ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo občasno več oblačnosti. Ponekod rahle padavine. V soboto bo povečini sončno.
5S let
številka 40
četrtek, 9. oktobra 2008
			
i" 1 Ha		k d	II M
Velenje - Kako bi bilo, če bi v občinski hiši razneslo bombo, ki bi porušila večji del objekta in hkrati povzročila požar? To je bila, k sreči, le predpostavka za največjo taktično reševalno vajo v letoš njem mesecu požarne varnosti. Čeprav natančne analize poteka vaje še ni, so vsi, ki so sodelovali v njej, spet dokazali, da se hitro in strokovno odzovejo klicu »Na pomoč«.
■ bš
Danes zaposlujejo v Rdeči dvorani
Delodajalci prihajajo naproti iskalcem zaposlitve in obratno
Velenje, 9. oktobra - Velenjska Rdeča dvorana je danes (četrtek) videti kot prizorišče velikega sejma. In to tudi je. V njej namreč poteka zaposlitveni sejem, ki ga pripravlja Območna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje skupaj s številnimi partnerji, tudi izobraževalnimi ustanovami.
Glavni so seveda delodajalci in iskalci zaposlitve, ki jim zavod vsaj enkrat let no omo go či nepo sre-den stik na enem mestu. Zaposlitveni sejem z naslovom Priložnost za vsakogar bo potekal oziroma poteka od 9. do 15. ure.
Udeleženci se lahko seznanijo s ponudbo prostih delovnih mest, opravijo zaposlitvene razgovore, se posvetujejo in informirajo na številnih razstavnih prostorih, kjer se predstavljajo delodajalci, konce-sionaiji, Slovenska vojska, EURES, EUROPASS, CIPS ter Zavod za zaposlovanje. V živo poteka predstavitev poklicev in izobraževalnih programov, istočasno pa številne druge aktivnosti, delavnice in okro gle mize.
■ mkp
Mladi drugače spoznali šport
Gorenje podprlo delovanje zavoda Šport in mediji - Udeleženci iz Šaleške doline navdušeni nad atraktivno predstavitvijo športov in pogovori z znanimi športniki
BojanaŠ pegel
Osnovnošolci so na zanimivi multimedijsko zastavljeni športni matineji sodelovali tudi z
vprašanji gostujočim športnikom.
Vele nje - V podjetju Gorenje so podprli delovanje zavoda Šport in mediji, ki ga vodi upokojeni legendarni novinar Beno Hvala. Ta pripravlja športne matineje za otroke po vsej Sloveniji. Doslej si jih je ogledalo že preko 42 tisoč otrok. Prejšnji teden v sredo in četrtek je v velenjskem domu kulture pripravil 6 matinej, v petek pa še eno v Šoštanju. Nanje so povabili osmo- in devetošolce osnovnih šol ter dijake prvih in drugih letnikov Šolskega centra Velenje. Ene od matinej smo se udeležili tudi mi in na njej ugotovili, da je dogodek tako zanimiv, da so mladi po 90-minutni animaciji zelo zadovoljni in da bi z lahkoto še nadaljevali.
Nadaljevanje na strani 7.
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Se še imamo
radi?
BojanaŠ pegel
V ponedeljek se je z mednarodnim dnevom otroka pričel letošnji mednarodni teden otroka. Tokrat poteka pod geslom Nekoga moraš imeti rad. Organizatorji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, so si ta lep naslov sposodili pri pesniku Ivanu Minattiju in eni njegovih najlepših pesmi. Kako lepo je, če imaš rad in če si ljubljen, pa tako, vsaj upam, vemo prav vsi.
Ob tem sev seenov prašam, ali se danes še imamo radi. Cep ogledamo koli sebe inp risluhneml judem, se mi žal zdi, da vsi ne lep revečh itimo, ampak da tudič istop reveč kritiziramo. Vv saki še takod obrii dejim nogin ajdejo zlo inr azlog zah udovanje. Vsep revečkrat se nams tvari in dogodkiz dijos amoumevni, vsep revečkrats lišimn era-zumnez ahteves vojihs omeščanov ins omeščank.L ahko sem tudi boljk onkretna. Kotv sako leto smo vVelenju doživelio dličen Pikinf estival. Ta je tudi letosp ostregel z nekajn ovostmi. Medn jimije tudi Vila čira čara, ki bo tudi med letomn amenjenao trokom. Ton edeljo,r ecimo, jo jep opoldne, ko so v njej prvičp ripravilip rostočasne dejavnosti, obiskaloo koli7 0ljudi. Ko sem nehotep risluhnila komentarjeml judi medf estivalom, ki so sio gledovaliP ikino domovanje, sems lišala tudik ritike,k i so mep recejp resenetile. Da je vilap remajhna, pap remalok ičasta.L judijeo čitno zelo težkoo čarati. Ali pa v njihp rebuditid omišljijo ino troško dušo. Ogromnop ripomb sems lišala tudiz aradip lačevanjap arkirnine naf estivalu. Cepravv erjetnoz aslužeko rganizatorjevz aradi nje ni bil prav velik, je to zam nogeo biskovalcep redstavljale dini strošek. NaP ikinemf estivalu nit rebaz apravljati, saj sode lavni-ce zastonj, pa tudim nogir azstavljalci sod elilib rezplačner evije, Lumpi celoo kusne jedi. Ce sos taršiž eleli, sol ahko tudiz aprav-ljali. Ni pa jim bilot reba,o troci so sel ahkoz abavali tudi brez vrtiljakov in lunaparka, novega Ficka okoli vratu in še česa. Zakaj se nihče ne huduje, če mora plačati parkirnino ob obisku centra mesta, kjer veljajo modre cone? Zakaj se nam zdi, da je povsemn ormalno, dadr agop lačamog aražno hišo vp restolnici, v Velenju pa bi moralo biti vse brezplačno? Zakaj si ljudje mislijo, dam orajo biti prav vsiP ikinia nimatorji ves dann asmejani indo bre volje? Bilo jih je2 80,m nogi medn jimi so bilip rostovolj-ci,t isti, ki sode lalip rekoš tudentsken apotnice, pa tudi neo dlič-nop lačani. Tudi zato, ker je denar za tako velikf estivalt ežko zbrati, čepravm esto inn jegovog ospodarstvov sako leto zanj nameniv elikos redstev. Del jih je letos v tob lagajnop rispevala tudip arkirnina.N asmeh indo bra voljal judi pa žaln istap oveza-na zde narjem.P ovezana sta sk ulturol judi, ta pa jev elikokrat na psu. Pa pri tem nem islim nao troke, ki jim je vses kupaj tudi namenjeno.C etudi sor azigrani,m alenkostni nez najo biti. Prej so zeloh valežni!
