Pogajanja v Belgradu glede sestave novo vlade šc niso končana. Vladi nasprotne stranke zahtevajo, da sc razveljavijo vse nesrečne in za naše ljudstvo skrajno škodljive naredbe sedanje liberal-liosocialistične vlade. Liberalci pa niso voljni na to pristati, zato jc sedaj regent Aleksander sam posegel vmes in poslal predsedniku narodnega predstavništva pismo, Kier povdarja nujno potrebo, da sc sestavi vlada iz vseh strank. Pogajanja so .-c začela znova in pravijo, da ugodno potekajo. j Za žensko volilno pravico. Zastopnice hrvatskih ženskih društev so bile pri mii i Irskemu predsedniku in izjavile, da \se hrvatsko ženstvo zahteva splošno žensko volilno pravico. G. liberalec Pribiče-vič pa pravi, da tiči nevarnost ženske vo-l'lnc pravicc v tem, ker ženske ne bodo libi-ralno volile. Pa naši samostojni so stega mntnja. O to so demokratski bratci? j Prijazen minister jc uaučni minister Marinhcvič, In-J liberalec. Prišli so k nje-■nu učitelji posredovat v neki svoji zadevi. Toda minister jih jc nagnal z milijonarji in pa da sc nimajo v ministrske posle nič vtikati. Kljub temi', bodo liberalni učitelji šc naprej vdano in zvesto garali vpreženi v liberalni voz. Oj junaki! j Zamenjava bankovcev. V Srbiji in Črnigori se je zamenjava kronskih bankovcev že izvršila od 3, do 6. iebruarja. Sedaj pridejo na vrsto naši kraji, kakor hitro bodo novi bankovci pretiskani, kar sc žc pridno dela. To bo največje »delo« liberalnosodalistične vlade, obenem naša največja gospodarska nesreča. — Kakor ravnokar čitamo. sc bo začelo zame-rjavanic bankovcev pri nas 15. t. m, j Milijarde so nam ukradli iz žepa. Naredbe glede valutne reforme so bile tako nesrečne, da smemo mirno reči, da smo posestniki kron oškodovani za več niilijrad svojega premoženja. Prva buda-lost je bila, da se je v kompenzacijski pogodbi z Avstrijo postavila naši kroni ista vrednost kot avstrijski. Ta neumnost se jc pozneje preklicala. Dalje je vlada pri polkovanju odtegnila 20 procentov in neuki dr. Žerjav je tolažil ljudi, da bo s tem krona pridobila na vrednosti. Toda pokazalo se jc ravno nasprotno: krona je znatno padla in s tem smo bili takoj za milijone ogoljufani. Dalje je vlada proglasila razmerje med dinarjem in kron 1 :3.50 ln pozneje 1 t 4. dasi ima krona isto kritje kot denar, namreč zaupanje v državo, ln končno je prišla zloglasna valutna pre-osnova, glede katere jc dr. Žerjav na eni strani farbal ljudi in na drugi strani bel-grajsko vlado. Vsi neštevilni shodi ne pomagajo nič in danes se že tudi v ljubljanskih tiskarnah pridno pretiskavajo dinarski bankovci v razmerju 1 : 4. 1 ako bomo kronski posestniki prišli ob več mili-ard svojega premoženja. Nekateri naši ljudje pa so šc zmerom tako slepi, da ne uvidijo, v kakšen velikanski gospodarski polom — največji, kar smo ga Slovenci doživeli — nas je spravila liberalnosocia-listična stranka. Samostojni kmetje pa so, kateri sedaj v potu svojega obraza krpajo po kmetih to liberalno stranko, dasi tega nečejo priznati, ker jih jc sram liberalnega imena, j Vojaška pogodba se dela med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Zopet smo v stari dobi, ko so se ministri za zeleno mizo pogajali za naše življenje, ne da bi tudi nas vprašali. REKA. Amerika je poslala mirovni konferenci v Parizu pismo, kjer bere levite pariškim nasilnim svobodomiselcem radi vrvi, ki so jo poslali Jugoslaviji, da se obesi v čast matere Italije. Pismo povdarja, tla Amerika ne bo dopustila, da bi sc jadransko vprašanje rešilo proti Jugoslovanom, in da zloglasna londonska pogodba ne bo priznana. Ko so v Parizu prejeli to pismo, so bili gospodje kot politi kttžki. Vrv, ki so jo Jugoslovani vrnili, so lepo spravili ter ubrali milejše strune. Zopet bo »glihengar, Italija. Italijani so razburjeni, ker sc Jugoslavija neče obesiti v slavo in čast Ituliie. Zelo so hudi na \Vilsona, ki nima toliko rravičnosti v sebi, da bi pognal še nadalje stotisoče Jugoslovanov pod italijanski nož in neki