Naročnina za kraljevino SMS Mesečno 4S Iv. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 6S K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 80 K, večkrat popust. , 1,VVHh Uredništvo: VVolfova ulica ld» Triefon 3®) Uprava: Marijin trg S. Telefoit 4A r*všaioi '"'^"'kopisi se ne vTačajo. ,a"*° anjem je priložiti znank« za odgovor. Sveiana zaroka našega kraila. Bukarešta, ai. febr. (Izv.) Kralj Alesander je včeraj ob enajstih dopoldne dospel v Bukarešto v spremstvu ministrskega predsednika Paišča, ministra za zunanje posle dr. Ninčiča in ostale suite. Na kolodvoru pa je pričakovala vsa romunska kraljeva cbitelj 2 velikim ^spremstvom. Pozdrav je bil želo prisrčen. Kralju Aleksandru so se poklonili romunski dostojanstveniki. Bukareski župan ga je pozdravil s prisrčnimi besedami, rekoč, da je srečen, ker more v imenu romunske pre-stolice pozdraviti junaškega kralja ^seh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rekel je, da je prebivalstvo Bukarešte Ponosno, da ga more sprejeti in imeti v ®y°ji sredi. Ponudil mu je po starem običaju kruha in soli. Kralj Aleksander ppvžil košček kruha in par zrnov soli. Potem, ko je biio predstavljeno ° ^jestransko spremstvo, so pred v adarjem korakale na kolodvo-111 Postavljene častne če.te. Sledil je sprevod do glavne cerkve po glavnih ulicah, ki so bile okrašene s zastavami v romunskih in jugoslovenskih barvah in z zelenjem. V katedrali je bilo kratko bogoslužje. Nato se je kralj Aleksander odpeljal z vsem spremstvom v palačo Cotroceni. — Ob sedemnajstih je bila v dvoru Calea Victoria slavnostna večerja, katere so se udeležili kralj Aleksander s spremstvom, romunska kraljeva dvojica z vsemi člani kraljevske hiše, romunski ministri, člani parlamenta, župan in bivši ministri. Pri tej priliki se je izvršila oficijelna zaroka z izmenjavo prstanov. — Zvečer je dal romunski minister za zunanje stvari gala-večerjo na Čast jugoslovenskima državnikoma Pašiču in dr. Ninčiču. —■ Danes do-polde je bil pregled bukareške posadke. Opoldne je bil na dvoru slavnostni obed, popoldne pa koncert. Bukarešta se je slovesno pripravila za sprejem visokih gostov. Oitavha hralievega namestnika za Hrvatsko in Siavoniio. »V^a^re,J’ 21, ^c'Dr- (Izv0 Današnja kra^er* poroča iz Beograda, da je e Jevški namestnik za Hrvatsko Olci*- 111 k0‘v°n*jo g_ Demetrovič podal ostav-DreH3 s.Voie mesto. Ostavka mora priti 4 d niinistrski svet. Ne ve se še ali bo ** eJeta. Kot razlog se navaja nespo-I Zlim med pokrajinskim namestnikom ep -^čevičem ter Vojo Marinkovi* tI1» kakor tudi nesporazum radi dva-jSun za marec in april z ozirom na r^tsko in Slavonijo. . Zagreb, 21. febr. (Izv.) »Večer« * v‘ja iz Beograda: Minister za pro- sveto je vpokojil dr,'Tugom er ja Ala-upoviča, poverjenika za prosveto in vere pri pokrajinski upravi v Zagrebu. Zagreb, 21. febr. (Izv.) »Riječ« javlja iz Beogada: Pokrajinski namestnik za Hrvaško in Slavonijo g. Juraj Demetrovič je odpotoval v Beograd. Cilj njegovega potovanja se tiče dvanajstin za marec in april. Govori se, da bo pokrajinski namestnik zahteval večji proračun za Hrvatsko in Slavonijo. Seia narodne skupščine. otvori ob petih popoldne. Poslanec Rudolf Golouh (socialni demokrat) govori o draginji, o slabem prometu na naših železneah, kritizira vlado, ker doslej še ni izplačala uradništvu povišanih draginjsirih doklad. Govori tudi o obdavčenju delavstva in o padanju riaše valute. Ker vidi, da se ni ničesar napravilo, odkar je vlada zadnjikrat zahtevala, da se ji dovoli dvanajstine, izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proi dvanajstinam. — Ob koncu Golouhovega govora pride do incidenta med radikalcem Kobasico in Vlasto Rajičem (Jugoslovenski klub) povodom besed poslanca Golouha, da državna politika vodi h koncu. Nato vpraša poslanec Kobasica: »H koncu čegar?« Rajič: »Države! To znači katastrofo!« Kobasica: »Vi ste sovražnik države in želite, da država propade!« Rajič: »To je laž! To ni rešnica!« Nato nastane v zbornici velik hrup. Predsednik mora zaradi tega prekiniti sejo za pet minut. Ko se Seja.zopet otvori, zakliče Kobasica zopet Rajiču: »Vi ste sovražnik države, ker ste tajen član hrvatskega bloka!« Rajič: »Kako?« Kobasica: »Ker ste izjavili, da popolnoma odobravate Radičevo politiko, samo da iz taktičnih razlogov ostanete v skupščini!« Nato nastane zopet velik hrup v zbornici. Predsednik dr. Ribar pozove Kobasico na red in mu podeli ukor, ker ni dopustno, da poslanci drug drugega žalijo s klici, da so sovražiki države, Seja traja dalje. , Beograd, 21. febr. (Izv.) Današnjo . °Poldansko sejo narodne skupščine otvoril predsednik dr Ribar ob °;3o. Po prečitanju zapisnika zadnje eJ® in nekaterih prošenj in pritožb ,° Prišla na vrsto razna kratka vpraša ministom, ki so odgovarjali ®atlje. Med drugim je vprašal poslanec B Janjič finančnega ministra dr. Ku-,anudija, ali mu je znano, da je dr. urrnin prejemal dvojno plačo: eno °t minister na razpoloženju, drugo Pa kot aktivni vseučiliški profesor, ,a*i je vpokojen na podlagi zakona o **VoJitvi za narodnega poslanca. Finančni min. dr. Kumanudi odgovarja, ?a je dr. Šurmin prejemal svojo plačo *°t vseučiliški profesor od pokrajinske jjPrave v Zagrebu od januarja 1919 do danes ter da je nekaj časa dobival tudi P'aeo kot minister za socialno politi-*°> in sicer plačo, dnevnice in dodatke 14 dvanajst mesecev. Kot minister na ra2položenju je dobival posebno plačo ?a več mesecev. Minister je izjavil, da ® dr. Surmin poklican na odgovor, ako njegovi prejemki niso bili pravilni In ako je več prejemal, kakor je bil Opravičen. — Nato je poslanec dr. Večerov podal poročilo finančnega ®dbora o proračunskih dvanajstinah za Meseca marec in april ter oddvojeno deljenje socialistov, zemljoradnikov d1 Jugoslovenskega kluba. — Dopol-ranska seja se je končala ob pol enih. Nadaljevanje popoldne., Beograd, 21. febr. (Izv.) Današnja P°poldanska seja narodne skupščine se |tol sedmorice je potrdil SODBO PROTI ATENTORJEM NA POKOJNEGA MINISTRA DRA-ŠKOVICA. Zagreb, 21 febr. (Izv.) Kakor je 2nano, so zagovorniki v procesu proti ‘Mentorjem na pokojnega ministra . raškoviča vložili zoper sodbo priziv !D ničnostno pritožbo. Stol sedmorice Potrdil smrtno kazen, izrečeno nad Ahagičem, dočim je znižal Colakovi-Cu> Lopašiču in Petroviču kazen od 'el na 12, a Stankoviču zvišal kazen d dveh na tri leta. Sklep je bil ne-av_no naznanjen obtožencem, od ka-erih se nahaja Alijagič še vedno v za-P°rih zagrebškega sodnega stola, a stala četvorica v Lepoglavi. Po za-°nu >se ima smrtna obsodba izročiti 'ralju v pomiloščenje. r2LF.T BERLINSKIH NOVINARJEV KNJIŽEVNIKOV' V NASO DRŽAVO. Magreb, 21. febr.- (Izv.) Berlinski n°vmarji in književniki prerodijo letos ‘rn'ej° P° naši državi. -Pri tej priliki j "VČejo spoznati z našimi prirodnimi in ter 2 našimi industrijskimi • Snspodarski:ni napr»vami. Novinar-,J? 111 književnikom 'se: pridruži tudi c uglednih nemških industrijcev, V IL prvi vrsti si ogledajo našo Dalmacijo, potem pa Bosno in tudi Zagreb. Izlet nemških novinarjev in književnikov ima čisto kulturne svrhe. fJdruženje nemških novinarjev in književnikov se je obrnilo na naše pristojne oblasti s prošnjo, naj jim gredo na roko pri tej .poučni turneji. Oblasti so tej prošnji radevoljc ustregle in izdale potrebne odredbe. POUČNI IZLETI ČEŠKOSLOVAŠKE MLADINE K NAM. Zagreb, 21. febr. (Izv.) Letošnjo poletje priredi češkoslovaška mladina nekaj poučnih potovanj po Jugoslaviji. Za Velikonoč pridejo na naš jug dijaki trgovske šole v Banjški Bistrici na Slovaškem. Pri tej priliki poselijo Ljubljano, Zagreb in Beograd. Nan.en njihovega potovanja je, spoznati se z našimi gospodarskimi in trgovskimi institucijami. Kasneje pridejo dijaki nekaterih drugih češkoslovaških šol, zlasti srednješolskih zavodov. NOVA ODLIKOVANJA. Beograd, 21. febr. (Izv.) Ministrstvo za prosveto je izdelalo seznam zaslužnih kulturnih delavcev, ki bodo povodom poroke kralja Aleksandra predlagani v odlikovanje. Beograd, 21. febr. (Izv.) Finančni odbor je imel danes popoldne pred otvoritvijo narodne skupščine plenarno sejo. Razpravljal je o predlogu glede odgoditve plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu. Pred prehodom na dnevni red zahteva poslanec dr. Duli-b;č (Jugoslovenski klub) besedo . in pravi, da se o tem zakonskem predlogu za enkrat ne bi smelo razpravljati, ker ga mora finančni odbor prej temeljito proučiti. Ako bi se s tem predlogom prenaglili, bi to utegnilo imeti strašne posledice za našo valuto, trgovino in ugled naše države. Zato zahteva, naj se razprava o tem odgodi. — Finančni minister dr. Kumanudi utemeljuje v daljšem govoru potrebo tega zakonskega načrta in pravi, da ni samo v interesu naših trgovcev, ampak da stremi v prvi vrsti za tem, da se naša valuta popravi. Govornik opravičuje ponovno svoje stališče in veli, da je za padanje naše valute eden glavnih -vzrokov ta, da so trgovci takrat, ko je bila valuta še dosti dobra, t. j. v marcu in aprilu lanskega leta nakupičili svoje zaloge z blagom v nadi, da se bo naša valuta še izboljšala. Toda zgodilo se je ravno narobe. Ko je prišel čas za plačevanje dolgov, je nastalo veliko povpraševanje po tuji valuti in zaradi tega je naš denar silno padel. Minister sodi, ,da bo s tem zakonskim načrtom onemogočeno nadaljnje padanje naše valute, ker bodo inozemski trgovci vedeli, da so njihove zahteve vseeno bolj varne, ako se jim pokritje terjatev zagotovi, četudi dve leti kasneje, kakor pa da naši trgovci poravnajo -svoje dolgove, obenem pa napovedo kon-kurz. Nadalje pravi minister, da ima naša država dovolj blaga nakupljenega za nekaj mesecev in da zaradi tega ni računati z velikim povpraševanjem po tuji valuti, vsled česar bo naš denar gotovo poskočil. Po njegovem mnenju zakonski načrt ni nikak moratorij, ker se o moratoriju more govoriti le tedaj, ako se proglasi za vse male in velike trgovce, dočim izrecno določa pred-ležeči zakonski načrt, da se poravnava dolgov v inozemstvu odgodi in plača v štirih obrokih. Upniki so na ta način varni, ker bodo svoje zahteve tudi res dosegli. Danes je stanje dovedlo že do tega, da mnogo trgovcev ne more plačati več svojih dolgov in bi morali po zakonu napovedati konkurz. S tem zakonskim načrtom pa se jim omogoči, da ne pridejo v konkurz in da se jim nudi možnost, da svoje dolgove poravnajo v obrokih.