Drugp rimer. V torek sem seo dpravila nag radbiščep odhoda podF oitovoc esto, ki žedo bivak ončnoo bliko.M inilo je le pet dni, odkar sem šla nazadnje peš tam mimo, napredek na gradbišču je bil več koto čiten.G radbinci sod elali kotm ravljice,t emelji so že bili vliti. Pred petimi dnevi še luknja ni dobila prave oblike, velikik opači so šelez ačenjalis voje delo. Ko semde lovodjup ove-dala, da so v nekaj dneh naredili ogromno, se mi je lepo zahvalil.» Večina, ki hodi tod mimo, nas samok rega, kot da nič ne delamo,«je dodal.Z agotovo to drži. Ker so tudir azprave, kako »mučkajo« na vsehc estah, kijih v teh dneho bnavljajo vm estu, v teh dnehp ogoste. Tako nar azličnihi nternetnihf orumih kot v klepetihl judi.S trpnostp ostaja vse bolj želja kotp ravilo. In tudi zatom orajoo trocii meti svoj dan in svoj teden, vk aterem, če ne drugega, o njih večg ovorimo. In jimm orda tudi boljp risluhne-mo.L etošnjes poročilo jeo dlično. Kako lep bi bil ta svet, če bi se imeli bolj radi,k ajne?
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
9770350556014
"»HAS

lokalne novice
Mercator in Zvečevo za Varne hiše
Ljubljana - V Sloveniji skrbi osemnajst varnih hiš za več kot 400 otrok, ki so v vsakdanjem življenjskem okolju socialno ali kako drugače ogroženi. Mercator in Zvečevo sta pripravila veliko akcijo, v kateri nameravata zbrati za slovenske varne hiše do sredine decembra vsaj 40.000 evrov. Ob nakupu vsakega izdelka iz programa Zvečevo v trgovinah Mercator bodo del sredstev namenili otrokom.
■ mz
Srečanje slovenskih kompenzatorjev in finančnih delavcev
Vinska Gora - Jutri, 10. oktobra, z začetkom ob 13. uri, bo v tukajšnji večnamenski dvorani 9. srečanje slovenskih kompenzatorjev in finančnih delavcev.
Glavni namen srečanja je medsebojno osebno spoznavanje poslovnih finančnih delavcev, ki celo leto pko telefonskih, elektronskih in drugih medijih skrbijo za poravnave obveznosti in terjatev med družbami. S tako imenovanimi kompenzacijskimi pogodbami oziroma predlogi se namreč v Sloveniji poravnava vse večji del obveznosti in terjatev, tako med dvema z medsebojno kot med več partnerji z verižno kompenzacijo.
■ hj
Iz občine Šmartno ob Paki
O hitri cesti tretjič tudi odbor
Pred nedavnim so se na tretji seji sešli člani Odbora za spremljanje aktivnosti v zvezi z izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi v lokalni skupnosti. Povod zanjo je bil sklep vlade o začetku priprave državnega prostorskega načrta za cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje, poziv svetnika Damijana Ločičnika na zadnji seji občinskega sveta o enotnem nastopu v dogovorih na pristojnih ministrstvih glede njene umestitve, ki mora biti čim manj moteča za okolje in občane.
Člani odbora so v zelo strpni razpravi komentirali bodočo traso ter izrazili nekaj pomislekov. Po njihovem mnenju je modificirana varianta F2-2 sprejemljiva od priključka pri kamnolomu proti Braslov-čam, nesprejemljiva pa od kamnoloma proti Velenju-jugu. Za ta del predlagajo izvedbo s tunelom pod Goro Oljko proti Dobriču in naprej proti Velenju-jugu. Ob koncu so spreje li skup no sta liš če, ki ga bo Občina Šmartno ob Paki posredovala na ministrstvo za okolje in prostor, torej pripravljalcu državnega prostorskega načrta. V stališču so še navedli, naj pripravljalci upoštevajo predlog izvedbe predora pod Goro Oljko in izhod trase blizu območja kamnoloma. Ta predlog bodo ustrezno grafično obdelali in predstavili ministrstvu.
Povezovalna cesta v Rečici ob Paki
Povezovalna cesta ob železnici je zgrajena že kar nekaj čas, o čemer smo že pisali. Po zadnjih
lite1 P
UIU
ira,2 S 1Q7.S HHit
<£j
Zdravje vsakega posameznika je v njegovih rokah
Po poletnih počitnicah Društvo za boj proti raku Velenje znova v »elementu« - Rožnati mesec tudi tokrat v znamenju osveščanja, informiranja o boleznih, povezanih z rakom
Tatjana Podgoršek
Člani Društva za boj proti raku Velenje so po poletnih počitnicah znova v »elementu«. Predsednica društva Branka Drk pravi, da je razlogov za to več. "Za nami je že nekaj dni v oktobru, le-tega je svetovna zdravstvena organizacija proglasila za rožnati mesec, v katerem naj bi društva s področja zdravstva bolj zavzeto osveščala, izobraževala ljudi o pomembnosti skrbi za lastno zdravje oziroma o pravočasni pomoči v morebitnem boju proti raku, ki pripomore k manjši umrljivosti zaradi tovrstnih bolezni," je pojasnila Drkova in nadaljevala, "prednost naj bi v tem mesecu imelo osveščanje, izobraževanje o raku dojk. Za to boleznijo namreč vsako leto na novo zboli 1000 žensk, preveč jih zara di te bolez ni umre. V Sloveniji je umrljivost še za 10 odstotkov višja kot v drugih evrop skih državah tudi zato, ker ženske prepozno poiščejo ustrezno zdravstveno pomoč.« Velenjsko društvo za boj proti raku bo letoš-
Branka Drk: »V velenjskem društvu za boj proti raku se zavedamo pomembnosti skrbi za lastno zdravje. Organiziramo vrsto dejavnosti in zato sodimo med najprizadevnejša tovrstna društva v Sloveniji.«
nji rožnati mesec zaznamovalo predvsem z učnimi delavnicami samopregledovanja dojk. Te bodo v knjižnici v Novi v Velenju 27. oktobra ob 17. uri in 29. oktobra ob
10. uri. Na modelih bodo lahko udeleženke spoznavale spremembe, na katere morajo biti pozorne, delili bodo zdravstveno vzgojno gradivo in roza pentlje kot simbol rožnatega meseca. Na učne delavnice vabijo tudi moške, saj na 1000 žensk zbolita za rakom na dojki tudi dva moška.