poslanec ga je v italijanski zbornici tako ozmerjal, da je moral ministrski predsednik učiti poslanca olike. Ti italijanski gospodje zahtevajo, naj kar tako ostane glede vzhodne meje, kakor stoje razmere danes. — Italijani so vroče krvi in tega tudi v zbornici ne zataje. Dne 5. februarja 6o prišli v zbornici navskriž socialisti in poslanci Ljudske stranke. Nnjprvo so se znčeli obkladati s psovkami, potem pa s pestmi in tintniki. Tri bitke so se bojevale in kri je tekla! Italija je rešena. Čehoslovaška. Nekaj odpadlih duhovnikov je ustanovilo svojo lastno cerkev in mislili so, da bo vse češko ljudstvo vrelo skupaj. Pa brezvernega ljudstva, se za nobeno vero dosti ne meni, pošteno katoliško ljudstvo pa se je zganilo ter začelo delati. Društvo duhovnikov na Moravskem se je zbralo v Brnu, obsodila početje odpadlih duhovni-kov ter sklenila z vsemi silami delati za katoliški preporod. Tako Bog tudi slabo v. ^obro. Novo cerkev je papež iz-khučd občestva sv. katoliške Cerkve -Zborn,ca ,e sklenila zakon o obratnih svetih po rudokopih. Obratni svet je vrhovni gospodar premogokopa in odločuje o vodstvu podjetja In razdelitvi čistega do- bička po ključu, kl ga. določa postava. V obratnem svetu so tudi delavci, ki g0 0j,, enem deležni čistega dobička pri podjetju, — Sprejel se bo tudi zakon o davčni prostosti do 6000 K letnega dohodka. Pri nas so liberalci in socialisti, ki imaio vlado v rokah, nečejo o tem nič slišati. Kmet naj plačuje, to jc njihovo geslo. Mažarska, Mazari postajajo vedno bolj korajžij, Antanta jim je izročila mirovno pogodbo, po kateri ostanejo Mažarom samo tiste pokrajine, kjer stanujejo Mažari skupno. To je pa zaskelelo Mažare v dno duše, ia izobesili so črne zastave in zaprli vse šta-cune. Ker pa raditega še ne morejo pričarati večje države, je vlada odredila mobilizacijo vseh letnikov od 1890 naprej, Lepaki po Budimpešti pa obenem pozivajo na boj proti Rumunom. — Krščanske stranke so dobile pri volitvah 63 odstotkov vseh glasov. Predvsem je to uspeh velikanske socialnodemokratičnc polomije, ki so jo socialisti povzročili na Mažar-skem, ko so bili še na vladi. NEMČIJA. Nemčija sc pri vsaki priliki otepa mirovnih pogojev, ki jih jc podpisala, toda an-tantine klešče še vedno precej nočno drže. Kakor smo žc poročali, zahtevajo zavezniki od Nemčije, da jim izroči vse tiste može, ki 60 vodili voino bodisi na bojišču ali za zeleno mizo. Med njimi ie nekaj pruskih princev, Hindenburg, Ma-ckcnscn, Ludcndorff i. dr. Načelnik nemškega mirovnega odposlanstva v Parizu pa ni hotel sprejeti tega pisma, v katerem sc poživlja Nemčija na izročitev in je rajši odstopil, zato je pismo romalo naravnost v Berlin. Ne vemo še, kako se bo stvar iztekla. Rusija. Pri zadnjih pariških posvetovanjih veleposlanikov se je povdarjalo od angleške strani, da so boljševiške čete sicer oddaljene par sto milj od indijske meje, da ie pa njih propaganda v severni Indiji in sosednjih državah že tako narastla, da i« treba takoj začeti z obrambnimi ukrepi Ar.glcški zastopnik je naznanil, da so R« koncem januarja ponovili spopadi med vojaštvom in vstaši v Severni Indiji, pri čemur so se angleške čete morale z velikimi izgubami umakniti Tudi Japonci so postavili premajhno armado proti boljše-vikom in se nc bodo mogli ustavljati, č« se nc bodo okrepili. Turki prestopajo na stran boljševikov, ki imajo že dvamilijon-Rko clobro izvežbano armado z vso opre-i vsa stvar bo še imela zelo dolg rep, Občinski volilni red. »Domovina«, glasilo dr. Žerjava, poroča, da jo bil v' zadnji seji ministrskega sveta odobren volilni rod za občine. Z malimi spremembami je bil sklenjen volilni red, ki ga jo predložil dr. Žerjav in ki smo ga mi v bistvenih točkah objavili. Spremenil se je v toliko: 1. Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, čc bivajo v občini vsaj eno leto. 2. Volilno pravico imajo žensko, ki samostojno gospodarijo, ki so dovršile 8 razredov ljudske šolo in one, ki so kot strokovne delav-k e zaposlene v industriji, v obrtu ali pa v trgovini. 