GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC LOGAŠKE NOVICE Januar 1974 Št. 1 V KLI podpisan samoupravni sporazum Pomembna zmaga v bitki za samoupravno uveljavljanje je dobila svoje potrdilo 27. decembra 1973 leta, ko je bfl v Kombinatu lesno predelovalne industrije Logatec podpisan samoupravni sporazum med temeljnimi organizacijami združenega dela, in sicer: TOZD žaga, TOZD drobno pohištvo, TOZD stavbno pohištvo. Ob prisotnosti uglednih predstavnikov javnosti in kombinata so sporazum podpisali: za TOZD žaga Stane Lapanje - predsednik za TOZD drobno pohištvo Bernard Rozmanec za TOZD stavbno pohištvo Stane Mravlja. Druge dejavnosti v organizaciji združenega dela so formirane v Delovno skupnost skupnih služb. m š Svečan podpis samoupravnega sporazuma Potrjeno zaupanje V novembru smo zabeležili predloge kandidatov za nove samoupravne organe v TOZD. V torek, 18. decembra, pa smo s polnoštevilno udeležbo na volitvah pokazali, da se zavedamo možnosti, ki nam jih dajejo ustavna dopolnila. Kako so potekale volitve in kdo so novi delegati ter predstavniki v samoupravnih organih, berite na 2. in 3. strani. Z izvolitvijo novih samoupravnih organov pa se delo šele začenja. Se vedno se ne zavedamo vseh možnosti pa tudi dolžnosti, ki se kažejo z organiziranjem TOZD. Nekaj pogledov na družbeni pomen TOZD in o vlogi delovne skupnosti skupnih služb lahko najdete na 3. strani. SREČNO! Ob koncu leta, ki pomeni tudi končno leto 5-letne mandatne dobe, se v imenu naše občinske skupščine zahvaljujem občanom in delovnim organizacijam za tvorno sodelovanje in skupno prizadevanje za naš lepši jutrišnji dan. Minulih pet let je bilo za našo občino in občane dovolj živahno in razgibano. V tem času smo se prenekaterikrat srečali s številnimi težavami in problemi, saj je bila prav na začetku tega obdobja napovedana celo ukinitev občine. Ko se je KS Ziri odcepila, se je število občanov in velikost občine zmanjšala za približno tretjino. Zmanjšalo se je veliko število problemov in težav, mnogo pa jih je še vedno ostalo - in te smo začeli načrtno reševati. Prav v tem času smo se morali odborniki in drugi družbenopolitični delavci občine odločati za morda največje akcije , in podvige v zadnjih tridesetih letih. Ob veliki moralni podpori večine naših občanov smo začeli gradnjo kar treh šolskih poslopij in sodobnega zdravstvenega doma. Ta akcija ne pomeni samo velike pridobitve za nas in naše potomce, temveč pomeni nujnost dohitevanja velike zamude, ki je nastala v zadnji četrtini stoletja. Gradimo torej le tisto, kar bi moralo že zdavnaj stati. Zato tudi zavračamo kritiko nekaterih (čeprav redkih), ki govorijo, da smo se v zadnjih letih neodgovorno zadolževali. Poskrbeli smo namreč, da je hkrati s tem raslo tudi gospodarstvo in narodni dohodek občine. Z nemalo truda nekaterih naših občanov in z velikim prizadevanjem vodstva KTL je na logaškem polju zrasla nova tovarna, ki bo že letos dosegla blizu 10 milijard starih din bruto realizacije in skoraj 600 milijonov starih din čistega dohodka, omogočila pa je zaposlitev 240 mladim delavcem. V KSP smo pomagali pri formiranju razmeroma močne gradbene operative, ki je tudi močno povečala število zaposlenih in s tem dvig narodnega dohodka. Veliko rast je dosegla tudi naša Konfekcija. Trdimo torej, da naše zadolževanje ni bilo neodgovorno, saj smo vzporedno skrbeli in poskrbeli za sorazmerno naraščanje občinskih dohodkov. Ob izteku naše mandatne dobe bo občinska blagajna (kljub dolgovom) bistveno na boljšem, kot je bila pred petimi leti. Občina je v zadnjih petih letih dosegla pomemben razvoj tudi na področju komunalnega urejanja. Položeni so bili novi kvadratni metri asfalta po občinskih cestah in ulicah, začeta je gradnja kanalizacije, kabliranje električnega omrežja itd., v Lazah je bil zgrajen nov most, v Gorenjem Logatcu parkirni prostor itd. Ob vsem našem delu in trudu smo storili lahko tudi kako napako, ki smo jo pripravljeni priznati in dodati v opravičilo, da niso bile namerne, da smo imeli samo dober namen in željo izpolnjevati svoje naloge in dolžnosti pri dohitevanju velike zamude. Marsikaj nam je uspelo napraviti z združenimi močmi vseh odgovornih in ob veliki podpori večine naših občanov, še vedno pa so ostale tudi številne stare naloge, kažejo pa se nam tudi vedno nove. Z enakim ali pa še z večjim sodelo vanjem nove občinske skupščine z vsemi občani in delovnimi organizacijami bo mogoče nadaljevati začeto delo in tako resnično poskrbeti za lepši jutrišnji dan, za lepšo podobo kraja in občine, za prijetno sožitje in uspešno sodelovanje. VINKO HALOZAN, PREDSEDNIK OBC. SKUPŠČINE OB ZAČETKU NOVEGA POSLOVNEGA LETA Vsak dan naložimo na tovorne vagone naše izdelke, ki jih odpeljejo na tržišča po širnem svetu Opravljene volitve v samoupravne organe Z volitvami samoupravnih organov je opravljena zadnja faza konstituiranja delovne organizacije po novih predpisih. Zato na tem mestu navajamo novo izvoljene organe, ki bodo predstavljali temeljne organizacije združenega dela pri pomembnejših odločitvah prihodnji dve leti, kolikor traja po statutu mandatna doba teh organov. Delavci neposredni proizvajalci lahko prek voljenih delegatov upravičeno zahtevajo, da zastopajo njihova stališča v organih upravljanja. SKUPŠČINA DELEGATOV TOZD ŽAGA TOZD DP 1) Janez Lukan 19) Jože Logar 2) Maks Mikuš 20) Malči Brenčič 3) Anton Nagode 21) Matilda Beber 4) Janez Novak II 22) Matilda Božič 5) Jože Sedej 23) Ana Cepon 6) Valentin Sivec 24) Silva Gole 7) Vinko Treven 25) Ivana Kavčič 8) Alojz Skrubelj 26) Pepca Kune 9) Janez Cigale 27) Anton Slabe DSSS TOZD SP 10) Alojz Koščak 28) Viktor Arhar 11) Slavko Krmavner 29) Marjan Cemprc 12) inž. Franc Lenaršič 30) Antonija Ciglarič 13) Franc Rehbergar 31) Rudi Dolenc 14) Silvo Tratnik 32) Cveta Krmavner 15) Iva Sparemblek 33) Gašper Logar 16) Franc Udovič - elektro 34) Janez Mivšck 17) Anica Uriič 35) Alojz Skvarča 18) Boris Zanoškar 36) Pavle Semrov DELAVSKI SVET 1) Franc Lapanje 2) Branko Kljun 3) Janez Slabe 4) Alojz Rupnik 5) Rado Pavšek Maks Mivfek 6) TOZD ŽAGA predsednik 7) Štefan Puntar 8) Andrej Leskovec 9) Franc Logar 10) Valentin Sivec 11) Alojz Albreht 12) Franc Jeršič TOZD - DROBNO POHIŠTVO 1) Bernard Rožmanec - pred 11) Malči Lusina 2) Marjeta Arhar 12) Anton Lapanje 3) JustiVerbič 13) Ivan Rupnik 4) Štefka Bogataj 14) Marija Pakiž 5) Marija Musec 15) Vinko Sinkovič 6) Vera Pišlar 16) Francka Trček 7) Ivanka Zupančič 17) Anton Pivk 8) Marija Nartnik 18) Jožica Koren 9) Jože Slabe 19) Malči Rupnik 