- Nato govori zopet poslanec dr. Du-libič, ki vztraja na svoji prejšnji zahtevi, da se razprava o tem zakonskem načrtu odgodi. Zato predlaga, naj fin. minister preko trgovskih zbornic zahteva natančen seznam stanje vseh trgovcev, ki imajo dolgove v inozemstvu, kakor tudi višino dolžnih zneskov. Nadalje naj se popiše množina biaga, pokritega in nepokritega, kakor tudi imo-vinsko stanje dotičnih trgovcev. Govornik pravi, da bo razprava o predloženem zakonskem načrtu šele tedaj mogoča, ko dobi finančni odbor jasno sliko na podlagi dobljenih seznamov. Le takrat bo mogoče baviti se z načrtom, ko se bo znalo za vse dolgove, in potem se bo šele videlo, ali je odgodi-tev plačevanja potrebna in koristna. — Govornik se boji, da bo v slučaju, ako je res, kar je slišal, da namreč samo beograjski -trgovci dolgujejo inbzem-stvu nad 100 milijonov frankov, potem ko uprava fondov prevzame plačevanje teh dolgov po današnji vrednosti naše valute, morala v najslabšem času, t. j. ob žetvi, kupiti ogromne vsote tujega denarja in bo s tem povzročila še večji padec naše valute. — Finančni minister dr. Kumanudi priznava, da so po poročilih trgovske zbornice v Beogradu naši trgovci koncem lanskega leta dolgovali inozemstvu okoli 100 milijonov frankov, od katerih pa je doslej odplačanih 20 milijonov. — Zemljoradnik Lazič nastopa proti zakonskemu načrtu in pravi, da so bili trgovci zelo lahkomišljeni, ko so nakopičili nepotrebne množine blaga v svojih skladiščih. Z druge strani pa se v tem vidi, da država krije trgovce. Govornik vidi v tej pomoči nekako jamstvo države napram inozemskim upnikom. — Govorita še poslanec Golouh proti in Pavle Angjelič za predležeči zakonski načrt, nakar se seja zaključi ob petih, ker se otvori seja narodne skupščine. Nevzdrino navzdol. Trgovska politika centralne vlacle favorizira producenta na škodo konsu.-menta. Vsaj tako se vedno trdi. Pričakovalo bi se, da žanje producent velike dobičke in da živi v naj več jem blagostanju. To pa ni res. Predpostavljanje producentskih interesov je le navidezno, ker se v resnici producent nahaja skoraj ravno tako v neugodnem gospodarskem položaju, kot konsument. Glavni dobiček ostane posredovalni trgovini, špekulantom, verižnikom in izvozničarjem. Izvoz bo zboljšal našo valuto, tako nam zatrjujejo vsaki dan. Vendar ima nepremišljeni izvoz za edino posledico, da prodajamo blago v inozemstvo pod ceno. ' denar je vedno manj vreden in draginja raste v nedogled. Celo naš* gosp, :vo gre rakovo pot, prav natanko po vzoru bankrot ne Avstrije. Odločujočih faktorjev se polašča popolna gospodarska desorijsntacija Nihče ne ve za izhod. 2 nasmehom obsojenca na smrt se čaka m odrešitev, ki naj bi prišla bog ve odkod. Neopravičenemu dobičkarstvu so do zadnjega času zastavljala pot občinska sodišča za pobijanje draginje in maksimalne cene. Sedaj je oboje, odpravljeno. Obnavljajo se časi podvojenega vojnega dobičkarstva. Is naslova petindvajset procentnega dobička, se draže šivljenskc potrebščine preko upravičenih višin, i. Vse obupuje. Množice pomanjkanja trpečih hodijo sklonjenih glav in z gnjevom v srcu do vladajočih. Tu pa tam se zganejo množice in slišimo o protestnih skupščinah tisočev v Zagrebu in Ljubljani. Nastopajo temperamentni govorniki in pojavljajo se revolucljonarne ideje, grozeče z nasiljem in krvjo... Množice se zopet razidejo in čakajo še hujšega. Ali ni nikogar v Beogradu, ki bi se zavedal odgovornosti in posledic vrtoglave prehranjevalne politike? Ali ni nikogar, ki bi samo enkrat hotel poslušati glas stradajočih? Ali ni nikogar, ki bi povedal vladajočim, da smo na predvečer Zaloških cest? Javni nameščenci morajo živeti od vladinih obljub. Izplačilo poviškov plaS se zavlačuje in čaka časa, ko bodO\primeri z nastalo draginjo brez haska. Delavstvo se bori v mezdnih bojih z draginjo brezupno in brez uspeha, Smisel zd delo pada, ker prazni želodci ne prenesejo naporov in ubijajo energijo. Vsej mizeriji sc pridružuje še stanovanjska beda. V vagonih, Metah in vlažnih luknjah zapadajo rodbine tuberkulozi in degeneraciji. Po svetu zbirajo za gladujočo Rusijo. Kaj če bi svet pričel zbirati tudi zet naše pomanjkanja trpeče družine. Mogoče bi ta sramota iztreznila vladajoče v naši državi, to je oni državi, ki razpolaga z ogromnimi bogastvi. Nekaj podobnega se je že .zgodilo. Češkoslovaška je sklenila podpirati jugoslovanske študente, ker je domovina pozabila na lastne sinove.... Razpust f?M@diissawe2£ste3a sladita!«-©dter®*4 ¥ Zagrebu. Zagreb, 21. febr. (Izv.) Policijsko ravnateljstvo je razpustilo »Medju-savezrii sindikalni odbor« v Zagrebu. Prepovedalo je vsako delovanje z motivacijo, da sestanek tega odbora, ki ga je imel pred kratkim, ni bil policiji prijavljen. Kot nadaljni vzrok navaja policijsko ravnateljstvo, da so njegovi delegati predstav- ljali saveze, ki niso obstojali, ali pa ki so bili organizirani v Glavnem radničkem savezu, in pa, ker so Se sestanka udeležile tudi osebe, ki so se pred obznano udejstvovali ko| komunisti in ki ne nudijo jamstvR* da ne bodo propagirale komunistične ideje. Zopst r®¥@in«SIa na Portugalskem I Vigo, 21 febr. (Izv.) Razširajo se govorice, da jc na Portugalskem izbruhnilo novo revolucijsko gibanje. Podrobnosti še niso znane. Pariz, 21. febr. (Izv.) Po poročilih listov iz Madrida, še vedno ni direktnih vesti iz Lizbone. Z meje je prišla vest, da so predsednik republike in portugalski ministri pobegnili v trd- njavo Caisa in koncentrirali precej močne čete. Za uanes je delavstvo nameravalo po vsej državi proglasiti splošno stavko. Skupina levičarskih, republikancev je baje izdala proglas, v katerem govori o zaroti. Gre namreč za to, da se osvobodijo častniki, ki sb bili pred kratkim aretirani. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. FRANCIJA IN ODGOD1TEV GENOVSKE KONFERENCE. Berlin, 21. febr. (Izv.) Francoska vlada je danes izročila nemški vladi spomenico, v kateri naznanja, da je pri italijanski vladi z ozirom na predloge, ki jih je uveljavil francoski ministrski predsednik v svoji spomenici, predlagala odgoditev genovske konference. ANGLIJA IN GENOVSKA KQNFE-RENCA. London, 21. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Lloyd George je sporočil v včerajšnji seji spodnje zbornice, da se otvoritev, mednarodne gospodarske konference v Genovi, kakor je bila določena v Cannesu, doslej ni nič izpremenila. Vprašanje otvoritve konference je prvi vrsti odvisno od sestave nove italijanske vlade. DOLG AVSTRIJE ITALIJI. Rim, 21. febr. (Izv.) Od dolgov, ki jih je Avstrija priznala zaveznikom, odpade na Italijo 70 milijonov lir. Ta znesek se Italiji izplača tlne 1. junija. ZAKON O PRISELJEVANJU AMERIKO. Washington, 21. febr, (Izv.) Reprezentančna zbornica je sprejela resolucijo, s kamero ostane zakoti o priseljevanju v Zedinjene države v veljavi 'do 30. junija 1923. Najvišje dopustno število priseljencev ne sme presegati 3 % skupnega števila one narodosti, ki je že naslejena v Zedinjenih državah. Resolucija je bila poslana senatu. RAZMERE V EGIPTU. Kairo, 20. febr. (Izv.) Govore, da bo izdana proklamacija, ki bo dolp-čila, da bo vsak Egipčan, ki bi nosil brez dovoljenja strelno orožje, obsojen na smrtno kazen. Zagreb, 21. iebr. Devize. Berlin 137 da 141, Bukarešta 0—243, Milan 1580—1605, London (izplačilo) 0—1414, (ček) 1390 do 1400, Newyork (ček) 0—321, tkabel) 0.322, Pariz 2930—2960, Praga 594—600, bvica 6:00—6225, Dunaj 4.95—5.025, Budimpešta 47—47.75. Valute. Ameriški dolarji 315—320, carski rublji 25—30, napo!eondorl US0 da 1195, nemške marke 146—150, romunski leji 240—242, italijanske lire 1580—1595. Beograd, 21. febr Valute. Ameriški dolarji 77, nemške marke 38, romunski leji 60, bolgarski levi 50. Devize London 343, Pariš 720, Ženeva 1630, Praga 148.25, Du* naj 1.25. Berlin 35.75, Milan*896, Budimpešta 11A5. V’ Curih, 21. iebr. *-lm 2.20. NeuryoJ# 513, London 22.48, Pariz 47, Milan 25.70» Praga 9.50, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.55, Varšava 0.14, Dunaj 0.11, avstr, krone 0.09. Praga, 21, iebr. Dunaj 0.74, Berlin 27.25, Rim 275, Budimpešta 7.32, Pari* 500.50, London 239.50. Ne\vyork 54.25, C«-rih 1058, avstr, krone 0.74, lire 272. Dunaj. 21. febr. Devize: Zagreb 7008 —2012, Beograd 8030—8050, Berlin 2S73— 2878 Budimpešta 938.50—941.50, London 27.990—28.010, Mila* 31.940—31.960, New-vork 6373—6377, Pariz 58.580-58.6204 Praga 11.797—11.803, Sofija 4270—428«,' Curih 124.275—134.335. Valute: Dolar 029» —6302, bolft. levi 4045—1055, angl. funti 27.800—27.910, franc, franki 58.150—58.220. ital. lire 31.790—31.810, dinarji 7990-8010, rora. leji 5095—5105, Svi.. franki 122.475— 122.525, čsl. krone 11.747—11.753. madžar* ske krone 959.50—962.50' Berlin. 21. febr. Dunaj 418(?), Budimpešta 32.56, Milan 1108.53, Praga 407.55. Pariz 207.95, London 891.50, Newyork 219.78. Curib 4270.70- \ lam mm. Ceutralni io’ski vrt in igrišče Centralni šjfsk' vrt in centralno Igrišče sta namen [ena predvsem o**i mladini, kateri snrii vsled zapi slcin -»ti, vsled boja za živi jen.