3. Žensko ne morejo biti voljeno. 4. Volilna dolžnost se odpravi. p Nc tako na glas} Liberalci se med seboj radi zmerjajo, ker imajo vsi dosti grehov nad sabo, toda boljše bi bilo za stranko, čc taka zmerjanja bolj na tihem opravijo. Do kosti liberalna »Jugoslavija« v svoji 33. št. bere liberalcem v Celju tele levite: »Da pa se širi boljševizem in komunizem, toraj ideje, ki so državi naravnost nevarne, je pa kriva v največji meri JDS., katera stranka v svoje okrilje zbira in ščiti ravno največje škodljivce naroda, to so razni verižniki, navijalci cen in vojni dobičkarji. V Celju pripadajo tej stranki skoraj vsi trgovci in ti so se izkazali pri zadnjem žigosanju bankovcev na ta način, da so mesto, da bi cene za 20 % znižali, poskočili z istimi do 40%.« Mi že davno v cmc, da je to vse res, pa ne samo v Celju, temveč tudi povsod drugod. Zato je pa pri nas liberalizem že pokopan, naj ga narodni socialisti in samostojni kmetje še tako oživ" ljajo. p Laži in zopet laži. Tudi »Slovenski Narod« se ni mo^e' premagati in U sledeč spojim bralcem: »Domovini« in »Kmetijskemu listu« moral spustiti kakšno laž svet o klerikalcih. In spustil je debelo, *Dr, Korošec je kupil pokvarjen fižol za , visoke denarje.« Sedaj pa je moral »Slov, Narod« prinesti popravek, v katerem je rečeno, da pokvarjenega fižola sploh ni bilo. Podobno prinaša »Domovina«, da je Korošec nakupil naramnice za hlače po — 1000 K. Nam se smilijo liberalni bravci, ki vendar imajo libcralci in samostojni resnico v patentu, p Liberalci med sabo. Liberalna »Jugoslavija« rada precej ostro napada ljubljanskega liberalnega župana in mu očita razne nerednosti v njegovem županovanju. Na drugi strani pa tako zvani narodni socialisti (delavski in uradniški del liberalne stranke) izjavljajo, da je liberalna stranka zanič in da jc rabila delavca in uradnika samo ob volitvali. Tako si naštevajo drug drugemu svoje grehe, če pa jim mi očitamo iste grehe, tedaj vsi skupaj ogorčeno kličejo, da lažemo, p »Kmetski stan je najmočnejši po številu in kreposti,« je pisal nedavno list * samostojnih«. Docela soglašamo s to trditvijo, toda te kreposlnosli mu ni dalo svobodomiselstvo, s katerim hočejo zvijačno zastrupiti »samostojci« ljudi, marveč krščanstvo, katero oznanujejo tisti »gospodje«, ki bi jih skrivni voditelji »sa-mostojcev« najraje potopili v žlici vode. Res jc, da se jc kr etski stan, ki tvori 80 odstotkov prebivalstva v državi SHS ohranil tudi po vojski še najbolj veren in pošten, in da je pričakovati preosnovilve sedanje gnile družbe ponajveč od lega stanu ravno vsled vernosti in poštenosti; a ravno tako jc tudi res, da je pri večini »liberalnih samoslojcev« dobiti vse kaj drugega nego vernost in poštenost. Zato se pa kaj čudno sliši, čc govori njih list o kreposti in grdo hinavsko je, če zapiše list samostojcev sebi na zglavje strani: »spoštujmo vse potrebne stanove,« pri tem pa je sam udrihal najboj čez oni stan, ki vzgaja ljudstvo za krepostnost, namreč duhovnike. p Lovijo jih. Največji sovražniki kmetskega stanu, socialni demokrati sklicujejo na 29. februarja v Ljubljani z?upni sestanek — kmetov, ki bi jih radi pripreg-li k svoji stranki kot priganjače proti kmetskim koristim. Opozarjamo kmete, da ne nasedejo sladkim besedam. p Sorodne skupine. Dr. Kukovec je načelnik liberalne stranke, pa se zelo neprijetno počuti. Pri prihodnjih občinskih volitvah bo uradna JDS. do tal pogorela in zato se sedaj njeni načelnik genljivo obrača do »sorodnih« skupin, naj rešujejo liberalno barko. Te sorodne skupine so narodni socialisti in samostojni kmetje. Mi pa vemo, da je Kukovčeva prošnja čisto odveč, ker se obojni: narodni socialisti in samostojni liberalni kmetje že sedaj z vso silo, z lažjo in pestjo trudijo dvigniti umazano liberalno zastavo iz blata. Da ne bo preveč pokoucu stala, bomo pa že skrbeli. p Zajec in boben. Koliko se zajec razume na boben, vsi dobro vemo. Ni pa