10) Suva Menart 20) Francka Skvarča Ob koncu vsakega leta preletimo v mislih leto, ki je za nami, z namenom, da zajamemo dogodke, rezultate in uspehe, ki smo jih dosegli. Zastavljamo si tudi vprašanje, ali smo svoje delo, naloge in dolžnosti opravili tako uspešno, da smo lahko osebno zadovoljni pa tudi ponosni. Z oceno in odgovorom na takšna vprašanja želimo hkrati usmeriti naše misli, želje in cilje v prihodnost, v novo leto - vse to predvsem z željo, da bi v novem letu dosegli še boljše rezultate, da bi pri delu še bolj napredovali, dosegali osebno zadovoljstvo -srečo. Ob koncu vsakega poslovnega leta ugotavljamo in ocenjujemo rezultate poslovanja delovne organizacije v minulem letu, ter opredeljujemo naloge in si zastavljamo cilje za naslednjo poslovno leto. Pri tem se zavedamo, da se naše delo ne sme ustaviti. Novo leto je samo trenutek; ozremo se po storjenem in ž moramo hiteti naprej, še bolj smelo in odločno! Res da v tem času še ni na voljo vseh podrobnejših podatkov - vendar so tudi ti, ki so nam že na voljo, dovolj za razmišljanje in načrtovanje. Analize kaejo, da so si naši kolektivi v minulem letu zelo prizadevali uresničiti sprejete naloge. Kljub težavam, ki jih nismo predvidevali, moram reči, da bi lahko slehernemu članu kolektiva s ponosom stisnil roko, predvsem pa Žagarjem, ki so morali devet mesecev delati tudi ponoči. Vse priznanje zaslužijo še člani TOZD drob- nega pohištva, ki so neumorno, z delovno zavestjo in razumevanjem tržnih razmer žrtvovali precej svojega prostega časa. S tem nikakor ni rečeno, da so drugi člani kolektiva stali križem rok - tudi oni so bili ustvarjalni in prepričan sem, da bi tudi oni pokazali voljo in bili pripravljeni podaljšati delovni čas, če bi le bilo potrebno. Mislim, da smo razen izpolnitve letnega načrta opravili še eno, zelo pomembno nalogo: formiranje TOZD. Tako vstopamo v novo leto z novim Samoupravnim sistemom. Dragi delavci, imejmo še več zaupanja v tiašo delovno organizacijo. Kakšni bodo pogoji za poslovanje posamezne TOZD in delovne organizacije kot celote v l. 1974, je težko napovedovati. Ob vsesplošnih naporih za stabilizacijo našega celotnega gospodarstva, se moramo zavedati, da je naša delovna organizacija del celote in da bomo morali za doseganje tega cilja tudi mi prispevati svoj delež. Z zavestnim organiziranjem vseh zaposlenih, vsakogar po svoji sposobnosti in zaupani odgovorno sti, bomo lahko dosegli zastavljene cilje in zagotovili načrtovani razvoj naše delovne skupnosti, s tem pa bomo prispevali tudi svoj delež h gospodarski in družbenopolitični stabilizaciji naše ožje in širše domovine. Da bi bili v teh željah in ciljih resnično uspešni, želim vsem članom Kombinata lesnopredelovalne industrije Logatec zdravo, srečno in uspešno novo leto 1974. Dipl. inž. DUŠAN DOBNIK, GLAVNI DIREKTOR Obračun dela OOZK KLI > Jože Brenčič vnovič sekretar osnovne organizacije ZK v KLI Na letni konferenci OOZK KLI je tov. Jože Brenčič v poročilu o delu članov ZK v zadnjem mandatnem obdobju ugotovil, da je OOZK KLI delovala v duhu pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ ter 29. seje CK ZKS. Največji poudarek je veljal kadrovski politiki oziroma spremembam od 27. novembra 1972. leta dalje ter konsolidaciji novega vodstva v naši delovni organizaciji. Druga prizadevanja OOZK so bila usmerjena tudi v širša področja, kot denimo: - aktivizacija mladinske organizacije, - usmerjenost Logaških novic, - sprejem novih članov v ZK, - evidentiranje kandidatov v ZK za občinske, medobčinske in republiške organe, - boj proti nacionalističnim pojavom, - vprašanje tehnologije v SP, - integracija naše delovne organizacije s trgovino in - stalna budnost, da bi v delovni organizaciji hitreje napredovali sociali-stič no samoupravni odnosi. Sekretar občinskega komiteja ZKS je prav tako izrekel priznanje večini komunistov, ki so z discipliniranostjo pokazali visoko zavest pri reševanju zelo perečih problemov, ki so nas pestili predvsem v letu 1973. Posamezni primeri popuščanja še ne pomenijo, da ZK ni bila dovolj aktivna. Naš boj mora biti usmerjen v čimvečjo enotnost Zveze komunistov, da se bo enotnost odražala tudi v sindikalni in mladinski organizaciji ter v organih samoupravljanja. ZK se mora čimbolj približati delavcem v neposredni proizvodnji, jim z lastnimi zgledi dokazovati, da je boj ZK boj za neposredne proizvajalce in jih tako tudi zainteresirati, da se bodo v čimvečjem številu aktivno vključili v vrste ZK. Sekretar OOZK KLI Jože Brenčič je v zadnji mandatni dobi vložil mnogo truda za takšne cilje, zato so mu člani naše OOZK vnovič zaupali to pomembno dolžnost. IVAN OŠT1R Družbeni pomen temeljnih organizacij združenega dela TOZD - STAVBNO POHIŠTVO Perspektivna izhodišča za nadaljnji razvoj naše socialistične družbe morajo biti poglabljanje in približevanje samoupravnega procesa . neposrednemu proizvajalcu. Samoupravljanje je proizvodni odnos, ki v sedanjem trenutku zahteva korenito preobrazbo pri nosilcih produkcije. Neposredni proizvajalci so dolžni sprejeti to važno poslanstvo v svoje roke. To pa pomeni spremeniti poglede, miselnost in pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalagajo delavska dopolnila. Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, ki dopušča in zahteva, da postane delavec osnovni nosilec vseh proizvodnih odnosov, na katerih gradimo samoupravno zgradbo jugoslovanske socialistične družbe. To pa pomeni, da so vsi združevalni procesi -od temeljne organizacije do del ovne organizacije in sestavljenih organizacij združenega dela - v njegovem preudarku in pristojnosti. Dosedanji primeri odtujevanja rezultatov dela, ki so bili najbolj značilni in zaznavni v bančništvu in v trgovini ter v nekaterih samoupravnih strukturah, predvsem v velikih sestavljenih delovnih organizacijah, nimajo več svojega mesta od trenutka, ko so delavska dopolnila postavila nove zahteve in s konstituiranjem temeljnih organizacij združenega dela tudi opredelila nove pogoje v samoupravnem odločanju o presežni vrednosti. Temeljne organizacije združenega dela morajo postati temeljne ekonomske in socialne skupnosti. To pa pomeni, da mora priti do medsebojnega povezovanja med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela glede ekonomskega napredka in socialne varnosti vseh delavcev v delovni organizaciji. Samostojnost posamezne temeljne organizacije ne sme privesti do izolacije, oziroma do ozkih pogledov. Takšna politika posameznih temeljnih organizacij združenega dela bi lahko zelo zaviralno