Sicer pa - po besedah Branke Drk - rožnatemu oktobru prav velike pozornosti ne namenjajo, saj veljajo v slovenskem prostoru za društvo, ki izvaja dejavnost s prej omenjenimi vsebinami 9 mesecev v letu. Organizirajo razna zdrav-stve na predavanja, na katerih predavajo ugledni strokovnjaki, delavnice samopregledovanja dojk ter celo leto na različne načine poudarjamo pomen zdravega načina življenja, kako naj ljudje prisluhnejo svojemu telesu in se pravočasno odzovejo na spremembe, na katere jih to opozarja. »O zdravem načinu življenja samo ne govorimo, ampak zanj skrbimo z aktivnostmi, kot so vodena fizioterapija vsak ponedeljek v bazenu v Termah Topolšica,
pod vodstvom fizioterapevtk se raz-gibavamo v telovadnici osnovnih šol Šalek in Gorica v Velenju, vsak drugi in četrti torek v mesecu se dobimo ob 9. uri pred Rdečo dvorano v Velenju, kjer pod vodstvom Marjana Skaze gremo na pohode. Z dejavnostmi se poskušamo dotakniti vsake bolezni, povezane z rakom.«
Praviloma so predavanja, učne delavnice in aktivnosti društva dobro obiskani, zato Drkova pričakuje, da se bodo tudi ob njihovih nadaljnjih povabilih zanje občani obrnili k sebi, se zavedli skrbi za zdravje takrat, ko so zdravi, in ne samo takrat, ko zbolijo. »Rak ni bolezen, ki bi krčevito opozorila nase, ampak pride tiho. Obstajajo pa znamenja, na katera na omenjenih oblikah osveščanja in izobraževanja opozorimo, učimo, kako ravnati. Zdravje vsakega posameznika je v njegovih rokah. Vsak zase je odgovoren zanj in za pravočasno iskanje ustrezne zdravstvene pomoči,« je sklenila pogovor Branka Drk.
informa cijah pa naj bi že ta teden začeli izvajati dela za ukinitev dosedanjega železniškega prehoda na cesti Rečica-Podgora, proti Hudemu poto ku.
Signalizacija je že pripravljena, prav tako tudi drugi ustrezni elementi, potrebna je le še izvedba. Hkrati s temi deli obstaja velika želja občanov, predvsem tistih iz Rečice in Podgore, o dograditvi približno 70 metrov pešpoti na že obstoječo pot po tako imenovanem Logu. Pri tem so menda izrazili precejšnjo pripravljenost za prostovoljno delo sami krajani, vendar je men da nastal zap let zara di izdaje dovoljenja Slovenskih železnic. Upati je le, da bo pridobljeno ustrezno dovoljenje, saj je ta pešpot dokaj koristna in logična.
Že šesti gledališki abonma
Tukajšnje kulturno društvo je tudi letos za sezono 2008/2009 razveselilo ljubitelje kulture z abonmajskimi prireditvami. Šest jih je, vse so gle da liške.
Sezono bo v drugi polovici tega meseca odprla gledališka skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera, na odru kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki pa bodo poleg nje nastopili še velenjski gledališčniki, člani DPD Svoboda Žiri, ansambel KUD Zarja Trnovlje, KPD Josipa Lavtižarja iz Kranjske Gore, abonmajsko sezono pa bosta konec marca prihodnje leto zaključila člana Narodnega doma Maribor Vlado Novak in Konrad Pižorn. Lani se je za ogled abonmajskih prireditev odločilo blizu 100 abonentov.
■ tp
Začenja se 4. faza prenove Zdravstvene postaje
Šoštanj, 7. oktobra - V torek je Občina Šoštanj podpisala pogodbo za izvedbo del 4. faze prenove Zdravstvene postaje Šoštanj s podjetjem Cigrad, d. o. o.
Pre nova zaje ma obnovo avle, ki vključuje: zamenjavo vhodnih vrat s steklenimi drsnimi vrati, izravnavo podložnega tlaka v vetrolovu,
odstranitev betonskih cvetličnih korit pri sprednjem in zadnjem vhodu, odstranitev dotrajanih talnih oblog v avli in namestitev novih, odstranitev spuščenega lesenega stropa in lesenih oblog na stebrih in namestitev novih, beljenje avle in vetrolova, ureditev 'sestrske sobe' in namestitev pulta ter odstranitev
zadnjih vrat objekta. Vrednost del znaša nekaj manj kot 96 tisoč evrov.
Dela bodo pričeli jutri, 10. oktobra. Vsa bolj hrupna dela bodo opravili v času, ko ambulante ne obratujejo. Kljub temu bo vhod v zdravstveno postajo oviran. Vstop v otroške ambulante, laboratorij in zobozdravstveno ambulanto bo z zadnje
strani (pri igrišču za odbojko na mivki), v splošne ambulante pa še naprej pri glavnem vhodu. Občina Šoštanj bo skupaj z izvajalci poskrbela za ustrez ne in dobro vidne ozna ke začasnih vhodov, saj želijo vstopanje pacientom čim bolj olajšati.
Obiskovalce in osebje zdravstvene postaje prosijo za strpnost in previdnost. Prenova avle bo zaključena predvidoma v enem mesecu.
dan 34 ur
Kmetje k Slomšku, h komu delavci
Veliko povabljenih, koliko izbranih - Nedelja, dan dveh žalostnih spominov - Kmetje se bodo zbrali v Slomškovi Ponikvi - Naše bančništvo »na sončni strani Alp«
Malo bliže smo že! Tako bi lahko rekli po zadnjih pogovorih, ko se je še ne potrjeni mandatar Pahor le okorajžil in povabil na pogovore vodje nekaterih koalicijskih in »sorodnih« strank. Da z Zares in LDS sodijo skupaj, se ve že iz predvolilnega časa, čeprav vsi nekako pravijo, da predvolilna koalicija ni isto kot potem ona prava. Da se zdaj karte mešajo na novo, čeprav se ve, da bodo igrali skupaj. Čeprav so tudi ti pogovori za nekatere »zanimivi«, mnoge bolj zanima, kdo vse se bo še priključil koaliciji. Izbira sicer ni velika, tako da je bolj točno vprašanje, ali dve ali ena stranka. Ali tri, če razdelimo volilni dvojček SLS-SMS. Predsednik Desusa po zadnjih pogovorih s Pahorjem ni več tako navdušen, kot je bil ob začetku. Šrot, kot predsednik SLS, pa še negotov, ali bi njegova stranka šla v vladno koalicijo ali ne. Sicer pa, kot je znano, za oba velja, da sicer vodita stranki, ki se jima je uspelo uvrstiti v parlament, sama pa se med poslance nista uvrstila. Z našega konca gre v bistvu med poslanci predvsem za Jakoba Presečnika - bo kot poslanec v vladni koaliciji ali v opoziciji. Za esdejevce in zaresovca se ve. Če bi SLS pristopila v koalicijo, bi bila deseterica poslancev našega statističnega območja razdeljena prav na pol.