morda vsem znano, da se naši liberalci tudi približno toliko kot zajec na boben razumejo na cerkveno pravo in katoliške resnice. Domovina in Slovenski Narod sta prinesla vest, da je katoliška Cerkev pozvala katoliške ločence v Avstriji, naj se kar civilno z drugimi poroče in se bo- do pozneje lahko tudi cerkveno poročili. Če bi naši liberalci vsaj toliko pojma imeli o katekizmu, kot ga ima otrok v tretjem razredu ljudske šole, bi ne pošiljali med svet take budalosti, p. Pod jarmom kapitalizma. Socialistični minister Kristan, ki se v Sloveniji bori zoper kapitalizem, je v Belgradu ču-dovit prijatelj kapitala. Sedaj ustanavlja velikansko banko z temeljno glavnico ene; milijarde kron. Kar še ni liberalnih ministrov pri bankah (in to so že skoro vsi), imajo sedaj lepo priliko, da sedejo k velikemu koritu, ki ga jim teše Kristan. Po shodih pa kriči: Za ljudstvo je treba delati. p Moka in Koruza. Liberalni samo-stojneži so uvideli, da bodo s svojo brez-načelno stranko pogoreli, ker so se jim prnciopili vsi prejšnji liberalci, to so tisti ljudje, ki so bili v občini na najslabšem! imenu in ki so za vsako stranko nesreča, kamor se pritaknejo. Vprašamo vas, kateri resen človek bo kaj dal na ostarijske-ga zabavljnča ali kvantača ali pijanca ali človeka, ki ne gre nikdar v cerkev itd.? In vsi taki so bili preje libcralci, danes pa so oblekli samostojno srajco, a so ostali isti brezugledni libcralci. Ker stranka 6a-mostojnežev vidi, da najpoštenejše svoje pristaše danzadnevom izgublja, ker se jim gabi taka druščina in ker so se videli prevarane, so samostojneži začeli rabili druge limanice. Potom kapitalističnega »Ekonoma« in s pomočjo velikega svobo-domiselca dr. Žerjava so dobili koruze in moke ter 8 tem kupujejo prepričanje pri kmetih. Pa se dobe taki, ki za skledo leče prodajo tudi svoje prepričanje in se zapišejo v stranko, ki ji je največji sovražnik duhovnik, Naša stranka pa se ravno ob. tem notranje krepi in utrja. V dobi batin. Osješka »Hrvatska: Obrana« poroča o dveh novih slučajih, ko so orožniki v Slavoniji batmali kmetske ljudi. Prvi slučaj se je dogodil na kmetu Antonu Čavajdi iz Tekiča dne 27. dccem-bra m. 1. Bil je — kakor se je kasneje izkazalo — po krivem obdolžen tatvine 300 kron. Orožnika, ki sta ga odvedla v zapor, sta ga na nezaslišan način mučila in pretepala. Prisilila sta ga, da je moral stati vi zmrzli vodi bos, nakar sta ga šibala po stopalih. — Drugi podoben slučaj se je izvršil nad 60 letnim Ferom šimičem 5z Ramanovca, ki so odvedli orožniki v Požego samo za to, ker se je bil izrazil, ko je videl, kako orožniki nekega kmeta bijejo 8 puškinimi kopiti, da bi orožniki tega vendar ne smeli. Kmetje, ali veste, kdo vlada? Domače novice. d P r i m i t e tatu. V Ljubljani je izšla silno živahno in semintja v Šaljivem toda globoko prepričevalnem načinu pisana knjižica: Primite tatu. Knjižica obravnava začetek, vir, vzrok in namen zabavljanja proti duhovnikom, ki so ga ljudje, ki so sicer v domači fari navadno v veliko pohujšanje, zanesli med ljudi Vsakdo, kdor začne knjižico brati, ne more nehati, dokler jc ne prebere do konca. Prav bi bilo, da bere to knjižico slednji Slovenec in da pride v vsako slovensko hišo. Kupite jo in Jo posodite svojemu prijatelju. Knjižica stane samo 2 kroni in se dobiva v Jugoslovanski tiskarni in prodajalni Kat. tiskov-nega društva, Kopitarjeva ulica v Ljubljani. Naročite jol d Kako se razdeljuje petrolej. Kakor .povsod, tako tudi v kamniškem okraju ze nismo imeli približno dva meseca petroleja. Končno ga je prišlo nekaj, vendar pa potrebuje razdeljevanje petroleja najhujšo kritiko. Razdeljeval se je namreč na osebe in sicer po eno osminko. Kakor bi bilo razdeljevanje moke in drugih užitnih stvari po številkah neumnost, tako jc razdeljevanje petroleja na osebe še večja bedarija. In zakaj? Tam, kjer je deset ljudi, izhajajo ravno tako z eno lučjo, kakor tam, kjer jc samo ena oseba. Na stvari sami pa velik razloček. Zakaj tam, kjer je deset ljudi pri hiši, dobijo 1 y2 l'tra petroleja, na-, sprotno lam, kjer je samo ena oseba, eno osminko za ravno tisti čas. Mogoče se mi bode očitalo, da je hiš z eno ali dvema osel ama malo. Nima podlag dobi se jih c. ir.cd njimi s>u ce o certniki Obrtnik naj torej izhaja ob eni, oziroma dveh osmini.;;h petroleja en ali celo dva meseca. Večina obrtnikov je prišla med vojsko ob m < i obstoj, kateri pa še dihajo, jih hočejo na h način uničiti. Vprašamo merodajne kit';.