vplivala na kompleksno rast celotne delovne organizacije in na kompleksne poslovne uspehe, ki lahko le v celoti — na ravni delovne organizacije — mnogo pomenijo in dejansko zagotove ekonomsko in socialno varnost vseh zaposlenih. Neposredni proizvajalec stopa v novo obdobje delavskega samoupravljanja. Hkrati mu delavska dopolnila razen pravic nalagajo tudi večje dolžnosti in odgovornosti pri bodočih samoupravnih odločitvah. VLOGA SKUPNIH SLUŽB V naši delovni skupnosti KLI smo se odločili z tri TOZD, in sicer: TOZD - žaga, TOZD - drobno pohištvo in TOZD — stavbno pohištvo. Vsaka od teh TOZD je v bistvu podjetje v malem, in to šele takrat, ko bodo TOZD uredile tudi vse poslovne funkcije, ki so potrebne za pravilno poslovanje posamezne TOZD. V osnutku samoupravnega sporazuma, ki bo urejeval posamezna razmerja med vsemi TOZD, je predvideno, da bi v DSSS ostale še naslednje poslovne funkcije: splošna, razvojna, tehnična, komercialna, finančno-raču-novodska, plansko-anal itska, tehnič-no-kontrolna, varnostna in pomožne dejavnosti. Če upoštevamo še drugi aspekt samoupravnega sporazuma, ki predvideva, da se -bodo vse TOZD in DSSS združile v delovno organizacijo, potem ni nobenega dvoma, da je ta predlog, ki predvideva, da se formira DSSS v želji, da bo opravljala storitve za vse TOZD, edino sprejemljiv tudi s stališča smotrnosti. DSSS je potemtakem enakopravna z drugimi TOZD, se pravi, da delavci v DSSS ne smejo biti prikrajšani za samoupravne pravice, prav tako pa ne smejo biti v nadrejenem položaju. Odgovor na vprašanje, ki ga zastavljajo delavci v TOZD — ali bodo ostale skupne službe v istem obsegu ali se bodo še povečale, ko smo ustanovili TOZD in DSSS, je povezan z nadaljnjimi cilji delovne organizacije, ki si jih bo zastavila v bližnji bodočnosti. Poleg tega v sedanjem trenutku ugotavljamo, da bo treba napraviti korenite organizacijske spremembe v pomožnih dejavnostih, da bodo lahko dovolj učinkovite pri vzdrževanju celotnega strojnega parka v posameznih TOZD; to pomeni, da bo treba pomožne dejavnosti kadrovsko okrepiti na vseh ravneh, posebno še takrat, če se bo DO KLI integrirala z OZD SLO-VENIJALES, saj so v tem primeru predvidene obsežne rekonstrukcije v vseh TOZD za smotrno povečanje gospodarskega načrta pri vseh izdelkih, ki jih proizvajajo posamezne TOZD. Drug, prav tako pomemben sektor skupnih služb, je razvojno investicijski sektor, ki bo moral v takšnih razmerah učinkovito povečati svojo dejavnost, da bo kos vsem tehnološko-inve-sticijskim dejavnostim. Skratka, če bo razvojni tok KLI tak, kot ga predvidevamo, potem upravičeno pričakujemo tudi sorazmerno povečanje celotnega področja DSSS. Paziti pa moramo, da ne bomo porušili sedanjega razmerja med brutto produktom in višino režijskih stroškov. Delavci v TOZD se bodo združili v delovne organizacije z namenom, da bodo povečali učinkovitost svojih TOZD in delovne organizacije kot višje asociacije. Ta učinkovitost pa se mora odražati v poslovnem uspehu vseh TOZD, v njihovem večjem družbenem standardu in osebnem zadovoljstvu vsakega posameznika pri osebnem standardu, kije tudi eden od osnovnih ciljev boljšega gospodarjenja s sredstvi, ki nam jih je zaupala naša socialistična družba. IVAN OŠT1R 1) Stane Mravlja - predsednik 2) Niko Bogataj 3) Anton Dolenc 4) Drago Dolenc 5) Janez Grom 6) Julka Gostiša 7) Janez Kalin 8) Valentin Križaj 9) Ivan Klavžar 10) Roman Kune 11) Jakob Meze 12) Ivanka Mihevc 13) Ciril Mrak 14) IgorPfajfar 15) JožePivk 16) Janez Trepal 17) Tončka Tršar 18) Alojz Vehar DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET 1) Milan Rupnik 2) Polde Gantar 3) Pavle Gostiša 4) Anton Gladek 5) Pavle Jeraj 6) Marko Cuk 7) Niko Glavatovič 8) Stane Istenič 9) Anton Mivšek 10) Anton Rupnik 11) Ivanka Bogataj 12) Remigij Jerman 13) Boris Katalinič 14) Slavka Nartnik ODBORI NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE Odbor za načrtovanje in tehnično politiko 1) Franc Kolar 5) Franc Nagode 2) Zdravko Verbič 6) Josip Bošnjak 3) inž. Miro Gantar 7) Rihard Bogataj 4) Miro Rupnik 8) Franc Kroupa Odbor za kadrovsko in stanovanjsko politiko 1) Marjan Debevc - predsednik 5) Elka Molk 2) Matevž Kogovšek 6) Marija Selan 3) Franc Lazar 7) Marija Cepon 4) Boris Katalinič 8) Stane Mravlja Odbor za ekonomsko-finančna in komercialna vprašanja 1) Ivan Bogataj 5) Viktor Arhar 2) Jože Istenič 6) Jakob Likar 3) KarmelaCuk 7) Elka Molk 4) Janez Rihbergar 8) Marija Selan Odbor za splošno samoupravno politiko 1) Albin Cuk 5) Ida Verbič 2) Andrej Seljak 6) Janez Zakelj 3) Alojz Skrubelj 7) Vera Ivič 4) Franc Vehar 8) Janez Modrijan Odbor za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti 1) Ivan Jurca 2) Stazi Rožmanec 3) Majda Jesenovec 4) Anton Kavčič Odbor delavske kontrole 1) Viktor Lazar 2) Stane Jereb 3) Janez Turk 4) Karla Lapanje Odbor za splošni ljudski odpor 5) Matilda Mlinar 6) Franc Osterman 7) Jože Cepon 8) Alojz Skvarča 5) Ema Bolčina 6) Ljubo Mihelič 7) Štefka Ložnar 8) Franc Ileršič 1) Ivan Cempre 2) Samo Oblak 3) Anton Mihevc 4) Franc Lenaršič 5) Dušan Dobnik 6) Adem Arnautovič 7) Milka Bogataj 8) Helena Brenčič 9) Franc Cuk 10) RoziHabe 11) Remigij Jerman 12) VeraHrblan 13) Andrej Seljak 14) Tatjana Stirn 15) Domine Brenčič Notranjski slikar Lojze Perko je razstavljal svoja dela prostorih našega kolektiva Kadrovske novice Zakaj povečanje prispevne stopnje za invalidsko pokojninsko zavarovanje Od druge polovice oktobra pa do 31. 12. 1973. leta je bflo sprejetih 31 delavcev, in sicer: V TOZD DROBNO POHIŠTVO Branko Fortuna, Marija Klavžar, Olga Justin, Marta Filipič, Vinko Jereb, Jožef Bizjak, Marjeta Istenič, Franc Rupnik, Katica Sraka, Janez Menard, Valentina Kljun, Štefanija Merlak, Breda Debenec, Ivan Korenč, Alojz Glaser, Vlado Dakič, Andjelko Sučur, Franc Molk, Andreja Rupnik in Silvo Bogataj. V TOZD STAVBNO POHIŠTVO Milivoje Simakovič, Franc Arhar, Alojz Husar, Pavel Gantar, Drago Rupnik in Alojz Mrak, ki se je vrnil od vojakov, Mirko Maksič. V TOZD ŽAGA Ivan Kogovšek in Anton Šemerl, ki pa je že samovoljno zapustil delo. V kuhinjo toplih obrokov je bila sprejeta Marija Von-čina, na upravo podjetja pa Slobodan Pekarović, dipl. inž. gozdarstva lesne smeri. Vsem novo sprejetim delavcem želimo čimboljše počutje v našem kolektivu in čimveč delovnih uspehov! Iz podjetja je v tem času odšlo 12 delavcev, in sicer: Sporazumno je prenehalo delovno razmerje v TOZD stavbno pohištvo Miroslavu Kreziću, Nenadu Dakiću in Florijanu Nagodetu. V TOZD drobno pohištvo Refiku Kapicu in Velimirju Simakoviču, Janezu Me-nardu. V TOZD žaga pa Izetu Ši- šiću. V DSSS Uprava Jože Po-gorelec, dipl. inž. Samovoljno je zapustil delo v TOZD drobno pohištvo Simon Rupnik. Na odsluženje vojaškega roka so odšli Jože Toma/in TOZD žaga, Mirko Leskovec TOZD drobno pohištvo, Jernej Mikec TOZD stavbno pohištvo in Janez Gostiša iz uprave. V tem času so bili upokojeni Francka Kavčič iz DSSS Uprave, Franc Čuk in Jerneja Rupnik iz TOZD drobno pohištvo, ki so izpolnili pogoje za osebno upokojitev. Marija Pavličič pa je bila invalidsko upokojena. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Sloveniji je konec septembra 1973. leta sprejela sklep o povečanju prispevne stopnje za pokojninsko invalidsko zavarovanje, saj je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja poslovala z deficitom. V primeru, da skupščina ne bi sprejela povečanja prispevne stopnje, bi prišlo do velikih težav pri izplačevanju pokojnin. Vsi zavarovanci plačujejo od 1. 10. 1973. leta dalje prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje po stopnji 14,7 % od kosmatega osebnega dohodka. Sedanje povečanje je le navidezno, saj je doslej Ljubljanska banka dajala skupnosti visoka posojila, da je sploh lahko izplačevala pokojnine. Tak način pa je posredno tudi odvzemal sredstva gospodarstvu, poleg tega pa je skupnost poslovala z zamegljenimi računi. In ne nazadnje! Povečanje prispevne stopnje je utemeljeno z obrnjenim pregovorom — danes tebi jutri meni. Kajti kakršne pravice priznavamo starejšim, takšne bomo uživali na starost tudi sami. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je vsako leto pa tudi za leto 1973 programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omogočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov pa ni mogla uresničiti. V letu 1971 je na zahteve tedanjega izvršnega sveta skupščine SRS prvič pristala na nestvarno znižanje prispevne stopnje, ki naj bi po zagotovilih trajalo le eno leto. Od tedaj je poslovala deficitno, vendar je lahko razliko krila iz svojih rezerv. Ob taki finančni politiki republike Slovenije so se rezerve pokojninskega zavarovanja manjšale. Leta 1970 so bile 20,3 % letne porabe, leta 1971 17,7%, leta 1972 14,4% in na začetku leta 1973 8,1 %. Konec leta 73 rezerve ni več, poslovanje pa bi bilo zato nezakonito! Za normalno poslovanje brez kreditov potrebuje sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja rezervo v približni vrednosti 15 % letne porabe, ker se mora kreditirati do 40 dni in pokrivati sezonska nihanja pri izplačilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva in za tekočo valorizacijo pokojnin do meja, ki jih predpisuje pokojninska zakonodaja. Dohodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji so se zbirali po 12,7-odstotni stopnji od bruto osebnih dohodkov. Ta izvirni priliv dosega le 90 % lanskih izdatkov, zato je razumljivo, da so za letošnje poslovanje potrebni čedalje večji krediti. V juniju 1973. leta si je morala skupnost izposoditi že 200 milijonov dinarjev ali dobri dve tretjini svoje mesečne izplačilne mase, tako da je julija prvič v svoji zgodovini poslovala ves mesec s tujimi izposojenimi sredstvi. Rešitev problema vidijo vsi poznavalci razmer v povečanju izvirnih dohodkov do meje, ki bi omogočila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bo poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15 % letne porabe. Tudi lani so obiskali KLI naši upokojenci in si ogledali proizvodnjo Ustanovljen zbor vlagateljev Sredi decembra minulega leta je bil v mali dvorani Narodnega doma Logatec sklican zbor vlagateljev v stanovanjsko gradnjo. V zbor vlagateljev je bilo delegiranih 19 predstavnikov iz vseh TOZD in manjših delovnih organizacij. O vlogi in namenu zbora vlagateljev sta spregovorila Milan Pekarović, predsednik solidarnostnega stanovanjskega sklada in Karlo Nanut, sekretar občinskega sveta zveze sindikatov. Med drugim sta poročevalca dejala, da bo najvažnejša vloga zbora vlagateljev v tem, da bo upravljal s sredstvi po 13. členu zakona o programiranju in financiranju stanovanjske gradnje v občini. Milan Pekarović je v svoji diskusiji posredoval zboru neveselo resnico, zaradi katere je naša komuna izgubljala precej finančnih sred- stev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Večje TOZD, ki imajo svoja središča izven občine Logatec (na primer Valkarton, Mer-cator in druge), so vse prispevke plačevale na žiro račune matičnih podjetij. Tako je mimo nas odteklo v letu 1973 kakih 110.000,00 din. Poslej se bo del sredstev iz prispevka za stanovanjsko gradnjo (25 %) stekal na račun zbora vlagateljev. m/š Parcele za Narodnim domom naprodaj Skupščina občine Logatec ponovno razpisuje javni natečaj za prodajo gradbenih zemljišč Kaže, da je lanski natečaj za prodajo gradbenih zemljišč za Narodnim domom ostal preveč brez odziva, saj je bilo za 19 parcel le nekaj interesentov. Verjetno je šlo za premajhno obveščenost, kije interesente silila k pretirani opreznosti in zaskrbljenosti glede prodajnih pogojev. Zato želimo v tem prispevku osvetliti nekatere nejasnosti. Najprej nekaj o kupnih pogojih: 1 • Izklicna cena je za vse kupce enaka ob enakih pogojih. 2. Plačilo komunalnega prispevka se tudi ob teh nakupih ne uvaja; komunalno urejanje novih zazidalnih zemljišč se bo še naprej reševalo s pogodbami (komunalni sklad, krajevna skupnost, novo-graditelji). 3. Parcele so v prodaji po najnižji možni ceni, in sicer 23,00 din za kv. meter in, kar je še pomembno, v ceni je zajet tudi prometni davek, ki gaje doslej kupec moral posebej plačati. 