« ki obsiar.vk, oe morejo dati primernega duševnega in telesnega i a/vedrila. Ko zapusti šolo-ebve/.na mladina v opoldanskih urah šolske prostore, je izročena nemili usodi — ulici. Tu po-»tane mladina v namimoidoče* tru občinstvu, p«iiiciii, vzg^ uicljcu, občini in državi. S sprejetjem uredlo* gov, kakor jih je stavil šolski odsek, bodo opravljene ali vsaj o-mljcne posledice zla, ki nastaja iz postavanja in pohajkovanja ljubljanske šolske mladine. Pritožbe giede naše mladine se množe, ker vedenje m razveseljivo, brezdelno postopali ie m druge n* red nosti so na dnevnem redu. Potrebno je zato telesna \zgoja, ki kroji .Hrčkovo telo in ga navija k delu. V dosego tega cilja ni boljšega sredstva, kakor je uvedba šolskega vrtnarstva tudi za mestne šole. V zvezi s centralnim šolskim vrte* m bode združeno igrišče, kicr bo mladina sistematično gojila mladinske igre pod vodstvom mčitclja-športnika. Občinski svet ljubljanski je v svoji »adnji seji namenil za centralni šnlsni vrt in igrišče 2 parceli v Mestnem logu. Prva meri 17.000 m* in druga 8000 m*. Vsi prizadeti strokovnjaki *0 se izjavili za primernost prostorov. Obe parceli sta v neposredni bližini Kolezije, ki bo lahko mladini na razpolago za kopanje. Mestne občine prepustitev zemljišč ne obremeni, ker je dosedaj dobivaa za omenjena zemljišča le 500 K letne najemnine. Cetralnl šolski vrt bode upravljal po enotnem načrtu učitelj-vrtnar, sestavljal delovni red ter poučeval učence in učenke (zlasti višjih razredov) tako, da bodo v gotovem redu vsi deležni pouka in dela. Pr delki cential rtega vrta bodo last otrok ir. sc bo od mera ravnala po prid losi', in zanimanju. Važni so tudi sklepi občinskega •veta glede vrtov, pri šolah v Šiški, na Prulah in Barju. 3 sprejetjem Credlogov šolskega odseka je zadeva alskih vrtov za bodočnost rešena. Mestna občina ljubljanska je v Jugoslaviji prva, ki je uvedla skupne šolske vrtove in igrišča; podobne naprave imajo že dalje časa večja mesta na Nemškem in v Avstriji, kjer so se po-vsod pokazali najlepši uspehi. je bila stavljena v proračun za leto 1921/22 podpora 600.000 K, ki pa ravnotako ni bila izplačana. Na mestnem dekliškem liceju se vzgojuje tudi veliko gojenk stanujočih izven Ljubljane. Zato je tembolj' dolžnost držaVe, da odvzame mestni občini stroške za vzdrževanje poslopja ter podržavi zavod in vse učne moči. Seveda bo pa morala država plačati odškodnino za licejsko poslopje, kei ga je zgTadila mestna občina. Popravila šolskih poslopij in obrtno-nadaljevalne šole. Ljubljanska šolska poslopja so potrebna popravila. Ker je bil tozadevni kredit izčrpan, je občinski svet na zadnji javni seji votiral 1 milijon krt n za popravila, ki so neodložljiva. (Tako n. pr. so v neki telovadnici zaraščena tla z gobami.) Otvorile so se v Ljubljani prepotrebne obrtno-nadaljevalne šole in štejejo letos 40 razredov. Občinski svet je priznal važnost strokovni izobrazbi obrtniškega naraščaja. Obrtništvu je omogočen uspešen konkurenčni boj z importiranim delavstvom le takrat, nko je strokovno in umstveno na najvišji stopnji izobrazbe. Zanimivo in poučno je zasledovati poročila lz Alzacije - Lotaringije. Razmerje Francozov do dežele, do njenega prebivalstva, ni vedno brez nesoglasij in le prepogosto je opaziti izraze neza dovoljstva — na obeh straneh. Francija je bila izgubila deželo v vojni leta 1870—71; dobila Jo je nazaj z izidom svetovne vojne. Nahajala se je tedaj pod nemško oblastjo malo manj kot petdeset let in ta doba nemškega gospostva seveda ni mogla ostati brez sledov. Kakor znano, je prebivalstvo po veliki večini nemškega materinskega jezika, toda ker je bila dežela preje dolgo dobo združena s Francijo, je politično francoskega mišljenja. Ko je bila Alzacija leta 1871 vtelešena Nemčiji, je vse prebivalstvo po tvojem mišljenju bilo Nemcem sovražno, in če bi ga n. pr. z glasovanjem vprašali, kam sl želi, bi se bilo kakor en mož odločilo za Francijo. Na tisoče jih je bilo, ki niso marali prenašati nemškega gospostva, marveč so se raje Izselili v Francijo, kjer so si mnogi poiskali nov dom, n. pr. na obali severne Afrike v Algiru. Dasi so Alzačani vso dobo nemške vlade ohranili simpatije za Francijo, vendar je Nemčija s sistematičnim delom mnogo pridobila ta čas. 2e kar se tiče jezikovnega znanja; dočim je bilo preje znanje francoščine kot drugega jezika splošno v navadi povsod, je sedaj močno nazadovalo. Nova generacija, se je v šolah vendarle vsaj de'oma nasrkala nemškega duha; število nemško orijentiranih Alzačanov je bilo vsekakor ob zaključku svetovne vojne daleko večje, nego leta 1870. Družabni, gospodarski in kulturni stiki s Francijo so bili ali prekinjeni, ali vsaj ovirani; stiki z nemškimi deželami so se množili ln krepili. Razumljivo je tedaj, da si danes Francozi in Alzačani niso tako domači, kot so si bili pred petdesetimi leti. Iz gorenjega pa se da tudi zlahka sklepati, v katerih panogah se bodo pojavljala nesporazumljenja. Francozi bi radi hitro zopet vpeljali gospodovanje francoskega jezika, medtem ko se z alzaške strani čujejo pomisleki proti temu in sedaj gledajo Francozi neza upno in očitajo svojim osvobojenim so državljanom germanofilstvo. Kjer so razlike med sedanjo francosko in bivšo nemško upravo, jih skušajo seveda Francozi odstraniti, kar zopet vzbuja slabo voljo med domačini, ki so se že navadili na nemški na^in. Pri teh in drugih nesoglasjih se povečava medsebojno nezaupanje po tem, da Francozi vidijo v alzaški konservativnosti uspehe politike boches, ki Jih Je treba odstraniti in Je vsled tega Alzačanom težko argumentirati za počasnejši prehod. Povsod pri prehodu lz ene državne skupnosti v drugo je tedaj opažati slična nesoglasja, slična trenja. tehničnega Instituta. Predvsem člankarlu nt všeč, da prof. Vidmar grozi, da bo priobčil Imena podjetij, ki so darovala večje svote za njegov elektrotehnični institut z namenom, da sc vidi, ktlo do danes še ničesar ni votiral. Sicer pa priznava ing. Suklje, da potrebuje tehniška fakuteta univerze v Ljubljani svoj dobro, moderno opremljen elektrotehnični Institut, da ga potrebuje nemudoma, da tak institut potrebuje industrija v,Sloveniji, ki je doslej že dokazala veliko razumevanje za potrebe naroda in ki je vsakokrat podpirala dobro stvar, tudi to pot radevolje storila svojo dolžnost ln to brez javnega pritiska. »Novi Cas* pravi, da ni nobenega dvoma, da je ta čas vprašanje o razdelitvi države na oblast! eno nalvainelšlh vpraša« v Jugoslaviji. Razdelitve, kakor Jo predvideva ustava, ne mara niti en del naroda, tudi Srhi ne. Vladuioča srbska radll-alo* stranka, ki ni od danes na svetu, ne krj* volje, da bi hotela centralizmu na ljubo staviti na kccko vse. Zato so radikalci H sedaj samo Izrazili bojazen pred »prenagljeno rešitvijo«, ki bi mogla onemogočiti sporazum z nezadovoljnimi hrvatskmi skW** nami. Tudi »Slovenski Narod« piše spričo dejstva, da se pripravlja srbska radikala* stranka na kompromis v tem pogledu, da bi kazalo, da se slovenski demokratski po* slanci ne angažirajo preveč na eno stran. Gospodarstvo. 111 10, iimio io Mriio. Politične vesti. Novo šolsko poslopje. Roleg drugih važuiji kulturno-so-tijalnih zadev spada v nuj'uo rešitev vprašanje šolske stavbe za deško in dekliško ljudsko in kombinirano meščansko šolo. Ako ne prične občina takoj z zidanjem šolskih stavb, bo primorana nastaniti mladino po privatnih lokalih, ukiniti šolske razrede tli sploh omejiti vsako razširjavo. Glede šolskih stavb je Ljubljana zelo taostala in se lahko primerja samo še • kako zanemarjeno sclsko občino. Število šolo obiskajoče mladine raste v istem razmerju kot število prebival-•tva, a občina že od 1. 1904 ni zgradila nobeneg*a šolskega poslopja. V celi Ljubljani je edino javno šolsko poslopje pri sv. Jakobu namenjeno vtgoji in pouku dekliške ljudsko- in meščansko-šolske mladine. Mestna občina se je zato odločila, da prične še letos z zgradbo dekliške šole v Karl Kotnikovi ulici. X Vzpostavitev diplom, oclnoša-Jev med Holandijo in Jugoslavijo. Nl- zemski minister za zunanje posle je Izjavil, da se v kratkem vzpostavijo diplcmatični odnošaji nted kraljevino Holandijo in kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki so prekinjeni Že nad eno leto. X Konferenca o reformi madžarskega volilnega zakona. — Državni upravnik Horthy je za sredo, 22. februarja t. L sklical konferenco strokovnjakov državnega prava. Konierence se udeleže predsedniki najvišjih sodišč, priznani pravniki, vseučiliški profesorji in načelniki katoliške, evangeljske in reformirane cerkve. Konferenca se bo posvetovala o načrtu zakona, ki ga je vlada predložila državnemu upravniku glede volilne reforme ih razpisa' voli tev. Konferenca bo podala samo svoje mnenje. X Korupcija. Radikalci so proti poročilu komisije »a preiskavo razmer v topčiderski ekonomiji, ker je nepovoljno za dr. Jankoviča. Zcm-Ijoradniki se pripravljajo nn energično debato o tem poročilu. Radikalni jk>-slanci niso podpisali zapisnika te komisije. X Angleški kontrolor avstrijskih financ. Kakor poročajo listi je dospel na Dunaj Minister Young kot zast. angl. ga zakladnega urada. Mister Young bo kontroliral avstrijsko finančno gospodarstvo. Časopisni glasovi. Mestni dekliški licej. Licej stalno obremenjuje mestne finance. Predlogi in sklepi bivšega obč. sveta glede podržavljenja mestnega liceja obsegajo celo zgodovino. Država je že zdavnaj obljubila, da prevzame zavod. Stavljeni »o bili še tozadevni predlogi, ki so pa kot sklepi ostali nerešeni. Tudi pokr. vlada je predlagala centralni vladi, naj prevzame zavod. Toda ostalo je dosedaj samo pri obljubah. Enkratna podpora v znesku 50.000 K je bila sicer priznana, a ne izplačana za leto 1920/21. Istotako »Slovenec* vprašuje kaj bo? Ali pride do sporazuma med Slovenci In Hrvati na eni In med Srbi na drugi strani. — ali boje rečeno med avtonomisti In federalisti na eni In centralisti na drugi strank Pri Vladajočih ne dobimo odgovora. Eno )e gotovo; ako bo vladna večina sprejela vladne zakonske predloge o upravni razdelitvi države, o splošni upravi In oblastni ter srezkl samoupravi In Izvedla centralizem, potem ne mara sporazuma. Vsekako je pa v vrstah vladnih strank opažati obotavljanje v leglslavnem Izvrševanju centralistične ureditve države. Olede centralistične uprave se pojavljalo nesoglasja med radikalci in demokrati samimi, akoravno Imamo na drugi strani zopet odločne zagovornike centralizma. »Slovenec« prihaja do za-kllučka, da centralizem ruši državo. — Zato mora vsakdo, kdor le za državo, rušiti centralizem. »Jutro* cbravnavu neznosno gmotno stanje nnšega visokošolskega dljaltva na Češkem In na Dunalu. Naša mladina se potaplja v črnih mislih, tone v nrepad lz katerega ni Izhoda. Pismo prof. Murka lz Prage In dopisi Iz visokošolskih krogov so nam glasni memento, da na) popravi domovina veliko krivico, ki se godi < našim dijakom. Ogromna večina naših dtlakov lz vseh strok se nahaja v tujini, ker jim domače univerze Se ne morejo nuditi vse strokovne izobrazbe. V Pragi In na Dunaju In drugod se družita v univerzitetnih dvoranah dva tipa Jugoslovanskih dijakov-Štlpendistov. Eni Imalo dovolj sredstev „na _,raz|)°la.