Volitvam se niso mogli izogniti niti na spominski prireditvi na Teharjah pri Celju, ko so se v nedeljo spomnili vojnih in še bolj povojnih pobojev v tem taborišču. Ker da so zmagali nasledniki tistih, ki so te grozote zakrivili. V Celju pa so se spomnili še enega žalostnega dogodka iz časa vojne. Ukradenih otrok, ko so Nemci iz rok staršev iztrgali otroke in jih poslali v Nemčijo. Tudi ko so se vrnili, mnogi niso zaživeli normalno, dolgo so se morali boriti, da so jim priznali vsaj nekatere pravice. Celjski škof Anton Stres, kije vodil nedeljsko spominsko mašo na
Teharjah, bo imel naslednjo nedeljo prijetnejše opravilo. Tokrat bo namreč maševal na Ponikvi pri Šentjurju, kjer pripravljajo slovenski kmetje svoj tradicionalni shod. Shod pri svojem zavetniku Antonu Martinu Slomšku. Glede na stanje našega kmetijstva in položaj kmetov bi jim kakšna taka pomoč res prišla prav. Naše kmetijstvo je res še preveč v božjih rokah, kot mnogi radi rečejo. Pa ne le zaradi tega, ker je močno odvisno od narave, tudi zaradi podpore, ki mu jo namenja država. Je že res, da se kmetje s svojimi stojnicami zadnji čas vse pogoste podajajo tudi med meščane in da jih ti tudi kaj radi sprejmejo. Predvsem, kadar jim delijo kakšne domače dobrote, manj, ko jim kaj domačega ponujajo v prodajo. Nekateri se tudi zmrdujejo nad videzom pridelkov in pozabljajo na »domače je, domače«, pa čeprav ni tako zglancano kot v kakšnem marketu. In ob tem, ko bodo šli kmetje »po pomoč« k Slomšku, nekatere zanima, na koga naj se obrnejo delavci. Pa upokojenci. Kaj hočemo, vsak pač obrača svoj evro. Še posebno zdaj, ko se cene še nikakor nočejo ustaliti in ko denarna kriza pustoši po svetu. Predvsem tisti, ki imajo v bankah kaj več denarcev, upajo, da bo tudi naša vlada poskrbela, da bodo njihovi prihranki v tovrstnih denarnih ustanovah varni. Da bo država jamčila za ves njihov denar, ne le za tistih 20 tisočakov, kot je sedaj, če bi finančna kriza pljusknila tudi k nam. Kljub temu, da smo zdaj » enakovreden del Evrope in sveta« v dobrem in slabem, nas naš finančni minister tolaži, da smo glede sedanjih bančnih zagat vendarle nekaj posebnega. Dobrega. Da smo glede teh težav »na sončni strani Alp«. Upajmo, da bo tako tudi ostalo. Ampak država naj se za vsak primer vseeno le pripravi na potrebne ukrepe.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Šoštanj si je nadel praznična oblačila
Praznujejo v spomin na dan, ko je Šoštanj leta 1436 dobil trške pravice - Glavni so bili nagrajenci - Častna občanka dr. Cvetka Tinauer
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 30. septembra - S svečanostjo v kulturnem domu so v Šoštanju prejšnji teden, v torek, zaznamovali letošnji občinski praznik 30. september. Praznujejo v spomin na dodelitev trških pravic kraju leta 1436.
Župan Občine Šoštanj Darko Menih je v svojem prazničnem nagovoru strnil vse pomembne dogodke in pridobitve zadnjega leta. Ne enega ne drugega pa ni bilo malo. Posebej je izpostavil: »Zelo sem vesel, da smo v občinski upravi uspeli vzpostaviti prijateljsko in delovno vzdušje, ki je prijazno do občanov in ti to občutijo. To se vidi tudi po obisku prireditev, kamor prihaja veliko ljudi. Šoštanjčani so zadovoljni s številnimi projekti, ki smo jih že uresničili, veliko pa jih je še v pripravi,« je med drugim dejal.
Občina je 31. decembra 2007 štela 8.609 prebivalcev. Poseljeni so po devetih krajevnih skupnostih, v Šoštanju pa se trudijo, da jih -kolikor je to le mogoče - enakomerno razvijajo.
Plakete petim
Praznik pa je vsakič priložnost, da izrečejo priznanje in nagradijo ljudi, ki so na različnih področjih dali pečat dogajanju v občini. Takih ljudi pa Šoštanju ne manjka.
Moški pevski zbor Rav ne, Anton Irman, Ivan Sevšek, Ivan Kumer, Moški pevski zbor Lokovi ca in dr. Tone Ravnikar so dobitniki plaket občine.

10
JF
ZupanS oštanjaD arko Menih je čas med enim ind rugimp raznikomo cenil kotu spešen.

Dvorana kulturnega doma je bila polna.
Dve priznanji trem
Podelili so dve priznanji občine. Eno je pripadlo Planinskemu društvu Šoštanj, ki v zahodnem delu Šaleške doline deluje že preko 100 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji, Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko potjo. Šteje preko tristo planink in planincev, ki imajo možnost, da se letno udeležijo preko dvajset izletov, poho dov in tur.
Skupno priznanje pa so podelili Borisu Goličniku in Nejcu Kortni-ku, ki sta se nesebično in hrabro izkazala pri reševanju občana na Družmirskem jezeru 8. januarja letos.
Šoštanj ima častno občanko
Šoš tanj pa ima od letoš nje ga praznika tudi častno občanko, to je dr. Cvetka Tinauer. Za ta naziv sta jo naj prej komi siji, ta pa potem občinskemu svetu, predlagali dve politični stranki, Nova Slovenija (NSi) in Socialni demokrati (SD).
Tinauerjeva je Šoštanj posebej zaznamovala v času osemletnega vodenja krajevne skupnosti, ko se je ta lotevala velikih projektov, kot so obnova Kajuhovega parka, izgradnja kolesarske in pešpoti od Premogovnika do mesta Šoštanj, najbolj prepoznaven pa je gotovo projekt Šoštanj - mesto svetlobe. Spremenil je podobo mesta in celotno občino ter Šoštanj kot mesto uvrstil visoko na lestvici najlepših mest v Sloveniji. Krajevna skup nost je v tis tem obdobju sofinancirala tudi nekatere občinske projekte (obnova Trga bratov Mravljakov, projektno dokumentacijo za Muzej usnjarstva, gradnjo osnovne šole, obnovo ceste do vile Široko, otroška igrišča na Prešernovem trgu in ob novih stanovanjskih objektih ob Paki).
Na svečanosti je župan Občine Šoštanj Darko Menih čestital Jolandi Belavič, ki je kot članica namiznoteniške ekipe zastopala Slovenijo (in tudi Šoštanj) na paraolimpijskih igrah Peking 2008.
Pod Pustim gradom
Čakajoč stanovanje
Občina Šoštanj ima v lasti nekaj več kot 100 neprofitnih stanovanj, kijih prosilcem dodelijo na osnovi razpisa. Na lanskega se je prijavilo 55 kandidatov, od teh jih 9 ni zadostilo kriterijem za dodelitev stanovanja. Septembra je na listi za stanovanje čakalo še 21 prosilcev. V Šoštanju je v tem trenutku veliko povpraševanje po stanovanjih, predvsem majhnih in cenejših. Ker želijo v Občini aktivneje pristopiti k reševanju stanovanjskih vprašanj, se s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije dogovarjajo za nakup dodatnih stanovanj v prihodnjem letu.
Gasilska petletka
V Šoštanju so zelo ponosni na vsa štiri gasilka društva, ki delujejo v občini. Z vsemi štirimi je Občina Šoštanj letos podpisala dogovor o opremljanju enot in v njem opredelila, kdaj bo katero društvo upravi če no do ustrez ne teh nič ne opreme oziroma novih gasilskih vozil v naslednjem petletnem
obdobju. Zavedajo se, da je pomemb no, da so gasil ci dobro opremljeni, saj lahko le tako ustrezno in varno posredujejo v intervencijah.