4. Dodatnih 17,07 din za kv. meter zemljišča gre za stroške katastrske izmere, za izdelavo delilnih načrtov in za kupoprodajne pogodbe (vse to je kupec tako ali drugače moral tudi doslej plačevati!), za cestno zemljišče ter - kar je še posebej pomembno - do gradbenih parcel bo usposobljeno makadamsko cestišče, s čimer se je doslej moral graditelj sam ubadati. Gre torej za vsega 40,07 din za kv. meter. Glede na to, kaj vse vključuje ta cena, je jasno, da je tovrstna kupnina izredno ugodna pa tudi upoštevaje logaške razmere - najnižja. P r i m e r: v letu 1973 so se v Logatcu prodajala zemljišča po 35,00 din za kv. meter v poprečju, k temu pa moramo prišteti še A50 din za kv. meter prometnega davka na nepremičnine ter kata-'trike storitve s pravno izvedbo približno 8,80 din za kv. meter, skupaj bi bila torej cena približno 53,00 din za kv. meter, o enaki eeni je moral plačati kupec tudi tisti del zemljišča, ki gaje kupil za dostop (pot) na gradbeno parcelo. Ob tem moramo upoštevati še izdatke za usposobitev cestišča do parcele; torej bi lahko h gornji ceni prišteli vsaj še 2,00 din za kv. meter in bi bila končna cena v zasebni kupoprodaji kakih 55,00 din za kv. meter. Taka cena jc bila veljavna v letu 1973. Mimogrede naj opozorimo še na dejstvo, da jc površina, namenjena poti, bila kupcu kasneje nekoliko odveč, ker jc sodila k °dmeri prispevka za uporabo mestnega zemljišča, lahko pa je tudi prizadela cenzus za ugotavljanje pravic do otroškega dodatka. Naj opozorimo še na to, da ponudba javnega natečaja prihrani kupcu Precej poti v zvezi z nakupom zemljišča in precej časa pri zagotavljanju vseh pravnih in formalnih rešitev. Glede na povedano, je očitno, daje natečajna cena 40,07 din za kv. meter zares ugodna. OBLIKOVANJE CENE ZA KV. METER ZEMLJIŠČA V CONI Si (ZA NARODNIM DOMOM) ZA II. JAVNI NATEČAJ Izklicna cena v natečaju je sestavljena iz dveh delov, in sicer: iz odškodnine za zemljišče z vračunanim prometnim davkom na nepremičnine ter iz stroškov (odškodnine) za delno komunalno ure-dltev zemljišča. Odškodnine za zemljišča: - prodajna cena 1 kv. metra zemljišča 19,50 din - prometni davek za 1 kv. meter 3,50 din Izklicna cena: 23,00 din 2- Stroški (odškodnina) za delno komunalno ureditev zemljišča vsebujejo naslednje postavke: - prispevek za skupne površine 38 "/<• ~ urbanistična dokumentacija ~ geodetska izmera - pravna izvedba - manipulativni stroški - ureditev dovozov do parcel po trasah projektiranih cest 8,70 din za kv. m 0,50 din za kv. m 0,52 din za kv. m 0,35 din za kv. m RAZPIS Skupščina občine Logatec razpisuje po sklepu 38. seje SO Logatec, z dne 5/9-1973 II. JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč v soseski S-l za Narodnim domom. V natečaju je 18 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš: oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka oznaka parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele parcele 9 489 kv. m 21 431 kv. m 23 460 kv. m 30 416 kv. m 50 430 kv. m 51 529 kv. m 52 626 kv. m 53 615 kv. m 54 657 kv. m 56 636 kv. m 58 685 kv. m 59 1.101 kv. m 60 955 kv. m 112 939 kv. m 114 695 kv. m 57 630 kv. m 116 1.300 kv. m 118 858 kv. m Cena velja za iisto površino stavbne parcele. 7,00 din za kv. m 17,07 din za kv. m Rok plačil obveznosti tega natečaja je 8 dni po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča. Rok za začetek gradnje je najkasneje 1. IX. 1974. leta. Ponudnik je hkrati s ponudbo dolžan plačati na račun občine št. 50110-652-27627 varščino v višini 5.000,00, ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v odškodnino, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne. Če ponudbnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist občine. Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino kandidirati le na treh parcelah. Uspeli ponudnik prevzame posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko podpiše pogodbo o prispevku za financiranje preostale komunalne opreme s Komunalno stanovanjskim podjetjem Logatec, najkasneje do 1. IV. 1974. leta. Zemljiškoknjižno stanje za parcelo uredi ponudnik sam do I. V. 1974. leta. , Ponudbe naj pošljejo interesenti v zapečateni ovojnici na naslov: SO LOGATEC, Oddelek za gospodarstvo in finance, DOL. LOGATEC 190. Rok za dostavo pismenih ponudb je 18. II. 1974 do 16. ure. Na ovojnici je treba označiti: „JAVNI NATEČAJ ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE". Ponudba mora vsebovati: - podatke o ponudniku oz. ponudnikih (mož oz. žena) z rojstnimi in prebivališčnimi podatki, številko parcele in označbo po zazidalnem načrtu, potrdilo o položeni varščini, - ceno odškodnine za zemljišče po kvadratnih metrih, obvezo za plačilo stroškov delne komunalne ureditve (priprava in delna oprema) in rok plačila obveznosti. Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: višjo nominalno ponudbeno ceno odškodnine za zemljišče. Pravočasno prispele pismene ponudbe bo Komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 18. II. 1974 ob 16. uri v mali dvorani Narodnega doma v Logatcu. Vse druge informacije o parcelah, zazidalne podatke ter druge pogoje, dobe interesenti vsak ponedeljek in sredo od 10. do 14. ure na Geodetski upravi SO Logatec oziroma na upravi Komunalno stanovanjskega \ jdjetja Logatec. Uspehi so vidni — dela pa tudi obilo Iz poročila o poslovanju sklada za gradnjo šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec Sklad za financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov SO Logatec je bil ustanovljen na seji občinske skupščine 5. junija 1970. leta Sklad upravlja upravni odbor, kije sestavljen iz predstavnikov krajevnih skupnosti (18 članov in predsednik). Osnovna naloga sklada je gradnja novih šol v Dolenjem in Gorenjem Logatcu, v Rovtah, obnovitev starih šolskih zgradb, gradnja novega zdravstvenega doma in ureditev prostorov za otroško varstvo. Pregled stanja sredstev sklada od ustanovitve do 31. 10. 1973. leta: I. DOHODKI 1. Krajevni samoprispevek občanov in prispevek delovnih organizacij 2. Dotacija iz proračuna občine Logatec in prispevek TIS Logatec - otroško varstvo 3. Prenos iz zdravstvenega investicijskega sklada 4. Vrnjeni 10-odstotni garancijski znesek za šolo Rovte 5. Obresti Ljubljanske banke SKUPAJ DOHODKI 2.409.918,47 1.152,000,00 10.859,94 40.609,90 188,00 din 3,613.576,31 II. IZDATKI 1. Vezava sredstev pri Ljubljanski banki 2. Garancijski polog 3. Plačilo situacij KSP Logatec 4. Plačilo anuitet 5. Plačilo zemljišč za gradnjo šol 6. Projektivni atelje - za načrt 7. Zavarovalne premije 8. Obresti Ljubljanski banki 9. Nadomestila SDK Bosanska krajina 10. Drugi izdatki SKUPAJ IZDATKI 240.000,00 1,172.436,00 1,293,218,05 138.117,00 181.120,00 134.727,20 41.366,60 126.187,75 4.722,30 8.219,60 din 3.340.114,50 K finančnemu poročilu dodajemo še pregled opravljenega dela in oris trenutnih delovnih razmer. Zaradi znanih, večkrat citiranih gospodarskih razmer v zadnjih letih, zlasti pa 1970. in 1971. leta, se je moral sklad odločiti za svojevrstno zaporedje pri gradnji. Dogovorjeni vrstni red ni ustrezal najbolj potrebam, zato pa v prvi vrsti možnostim, ki so ponujale najbolj realno rešitev gradbenih problemov. S pregledom dohodkov in izdatkov sklada, ki smo ga objavili v našem listu že junija 1973. leta, je bilo dokazovano, da bi, če bi vztrajali pri potrebah in upoštevali zakonska določila (obvezni pologi 10 + 30%, lahko začeli z gradnjo osnovne šole v Dolenjem Logatcu šele v začetku 1973. leta, pa samo ta objekt bi začeli graditi! Tako pa smo uspeli v letu 1972 odpreti zdravstveni dom v vrednosti 2.107.527,60 din, ki je doslej že izplačan, in šolo v Rovtah v vrednosti 1.364.768,20 din, kar je tudi poravnano. Doslej je blizu dograditve šola s telovadnico v Gorenjem Logatcu, v dozdajšnji vrednosti 2,996.161,85 din; pod streho pa je tudi največji objekt iz tega programa - Osnovna šola Dolenji Logatec, saj dosedanja gradbena vrednost objekta znaša 2,700.000,00 din. Tako ugotavljamo, da je zamujenega razmeroma malo, opravljeno pa razmeroma veliko. Vrednost ustvarjenega in nadaljnje možnosti 1. Osnovna šola Rovte, zgrajena septembra 1972. leta, z obračunsko vrednostjo 1,364.768,20 din, je v celoti poravnana s sredstvi samoprispevka, kreditom Ljubljanske banke in kreditom RIS. 2. Zdravstveni dom Logatec, zgrajen septembra 1972. leta, z obračunsko vrednostjo 2,107.527,60 din, je v celoti poravnan izključno s sredstvi samoprispevka. 