*10j dočim ostajajo drugi praznih rok. Izvedla se je sicer centralizacija državnih podpor, ki je prišla v državnem budžetu za leto 1922 do izraza. Toda ta budžet še ni v taz-pravl In državno gospodarstvo stoji na dvanajstinah, vzetih lz lanskega proračuna. Centralizacija podpor in njihovo Izenačenje nikomur ne pomaga, če se ne izvrši, Iu leži krivda državne uprave, ki bi morala imeti sooznanja In odločnosti, da sedaj, ko je dijaški problem na kritičnem vrhuncu. Izpelje načelo Izenačenja stlpendil s primernim kreditnim pooblastilom že pri dvanajstinah za marec in apeiL Sramotno le za našo. državo, da se mora tuja, četudi prijateljska država, kot )e Češkoslpvaška brigati za naše dliaštvo ln ga podpirati, ker ga domovina zapostavlja. »Slov. Narod* priobčuje članek ing. Milana Suklje-la o naši tehniški fakulteti in naši industriji. Članek polemizira z nastopi proL Inž. Milana Vidmarja glede elektro- V zunanjetrgovinskih odnošajih Češkoslovaške zavzemata Nemčija in Avstrija posebno stališče. Obe državi ste sosedi Češkoslovaške, vendar pa velik promet med Avstrijo in Češko ne izvira zgolj iz geografične lege, marveč tudi Iz stare tradicije in gospodarskih vezi, ki so spajale ti dve državi še v bivši Avstro - Ogrski. Ta tradicija bo trajala še desetletja, čeprav bo postajala polagoma manjša. V prvi polovici leta 1919 je znašal izvoz iz Češkoslovaške po ne povsem verodostojnih virih v Avstrijo 61.8 odstotkov, v Nemčijo 9.89 odstotkov celotnega češkoslovaškega izvoza. Vrednost uvoza iz Avstrije je znašala v tem času 33.16 odstotkov celotnega uvoza. Kaotične razmere takoj po preobratu se jasno zrcalijo v teh številkah. Leto 1920 kaže povsem drugo sliko: izvoz v Avstrijo znaša 34.7 odstotkov, v Nemčijo 44.8 odstotkov celotnega izvoza; uvoz iz Nemčije je znašal 53.1 odstotkov, lz Avstrije pa 8.4 odstotkov skupnega uvoza. V mesecu januarju 1921 je znašal uvoz Nemčije v Češkoslovaško 53.13 odstotkov, iz Avstrije 8.54 odstotkov; Izvoz v Nemčijo 41.94 odstotkov, v Avstrijo pa 32.10 odstotkov skupnega izvoza. lz tega je razvidno, da stoji Nenv čija tako glede uvoza kakor izvoza iz Češkoslovaške na prvem mestu, odkar so se razmere kolikortoliko konsolidirale. Statistika v vrednosti uvoza in izvoza še ni povsem zanesljiva, to pa zato, ker se je ta statistika pred in med vojno vodila samo na Dunaju, medtem ko se Je moral tak statistični urad v Češkoslovaški po preobratu šele ustanoviti. Upati pa Je, da bodo tudi tu v najkrajšem času številke povsem točne. Tudi po vrednosti uvoza in izvoza stoji Nemčija na prvem mestu. Po vrednosti je Nemčija uvozila v Češkoslovaško 2a 23.5 odstotkov, Avstrija pa 11.7 odstotkov; Izvozila pa je Nemčija za 15.5 odstotkov, Avstrija pa za 34.4 odstotkov. Eksportna trgovina Češkoslovaške z Avstrijo je torej aktivna, pri Čemur se mora vzeti v obzir tudi to, da se je v Češkoslovaško uvozilo iz Avstrije mnogo izdelkov, ki Jih je preje eksportirala Češkoslovaška kot surovine V trgovini z Nemčijo je bilanca leta 1919 sicer za Češkoslovaško aktivna, od leta 1920 naprej pa je pasivna. Nemčija, kakor tudi Češkoslovaška ste industrijski državi In kot taki mnogokrat konkurentinji; Nemčija je poleg tega še največja tranzitna država, čez katere teritorij mora Češkoslovaška Izvažati svoje blago. Poleg tega kaže statistika, da sta promet In trgovina med industrijskimi državami vedno ia-ko živahna, kakor je imela Nemčija pred vojno zelo živahne zveze 2 Avstrijo, Anglijo itd. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Češkoslovaško odpira obema državama prosto polje, medtem ko gospodarska pogodba med Češkoslovaško in Nemčijo še daleka ne nudi onih ugodnosti, ki bi jih bilo želeti. V Češkoslovaški se opaža od dne do dne bolj tendenca, da se ukinejo razni do-volilni sistemi in da se s primernim, nikakor pa ne pretiranim uvoznim in izvoznim davkom mednarodni trgovini otvori prosto polje. Dobava volne za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo 3000 kg voln« za ležišča (Lagervvolle). Pismene po* , nudbe je vložiti najkasneje do IS-aprila t. L, 10. ure dopoldne pri imenovanem ravnateljstvu. Predmetni ogla« je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom D* vpogled. -j- Občini zbor delničarjev Narodne banke SHS se vrši 22. marca t. . Na tem zborovanju se bodo izvolili tudi po trije člani za upravni in nadaorr odbor. -f- IV. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi se bo vršil od ta. do 19. marca 1922. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je bilo doposla-nih nekaj na ta 9ejcm se nahajajočih informativnih brošur, ki so interesentom na razopolago. -f- Cehosovaška in posojilo. Razm listi prinašajo vest, da je dr. Beneš v nekem razgovoru z javil, da je Ceho-slovaški zajamčeno 5 milijonov funtov angleškega posojila. + Kilogram sladkorja tisoč kron. V Avstriji rastejo cene življenskiro potrebščinam dan na dan. V zadnjem času se je dvignila cena sladkorju v nadrobni prodaji na 1000 kron, med tem, ko ga trgovci dobivajo na debelo po 950 kron kg. + Loščena industrija v češkoslovaški republiki. Od 24 loščenih tvor-nic, ki so obratovale v bivši monarhiji, jih je ostalo 24 v češkoslovaški republiki. Glavne sirovine. pločevina in kemikalije, bi se lahko dobivale v zadostni množini, in sicer; pločevine iz domače Industrije, ke-otiKalije pa iz Nemškega. Edino posebno pločevino za loščeno posodo je treba uvažati deloma Iz Angleške, deloma iz Nemške, kajti dve tvornl-ci v češki republiki nista v stanu kriti vso potrebo. Cene domačega materijala so padle, ker so padle cene inozemskemu materijala. Lansko poletje se je bila pojavila stagnacija v loščeni obrti. Zadnji čas so se razmere izboljšale, zakaj odprl se je za loščeno posodo nov trg na Angleškem, Francoskem, v Svld, na Balkanu, Turškem in Laškem. Posebno pa se zanimajo prekomorske dežele za češke loščene Izdelke. A Nemci s 150 loščenimi moderno opremljenimi tvornicam! so s svojim cenenim premogom, nizkimi delavskimi plačami v tej stroki Cehom najnevarnejši tekmec. + Zlati ažijo v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Zlasti ažijo sp 2 ve- ljavnostjo od 1. marca do nadaljnegm ukrepa določi s 4400 markami. -j- Češka banka »Union«, je imel* zadnji torek izredno sejo ob udeležbi 59 delničarjev s 288 409 delnicami, ki " reprezentirajo 28 828 glasov Sklenilo se je zvišati delniški kapital s 120 milijonov na 200 000.000 čs. K z izdfc-njem 400.000 delnic po 200 čs K v skupni nomimalni vredn. 8o.«x<»0«>® čb. kron, -j- Ugotovitev pasiv »Bance d* Sconto«. Rimska sodna zbornica, kateri je bila poverjena preiskava v pa-sivah banke »Di Sconto«, je aedaj ugotovila, da je obstojalo premoženje banke dne 1. decembra I92t * 4.622.000.000 lir aktiv in 5-9l6,ooooOO lir, pasiva torej da ima deficit* 1.294.000.000. Tako deln. glavn. kakor rezervni fond sta popolnoma propadla Arh. prof. Kregar Rado: ■Metin Igralcu je gledišče vse, to je njegov dom, njegovo svetišče. Umetnost je njegov poklic, je njegov kruh, —* včasih zelo trd ln suh. Razume se, da je vsako umetniško ustvarjanje odvisno v veliki meri od umetnikovega razpoloženja, katero pa ne sme biti nikdar izgovor za umetniško impotenco. Koliko pa jc umetnikov, ki so obla-godarjeni z imetjem, ki so vedno siti in jih nikdar ne zebe. katerim ni treba hoditi peš, ampak imajo avto ln šo* fer j c? V kakšnih razmerah, kakšnem pomanjkanju in mrazu je pisal ^kojni Cankar, kako je živel in slikal Grohar in kako živi danes še večina slovenskih umetnikov, ki ljubijo svojo umetnost in žive za njo? Mislim, da se sme v gotovih slučajih tudi od igralca zahtevat! nekoliko požrtvovalnosti, oziroma obzirnosti do občinstva, od katerega pričakuje, da ga slavi in. ljubi. Ce Igralec, oziroma igralka tega sama ne čuti in se Jo mora na to opozoriti, je to znak neinteligcn-ce, oziroma domišljavosti. Nedeljska uprizoritev Hamleta Je bila vsled, tako se Je reklo, nenadne obolelosti ge. Borštnikove odpovedano-Pri premijeri so pa bile nepremostljive zapreke, da Je bila potem preložena na soboto. Z ozirom na to, da jo gledišče dr- žnvna institucija, namenjena za vzgo;o naroda, za katero žrtvuje država milijone, je potrebno vso zadevo pokazati v pravi luči, da se enkrat za vselej nehajo te nenadne zapreke, obolelosti — intrige. Baje Je bila preložena premijera zato, ker Sarlčeva ni hotela igrati pri glavni skušnji z motivacijo, da gledišče ni zakurjeno, ali če se pomisli, da so od 65 članov iu članic gledišča, ki igrajo v Hamletu, prišli vsi, se vsi šminkali in oblekli, med njimi nekateri prav resno prehlajeni, bi človek pričakoval, da se bode tudi ga. Saričeva žr-vovala in igrala, če drugače ne, pa v zimskem plašču ln z boo. Toda ona tega ni storila. S tem je bilo gledišče oškodovano za okroglo 10.000 kron. Kdo je bil kriv, da takrat gledišče ni bilo zakurjeno, oziroma ni imelo premoga, to bode vedela- uprava in bi morala krivca kaznovatL Enako se je začelo pred nedeljsko uprizoritvijo, s to razliko, da Je bilo središče 2akuTjeno, le v garderobi ge. šaričeve je bilo samo 16 stopinj C, kar je dalo povod, da Je zopet odšla. Razume se, da Je bila večina igralcev „ vsled tega ponovnega ravnanja ge. Sa-ričeve zelo razburjena, med njimi posebno ga. Borštnikova, ki se je že maskirala in šminkala. Umestna je njena razburjenost, da si sme dovoliti mlada igralka, ki je storila za gledišče še zelo. malo, ki pa ima gotovo protekcijo, stvari, ki so drugemu nedopustne. Vendar pa v svojem razburjenju ne bi smela iti tako daleč, da ie zapustila gledišče iu se kljub ponovnim prošnjam ni hotela vrniti, dočim si Je kaprlcijoz-na ga. Saričeva premislila in prišla v gledišče nazaj. S tem svojim nastopom je pokazala ga. Saričeva, da ji ni igralska umetnost resen poklic, ampak da živi v domišljiji, da je velika