Drsa liš če tudi letos
Zadovolj ni z lan sko let nim obiskom in dogajanjem so se v Šoštanju odločili, da za mestno drsališče poskrbijo tudi letos. Lani ga je v času, ko je obratovalo (december 2007 - začetek marca 2008) obiskalo blizu 10.000 obiskovalcev, ki so na mestno drsališče prihajali tako iz Šoštanja kot tudi od drugod. Vlekla sta pravi led in brezplačno drsanje.
Mrliška vežica do poletja
Za potrebe Belih Vod potekajo aktivnosti za izgradnjo mrliške vežice. V projektu sta se povezali Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Bele Vode. Občina že pridobiva projektno dokumentacijo in zemljišče za izgradnjo vežice. Projekt naj bi bil
zaključen do poletja prihodnje leto.
Sicer pa je Občina Šoštanj soinvestitor rekonstrukcije mrliške vežice in prekritja poslovilnega prostora na pokopališču Podkraj. Kot solastnica pokopališča v deležu 19,6 odstotkov bo v tolikšni meri financirala tudi naložbo, ki po gradbeni pogodbi znaša skupaj 1.200.000 evrov.
Občina prijaznejša invalidom
V Šoštanju so poskrbeli, da bo vhod v občinsko stavbo - do avle in s tem do banke in krajevnega urada Upravne enote Velenje - odslej prijaznejši invalidom. Stavbna je bila zgrajena leta 1954 in doslej dostopa za invalide ni imela.
■ mkp
EeKLl Is iS O
Častna občanka, dr. Cvetka Tinauer: »Zelo sem vesela, še posebej, ko sem videla, da je pred log do komi sije pri šel z dveh strani. Svet krajevne skupnosti sem vodila dva mandata, osrednji projekt je bil gotovo Šoštanj mesto - svetlobe. Začetki tega projekta pa so bili težki, kritični, rekla bi celo depresivni. Pokazalo pa se je, da smo imeli prav. Hvaležna sem članom sveta, da so idejo podprli in jo vzeli za svojo. A ta projekt ni edini, ki smo ga uspešno speljali, je pa gotovo najbolj prepoznaven.«
Novač astnao bčankaŠ oštanja dr.C vetkaT inauer
eni na iTadicioruiii
LCLOYLCLLRL
Območna organizacija Velenje
na Cankarjevi ulici v Velenju.
Ot prijetnem druženju bo ¿oskrbno za pečen kostanj, sladek jabolčnik in še kaj!
Vabljeni!
4
""HAS
Nov utrip, novi ljudje, nova znanja, nadaljnji razvoj
Visoka šola za varstvo okolja in ekotehnologijo v Velenju prva tovrstna v Sloveniji - Izziv za študente, gospodarstvo, okolje - Veliko študentov na rednem in izrednem študiju
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. oktobra - V zgodovini zelo pomembnih dogodkov rudarskega Velenja bo 1. oktober 2008 zapisan kot dan, v katerem sta začeli izobraževanje prve generacije študentov kar dve ustanovi - Fakulte-
deluje pod okriljem Regijskega študijskega središča s sedežem v Celju, je direktorica šole mag. Milena Pečovnik med drugim dejala, da bo študente pridobljeno znanje umeščalo na pomembno mesto v družbi. Omogočilo jim bo poklicno in življenjsko pot na področju,
v skladu z aktualnimi potrebami trga delovne sile in z vizijo razvoja kadrovskih potreb na regionalni in državni ravni zdaj ter v prihodnosti.«
Kot je še poudarila Pečovnikova, prva visoka šola za varstvo okolja v Sloveniji prinaša Velenju novo
tudi velenjski župan Srečko Meh. Izrazil je prepričanje, da je program šole dober, da je lokal na skup nost sku paj z gospo darstvom regije, ki jo je podprlo, ustvarila dobre pogoje za delo. »Ponosen sem, da ste se zapisali v zgodovino okolja, ki ve, kaj hoče v prihodnosti, ki se je postavilo ob bok univerzitetnim mestom. Pred 100 leti je takrat ni velenj ski župan pisal na Dunaj in izrazil željo po za ustanovitvi poklicne šole. 50 let kasneje je tukaj steklo izobraževanje v poklicni rudarski šoli, še 50 let kasneje pa tudi v univerzitetnem in visokošolskem programu.«
Zbrane je v predavalnici Ljudske univerze v Velenju nagovorila še dekanica šole doc. dr. Natalija Špeh in jim zaželela, da bi jim bilo pridoblje no znanje v pomoč pri reševanju nalog na delovnem mestu in tudi v zasebnem življenju.
In kaj do študija na šoli pričakujejo bruci? Najbrž bi se vsi pridružili mnenju Alje Šumer iz Velenja: »To, kar so nam obljubili na informativnem dnevu: kakovostne pogoje izobraževanja, znanje, ki nam bo zagotovilo kasnejšo zaposlitev.«
S prvega predavanja prve generacije študentov Visoke šole za varstvo okolja in
ekotehnologije v Velenju
te za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja in ekotehnologijo. Obe sta novost v slovenskem prostoru, obe sta odziv na potrebe gospodarstva, okolja in še česa.
Na slovesnem začetku prvega predavanja na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo, ki
ki mu vsi namenjajo veliko pozornosti. »Interdisciplinaren študij je zanimiv za vse, ki želijo spoznavati naravoslovne in družboslovne vsebine varovanja okolja in jih sočasno povezati s praktičnim delom. Je izziv za študente, gospodarstvo, okolje ... Vaše znanje bo
znanje, razvoj, nove ljudi, utrip. Študentkam in študentom je zaželela uresničitev pričakovanj, kijih imajo v zvezi s študijem na njej, in seveda pridobitev naziva diplomirana ekotehnologinja, diplomirani ekotehnolog.
Zadovoljstvo je ob tem pokazal-
Z vpisom so na šoli zelo zadovoljni, saj je presegel vsa pričakovanja.
Že po prvem razpisnem roku so imeli praktično polna vsa mesta (tudi po odobritvi povečanega vpisa). Najprej so namreč predvideli 50 prostih mest za redni študij in prav toliko za izredni. Sedaj ugotavljajo, da je bilo tudi 10 dodatnih mest premalo, kajti interes za vpis je še vedno velik.
Za prvo študijsko leto 2008/2009 so tako za 60 prostih mest vpisali prav toliko študentov, za izredni študij pa so za 60 prijav do konca prejšnjega tedna prejeli 55 prijav.
Poklic za prihodnost
Z začetkom izobraževanja na Fakulteti za energetiko mesto Velenje ob bok tistim, ki gledajo v prihodnost
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. oktobra - Minulo sredo seje začelo novo akademsko leto. Tokrat prvič tudi v Velenju, kjer je pod okriljem Univerze v Mariboru odprla vrata za prvo generacijo študentov povsem nova Fakulteta za energetiko. Sedež ima v Krškem, dislocirano enoto pa v Velenju. Za izobraževanje na visokošolskem in univerzitetnem ter magistrskem programu novoustanovljene fakultete je bilo razpisanih 400 prostih mest. Po doslej znanih podatkih, ki pa še niso dokončni, se je na visokošolski in univerzitetni program vpisalo 136 študentov, od tega nekaj manj kot 50 v Velenju.