3. Osnovna šola Gorenji Logatec s telovadnico je pred otvoritvijo. Predračunska vrednost, upoštevaje podražitve, znaša 4,505.870,00 din. Doslej obračunana vrednost zgrajenega objekta znaša 2,996.161,85 din, kar je že poravnano. Za dokončno pokritje stroškov investicije pri osnovni šoli Gorenji Logatec ostane še dobrih 1,500.000,00 din. Sklad predvideva pokriti preostanek tako, da bo do konca leta 1973 plačal še 500.000,00 din iz samoprispevka; ostanek, približno 1,000.000,00 din, ostane za poravnavo v letu 1974, kar naj bi prav tako zagotovili iz samoprispevka. 4. Osnovna šola Dolenji Logatec s telovadnico. Šolski del je zgrajen do 3. faze (objekt je pod streho); telovadnica je iz tehničnih razlogov - težave s sondiranjem temeljev zaostala: zgrajeni so temelji, v gradnji pa so glavni stebri za ostrešje; do pomladi, se pravi do začetka gradbene sezone, namerava izvajalec ujeti čas, tako da bo tudi telovadnica pokrita in bo delo ob začetku gradbene sezone steklo po predvidenem načrtu. Predračunska vrednost šolskega objekta s telovadnico in podražitvami, računano na pomlad 1973. leta, znaša 9.000.000,00 din. Doslej obračunana vrednost gradbenih del na objektu znaša 2,100.000,00 din, kar je že poravnano. Za dograditev največjega šolskega objekta s telovadnico smo omenili, da potrebujemo 9,000.000,00 din. Zagotovljena sredstva: kredit RIS: kredit RSOV: Skupaj: Če primerjamo potrebna in zagotovljena sredstva, ugotovimo, da manjka skladu za dograditev zadnjega objekta 3,820.000,00 din. Iz samoprispevka za leto 1974/75 bo sklad lahko plačal izvajalcu še 1,000.000,00 din. Tako bi ob vsem tem zmanjkalo še za približno 3,000.000,00 din. Upravni odbor sklada je prepričan, da je bilo gospodarjenje s sredstvi sklada kar se da smotrno. Vse kaže, da je UO imel dovolj srečno roko tudi pri izbiri izvajalca, saj poteka program gradenj docela v skladu s sprejetimi načrti. Malenkostne zamude, ki nastajajo pri gradbenih delih, so zvečine objektivne narave: deževni meseci v sezoni, pomanjkanje cementa in energije. 4,260.000,00 din 920.000,00 din 5,180.000,00 din ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL LOGATEC RAZPISUJE za leto 1974 pet (5) srebrnih PRIZNANJ OF Priznanja lahko sprejmejo občani ali družbenopolitične in delovne organizacije, ki s svojim nesebičnim delom in prizadevanji prispevajo k razvijanju in krepitvi samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Predlagatelji so lahko organizacije ali posamezniki. Predloge zbira Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Logatec, Notranjska 14, do vključno 15. februarja 1974. leta. Seveda pa so tudi finančni premiki moment, ki od časa do časa povzroča negotovost. Tako ali drugače, sredstva še potrebujemo in sicer za anuitete, dograditev šole Dolenji Logatec, program otroškega varstva in adaptacije starih šolskih zgradb. Zato predlaga UO sklada samoupravnim in družbenopolitičnim skupnostim začetek nove akcije za uvedbo samoprispevka, da bi tako prebredli težavo pri zadovoljevanju naših skupnih potreb. UO predlaga Skupščini občine Logatec, naj bi anuitete za kredite poravnavah iz rednih proračunskih sredstev. Trenutno znašajo te anuitete 400.000,00 din. V letu 1975, ko bi anuitete dosegle najvišji znesek, bi veljale 850.000,00 din. UO sodi, da lahko SO Logatec krije te anuitete, ki bodo poslej degresivne, iz proračunskih sredstev. Za dopolnitev celotnega programa sklada bo treba vsekakor misliti na dodatna sredstva, kakor smo skušali nakazati malo prej. Prepričani smo, da se bodo morali občani ponovno odločiti za nadaljevanje skupne akcije, katere posledica naj bi bilo podaljšanje samoprispevka v enaki višini kot doslej še za naslednjih pet let. Samo tako bo lahko sklad zanesljivo prišel do sredstev, ki bodo omogočila dograditev največjega objekta šole Dolenji Logatec ter za obnovo starih šolskih prostorov. Hkrati z akcijo za nov samoprispevek občanov ne bi smeli iti mimo akcije za prispevek delovnih organizacij. Tudi ta delež je namreč predstavljal pomembno postavko pri oblikovanju dohodkov sklada. Sindikalno prvenstvo v kegljanju Na pobudo občinskega sindikalnega sveta je bilo 17. 11. 1973 občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju v hotelu Bor na Črnem vrhu. Tekmovanje je odlično organizirala osnovna sindikalna organizacija Val kartona, posebno pohvalo zasluži Janez Eržen, ki je skrbel za neposreden potek tega srečanja. Med posamezniki je zmagal Vojko Prezelj, Prosveta I., drugo mesto je zasedel Alojz Koščak, KLI Logatec in tretje Janez Nagode iz občinske uprave. Ekipe so se razvrstile: 1. KLI I. 2. Prosveta I. 3. Občina I. 4. KLI II. 5. GG Logatec I. 6. Valkarton II. 7. Valkarton I. 8. GG Logatec II. 9. Konfekcija I. 10. KLI III. 11. Občina II. 12. Mercator Udeležba žensk pa je bila manjša kot ponavadi. Ekipna razvrstitev: - KLI Logatec - Valkarton - Občina 1189 kegljev 1131 kegljev 1121 kegljev 1103 kegljev 1076 kegljev 1040 kegljev 1040 kegljev 1016 kegljev 1003 kegljev 983 kegljev 954 kegljev 769 kegljev 1040 kegljev 548 kegljev 325 kegljev Zanimanje za kegljanje kaže, da bi kegljišče v Logatcu ne bilo odveč. V Žibrsah pri Logatcu bo 3. februarja letos ob 14 uri na 80-metr-ski skakalnici državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane. Promet bo enosmeren za vsa osebna in druga vozila in bo usmerjen iz Logatca preko Cest, Židanka k skakalnici v Žibrsah, kjer bo urejeno parkiranje. O usmeritvi dela temeljne telesno-kulturne skupnosti Logatec Ustanovna skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti (TTKS) je 12. novembra sprejela