- kje sc jc la odredba izdelala, da se d( .'rolej na osebe? Ali ne bi bilo bolj ti .i o, ga delili po številkah? V Kam-i • /.t dalj časa ni bilo dobiti petroleja — i da kaj pravim — za debelega prešiča st a )C dobilo cel sod. i rosi jo se meri j ijiii krogi, da se pri drugi razdelitvi stvar nraktičneje uredi in naj sc tudi ozira n;: obrtnike, kateri ga gotovo več potrebi ■'< .'o Kakor drugi ljudic. 'ntcri'bankovci so velavni? Ker so I ■'.orni, ali se morejo sprejemati ' h.'*i ki nosijo kolke z ravnimi (nc- -imi) robovi in so opremljeni po t-:'. s l.vatskimi žigi, sc opozarja, da sr> v i barkovci, kolkovani s takimi kolki, vel' \ ni, ako so sicer ti kolki pristni in je kol! o vanje pravilno izvršeno. Torej ni niliče mravičen, da zavrača take bankovce. Predsedstvo delegacije ministrstva lir: v Ljubljeni. d : :..rtna kosa. Umrl jc dne 30. januarja v Kovorju pri Tržiču posestnik Jurij K4emerčič. Ril je naročnik Domoljubov«, odkar list izhaja. Naj počiva v miru! d Iz občine izgubljencev. V Radomljah fo že vdrugič uprizorili »špansko muli o«, čisto primerno za — Sodomo! Kdor tisto , i\ Ijenje po?na, sc ne bo nič čudil. d Požar je dne 6. t. m. upepelil v Maji vasi pri Ljubljani vsa poslopja posestniku Skalarju, hišo in lilev posestnici Krpu-cenci, Supo in kozolec posestniku Šctini. Skoda ,e z zavarovalnino lc v malenkostni rr.eri pokrita. d h Gradaca v Beli krajini smo prejeli dopis v katerem se pritožujejo kmetje nad mlinarjem onega mlina, ki sta ga •kupila lome in Zelene iz Ljubljane. Tem po^om opominjamo mlinarja, naj svoje postopanje drugače uredi, drugače bomo šli s relim dopisom na dan. 3a Gospodarska obvestila. g Naša prehrana. Odsek za prehrano objavlja: Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Radi tega je ostala znatna površina zemlje, zlasti v naših južnih pokrajinah, neposejana. Ker je v največjem interesu države, kakor tudi vsakega poedinega državljana, da pridemo do kar najvišjega žitnega donosa v tem letu, pozivlje ministrstvo za prehrano in obnovo dežel vsa oblastva, vse kmetijske organizacije in lastnike zemljišč, da zastavijo vse sile, da se zemlja zaseje kar največ z jarim žitom in tako nadomesti kar se je zamudilo v minuli jeseni. Ministrstvo hoče dobaviti iz aktivnih pokrajin potrebno množino semenskega žita, — Žitni zavod v Ljubljani bo izvedel dovoz tega žita in ga izročil Slovenski kmetijski družbi, da ga razdeli med kmetovalce. — Naročila za semensko žito naj se tedaj pošiljajo Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, g Začasne cene mesu. Odsek za določanje cen je v svoji seji dne 31. januarja 1920 sklenil, da sme,'o mesarji do tedaj, da sc ugotovi prava nakupna ccna, prodajati goveje meso po sledečih cenah: aj meso L vrste po 22 K kg, b) meso II. vrste po 20 kron kg. Prestopke kaznuje urad zoper na-vijalce cen z zaporom do enega meseca in z zaplembo blaga. g Maksimalne cene za živino ali vlada popravlja. Uradno te objavlja: Z ozirom na to, da sc razširja vest, da ie deželna vlada uvedla maksimalne cene za klavno živino, se uradno ugotavlja, ua to ne odgovarja resnici. Pač pa jc za to edino kom-petentni odsek ministrstva za pielirano izdal navodila okra nim glavarstvom, kako naj se zapreči, da bi občinski aproviza-cijski odbori po različnih občinah postopali po popolnoma različnih načel h, tako da pride do naravnost smešnih razlik v najbližjem sosedstvu. Zato se ustanove okrajne komisije za presojanje cen kot posredovalni organi. Te naj vplivajo, da bodo od občin postavljene cenc čim enotnejše, i o velja tudi za klavno živino, kjer kmetsko prebivalstvo dejansko drži cene v izmeri, kakor jih jc odsek za prehrano označil za primerne, a jih prekupci umetno spravljajo kvišku. g Zadiu.