Brucom je na uvodnem delu prvih predavanj (iz matematike) najprej spregovoril prodekan fakultete doc. dr. Franc Žerdin. Med drugim je izrazil zadovoljstvo nad začetkom izobraževanja na ustanovi, kije zasnovana po evropskih normativih in usmeritvah, torej kot sodobna izobraževalna ter raziskovalna institucija za Slovenijo in tudi za območje JV Evrope. Predavatelji so v mednarodnem prostoru uveljavljeni strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Izrazil je pre-pri ča nje, da so njim in štu dentom zagotovi li dob re pogoje za delo. »Posku ša li bomo, da bo naša šola prijazna, predvsem pa zelo kakovostna. Ker ste prva generacija študentov, je odgovornost za doseganje tega cilja na obeh straneh še toliko večja. To ne bo kabinetna šola, ampak boste rasli in zoreli ob uspešnem energetskem gospodarstvu Šaleške doline.«
Priprave in prizadevanja za program fakultete so trajala nekaj let, nastala pa je - po besedah prorektorja mariborske univerze prof. dr. Milana Marčiča - na željo lokalne skupnosti ter gospodarstva, ki sta zaznala potrebo po kadrih, poklicih za prihodnost. »Za uspešne študente fakultete bo na trgu dela precej prostora.«
Ponosen na začetek akademskega leta v Velenju je bil tudi Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje. »Stopili smo ob bok tistim, ki gledajo v prihodnost, vedo, kaj želijo. Vprašanje 'fakulteta v vsako vas', ki se pojavlja ob odpiranju novih fakultet, ni pravo vprašanje. Pomembneje je, kakšne pogoje je kdo ustvaril za udeležence izobra-
ževanja in profesorje. Tisti, ki delajo najprej univerze, potem programe, so zgrešili. Vtukajšnjem okolju smo ob podpori gospodarstva poskrbeli za dober program, pridobili strokovnjake, ki bodo omogočili študentom pridobitev potrebnih znanj.« Kot je še dejal Meh, v Šaleški dolini proizvedejo tretjino slovenske energije, Fakulteta za energetiko pa je dokaz, da se ob tem tudi zavedajo pomena in skrbi za reševanje okoljskih vprašanj. Še ta mesec naj bi v Velenju položili temeljni kamen med drugim tudi za nove prostore fakultete in s tem zagotovili udeležencem izobraževanja še kakovostnejši študij.
Bruc Tomaž Jakopin iz Maribora nam je povedal, da je za študij na novi fakulteti izvedel iz sredstevjavnega obveščanja. »Na internetu sem se pozanimal, kaj nudi in se odločil za študij, ki se mi zdi perspektiven. Od fakultete, ki prvič odpira vrata in je še neprepoznavna v slovenskem prostoru in tudi širše, pa pričakujem dovolj znanja, kompetenc in možnosti za uspešno nadaljevanje poklicne ter življenjske poti,« nam je dejal Tomaž Jako pin.
S slovesnega začetka predavanja na Fakulteti zae nergetiko vVelenju
Vinko Poličnik, predsedniki Odbora za kakovost in načelnik Upravne note Mozirje: »Naš cilj je, da namesto ljudi tekajo od vrat do vrat podatki. Dosežena kakovost potrjuje, da ga postopoma uresničujemo.«
Za zgled tudi drugim
Rezultati preverjanja zadovoljstva strank s storitvami v Upravnem centru Mozirje še boljši kot pred letom dni - V prihodnje naj bi servisne storitve še obogatili
Tatjana Podgoršek
V novi soseski Podrožnik v Mozirju so pred dvema letoma pre da li svoje mu name nu Upravni center Mozirje, v njem pa pod skupno streho združili celotno državno upravo na lokalni ravni, javne zavode in občinske službe. Hkrati s tem so imenovali Odbor za kakovost, katerega namen je preverjanje upravičenosti izgradnje takšnega centra, ki naj bi pripomogel k večjemu zadovoljstvu strank in k nižjim stroškom delovanja »stanovalcev« ob ohranjanju obsega storitev.
Na novinarski konferenci, nam pa na pogovoru ob drugi obletnici delovanja, je predsednik odbora in hkrati načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik izrazil zadovoljstvo, saj rezultati »merjenja« z različnimi merili (mesečni barometer, knjiga pripomb in pohval, ankete) kažejo, da so stran ke
njihova prizadevanja opazile in jim za opravljene storitve namenile zelo visoke ocene. »Že leto dni po delovanju upravnega centra so nam uporabniki storitev namenili laskave ocene. Pri predstavljanju primerov dobre prakse v slovenskem prostoru konec lanskega leta smo slišali, da smo lahko zgled tudi drugim. Letošnje ocene so še boljše. Sodimo v sam vrh v slovenskem prostoru. Z upravnim centrom so največ pridobili uporabniki, ki jim ni več treba iskati informacij, urejati zadev na pristojnih službah in uradih po celotnem Mozirju. Žal nam je med letom iz hiše odšla notarka, kije predstavljala pomemben člen v verigi ponudb storitev. Vrzel si že prizadevamo nadomestiti. Pri selitvi v nove prostore centra se nam ni pridružilo ministrstvo za obrambo s svojimi službami, ki sodijo na lokalno raven. Poleg tega so nas stranke opozorile še na eno pomanjkljivost - na to, da nimamo pisarne Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (SPIZ), v kateri bi lahko občani Zgornje Savinjske doline urejali zadeve v zvezi s pokojninami, pridobili informacije o njih in odgovore na vprašanja s področja pokojninske zakonodaje. Nismo bili zadovoljni s tem, kar smo slišali glede tega na SPIZ-u. Smo pa z vodjo velenjske enote našli nekatere stične točke. Trudimo se, da bi občanom na območju pristonosti naše upravne enote omogočiti, da ne bodo hodili na SPIZ v Velenje po obrazce, jih doma izpolnili in z izpolnjenimi odšli znova v Velenje. Upam, da bomo servisne storitve v prihodnje s takšnimi prizadevanji obogatili, nikakor pa ne osiromašili.«
Laskave ocene po Poličnikovem mnenju niso razlog za samovšečnost, ampak za iskanje novih izzivov. Kje jih vidijo? »Ravno v tem, da poskušamo izzive, ki so pri različnih službah še na različnih ravneh, spraviti na isti imenovalec.« Kot je še dejal, bo potrebna še večja prožnost in odzivnost na želje ter potrebe uporabnikov, glede na spremembe, kijih prinaša zakonodaja, druge spremembe, poiskati sinergijo. »Vtem vidim še kar nekaj rezerv v hiši na Šmihelski cesti 2 v Mozirju,« je sklenil pogovor Vinko Poličnik.
Začeli tudi na LU Velenje
V višješolske in visokošolske programe vpisali 98 novih študentov
Velenje, 1. oktobra - V sredo se je novo izobraževalno leto pričelo tudi na Ljudski univerzi Velenje, čeprav so nove slušatelje v programe za pridobitev izobrazbe vpisovali še v petek.