umetnica, kateri mora biti vse dovoljeno. Igralci naj si zapomnijo, da sme občinstvo zahtevati od njih najmanje to, da »igrajo«, za kar so plačani, če vsled raznih zaprek in razpoloženj niso zmožni ustvarjati. Prepričan sem, da bi si kje drugje, kjer gledišče ni držav-* no, kaj sličnega zgodilo samo enkrat in nič več. Na dunajskih, graških in tudi drugih nemških glediščih, se je igralo že v popolno nezakurjeni hiši in so gledalci sedeli v zimskih suknjah in kožuhih. Igralci so zdržali. Odpoved pa je značilna za razmere v gledališki upravi. Gledišče je bilo razprodano, občinstvo v največji brozgi in mokroti prišlo, nekateri iz Celja, Maribora in okolice. Ali ni bilo mogoče, da bi nadbmestovala Borštnikovo ga. Danilova, ki je bila v gledišču, ali nj bilo mogoče dati kake druge predstave? Igralci so bili navzoči, lahko bi *« igralo .prelepe Sabinke’ ali ,2ena vraT in občinstvo bi imelo na to način vstu nadomestek, uprava pa ne bi imeto zopet čez 10.000 kron izgube ln to ravno sedaj, ko se splošno govori o milijonskem deficitu in ko grozi država ukinjenjem subvencije. S požrtvovalnostjo nekaterih cev, Igralk In režiserjev Je zadobua drama letošnje leto ugled ln priznanj ki ga pa bodo slični nastopi km*1 ubili. . Kot se čuje so odpovedali kontra* naše najboljše moči, kot režiser Se«j Rogoz, Peček itd. Na ta način je ne® goče dvigniti gledišče na umetniški vo, na katerega bi bila ponosna upr* in igralci. Ali ni mogoče končati s temi » ^ gami,, protekcijams in hlapčevstvom* onemogoča skupno delo, oDecao* trajen uspeh in napredek?. Dnevne vesti. ministTl na razpoloženju. S J, IS podpisal Ukaz. s katerim se raz-JSriS? vr,strlJ" razP°loženju: Ju- teL.l/ Je,I\,Bukk‘K’ MiIan KaPL- novič, dr. Albert Krainer. Anton Kristan. • Kovačevič In dr. Ojuro Šurmln. — Poročno darilo prostovoljcev kralju. n_. Pv0iz Bačke. Baranje in Ba- lu S° ‘?,ročil1 kralju za poročno darilo ^1‘°ya.n['vlče,vo *I*ko »Pot kralja Petra skozI Albanijo«. n . Zamenjava 5 dinarskih bankovcev. Pe l.m/'!]ls,rstva ,lnanc iavlia uradno: retuinarski (dvajsetkronski) bankovci dr- dtl5niK2dai!i Se bodo do 5‘ marca *• *• 0(1 aavčnlh uradov In finančne deželne blagajne brez nadaljnega sprejemali v plačilo, za - Namf|Va KPaJe Vt ^aJIh, ^ler nl podružnice S ' bank« ‘n kolikor dopuščajo raz-1 Inn L ♦ *reKds va‘ pozneJe. in sicer do iriit n pa ** or2anl samo še po- sredovali zamenjavo potom Narodne ban- iLf°Hri ein dol°čbe so razvidne iz raz-,de'egac,iie ,od 20. dne februarja t. 1, lUtu! Se priob^ v uradnem ntirrt7„^eg‘xt,r‘ranle ' obveznic predvojnih txfo, ?!Can{h do,gov kra,l- Ogrske. Kon-*uut češkosbvaške republike v Ljubljani trt * v,se če5koslovaške pripadnike, ka-tanfu? .iaSjnl obveznic predvojnih nega-ranttranlh dolgov bivše kralj. Ogrske In taim i°iS! a' n'so prijavili gene- (v ^ državnih dolgov kralj. SHS ian.!^ ,£!e?eza akta D- 5t- J&38 od 24-huifnl. radl žigosanja, da to na- dttnapravIio do 28. februarja 1922. V vratni pro^nli le treba natančno navesti •tinni. Posojila, serijo ln številko, no- do*fr>?„° Rednost obveznic, kakor tudi vero-dokaze o tem, da je res lastnina ttlenit, L,aSki*1 državljanov. Lastniki ome- t»r* „, eznic, deponiranih v državah, kanton •> m? naslednice bivše avstro-esrske a* I..« *’,,na| pozovejo svoje depozitarje, ranu - Prijavijo radi žigosanja ali registrl-Prinn^v.3 Češkoslovaškim uradom s Hovaii,. a.** so dotlčne obligacije v Ceško->r«dvni ,Pr'iavliene ali ne. — Obveznice Avjtrn negarantlranih dolgov bivše fania morajo radi naknadnega reglstrl- ^IvflinAi vs' češkoslovaški pripadniki, fiovtoii v oblas,i Pokrajinske uprave za Pnhlit j0 ?ri konzulatu češkoslovaške re-v Ljubljani do 15. marca 1922. »k! »c^.avni slu*bl se Je odpovedal račun-f Pri delegaciji ministrstva financ lubljanl g. JerneJ Sturm. n - Tran*ltr,l Prome• na progi Muribor-Iteni. r-. Obratno ravn- »eljstvo ju/ne že-bruar,6 V L)uollani objavlja: Jutri 22. fe-Drom . se otvorl zopet direktni tranzitni omet na progi Maribor—Gornja- Rad-m. ar~Mutomer. Vozili bodo nastopni vla-Li‘n« °d *z Maribora ob 6.20. prihod v 'otomer ob 10.19, odhod iz Maribora ob Lu.4 h°d v Ljutomer ob 233-1. Odhod Iz l4ftr0rnera ob 9-30- Prihod v Maribor ob • M’ odhod iz Ljutomera ob 16.47. prihod T Maribor ob 20.52, Q JT Mlaki in državna služba. Po novi redbl, ki Jo Je izdal prosvetni minister 2L"e *me odslej noben dijak spiejeti v “zoo področja prosvetnega ministra. (l KoUko prebivalcev Ie v Medjimurju? m«,.?3 2iih sta,i»‘iinlh podatkih je v Medjl-®»r u 92 024 prebivalcev. Med temi je Jugoslovanov. 14.413 Madžarov, "•rali pa so po večini Nemci. d , *— Prepovedan ruski časopis. V naši »»avl Je prepovedan ruski Ust »Ruskaja **a«, ki izhaja v Berlinu. Beogradu je umrl sloveči učenjak ^ eučlllški profesor g. dr. Spasoje Radoj- *. ~~ Umrl It v Splitu veletržec gospod J^rar KafilinIČ, mnogoletni Župan in pred-**«nik trgovske 2bornice. Dočakal Je 70 let ~~ Umrl It v Radomjah Inšpektor fl-S*nčnega ministrstva ln posestnik g. Ivan J*rman. N. v m. p. _ — Za Jugoslovansko Malico se je zbralo S* jvatbi Al. Leglše v Dol. Nemški vasi pri 'rebnjem 450 K. Denar smo izročili Matici. ”**, Ker sc le znosil nad stražnikom. •jjHclJskl stražnik Fr. Tomše je novembra ovadil Janeza Dobnika radi tatvi-Sr' Od tedaj Je Dobnik kuhal Jezo na gosp. •ojnšeta in zadnjič, ko Je ta prišel v Za-rn*e, ga Je Dobnik tako nahrulil, da bo za 10 Prijaznost plačal 200 kron globe. k c~ Nesreča. Posestnik Peter Poljanec ■op. Senice se je vračal po železniškem ■to domov. Za njim je pripeljal tovorni ga podrl In mu zmečkal obe nogi. Dvestoletnica časopisa. Te dni “v« »Prankfurter Nachrichten« dvestolet-SJ^o svojega obstoja. Uprava Je pri tej pri-razdelila med svoje nameščence dvesto-“*°č mark. B. — Mesto Messina pod vodo. Vsled ve-nalivov Je nastala v okolici mesta povodenj. Večina hiš Je pod vodo. "eolvalstvo Je zbežalo na vse vetrove. • n" Nesreia Pri Pogrebu. V Kolašlnu Je v u. nadstropju neke hiše ležala na mrt-7Wkem odru mlada deklica. Preden so 2**0 zaprli, se Je nabralo v sobi okoli 00 J£8relx:ev ln pod toliko težo so se udrla tla. *5ar *0 vsi pogrebci z mrtvo deklico vred v I. nadstropje. Ranjenih Je 21 oseb. • ~ Pomanjkanle stražnikov v Zagrebu. ■hi «« o P°licHsko ravnateljstvo razpl- Pest Policijskih stražnikov. Prusild °rajo biti Jugoslovenskl državljani, k 0" Skopile dobi novo poštno poslople. tld»*?0*ro.da $e Poroda« da nameravajo se-(Vtm! u ^koplju novo poštno poslopje, v ka-tkiH*bo PoStn° ln brzojavno ravnateljstvo ** lužno Srbijo. mi'* Prebivalstvo Rima zna$a po najno-Štetju 702.000 duš. Ul Neprevidnost s oroilem. V Družln- ttr,ii*, ,e Posestnikov sin Anton Simončič tria *.Puiko. Ker se mo patrona nl ho- utati, jo j« sušit na svetilki. Pri tem se je smodnik užgal In J« naboj zadel brata Franca v levo roko ter ga težko poškodoval. — Dva zdravnika — posilnika. V SkopIJu se vrši obravnava proti zdravniku dr. Medjeru, ki Je neko pacijentko narko* tizlral, nato pa posilil. V Sarajevu pa sta te dni dva moliarnedana na ulici napadla zdravnika dr. Drmišliča. češ, da Je posilil ženo enega napadalcev. — Samomor mladenke v tullnL Dijakinja Persida Mladenovič iz Skoplja, si je v Newyorku končala svoje mlado življenje. LčsičiJans. * Ljubitanska univerza je štela v preteklem zimskem semestru 1255 slušateljev, od teh lih je bilo na juridični fakulteti 399, na tehniški 383, na filozofski 256, na teološki 121 in na medicinski 96. Med njimi Je bilo 37 rednih in 22 izrednih ženskih slušateljev. Poletni semester traja od 15. februarja do 15. Junija, a rok za vpisovanje Je podaljšan do 1. marca. = Za »Otroški dom*. Slovenske ženske organizacije, ki še niso Javile svojih dveh zastopnic odboru za ustanovitev »Otroškega doma« v Ljubljani, naj store to nemudoma na naslov tajnice Narodnega ženskega Savcza, slovenski del, ge. Minke Uovekarjeve, Ljubljana, Rimska cesta 20. V Ljubljani .je delo v polnem teku in ima odbor nabranih že preko 100.000 K. = Poročil se le g. Viktor Dovgan z gdč. Angelo Oblakovo, mnogoletno natakarico v gostilni pri »Raci« v Spod. Sliki. Zcnin je pri tej priliki podaril Ciri!-Me-todovl družbi 1000 kron. Bilo srečno! — Posledica zadnje 2ledenoblifa se v vseh knjigarnah. Cena brci. din. 7*50. Občinska koullcija in draginja. Naši demokrati so toliko pametni, da znajo tudi iz draginje kovati zase politični in strankarski kapital. Pod naslovom »Občinska koalicija« je prineslo njihovo tuk. glasilo dolg uvodnik, ki vaji vso krivdo neznosnega poviška draginje na večino obč. sveta to Je na zastopnike vseh treh strank, iz-vzemšl JDS. Trdi, da so vse tri stranke trdno zvezane in seveda glavno krivdo zadene na dratrinji NSS. Za svoj namen uporablja celo itavke priobčene v »Jugoslaviji« (ki Je po njihovem mnenju še vedno glasilo NSS, dasl »Jutro« odločno trdi, da le osebno Peskovo glasilo) v katerih se obsoja draginja in poživlja tudi obč. zastopnike. da se ista omili in odpravi, kolikor seveda more občina storiti pri tem. — O vsem bi se lalik6 na dolgo in široko razpravljalo. Zadostuje naj pa samo par stavkov. Demokrati dobro vedo, da vlada v obč. svetu JSDS in pa SLS, ki sta koalirani. Edina zasluga, da imamo socij. dem. župana zadene SLS. Zakaj Je to hotela, ve sama SLS najbolje, ml pa si lahko mislimo. NSS ni vezana z nikomur, Je Imela in ima vedno proste roke, čeprav sodeluje in podpira kar je dobrega, ter biča, kar Je slabega. Tako se Je že opetovano prlgodilo, da Je glasovala z demokrati — pa ne za to, ker so demokrati— prrtl, a Je bil predlog vseeno sprejet po združenih dveh strankah. Torej čemu ljudem trošiti peska v oči, ki sami vidijo in vedo kaj Je! V uvodniku pripisuje NSS največ krivde na neznosni draginji In med dnevnimi novicami (v Isti številki) pa pravijo »da NSS nima nobene moči In upliva pri občini in sme opravllatl le postranska delat (podžupan Roglič) S tem je dovolj jasno povedano, zakaj Jim služi draginja v uvodniku. Sicer pa danes ve vsak otrok, da niso draginje krivi lokalni faktorji, ampak Jo je zakrivila in nosi za njo vso odgovornost vlada, pri kateri so v obilni meri soudeleženi