^na zvonarna naznanja, da se je cena bronastim zvonovom zopet dvignila na 75 K za kg. Pri tem litju se bo porabil zadnji baker, ki se ie dobil še v kolikor toliko dostopni ceni. Baker pa, ki se bo rabil v bodoče, bo prišel iz inozemstva, in tam sc dvigajo cene na borzi vsak dan, med tem ko cena naie krone še vedno pada. Naše miselno valutno vprašanje je naravnost katastrofalno. — Tudi plače delavcem so sc zopet povišale za 20 odstotkov. Prelitje starih zvonov stane 19 K za i™T ("enc zn osln'a dela Pri zvonovih do 170 kg 13 K za kg, pri srednjih do 550 kg 8 K za kg. pri velikih 7 K za kg. Črke po 1 K. g Državna kmetijska šola na Grmu priredi dne 24. h 25. febri-arja t. 1. dvodnevni teca! za napravo gnojišč in gnojničnih jam. letaj je namenjen zidarskim mojstrom m gospodarjem, ki imajo pri ti in se vzdrzevati na svoje stroške. Tečaj se pri- čne v torek, 24. februarja ob 9. uri dopol. dne. Udeležbo na tečaju je priglasiti pis! meno najkasneje do 21, februarja t, 1, rav. nateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. g Oglje za kovače. Ker so se čule pri. tožbe, da primanjkuje domačim kovačem po deželi oglje za njihov obrat, kar se občuti posebno pri nujnih popravah kmetij, skega orodja, obrnilo se je poverjeništvo za Kmetijstvo na merodajne faktorje ia dobilo sedaj odgovor od državnega nadzorstva veleposestva kneza Auersperga, da je del zaloge oglja in ev. tudi del nove produkcije na razpolago domačim kovačem. Radi naročil naj se obračajo domači kovači na Slovensko kmetijsko družbo (potom podružnic), na družbo Ekonom, na Gospodarsko zvezo v Ljubljani ali na Zadružno zvezo v Celju, ki bodo posredovale dobavo, g Valute na zagrebški borzi 6. februarja: ameriški dolarji (100) 125 K; 10.400 kron; carski rublji (100) 125 K; nemške marke (100) 195 K; lcji (100) 200 K; lire (100) 760 K._ Najboiisa in rmfsigurnejsr prilika za štedenje: Uiti pca ■ Liubljana Miklošičeva ccsta štev. o (tiK /.u frai.c i m .erkv' o) sprejema hrnu in '.or , in jih obrestuje po 3 /t brqz kokegfi oribitlta. M jiiinlUinlr?''■■; \w JU!•<> V m pM« ric/.-.v : .AT7AV/STCS .1KŽN Očetova povesi •'leškega prosto poslovenil D) (Konec.) IV. Prišel sem od majhnega olročiča, ki ie Se pred štiriindvajsetimi urami po ccsti tekal, m zdaj je bil že pokopan. — Pozno zvečer stopim v malo sobico in pokličem Klaro, fo sem storil zadnji čaš vselej. Toda danes mi odgovori nobeden. Utrujen stopim v tiho sodo kjer je stal čaj že pripravljen na mizi. l\ofF° i delo Klanno je ležalo tukaj, kakor tedaj, < sem odšel. Pletla je majhno srajčico za otro- [ ka, ki je ravnokar umrl. Čutil sem, da mi 1« kanila solza na delce mojega angela ■ ■ ■ »Ali §e ni gospodične Klare?- vpraša® kohkor morem mirno ravnokar prišedso ocm • »Legla je v posteljo, gospod doktor. " shla sem jo poklicati, ko pridete domov.« »Grmi pa sam k nji,« odgovorim in n" v sobo svoje hčere. Čeravno sem odprl v"'"1 kolikor sem mogel tiho, vendar ie skočila ra prestrašena pokonci; ko je pa mene zbf žila, si je poravnala lase s čela. »Ali i« ie (as za večerjo?« vpraša in «e ikuša smejati, »precej pridem. Bila sem malo trudna in tem se hotela nekoliko počiti, dokler vi nc pridete. Kako me veseli, da moreva piti zopet jedenkrat čaj, kakor prejšnje čase! Ali smem iti taka, kakoršrta sem sedal? Te-jtavao se mi zdi, da bi se znova česala,« En tam pogled mi je povedal resnico. Kot zdravnik se nisem mogel prav nič zmotiti. Kolera je kazala svoje prve pojave na Klari. Pritisnil sem svojega otroka na srce, kakor sem storil pred dvanajsterimi leti, ko ie bila le čisto majhno dete in moj edini zaklad, ki mi je še ostal. Skoraj obupan sem klical; »O Bor! Vsaj prizanesi mi ta udarec!