zelo pomembne sklepe. Najvažnejša sta prav gotovo dva: materialna osnova za dejavnosti TTKS je sprejeta prispevna stopnja (0,40% od bruto osebnega dohodka) kot pod-Jaga za samoupravni sporazum in predlog osnutka programa. Osnovna usmeritev bodočega dela TTKS je osnutek programa, ki temelji na naslednjih izhodiščih: - mladino moramo pridobivati in jo trajno navdušiti za telesno kulturo; - odraslim moramo omogočiti kar največ udejstvovanja v telesnih aktivnostih; - vso podporo bomo dali tistemu kvalitetnemu športu, ki •ma možnosti razvoja in tradicijo. V celotnem kompleksu uresničevanja konkretnih programov moramo dati prednost množični telesni vzgoji. Poseben poudarek pa moramo dati Prav dobro organizirani telesni vzgoji tiste mladine, na katero imamo še vedno močan vzgojni vpliv. Sedanji urni fond šolske telesne vzgoje (2,5 ure na teden) ne more v polni meri dose-Bati niti zdravstvenih ciljev. Nujno moramo storiti vse, da s Primernimi oblikami dela in po interesih zajamemo čimvečji odstotek šolske in predšolske mladine. Organizirane izven-šolske telesne vzgoje je še vedno premalo, čeprav so šolska športna društva, upoštevaje razmere, naredila mnogo. Z dograditvijo novih šol in telovadnic ter z ustanovitvijo šolskih športnih društev (ŠSD) tudi na podružničnih šolah bomo ustvarili realne možnosti, da ŠSD zajamemo več kot 50 % te mladine. Izkušnje iz drugih krajev naše republike potrjujejo, da je tem društvom treba dati pravo mesto v telesnokulturnem življenju. Zadnja leta je tudi nekdanja občinska zveza za telesno kulturo ovrednotila delo ŠŠD. Med drugim je treba ovrednotiti tudi delo tistih ljudi, ki redno in marljivo vadijo z mladino. Storimo že enkrat tudi to, saj je popolnoma v skladu s socialističnimi izhodišči o nagrajevanju po delu! Rezultati tega dela pa bodo najmanj naslednji: — pridobili bomo mnogo resničnih ljubiteljev telesne kulture, ki bodo v resnici čutili potrebo po zdravem razvedrilu; — zavest ljudi za telesno kulturo bo višja, s tem pa bo tudi kvalitetnejše reševanje problemov v telesni kulturi; — kvalitetni šport bo dobil prave temelje - množično zaledje nadarjenih. Razumljivo je, da ŠŠD niso edino področje telesnokulturne problematike v občini. Tudi zdaj obstajajo potrebe odraslih po športu in rekreaciji, ki se, žal, zaradi slabih razmer v neka terih športnih društvih kažejo kot neorganizirano sproščanje sil, /lasti odrasle mladine. Teles-novzgojnim in športnim društvom, ki naj bi združevala odrasle v organiziranih skupinah, bomo morali posvečati več pozornosti. Tudi delovnim organizacijam bomo morali zagotoviti strokovno pomoč pri organizaciji rekreacije delovnih ljudi. V izvršni odbor TTKS so bili izvoljeni: dipl. inž. Samo Oblak predsednik, prof. Bogdan Comino podpredsednik ter naslednji člani: inž. Miro Gantar, dipl. inž. Jože Rupnik", predm. uč. Vojko Prezelj, Franc Drašler, Stane Mihevc, Jasna Prepeluh, dipl. inž. Rafael Usenik, Slavko Traj-kovski. Tone Lipovec. Ničesar nisem napisal, denimo, o kvalitetnem športu, o vzdrževanju in gradnji športnih objektov, o nalogah krajevnih skupnosti in še marsičem drugem. Ko bo izvršni odbor presojal in odločal o konkretnih programih in akcijah, bo moral izhajati iz sprejetih stališč osnutka programa, ki gaje ustanovna skupščina v celoti potrdila. Uresničevanje teh ciljev pa je nova in kvalitetna sprememba na področju telesne vzgoje in kulture. BOGDAN COMINO Turistično društvo Logatec s sedanjo vlečnico ni bilo več kos potrebam smučarjev, ki jih je na Sekirico prihajalo iz leta v leto več; razen domačinov se za Sekirico vse bolj zanimajo gostje iz Ljubljane in Trsta. Z večjo vlečnico si turistični de- Kova vlečnica lavci prizadevajo nadomestiti del izgubljenega turizma, kar je posledica odreza nosti, ki jo je povzročila avto cesta. Nova vlečnica bo lahko prepeljala do 650 smučarjev na uro. Zaradi odličnega dostopa in razmeroma kratke oddaljenosti od Ljubljane do Logatca lahko pričakujemo, da bo postala Sekirica še vabljivejša zlasti za začetnike, za organizatorje šolskih športnih dni, smučarskih tečajev ipd., saj bodo za organizirane skupine priznani ugodni popusti. Z nadmorske višine 545 se bo z novo vlečnico podaljšala tudi smuka za 62 m. Vlečnica bo delala ob ugodnih snežnih razmerah vsako popoldne, ob organiziranem obisku pa tudi dopoldne; ob sobotah, nedeljah, praznikih in ob dnevih pred prazniki bo vlečnica na voljo ves dan. m/Š Občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov Logatec, nosilca predvolilne in volilne akcije, pozivata vse delavce v delovnih organizacijah in občane v krajevnih skupnostih, da v času, ko poteka intenzivna akcija evidentiranja možnih kandidatov za delegate v bodočem skupščinskem sistemu, s svojo aktivnostjo in polno zavzetostjo pomagajo pri izbiri takšnih kandidatov za delegate, ki bodo s svojim aktivnim delom, moralnopolitičnimi kvalitetami in strokovnostjo sposobni uresničevati izvirne interese svoje delovne organizacije, krajevne skupnosti in interesnih skupnosti. v praksi pokažite svojo zavzetost za evidentiranje najboljših kandidatov, ko jih boste predlagali KOORDINACIJSKIM ODBOROM ZA VOLITVE. Da bi naloge pri evidentiranju laže in uspešneje izpeljali, pri-občujemo nekaj osnovnih napotkov in meril, ki so sestavni del dokumenta „Stalne kadrovske priprave na volitve". Evidentiranje kot stalna funkcija vseh nosilcev kadrovske politike sloni na nekaterih temeljnih izhodiščih. Nosilci kadrovske politike in volilnih priprav so dolžni delovnim ljudem in občanom neposredno ali pa njihovim delegatom na kandidacijskih zborovanjih omogočiti kar najbolj kvaliteten izbor kandidatov za delegate oziroma delegacije in za nosilce drugih družbenih javnih funkcij. Tega ne morejo opraviti s kampanjskim delom, temveč le s stalno dejavnostjo in soodgovornostjo vseh, ki se vključujejo v volilne priprave. Delovni ljudje, povezani v združenem delu in drugih organizacijah ter skupnostih, določijo na osnovi sprejetih načel kadrovske politike tudi merila za kandidiranje v skupščine samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, samoupravne organe in v,vodstva družbenopolitičnih organizacij. S tem določijo tudi temeljne kvalitete svojih bodočih delegatov oziroma delegacij, prek katerih bodo njihovi interesi prisotni pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh. Namen stalnega evidentiranja kadrov je torej spremljati ter eviden- Poziv občanom Logatca tirati vse tiste delovne ljudi, ki se v vsakodnevni samoupravno politični praksi s svojim delom uveljavljajo