demokratje. Ali mar daje obč. svet mariborski izvoznice za žito, inoko, živino itd.? Ali mar Je obč. svet v Mariboru ‘kriv, da pada naša valuta itd.? Kdo Je odpravil obč. razsodišča? Kdo Je izdal novo naredbo o pobijanju draginje, na podlagi katere so zvišali naši mesarji in peki cene tako visoko, ker Jim dovolljuje 25 odstotni dobiček? Murli NSS, ali pa obč. svet mariborski. Da, dan obračuna bode strašen za tiste, kateri so vse to zakrivili. Ljudstvo pa vidi in tudi ve za prave krivce in bode ž njimi pomedlo prav temeljito, da govorimo z vašimi besedami. Občinski svet nima moči, da bi odpravil draginjo, pač pa Ima vsaj v nekaterih panogah toliko moči — pravzaprav bi jo moral imeti — da bi jo vsaj nekoliko ublažil In ne dopustil, da bi se razpasla tako na visoko. Saj Ima tržno nadzorstvo, klavnico in še marsikaj drugega. In pri pobijanju draginje lahko sodelujejo tudi demokratski obd. svetniki, četudi so v opoziciji. Kar naj povedo, kako in s čim naj se osnuje obč. aprovlzacija, in naj prevzamejo nase ves rizlko. Kako more biti obč. aprovlzacljl na potu konsum kake stranke, ki niti še ne eksistira in vedo za njega najbolj pristaši JDS, Je nam ne-umljlvo. Zdravniško društvo v Mariboru Je imelo v četrtek svoj občni zbor. ki Je bil zelo dobro obiskan In je potekel prav dostojno. Razun strogo strokovnih oziroma stanovskih zadev, bode širšo javnost gotovo zanimal soglasno sprejeti predlog, ki se glasi: »Zdravniško društvo v Mariboru Je na svojem občnem zboru dne 16. febr. 1922 so- glasno sklenilo rahteviti, da s« v tlnOaju delitve Slovenije v dve oblasti brezpogojno razdeli tudi zdravstveni odsek za Slovenijo, ker smatra to z ozirom na pridobljene izkušnjo v zdravstvenem oziru nujno potrebno«. Predsednikom Je bil Izvoljen dr. Franjo Jankovič. Gledališko vprašanje torti še ne bo rešeno, kakor je izvedel g. A. Ivanovič-Mecger, ko je bil v tej zadevi v Beogradu. Za to sezijo vodstvo obdrži še nadalje g. Bratina, ki ima pravomočno sklenjeno pogodbo in mu bode kot pomočnik v administraciji prideljen profesor Armšek. Mednarodna trgovsko-spedicilska ln skladiščna delniška družba »Orient« v Mariboru Je prevzela razprodajo znakov, legitimacij in naročila na stanovanje za» Praški Vzorčni Velesejem«. Vsa tozadevna pojasnila brezplačno, za pismena pojasnila Je priložiti znamko za 1 Din. Pisarna na Meljski cesti št. 12. Uprava »Praškega, velesejma« je imenovala tvrdko »Orient« oficijelnlm špediterjem praškega velesejma. Celje. Mestno gledališče v Celin. V četrtek dne 23. februarja ob 8. uri zvečer se uprizori v mestnem gledališču malomestna šaloigra v treh dejanjih »Cigani«. Ta Igra se Je že svoj čas v Celju večkrat Igrala z lepim uspehom. Cisti dobiček predstave je namenjen vojnim Invalidom celjskega okrožja. — Predstava Je Izven abonementa. Prijavni urad cellskl išče neko Zofijo Dobovišek, katere brat Vlllbald služi pri 2. četi 3. bataljon 17. pešpolka v Valjevu ln Julija Pappa. Sokol v Cel/u ima svoj Jezdni odsek, katerega načelnik Je brat Drago Bernardi. Oni bratje, ki se nameravajo udeležiti nastopov konjenice na vsesokolskem zletu v Ljubljani, se na) že sedaj Javijo pri bratu Bernardiju. Ta bode nato potom društva prijavil udeležence Jezdnem odseku sok. društva v Ljubljani. »Bratstvo«. Danes zvečer je odborova seja ob 8. url v pisarni tov. Gobec-a v Razlagovi ulici. Radi nesklepčnosti zadnje seje ponovno prosim vse tov. odbornike točne in sigurne udeležbe! Predsednik. Občni zbor »Bratstva« Celje se vrši jutri v četrtek dne 23. II. ob 8. url v društveni dvorani gostilne »Wilson«. Točna udeležba vseh članov in prijateljev dolžnost. Vabljeni so tudi vsi oni, ki žele vstopiti v društvo. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica v Celju, sklicuje za nedeljo 26. t m. ob 2. url popoldne na pošti važen sestanek. — Tovariši, posebno iz deželnih uradov, naj pridejo gotovo, ker gre za obstoj stanu. Aretirana Je bila radi tatvine služkinja pri gospe] Šuligoj, Apolonija Martinjak, ker je tej pokradla razne kose ženske in otroške obleke. Izročena Je okrajnemu sodišču. Ptu]. Sela občinskega sveta se Je vršila zadnjo soboto. Kot prva točka dnevnega reda je bilo poročilo o uspehu dosedanje revizije po g. nadsvetniku Peternelu iz Ljubljane kakor tudi o mestnih dokladah. Gospod revizor Je predvsem omenil, če bi bilo knjigovodstvo pravilno peljano, bi bila revizija že do te seje končana. — Ker Je knjigovodstvo precej pomanjkljivo ter manjkajo pri posameznih postavkah potrdila o prejemu in različne druge priloge, bo treba še precej časa. predno se bo lahko ugotovilo, zakaj ln kako so se potrošile različne svote. Pri tem navaja samo slučaj dvaml-lljonskega posojila, najetega za aprovlzaclj-ske svrhe, a porabilo se Je Izključno za druge stvari. Kam, ni mogel ie dcgnatl, a upa, da bo do prihodnje seje gotov s tem delom. Na koncu svojega poročila pravi, da bo po njegovem dosedanjem mnenju Imela občina v tekočem letu za okolu 1,600.000 kron primanjkljaja. — Za kritje tega naj bi se zvišale občinske doklade na 500 %, kar bi znašalo približno 800.000 kron, ostanek naj bi se kril Iz doklad na užitnlno. Poročilo g. revlzorla se Je vzelo na znanje. — Kot druga točka je bila na vrsti odobritev zapisnika zadnje &)e, ki se je po prečita-nju odobril — Pri tretji točki (poročilo župana) bi bilo prišlo kmalu do odstranitve večine odbornikov. Gospod župan Je poročal, da je dalo dramatično društvo zapreti mestno gledališče, katero Ima po pogodbi s prejšnjim vladnim komisarjem v najemu za dobo 5 let. Gospod župan In socijaldemo-kratski odborniki ne pripoznajo te pogodbe, zaradi tega hočejo s silo spraviti v gledališče kinoravnatelja Murkota. Ker se dramatično društvo drži pogodbe, zato zahteva, da se g. Murko za svoje predstave obrne na društvo in ne na občino. — Kriza bi kmalu prišla, ko se je g. župan branil dati na glasovanje predlog odbornika Mikuletiča, ki je predlagal, da se na podlagi te pogodbe prepusti gledališče dramatičnemu društvu do nadaljnjega v najem. — Po dolgem, burnem debatiranju ln ko so nekateri odborniki vstajali, med njimi prvi g. dr. Fermevc, da odidejo, se je vdal In dal predlog na glasovanje. Predlog Je bil sprelet Socialdemokrati so glasovati proti, kar se je moralo na izrecno zahtevo župana še posebej zabeležiti. — Kot nadaljna točka dnevnega reda je bila prošnja podpornega dijaškega društva za podporo. Gospod, ref. dr. Fermevc Je predlagal z ozirom na to, ker se nahaja občina v slabem gmotnem poloZaJu, da se dovoli podpora 1000 kron, kar se soglasno sprejme. — Četrta točka dnevnega reda Je bila prošnja dekl. meščanske šole glede nabave Slčeve knjige »Narodni okraski«. Sklene se, knjigo nabaviti. Na predlog g. Klemenčiča si bodo lz-posojevale to knjigo tudi druge šole. — 4. točka: Ukinitev pavšallranja mostovino graščaku Llpitu. Ref. g. dr. Fermevc predlaga, da se g. Lipltu ne ukine, temveč zviša mostovina od 300 na 1000 kron letno, povTh tega naj da še 2 sežnja drv za mestne uboge. Soglasno sprejeto. — Šesta točka: Zvišanje klavnlšklh pristojbin in pristojbin v mastnih podjetjih. Ref. g. Šegula predlaga med drugim, da se zvišajo pristojbine za klanje konj na Isto višino, kakor za govejo živino. Obč. svetnik g. Mikuletič predlaga, da se določi za klanje živine, ki Je namenjena za Izvoz Izven okraja, dvojna pristojbina. Oba prediopi se sprejmeta. — Nadalje predlaga ref. Šegula, da se zviša pristojbina za kopališče, in sicer I. razred 24 K, II. razred 6 K, parna kopel 16 K, dravska kopel 4 K. — Obč. svetnik Mikuletič predlaga, da se dovoli javnim nameščencem ln delavcem polovična cena proti izkaznici. — Predloga sta bila sprejeta. — Nadalje se Je sklenilo, zvišati cene plinu na 12 K za kubični meter in 10:40 K za kubični meter pri motornem plinu. — Kot zadnja točka Je prlžla na vrsto prošnja Pavla Pl-rlcha za oddajo delov parcel 109 in 110 v Muršičev! ulici v najem u dobo 10 Ut Ref. |. Zamuda poroča, dt lo to majhni deli parcel v Izmeri okolo 100 kvadratkih metrov, ki občini ne prinašajo prav nobene koristi. Gospod Plrlch je ponudil za dobo 10 let znesek po K 11.460, kar pride na kvadratni meter 10 kron letno. — Ponudba se sprejme. Nato je sledila talna seja. Primorje. Za zgradbo Narodnega doma na Su- *aku se je pričela živahna akcija med prebivalstvom. Lastovo. “Na otok Lastovo, ki ima okoli 1500 prebivalcev — Hrvatov, se »,° pr,ll,k|, ovakuiranja otoka Vis ln Kor-Cule prlseldo okoli 150 Italijanov. Pri ob-činsklh volitvah se je nekaj zagrizenih av-strofilov združilo z Italijani In to Je bilo vzrok .da so domačini dobili pri občinskih volitvah le tri slovenske zastopnike. Komisija, ki je med odmorom protipostavno odprla volilne skrinjice. Je združila Jugoslovanske glasove z Italijanskimi. Ker Izvoljeni trije Jugoslovenl izvolitve niso hoteli sprejeti, so morali plačati globo po 500 lir. Iz šolske komunalne politike r Gorici. »Lavaratore« piše med drugim: »Santa Gorlzla« Ima sedal samo Sest ljudskih Sol In samo štiri otroške vrtce. Ima pa 173 go-stllen, 14 barov, 14 kavarn In 32 zalog vina. Ponarejeni Italijanski bankovci. V Trstu so se pojavili ponarejeni lOOHrskl bankovci, k! pa so tako fino Izdelani, da se le prav težko ločijo od pravih. Nadalje kroži po Trstu In okolici mnogo 50 In 10 lirskih ponarejenih bankovcev, tako da je pri Italijanskem denarju treba res skrajne pazljivosti. Nezgoda z granato. V Pečinah pri Kanalu sta nabirala 131etnl Franc ln 121etna Antonija Kamcnšek eksplozivne predmete za igračo. Pri tem se Je granata vnela In oba hudo ranila. Smrtna nesreča. V Biljah se je zvrnil sod vina na Jos. Ažbota ter ga ubil. Tud! njegov brat Ivan, gostilničar Iz Rune. Je bil pri tej priliki močno poškodovan. Oba brata sta vozila vino Iz Relhenberka. Prekmurje. Mejnike postavljajo. Vodja ' okrajnega glavarstva v Murski Soboti g. Lipovšek Je izdal na prebivalstvo tiskane oklice v domačem narečju In v madžarščini, da Je me|a med našo državo ln Madžarsko definitivno določena ter se že postavljajo mejniku V oklicu se prebivalstvo opozarja na pravice, pa tudi na dolžnosti. Predvsem naj starši skrbijo, da se sinovi ne bodo odtegovali vojaški dolžnosti z ubegom preko meje, ker pr! nas Jim Je služiti največ poldrugo leto, na Madžarskem pa celih 12 let Za gradnjo železnice M. Sobota — D. Lendava je nedavio zboroval pripravljalni odbor v Beltincih. Zastopanih Je bilo 27 občin. Zborovalci so se Izrekli v prvi vrsti za zgradbo železnice Iz M. Sobote do Dol. Lendave ter za obnovitev prometa na progi Hlodoš—Murska Sobota. Sele potem se naj forsira zgradba #železnice proti Ljutomeru In Ormožu. Učiteljske vestL Imenovani so za učitelje gg.: Alfonz Turk Iz Trsta za Dol. Lendavo, Tomo Zargaj za Stanjovce in K. Banko za Strukovce. Premeščen so gg.: Jos. Kolarič v DoL Lendavo, Avg. MinkuŠ Iz Murske Sobote za voditelja v Trdkovo, Rud. Pipa iz Ljubljane za Sol. vodjo v Otovce, odč. Angela Ceblnova Iz Izlakov pri Zagoriu je nameščena v DubrovnIJcu. gdč. Genovefa Hartmanova tz Ljubljane pa v Turnišče. Umrla je v Murski Soboti usmiljenka s. Lidija Pezdcvšek, doma to Šmarja pri Jelšah, stara šele 25 let. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. Drama. 22. febr. sreda, Hamlet, ab. D. 23. febr. četrtek, Svet, Izven. 24. febr. petek. Prekrasne Sablnke, D. 25. febr. sobota. Dramska predstava v opernem gedallšču. Dramsko gledališče zaprto. 26. febr. nedelja popoludne ob 3 url Komedija zmešnjav, Izven. Zvečer ob 8. uri Hamlet, Izven. 27. pondeljek. Svet ab. C. 28 febr. torek, zaprto. Opera. > 22. febr. sreda, CavaUerla rustlcana. Plesna legendica. Ab. A 23. četrtek Trubadur. 24. febr. petek, zaprto. 25. sobota, 2tahtni meščan. Slavnostna predstava. Izven. Proslava 300letnce Mo-llereovega rojstva. 26. nedelja, Butterfly, Izven. 27. pondeljek, zaprto. 28. febr. torek, popoludne ob 3. uri Prodana nevesta. Izven. Pevski zbor Glasbtnt Matice. Odbor pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani poživlja svole člane-pevce, da se vde-leže polnoštevilno pogreba dolgoletnega člana pevskega zbora finančnega inšpektorja Ivana Jermana. Pogreb se vrši danes v sredo popoludne ob 3. url Izpred hISe žalosti, Sodna ulica 10. — Odbor. Pevski zbor Glasbene Matict. Pevske vaje se vrše v Istem redu kot dozda) z razdeljenimi glasovi trikrat na teden. Točno In redno! — Odbor. Občinstvo it danes opozarjamo na koncert, ki ga priredi ga. Pavla LovSetora. operna in koncertna pevka v pondeljek dne 0. marca v Unionovi dvoran« pod okrilje« Glasbeno Matice (la cikla ojcnlh Jubilejnih koncertov ob 50 letnici) t najznameolt«!-šlm sporedom. Marila Kmetova: Bilke. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. 1920. (»Narodna knjižnica«, snopič 17—18.) — Marija Kme* tova Je v sodobni slovenski literaturi čisto svoja, doslej morda opažena, a vsekako premalo cenjena osebnost. Kratke, eterskev nežne, do bolnosti subjektivne In do geniji-vosti poetične perorlsbe njenih »Bilk« so u pojavljale nekaj let skromno ln ponižno v podlistku »Slovenskega Naroda« In v predalih »Ljubljanskega Zvona«, ne da bi m bil zgenil radi njih najperfektno zdreslranl književni okus. Morda so našle pri ženskem svetu tem več priznanja — takrat; zakaj danes, ko se predstavljajo bravc* zbrane v majčkenem zvezku, Jih mora po> zdraviti s hvaležnostjo tudi moški bravec, ki ga le količkaj mlče pogledati v tiho snovanje In koprnenje ženske duše. Ako primerjamo »Bilke« z raznimi znanimi ien> skiml koniiteorjl domačih ln tujih literatur, nas iznenadi nadvse simpatično bai njih snežna, skoraj bi rekel, japonska devlStvo-nost: to je v žanru, kjer prevladuje malo dane obvezna megerska razgaljenost, gtv tovo nemajhna pohvala. Nekatera mesta ao pravcati biseri, ki bi se smelo lehko pokazali zraven Altenbergovlh mlnijatur, ako bi ne bili tako svoji, tako Izven vsake iole la vpliva. Odveč se mi zdi analizirati te U-rične črtice s perspektivami romanov la tragedij: moral bi sl Izposoditi pisatelji- čino pero — kakor mislim sploh, da ta znala oceniti to žensko, našo najbolj žensko knjigo le ženska edina, ln cenila Jo bot V tem prepričanju priporočam knjigo vsem zamišljenim dušam kar najtopleje, kot sam hvaležen bravec In ne morda le, da bi Izpolnil svojo (v tem slučaju zares veselo) kumovsko dolžnosti - V Levstik? Lj. Zvo« 1920, str. 566. Društvene vesti. Društvo bančnih uradnikov ta Slovenilo je Imelo dne 17. febr. L rednf občni zbor, na katerem je spremenilo pravila v toliko, da imajo pristop v društvo uradniki vseb denarnih zavodov in Je temu primerno spremenilo tudi ime v »Društvo uredništva denarnih zavodov Slovenije v Ljub-ljanl«. Oranžno zeleni ral. Tako se glasi naslov letošnje maškerade ljubljanskega Sokola. ki se vrši na pustni torek, dne 28. t m. v vseh prostorih Narodnega doma. Dekoracije, ki bodo odgovarjale naslovu, izvrši brat Zupan. Poleg plesnih točk je na programu tudi konkurenca mask, kjer bo zk to določena komisija Izbrala tri najlepše In za ta večer najprimernejše maske. \ saki dostojni maski je vstop dovoljea proti legitimiranju, ki je obvezno pri vbodu. Zadostuje tudi sokolska legitimacija. Papirnatim maskam. kakor tudi mladini pod 18 letom je vstop prepovedan. Splošno se opozarja občinstvo, da se podreja navodilom rediteljev. Vstopnina znaša za člane (le v predprodaji) 10 Din. za. nečlane It Din. Predprodaja vstopnic se vrši v petek soboto in pondeljek vsakokrat od 5.—'f. ure popoldne in v nedeljo od 10.—12. ure dopoldne. Opozarjamo na predprodajo, kes le število vstopnic omejeno. Sodeluje polnoštevilna vojaška godba. Podružnica Jugoslovanske Matice t Novem mestu Ima svoj občni zbor v petek, dne 24. t. m. Na tem občnem zboru bo poročal glavni tajnik pokrajinskega odbora za Slovenijo o delu Jugoslovenske Matice. Vsi člani In prijatelji Jugoslovenske Matice se uljudno vabijo na ta občni zbor. Dne 11. t m; se Je vršil ustanovni občni zbor Zveze šoferjev Slovenije. Zunanji šoferji, kateri Žele pristopiti, dobijo Informacije: Rimska cesta 11. Šport in turlstika. Nedeljske sankalne, smuške skakalne In drsalne tekme so se morale vsled skrajno neugodnega vremena preložiti Sankal-na in drsalna tekma ne prideta za to sezono več v poštev, pač pa smuška sk*. kalna, ki se je preložila. Smuška skakalna tekma ce vrši v p*, tek ob pol 12. url dopoldne na skakalnici V Bohinju. Ker so nekateri udeleženci Iz Beograda že v Bohinju, drugim je pa mogoče spotoma k tekmi za Jugoslovansko prvenstvo priti v Bohinj, se Je določil ta dan, ker so poznejši termini nezanesljivi V Bohinju je zapadlo pol metra svežega snega, ter bo skakalnica popolnoma pripravljena. Ostali predpisi ostanejo v veljavL Prijave je nasloviti na športno Zvezo, Naroda! dom. L redni občni zbor T. K. Skala te vrli v četrtek, dne 9. marca pri »Novem Svatu« ob osmih zvečer. (Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije, najimenitnejša letošnja zimskošportna prireditev Športne Zveze se bo vršila v Planici pri Ratečah v vztrajnostnem teku na smučeh na 10 km. Tekmovali bodo Slovenci, Hrvati ln Srbi. Priprav* so v polnem teku ter bo nudila tekma va-lezanimivo sliko tako v pokrajinskem kot v športnem pogledu (tekmovalo bo 60 smučarjevi). Pričetek ob 11. url dopoldne. CO) nad kolodvorom Ranica. Polovična vozna cena na železnici. Vabimo vse občinstvo, predvsem turiste in fotografe, da ne zamude te ugodne prilike, Istotako poživljamo vse slovenske smučarje, da se polnoštevfl-r. udeleže največje letošnje zimskošportne prireditve, bodisi kot tekmovalci, funkcljo-narji ali zgolj opazovalci Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 21. februarja 1922. Kraj Ura I Tlak zraln 1 Tras. zraka C MK Oblalnosl 0-10 Padavino mm 7 7380 - 08 iug. megla — Ljubljana 14 73G-9 47 jugo vzh jasno — , 21 73 V7 J 22 brez vetra oblačno Zagreb 7 7647 40 e* jasno 10 Beog-ad 7 763-3 10 1* dež . . Dunaj 7 761-4 1 2-0 | zapad jasno 1 120 Innsbmck 7 703-4 | o o brez vetra oblačno Praha 7 . - i — - - O •o o ! : V Ljubljani barometer pada, temperatura viija. Michžl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." Nostradamus se je obupno ozrl na dvorišče, ki je bilo polno vojni-kov^ oficirjev in plemičev. Mrklo molčanje je' vladalo med vso to množico. • Kraljica je bila v naglici zbrala znatne sile, a ne »v počaščenje mrtvemu kralju«, kakor so govorili na dvoru, nego zato, da bi se zavarovala proti morebitnemu državnemu udaru s strani vojvodov Gui-ških. V mrtvaški dvorani je ležal Henri II. na paradni postelji. V sosedni sobi, ki so jo biii izpremenili v kapeiico, je opravljal pariški nadškof s prvaki svoje duhovščine žalne molitve. Okrog postelje je stražilo dvanajst gospodov iz visokega plemstva. Katarina se ni pokazala. Govorili so, da moli v svoji kapelici. Drugi so pripovedovali, da se ustvarja s pripravami za pogreb, ki se je imel vršiti šele čez štiri dni. (kraljevo truplo je bilo balzamovano po Ambrožu Pareju). Resnice ni včdel nihče. Katarina je s čudovito odločnostjo utrjevala svoje regenstvo, ki se je začenjalo pod imenom kraljevanja Franca II. V žalni obleki, katere ni odložila do svoje smrti, je zborovala s svojimi svetovalci. Kardinala Lorenskega in vojvode Guiškega ni bilo med njimi. Pač pa je bil komtabel Mont-morencyjski prvi, ki je položil svoj meč k nogam novega kralja, to je, kraljice Katarine. Maršal de Saint-Andrč je bil izginil . . . Posvetovanju je prisostvoval tudi mladi kralj Franc II. Toda njega so povabili radi lepšega, ker se ni spodobilo drugače. Mati ga je jedva pogledala; zato pa je hitela pri vsaki priliki v svojo sobo, kjer je strastno objemala malega Henrija, mrmraje: »Ti boš kralj! . . . Vse Nostra-damove prerokbe se izpolnjujejo. Zakaj se ne bi uresničila tudi ta? O, sinko, detece milo, vladalo boš!...« Nato je pogledala k četvorici, ki je bila zbrana v sosednji sobi. »Prisegli ste,« je dejala, »da se ne ganete od njega v teh žalostnih in nevarnih dneh . . .« »Zakleli smo se na svojo dušo in na Krista — še huje: Na svetega Pankracija! Ne bojte se, gospa kraljica; prisega nam Te sveta!« »Prisegli ste, da ubijete vsakogar, kdor bi se hotel približati mojemu sinu v . .« »Eh, Bog in bogme,« je rekel eden izmed četvorice, »kdor prestopi ta prag, ne bo utegnil zmoliti oče-naša; mrtev je že naprej! . . .