« Vso noč sem prečul pri postelji svoja hčerk«, dobro vedoč, d« je to zagrni, a nai-težji hoj v mojem življenju. Ali nisem moral vedeti, da se oode Klara v umazanih kočah pri bolnikih nalezla bolezni? Zakaj ic nisem zadrževal? Ali ni bila mola dolžnost, poma-tfati ljudem in jim olajSevatl bolečine? Gotovo Tudi jaz r.e bom dolgo, — Ali sem pa vreden grobu poleg nje, jaz, jaz, ki nosim laž na ustnicah fn v srcu, fn ki sem zadolžil, da je zbolela? V teh nesrečnih urah naposled vstanem, pileni gospodu Koširju in vso čisto resnico razkrijem. Pismo pošljem v bližnje mesto nje- Sivemu oskrbniku, kateri bi mu je oddal v učaju, če se je on ie vrnil iz Italije. Povedal sem mu, kaj se jc zgodilo z denarjem, ki je bil odločen, du reši toliko ljudi straSne bolezni. Tudi sem mu priznal, da sem prikril nismo Klari, In da ji ga dati več ne morem, ker me več ne razume. Bog je moja priča, da si nisem dalal v tisti strašni noči nič manjle krivice, kakor bi bila v resnici! Vroče solze ke-sanja, ki so padale na besede, ki sem jih pisal. Potem sem prosil Pavla Koširja, raj pride že saradi Klare sem, ker morda še ni prepozno. Tako (ta prešla dva dneva. Počasi so Einevale ure in v mojih prsih je odmeval klic, se je moral sliiati do nebes: »Ali bode, ali Bore priti Se o pravem času7< Če bi bilo Klara močna in zdrava, ko jo lle napadla grozna bolezen, bi se morda upal, ajeno zdravje pa je bilo ie od nekdaj šibko in bati se jc bilo najhujšega. »Da bi me le spoznala!« sem ječa), gledajoč ji v steklene oči. »Da hi mc le razumela, vse bi ji povedal in io prosil odpuččarjal O, da bi prilel gospod Pavel, da bi ga videla, prodno umrje!« Bleda in mirna je ležala Klara a«\ postelji, Eoskula! setn vea sredstva, da hi jo oživel, aposled je bilo videti res nckbi t njenih očeh, kakor bi se zavedla. Da bi Ip. ii to noč sdržala, samo 5« to kratko noči Obrnem se od njene postelje in si ookrijem ebriz z rokami, ker tako bridkega prizors nisen mo-£el prenašati. »0 m-| Bog, naj pride Se o provem času! p.-osim zoret usmiljenega Boga. Ali je ne bode S« id.-.niio? Ali nc trpim ?e ciovoij dolgo? »Oče!« Slabi glas prehode mi r.rce kot oster nož. -»Oče, pojdite sem! Poljubite mel Vedela sem, da ste tukaj bili. Prosim ves, povejte mi, kako so moja ranjka mati umrli, to mi bode pomagalo. Pritisnem ustnice na bleda usta predragega otroka in začutim v tistem hipu tiho trkanje na liišna vrata. r.Pridem precej!« ji rečeni. •Ne pustite me Stane, oiel« govori tiho. »Saj sva vedno skupaj bila; in zUaj-le mi ie I ako hudo. Zdi s<: mi, da bom umrla. Pošljite :oga po duhovnika. Pa potem pridite nazaj precej in mi povejte kaj o nebeški domovini.« Šel sem, ne da bi ji prikril strah, ki so ga obudile v men! njene besede, temveč ker sem Imel neko upanje. V veži mi pride nasproti gospod Košir, Njegov resni obraz je bil bled kot smrt, njegovo dihanje hitro. Z menoj ni spregovoril besedice. Kje bi mogel tudi jaz kaj takega pričakovati? Nemo mi da roko, ko ga popeljem v Klnrino sobo. Pri vratih naenkrat obstoji. >Proslm, dovolite, da ji naznanim, da ste tukaj,« zaSepcčem, stopim noter In sporočim Klari, kdo je zunaj. I.ahen nasmeh ji spreleti tudi nič. nisem mogel predruga- bleda ustna, a začudena ni prav aift in ne povpfaSa. Gospodu KoHrj« niser ve« povedati, kako sibio se je K'-rs pi čila. Samo namignil sem mu, nai vstopi. Potem stopim v kot in skor>. .aedlin, Koliko časa je medtem preteklo, ne vem. Kar začutim, da mc je prijel nekdo za ramo, — In spoznam gospoda KoSir|a, ki se je skrbno sklonil k meni, »Klara po Vas povprašuje, dragi prijatelj moj. Zakaj nočete ostati več pri nji?« pravi tiho, »Ali Vas je spoznala? Ali Se ni bilo prepozno?« »Čisto se zaveda,« odgovori veselo. »Ni bilo Se prepozno, in Boga zahvalim, da sem se vrnil Se o pravem času. Tudi brez Vaiega pisma; katerega sem dobil, ravno ko sem odšel, bil priSel v Predor; kejti slutnja, da gospodari grozovita kolera tudi v moji vasi, me je gnala sem. Upam, da bode Klara Se ozdravela.