V novi »sezoni« so ponudili tako osnovno šolo za odrasle kot številne srednješolske, višješolske in visokošolske programe in tokrat prvič tudi v magistrski študij mednarodno poslovanje. Zadovoljni so, da so v višješolske in visokošolske programe vpisali kar 98 novih študentov.
Zadovoljni pa so na Ljudski univerzi Velenje tudi s preteklim izobraževalnim letom, ko so slušateljem ponudili kar 190 različnih vsebin. Čeprav imajo ljudske univerze v zadnjem obdobju vse večjo konkurenco pri izobraževanju odraslih, pa po besedah direktorice Ljudske univerze Velenje Mirjam Šibanc ugotavljajo, da so imeli lani kar desetino udeležencev več kot leto pred tem (3.941). Zanimiv je tudi podatek, daje bilo na tej univerzi v šolskem letu 2007/08 opravljenih natanko 37.965 izobraževalnih ur.
■ mkp

V SREDISCU
Panoji s krtki še do konca novembra?
Na večini gradbišč v središču Velenja izvajalci zamujajo z dokončanjem del - Kdaj naj bi končali gradnjo podhoda pod Foitovo, krožišče v celoti ter obnovo Tomšičeve in Aškerčeve ceste?
BojanaŠ pegel
Velenje - Mesto Velenje je v teh jesenskih dneh še vedno veliko gradbišče, sploh na cestah. Čeprav je v prometnih konicah gneča na mestnih cestah tudi zato velika, se zdi, da je strpnost domačinov in obiskovalcev mesta precejšnja. Velenjski župan Srečko Meh nam je zato ob začetku pogovora, v katerem smo želeli ponovno preveriti, kdaj bodo gradbišča postala preteklost, poudaril, da se vsem zahvaljuje za potrpežljivost. »Brez gradbišč pač ni napredka,« je še dodal. In to je neizpodbitno dejstvo. Nas pa je vseeno zanimalo, kdaj bodo lahko v mestu odstranili simpatične panoje s krtki, ki ljudi opozarjajo, da teče promet počasneje zaradi obnov, ki bodo prinesle napredek in lepšo podobo mesta.
60 dni za podhod
Ker je največ prometnih težav v prometnih konicah ob vpadnici v mesto, torej na gradbišču velikega dvojnega krožišča, kjer po ureditvi krožišča gradijo podhod za pešce pod Foitovo cesto, smo (besedno) začeli na tem gradbišču. »Podhod naj bi bil končan v 60 dneh. Računamo, da bo gotov do 20. novembra 2008. Prevoznost je vse od prvega dne zagotovljena, obvoz mimo mes ta deloviš ča ob Vili Bianca je po mojem dobro sprejet. Konec novembra pa res računamo, da bomo za dva dni morali cesto popolnoma zapreti za promet, saj bodo izvajalci del ob polaganju finega asfalta morali poskrbeti, da se ta ne poškoduje, dokler se ne posuši,« je povedal župan.
Kroži šče s pod ho dom naj bi bilo torej do konca novembra v grobem končano. Če bo vreme primerno, bodo takrat poskrbeli tudi za hor-tikulturno ureditev področja, torej zasa di tev kroži šča in oko li ce. Če
sedaj podaljšali do 24. oktobra. To pa pomeni, da naj bi bila obnova ceste končana do konca tega mese ca.
Aškerčeva nič več v temi
Na Aškerčevi cesti, kije gradbišče postala avgusta letos, po župa nov bese dah dela dobro napredujejo. Tudi ta odsek ceste naj bi bil kon čan do kon ca tega tedna, kar bo vse, ki so se zaradi ozkih vzporednih cest kar tež ko nava di li na obvoze, zagotovo močno razveselilo. »Tudi na Aškerčevi nismo financirali le obnove ceste, ampak bo nova tudi razsvetljava, pločnik in kolesarska steza. Na novo smo uredili tudi vhod v Sončni park, kjer smo končali novo balinišče. S tem smo v ta park postavili nov športni objekt, ki zagotovo ni zadnji na tem območju, » je dodal Srečko
Meh. Investicija v obnovo Aškerčeve z vsem naštetim (razen ureditve balinišča seveda) je vredna 324 tisoč evrov, izvaja pa jo velenjsko podjetje Mins No 1.
Obnove še niso končane
Čeprav jesen že krep ko trka na vrata, za letos investicij na cestah v MO Velenje še ni konec. Začela se bo namreč še obnova močno dotrajane ceste v Loke. Župan doda: »Če nas bo slabo vreme oviralo, bomo letos končali vsaj spodnji ustroj ceste in položili grobi asfalt, nadaljevali pa bomo spomladi. Ocenjena vrednost ureditve spodnjega dela cestišča je kar 120 tisoč evrov, zato lahko rečemo, da gre za veliko investicijo.«
Zaradi dolgih postopkov pri razpisih in oddaji del preko javnih naročil pa, žal, verjetno letos ne bo mogo če začeti rekon strukcije mostu čez reko Pako v Šaleku. Dela so na občini ocenili na 66 tisoč evrov, najugodnejša ponudba pa je zna ša la kar 98 tisoč evrov. V proračunu so za obnovo mostu zaenkrat zagotovili 40 tisoč evrov in tudi zato je bolj realno pričakovati, da bo ta investicija prišla na vrsto v letu 2009.
Podhod podF oitovo naj bi bilk ončan v6 0 dneh, karp omeni, da bi bilov elikok rožišček ončano inm orda tudi hortikuiturnou rejeno dok oncan ovembra.( foto: vos)
bo vre me sla bo, bodo ta del dokončno urediili spomladi.
Ker bo podhod pod Foitovo cesto imel tudi lokale, nas je zanimalo, če na MO Velenje že vedo, kaj bo v njih. Izvedeli smo: »Lokali bodo v podhodu predvsem zato, da bomo tudi s tem zagotovili večjo var nost in ureje nost pod ho da. To je bil osnovni namen tovrstne ureditve. Najemnikov še nimamo, saj bomo za to objavili poseben razpis, s pomočjo katerega jih bomo izbrali.«
Kleti bodo suhe
Vse, ki so prejšnji teden pogrešali prevoznost Tomšičeve ceste, zagotovo zanima, kdaj bo končana. Župan nam je povedal: »Groba dela so zaključena. Investicija v obnovo cestišča na tem delu ni
bila zelo zahtevna. Zahtevna pa je bila ureditev dveh zavijalnih pasov in ureditev priključkov na kanalizacijsko omrežje. Na južnem delu ob Tomšičevi cesti so bile doslej ob večjih nalivih težave z zamakanjem kleti v blokih. Zato smo ob tej investiciji uredili tudi meteorno kanalizacijo, s tem pa, upamo, rešili tudi to vprašanje. Na novo pa smo uredili tudi pločnik in kolesarsko stezo. To je izvajalcem del vzelo več časa kot sama cesta. Za popolno zaporo ceste smo se odločili predvsem zaradi varnosti voznikov in pešcev, saj te drugače res nismo mogli zagotoviti.« Sprva so predvidevali, da bo zapo ra potreb na le do minulega petka, vendar so jo
Aškerčevac esta bo vv eselje vseh, ki jop ogostou porabljajo, d obila tudip ločniki ink olesarsko
stezo terl epši vhod vS ončni park.( foto: bš)
Mestna občina Velenje
ZAPORA CEST
Zaradi rekonstrukcije ceste Podkraj-Andraž bo od 6. do 18. oktobra 2008 cesta od kamnoseka v Podkraju do križišča Podkraj-Andraž popolnoma zaprta.