« »Prisegli ste umreti zanj, alco bi bilo potreba . . k« »Umrpmo, per Dio santo, umremo, signora!« »Ja!« je pritrdil četrti, strašno zavijaje oči. Tako utolažena se je vrnila kraljica na posvetovanje. Mali princ je spet počenil k svojim igračam. Corpodibale, Trinquemaille, Strapa-far in Bouracan $0 pazili nanj kakor prej. Toda vsi štirje so gledali žalostno in večkrat je vzdihnil Stra-pafar v njih skupnem imenu: »Ubogi golobček! . . .« Nostradamus ni dalje silil v Louvre. 2e prvi pogled mu je razodel jalovost vsakega poizkusa. In vendar je hotel govoriti s kraljico. Na kaj. se je zanašal? Dobro je čutil, da nič ne omaja Katarine v njeni odločnosti. Ro3^al de Beaurevers je vedel, da mladi princ Henri ni zakoniti sin umrlega kralja. Posest te skrivnosti je bila za mladega moža usodnejša od sunka s kopjem na turnirju. Nostradamus je potemtakem znal, da ne more upati ničesar, A poizkusiti je trebalo vse, tudi tisto, kar ni bilo mogoče! ‘ Marija! umre, če umre njen sin! . . . (Dalje.) Drobiž. * čuden oglas. Po vesteh francoskega lista »Progres civique«, je bila 25. novembra dražba starih vojaških stvari v vojašnici v Metzu. Na vratih vojašnice je bila pribita plošča s sledečim napisom: »Civilisti se prosijo, naj pri vhodu v vojašnico pozdravljajo častnike!« — Zelo karakterističen oglas. * Krvava drama. Pred nekaj dnevi je, bilo prebivalstvo mesta Reichen* berg r Avstriji silno razburjeno radi umora, ki se na prvi hip nikakor ni dal pojasniti. Našli so namreč neko ženo v postelji težko ranjeno in nezavestno. Njen mož pa je ležal v kuhinji z zvezanimi rokami in zamašenimi usti. Ker je manjkalo v omari 1000 K, se je domnevalo na, roparski umor. 2ena je še isti dan umrla, ne da bi prišla k zavesti. Policija je opazovala moža umorjenke ter je videla, da. je takoj drugi dan odšel v sosednjo hišo, kjer je stanovala neka vdova. Potom preiskave so našli pri vdovi kravo sekiro, ki je bila takrat last moža umorjene. Zaprli so obadva. Mož je po daljšem zaslišanju priznal, da je ubil svojo ženo v veliki razburjenosti, zanika pa, da bi bila vdova kaj vedela za ta čin. Morilec izjavlja, da ga je na njegovo prošnjo 2vezala vdova, ni pa ji povedal vzroka za to. Ker pa je sodišče drugačnega mnenja, se bodeta morala obadva zagovarjati pred porotniki. _ Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opažati kako vse lepše in mlajše izgleda, ako uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova »Elsa« Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 kron), Fellerovo »Elsa-lilijno mlečno milo, najboljše »milo lepote« 4 kosi poštnine prosto 98 kron, Evgen V, Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 357 Hrvatsko. pom. 0 ne« P Proda se: STKOJ ZA KROŽENJE PLOČE-X ' VINE se usodno proda. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 298 NA PRODAJ: USNJARNA S POSESTVOM za 700.000 K, KOVAČNICA s hišo n vrtom v bližini mesta za 400.000 K, POSESTVO, 19 johov v višini, lepa stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje s pritiklinami za 750.000 K, GOSTILNA, HOTEL, KAVARNA, v najem ali prodajo, LEPA STANOVANJSKA HIŠA v centrumu, dobra kupčijska leea, lokal na razpolago, Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. Za odgovor je priložiti znamko. 297 STROJ ZA OBDELOVANJE ŽELEZA (Drehmaschme) po ugodni ceni. Križnič, Logatec. 275 POSESTVO obstoječe iz stanovanjske hiše ža eno družino, novo gospodarsko poslopje, 16 oralov zemlje, obsegajoče lepe njive, travnike, lahko se redi tri govedi. Tudi hosta je poleg. Travniki zasajeni s trtami in sadnim drevjem. Posestvo je tik farjie, cerkve Sv. Miklavža nad Laškim. Cena 120.000 K. Več se poizve pri Ulaga, prodajalna, Sv. Marjeta poleg Rimskih Toplic. 288 FOTOGRAFI POZOR! V najem vzeti atelje s kompl. inventarjem, hišno ln kuhinjsko opravo ter stanovanjem pripravno za malo družino. Prostor ugoden, blizu kolodvora v mestu brez vsake konkurence. Cena 65.000 Din, Naslov v upravnistvu, t 239 MLIN popolnoma nov, jako fini kamni, vporaben za pogon na roko, motorno ali vodno moč. Prodam ga le vsled preselitve. Naslov v upravništvu lista. 292 POZOR. Radi družinskih razmer se proda dobro vpeljana vinska veletrgovina v popolnem obratu v sredini vinogradov na Štajerskem. Letni promet 1500 hi vina, čisti dobiček 400.000 kron kar se lahko dokaže s knjigami. Cena 1,000.000 kron. Ponudbe na upravo lista pod »Vinska veletrgovina«. 293 GOSTILNA, POSESTVO, TRGOVSKE IN STANOVANJSKE HIŠE, VILE proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. Gostilna rnferi 2 orala zemljišča in se nahaja pri Mariboru. Posestva obsegajo: 1.) 26 oralov za 650.000 kron, 2.) 40 oralov za 1,200.000 kron, 3.) 100 oralov za 3,500.000 krcn. Trgovske in stanovanjske hiše, vile, imajo prosto stanovanje. 260 Kupi se s KUPIM GOSTILNO s posestvom ali samo posestvo na ravnem. Eventuelno prevzamem tudi mlin. Mani* Laznik. Sv. Katarina p. Trbovlje. »»* Službe: STAVBENI VODJA, podpodjetnik, dober organizator, bi rad spremenil svojo službo; prevzame vsa * svojo stroko spadajoča dela v akordi preskrbi zidarje in gre tudi kot zastopniK gospodarja, ali vodja podružnice, najraje k velikim novim tovarniškim zgradbam-Cenjene ponudbe prosim na Julius Poženel. Bsrndori, Bruck a. M., Nemška Avstrija. 306 2 PRVOVRSTNA SIRARJA išče parna mlekarna . Veliki Zdenci. Plača in nastop po dogovoru. 303 STROJNIKA izkušenega, vajenega pri obratu na parni žagi sprejmem. Stanovanje prosto. Ponudbe z izpričevali na Ivan Majaron Borovnica. 293 Razno: ŽEPNE URE, preciziiske in stenske, popravlja naisoiid-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. 1. DOBRO IDO CA TRGOVINA ALI GOSTILNA se išče v najem najrajši blizu Ljubljane. Eventuelni posredovalci dobe dobro nagrado. Naslov v upravništvu. 299 OD KOD PA PRIHAJAŠ BRATEC tako vesel in dobro razpoložen? Iz vinotoča pri Fridrihu v Ljubljani, Mestni trg štev. 13. Tam dobiš izborno kapljico. Na pustno nedeljo smo vsi na špehovko povabljeni. 286 IZJAVA Podpisani izjavljam, da je neresnično vse, kar sem obdolžil go. Alojzijo Juvan, gostilničarko v Podkraju ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Zagorje, Loke 18. febr. 1922. Jožef Hribar, rudar. 294 ZAMENJAM STANOVANJE (dve sobi, kuhinjo in pritikline) z enakim ali večjim. Ponudbe pod šifro »Ugodna zamenjava« na upravo »Jugoslavije. 30-J ŽENITNA PONUDBA. Mladenič 23 let star. se želi seznaniti z gospodično v starosti od 18 do 23 let. Samo resne ponudbe z sliko Maks Fogelnik, Gorica p. Oblotnica. ' 301 1 do 2 vagona stare, rabljive jamske tračnice, 4—8 m dolžine, št. 6 = 1 m == 6 kg; jamske vozičke s 60 cm daljave (Spur\veite), voziček s sprednjim vratom, s 700 kg čiste naklade ruj. premoga (lignit); _ 2 kom. granov (Krahne) z dvojno prestavo in zavoro; 8—12 kom. ploč iz litega železa, 1 nr 2—3 cm v debelosti; 4 kom. žičnih vrvi ci 100 m dolžine, 15—20 mm v debelosti, ulomna trdnota 5000 kg. Ponudbe naj se vpošljejo obratovodstvu Nova nada, d. d., rudarsko podjetje Globoko pri Brežicah Kniigovodla ali kniigovodkfcia zmožna slovenščine in nemščine se išče za industrijsko podjetje v Celjski okolici. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače in referenc na poštni predal 3 Celje. Originalni belgijski telici žrebci za odgoj prispejo te dni In se bodo prodajali pri O. VAJDA Cakovsc, MedJEmurje, Jugoslavija. Brzojavni nsslou: MUH, CHH39EC. teurban telefon Nr. S9. in Za prevažanje premoga se kupi dobro ohranjen 3 do 5-tonski ^limite. tur I 1 AUTO ji Es 'tamog ■nlin«|!P Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „Auto“ Ljubljana, poštni predal štev. 74. la petroBel bencin 720130 bencin 740145 plinovo olje (za Diesel-motorje) raf. strojno olje vseh viskositet, cy!indrovo olje in !a tovotmast nudi po najnlžjiii tenih cenah 1MAHORHO d. z o. z. Gesifrala: Maribor. Podružnica: Ptuj. : Zastopstvo: A. HI, imi : r j)r. Fr. Tomšič naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Litiji. OGLJE. Plačila zmožna tvrdka kupi bukovo oglie v večjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, v velikih kosih, brez drobiža, suho, z vilami naloženo, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudbe naj se stavijo odvetniku dr. Otonu Vallentschagu Ljubljana, Šubičeva ulica št. 10. 1 lil satanu e file b- * V V* 1 • • un n: 3. Reich, Ljubljana. Sprejemališče: Šelenbursova ulica štev. 4. Podružnice; Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. sistema taorel iz čistega bakra pošilia. cfokier je zaloga, Mctivmnfalsriii Silberstein g Co. zmožen slovenske .in nemške korespondence in strojepisja s trgovsko prakso; j In frj\ za modno luU \ll/ trgovino za gospode. Izvežbapi udi v manufakturni stroki imajo prednost; 1 Šivilja Mirta) perilo, ki Zamore voditi sa mostojno delavnico, končno 2 Ba Iz boli! in. Reflektira se samo na prvovrstne moči z daljšo prakso pri dobri plači. Ponudbe z navedbo prakse in prepisov spričeval naj se naslovijo na: Jos. Karnilnik, Maribor, Grajski trg 1. Obiaiilnica za Slovenijo r. s. s o. s. v Ljubljani priporoča ogled svoje zaloge manufakture. mr izključno češki izdelki TBB Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zalog-a damskega blag-a od znane bmske tvrdke SHassnjr & Schleslnger. Glavno skladišče v „Kiesiji“, I. nadstr. — Poseben vhod iz Lingarjeve ul. 1. — Detajlna prodajalna v Stritarjevi til. 5. — Podružnica v Somboru. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. naročajte in širite .Jugoslavijo!" ■ K otn po predpisu lično natisnjene, neko-lekovane ima v zalogi Zvezna tiskarna v Ljubljani Wo!fova ulica 1. Denarni zavodi in trafikanti naročite jihl Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda. Si Kontopista ali kutiristliji z večletno prakso se sprejme. P< nudbe s prepisi izpričeval na poštni predal ?t. 13 v Ljubljarlt za 8 do 10 litr. na minuto ter dvBgaiO (Krahnwin z dvojno prestavo. Ponudbe na upravništvu Jugoslavije pod ..Rudnik Uluvui m odgovorni urednik Zo&o fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. iska »Zvezna tiskdrna« v Litiblian*‘