« Te nadepolne besede, katere tako ljubeznivo govori oni, ki bi imel preklinjati, me pre-moreio. Temno se mi naredi pred očmi in nezaveden padem na tla.--- Mrzlica, ki me je mučila vso lesen, me je sedaj zapustila; srce mi biie mirno in prosto, česar nisem mislil, da bodeni Se kdaj doživel. Čutim pa, da se trudne noge bližajo dolini smrti. — Vse prijetnosti sveta uživam sedaj in strežejo mi najskrbnejSe. Ljubezen moje hčere in prijaznost njenega soproga mi sladita zadnje dni« mojega življenja; a jaz vem le predobro, da zapustim kmalu ta svet in se preselim v večnost. Tudi ne želim, da bi bilo drugače. Ko smo Sli zadnjič v cerkev, sem videl, da je Sla Klara po službi božji na pokopališče in obstala pred mramornatiito spomenikom, katerega je dala narediti na grob svoje matere. »Še je prostor za moje ime,- sem rekel, »obljubite mi, da nc denete razen tega nič drugega na moj grob.« Pavel mi ie obljubil, ko |e videl, kako resno mislim. Klarine oči so pa bile solzna in oklenila se me je, kakor da bi me ne hotela nikdar pustiti od sebe. Vendar vem, da ee oba tudi brez imena na m ra mor na tem spomeniku mane spominjata In da bodeta ohranila v časti ime očeta, ki ni imel drugega na svetu, kakor deiež očetov — trpeti za svoje otroke! Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid. 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo sc odstrani s pravimi Fellerievimi Elza-krogljicami. 6 Skatljic 12 K. — Želodec okrep-čujočn Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnha posebej, a najceneje. Euozor I Lesni prodneenti In posredovalci z rte- ifle. Ponudite trame od 8 S do 9/11 od 4 la naoroj. Ponudbo pod „3tav!ieno pod-letie" na Auončnt zavod Orano lieselicij, Ljubljana, Cankarjevo nabr. B. z vefjo družino išče veleposestnik Josip .i*. C.lenach, Kr ževcl, HrvaŠko. k večjemu gospodinjstvu -------------- nade/eli se takoj sprejme. Ponudbo pod „&j(iariea 532" upravo. Durolif smole prosti specialni asfaltni strešni papir A*.mU«I1am(( akc jska družba za asialt ln „HSpHdlIUn kemično tehnično Industrijo Dunaj IX. Llechtenstelnstrasse 20. Tovarni i DunaJ-Brno, 6327 6—13 oralov se kupi vieiNV) — Poiasnlla na unmvo tega liste pod pPoHsatvo 5«'.'._ "TJ ua o3 Izjava. z o Podpisana 1.) Josip Fink, kovač v St, Vidu pri Stični in 2.) Josip Hribi jan, kro> jač v Metnaju pri Stični iziaviva, da sva z* četkom decembra 1019 ovadila samostansko upravo v Stični radi prikrivanja zalog sled. koria ln verlženja le na napačno Informacijo tretjih oseb In se zahvaliva samostanu, da jo opustil najino sodno kazensko preganjanje. j V VISuji gori, dne 25. Januar ia 1920. j _Josip Hribljan. Josip Fink. ' pet ogromno poSUJateV manufakture narav« nost ts tnozomstva Ja prejela tvrdka R. Btennaokl v Celju Id sicer volne, ceflrje, tlskanlne, etamlna, batista u ženske obleke, sukna kam-garna ln hlačevlna za raoflke obleke, belega ln pisanega platna za perilo, kIo» ta, evllba, robcev, svile in se mnogo rasnega druzega blaga, katero se prodaja, zaradi nakupa v velikanskih innožinan po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika satoga lastnega Izdelka srajc, predpasnikov, blus, kril, ženskih. moSklh ln fantovskih oblek, po selo nizkih cenah. Čevlji, Ženski, moški in otročji vedno v velikanski izbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Itustr. cenik zastonj! Na debelo samo vLnadstr. Veletrgovina D ClorfllOrkl razpofuijalna H« 01CI lilCblH, Slovenija. 03t>«tni]{ 3r. (tesnil* vljudno naznanja, 3a {e preselil odvetniško pisarno i* (Hr. Stihov« vile) mSSTO (ljubljanska c«s«IJl svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podrulnlca i CELJE, Breg, 33. Ženske lase rezano ln mošano kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. najbolj trpežne vrste ee dobi pri tvrdki Boan JelaEfn, LinbJjana Emonska cesta 2. 4 792 B ^SSa!! ktr^ar-cr-s^icaemam1 s5!s UCiDSKfl POSOJILNICA I v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih J 10 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tifkarns.