in s tem pridobivajo družbeni ugled, spremljati njihovo rast in skrbeti za njihovo družbenopolitično usposabljanje. Z načrtnim vključevanjem delovnih ljudi v delo samoupravnih in drugih organov v temeljnih samoupravnih skupnostih in širše bomo lahko postopno uveljavljali in usposabljali delovne ljudi za vse bolj zahtevne in odgovorne družbene naloge in funkcije, ki jih prinaša demokratizacija našega samoupravnega in političnega, še posebej pa skupščinskega sistema. ' Družbenopolitične organizacije in drugi nosilci stalnih kadrovskih priprav na volitve spodbujajo tako družbenopolitično in operativno praktično aktivnost,, da bo evidentiranih čim več možnih kandidatov iz vrst delavcev iz neposredne proizvodnje, mlajših ljudi, žensk, kmetijskih delavcev itd., ki niso svojemu tvornemu deležu pri ustvarjanju družbenih dobrin ustrezno zastopani pri družbenem odločanju o porabi ustvarjenih dobrin. Pri uresničevanju kadrovske politike potrebujemo zato konkreten in popoln pregled nad delom kadrov, ki ga vsakodnevno preverja naša samoupravna socialistična praksa. Delovni ljudje terjajo popolnejše informacije o ljudeh, če hočejo z vso odgovornostjo javno in demokratično kadrovati (evidentirati) in kandidirati. Javen, demokratičen in organiziran potek vseh teh dejavnosti zagotavlja, da bo proces demokratizacije volilnih priprav (ki ima največ možnosti za razvoj prav v fazi kandidiranja) še hitreje napredoval in s tem prispeval, da bo uresničevanje sprejetih družbenih načel kadrovske politike postalo dnevna samoupravna praksa, pravica in dolžnost samoupravljavcev. Pri izvajanju evidentiranja možnih kandidatov za delegate delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti je potrebno spoštovati naslednje elemente postopka: Pobuda za evidentiranje možnih kandidatov mora biti kar najširša, kar pomeni, da jo lahko da vsak posameznik, formalna ali neformalna skupina ljudi (vodstva družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev, samoupravni organi itd.). Vsako pobudo je treba obravnavati na zborih delovnih ljudi, na zborih občanov oziroma na sestankih članstva posameznih organizacij, ki se izrekajo o predlogu in opravljajo evidentiranje. 2. Evidentiranje možnih kandidatov poteka na zborih delovnih ljudi in občanov ter na sestankih članstva posameznih organizacij. Vse druge oblike zbiranja možnih kandidatov (ankete ipd.) sodijo v zbiranje pobud posameznikov, družbenih skupin itd. Evidentiranje opravijo delovni ljudje oziroma občani, s tem da se izrečejo za posamezen predlog na osnovi primerjanja predloga s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike. 3. Pri obravnavi predloga za možnega kandidata mora predlagatelj v skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike predlog pojasniti in utemeljiti. Evidentiranje je nenehna kandidacijska funkcija, kar pomeni, da se v te namene lahko uporabi vsak zbor ali sestanek delovnih ljudi in občanov ter članstva posameznih organizacij ne glede na termin posameznih volitev. j VKLJUČITEV POSAMEZNIKA V EVIDENCO MOŽNIH KANDIDATOV PA POMENI DRUŽBENO PRIZNANJE ZA NJEGOVO DELO. Volilna komisija OK SZDL Logatec RAZSTAVLJALI SO SAMORASTNIKI V počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade so v mali dvorani Narodnega doma v Logatcu razstavljali trije likovni sa-morastniki: Tilka Mueller, Miro Premk in Matija Pečenik. Vsak od treh razstavljavcev je predstavil svoj pristop k likovnemu poskušanju, vsakdo je pokazal svojevrstno iskanje možnosti za upodabljanje. Razlike med samorastniki so najprej formalne: Muellerjeva se omejuje zgolj na slikanje, Premk rezbari, Pečenik pa FILMSKI PROGRAM OD 18.1. DO 20. II. 18. do 20.1. francoska barvna komedija „Veseli lov na diamante" 19. do 20. I.: italijanska barvna kriminalka ,,Noč nasilja v Bostonu" 23. I.: švedski barvni ljubezenski film ,,Vrni se ljubezen" 25. do 27. I.: italijanski barvni avanturistični film „Robin Hood -ognjeni lokostrelec" 26. do 27. L: ameriški barvni vestem ,,Imenujejo me Aleluja" 30. I.: francoska barvna drama ,,Vdova Coudcrc" 1. do 3. II.: ameriška barvna kriminalka „Detektiv Clut" 2. do 3. II.: ameriška barvna komedija „Vojska med ženskami" 6. II.: ameriška barvna kriminalka ,,Vroči diamanti" 7. do 10. II.: domači vojaški film „Sutjcska" 8. do 10. II.: ameriški avanturistični film „Konjeniki" 13. II.: danska barvna drama „V peklu mamil" 15. do 17. II.: ameriški barvni vestern „Topovi za Cordobo" 16. do 17. II.: ameriška barvna kriminalka „Doktor detektiv" 20. II. grški zabavno glasbeni film „Ljubezen v buzuki ritmu" NOVE CENE Zaradi novih podražitev, zlasti zavoljo višje najemnine filmov (za 30 % več) so s 1. januarjem s soglasjem skupščine občine Logatec cene vstopnicam višje za 0,50 din. Tako bo nova cena v parterju: 4 din, na balkonu 4,50 din. Cene za filmske predstave izrednih dolžin ali posebnih umetniških vrednot bodq zvišane za 1,00 din. vključuje v svojo likovnost sliko in plastiko. Tudi izrazna sredstva so različna: Muellerjeva slika v olju, Pečenik uporablja deloma olje, deloma tempero in mavec, Premk pa les. Vsebinski del je prav tako raznolik, vendar stilno najbolj enovito ubran v slikah Muellerjeve, izrazita so nihanja pri Pečeniku in morda najbolj izvirna likovna tipanja pri Premku, ki je pokazal veliko mero smisla za oblikovanje v lesu. Muellerjeva je bila vse preveč okovana v razgledniških motivih, kočljive problematike portreta, ki se je je lotil Pečenik, pa ni dovolj uspešno zrno-gel. Vsekakor najuspešnejši dosežki so se pri vseh treh kazali v tihožitjih, skratka v motivih, ki terjajo detajlnejšo obdelavo elementarnih oblik. Razstavo samorastnikov si je ogledalo več kot 300 obiskovalcev. Uspel koncert V nedeljo, 2. decembra, je RTV Ljubljana v sodelovanju z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij občine Logatec in Ljubljansko banko organizirala javno radijsko oddajo - koncert iz naših krajev. Nabito polna dvorana je navdušeno ploskala izvajalcem: Logaškemu oktetu, kvintetu Logačani, bratoma Premk, ki sta zaigrala na orglice ter gostom plan-šarjem in triu Mihelič. Pričakujemo, da bo pobuda RTV vlila več poguma tudi drugim ansamblom na območju občine Logatec, da bomo kdaj tudi njih poslušali v javni radijski oddaji! LOGAŠKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Štirn, Slavka Loštrek, Olga Mihevc, inž. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tehnična ureditev: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Tisk: CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.