Obvoz bo urejen po cesti Pokopališče -Jernej. Od 18. do 30. oktobra 2008 bo ista cesta, Podkraj-Andraž, delno zaprta.
Popolna zapora na Tomšičevi cesti, od križišča z Jenkovo cesto do križišča s Cesto talcev, bo predvidoma trajala do 24. oktobra 2008.
Prosimo za strpnost in razumevanje.
	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 1 .o ktobra
Močno je odmevala novica, da je vlada razrešila generalnega direktorja policije Jožeta Romška in državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Zvonka Zinrajha. Ob tem smo slišali več razlag razrešitve, sam Romšek pa
Vlada ga je razrešila.
je zatrdil, da se je že pred časom odlo čil za odhod v pokoj, a bo še vedno aktiven.
Računsko sodišče je v izvrševanju proračuna za lani ugotovilo vrsto ravnanj, ki niso bila v skladu s predpisi, zato je izreklo mnenje s pridržkom. Takšno mnenje je Računsko sodišče izreklo tudi o predlogu splošnega dela končnega računa.
Nekaj več kot 100 tisoč študentov je začelo predavanja in druge študijske obveznosti. Začetek novega akademskega leta so uradno praznovali na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane med drugim nagovorila tudi rektorica univerze.
V okolici Južne Osetije so se namestili prvi člani 340-članske opazovalne misije Evropske unije, ki naj bi nadzorovala spoštovanje avgusta sklenjenega dogovora med Tbilisijem in Moskvo.
Mediji pa so vnovič sledili Walter-ju Wolfu, ki so ga dan pred tem zaslišali na Dunaju. Poslovnež je dejal, da nima nič komentirati in da je tako ali tako bilo vse na televiziji.
Četrtek,2 .o ktobra
Večino Slovencev je vznemirila novica, daje Ministrstvo za obrambo junija podpisalo pogodbo za nakup dveh radarjev srednjega dosega, za katera bo treba odšteti 24 milijonov evrov. TV Slovenija je ob tem poročala še, da so bili stari radarji nezanesljivi, novejši pa pogojno ustrezni.
Ameriški senat je s 74 glasovi za in 25 proti izglasoval zakon o 700 milijardah dolarjev vredni finančni pod po ri ban kam in dru gim finančnim ustanovam. Za hip so si tako oddahnili predstavniki ame-
Imm
•HVis»,.
Rusijo preživelo napetosti, kijih je povzročila vojna v Gruziji. In tako se je zgodil podpis pogodbe o sodelovanju največjih energetskih podjetij obeh držav.
Petek, 3. oktobra
Prvak SD in verjetni mandatar za sestavo vlade Borut Pahor je pred sejo strankinega predsedstva dejal, da bodo Mirana Potrča predlagali za podpredsednika Državnega zbora.
Joško Joras je vložil tožbo zoper Ministrstvo za notranje zadeve, ker je odklonilo pomoč pri odstranitvi betonskih cvetličnih korit na poti do njegove domačije.
To pa ni bil edini opomin ta dan za Slovenijo. Evropska komisija je našo državo namreč opozorila, da vinjetni sistem do drugih državljanov EU ni enakovreden - je torej po njihovem mnenju diskrimina-toren. A domača vlada je vztrajala pri upravičenosti sistema vinjet.
Prišlo je opozorilo: vinjete so diskriminatorne.
Pes tro je bilo tudi v tuji ni. Taj -vanski poslanci so obmetavanje z besedami znova nadomestili z obračunavanjem s pestmi. Tokrat je bil žrtev minister za zdravje zaradi škandala s kitajskim mlekom. Po pripovedovanju očividcev je ministra nekdo zagrabil za vrat, tako da je komaj dihal. Da ni šlo za povsem nedolžen obračun, kaže to, daje moral minister oditi v bolnišnico zaradi prevelikega srčnega utripa in omotice. V bolnišnici ga je obiskal tajvanski premier Lju Čao Šjuan, kije obsodil vse oblike nasilja.
Sobota,4 .o ktobra
Prvi sneg je že povzročil nevšečnosti v prometu in tako je bila zaradi zasneženega cestišča zaprta cesta čez prelaz Vršič.
V Kočevju so zbrani pod pokroviteljstvom predsednika Danila Turka proslavili 65-letnico zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik, delovni predsednik zbora.
Koliko bo finančna injekcija, ki jo je odobril ameriški senat, zares pomagala?
riških bank in drugih finančnih ustanov.
V Indiji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kajenje na javnih prostorih. Njihov minister za zdravstvo Anbumani Ramadoss je dejal, da hočejo z zakonom zmanjšati število kadilcev v državi in obvarovati pasivne kadilce pred nevarnostjo cigaretnega dima.
Srečala sta se Dmitrij Medved-jev in Angela Merkel. Rus je dejal, daje partnerstvo med Nemčijo in
Mnogi (tudi Golobič) so ga videli na mestu predsednika DZ.
Gregor Golobič je po sestanku z najverjetnejšim mandatarjem za sestavo vlade Borutom Pahorjem dejal, da ga mesto predsednika DZ-ja ne zanima najbolj. Golobič je pri tem pojasnil, da o tovrstni kandidaturi do zdaj ni razmišljal, saj je bil prepri čan, da bo kandidat za prvega moža dolgoletni poslanec SD Miran Potrč. Sicer pa sta prvaka SD in Zaresa veliko pozornosti namenila tudi osnutku koalicijske pogodbe.
Predsednik ZDA George Bush je po podpisu 700 milijard vrednega zakona o pomoči ob finančni krizi opozoril, da gospodarstvo čakajo »resni izzivi«. Dejal je še, da je zakon »ključen za pomoč ameriškemu gospodarstu, da prebrodi krizo« in da bo potreben »čas in odločen trud, da bi prestali težke čase.«
Nedelja,5 .o ktobra
Slišali smo, da naj bi bil slovenski konzul v Podgorici v Črni gori Roman Veber osumljen zlorabe položaja v zvezi z izdajanjem vizumov. Da je bil na slovenskem veleposlaništvu v Črni gori opravljen izredni nadzor, so potrdili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dejali so, da so bile ugotovljene določene nepravilnosti, več pa zaradi interesa preiskave niso želeli povedati.
V	Vatikanu se je pod geslom Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve začelo 12. redno zasedanje katoliških škofov z vsega sveta. Zbor katoliških škofov, ki se bo končal 26. oktobra, je odprl papež Benedikt XVI., ki je sinodo tudi sklical.
V	Bosni in Hercegovini pa je bil dan volitev. Za glasove okoli treh milijonov volilnih upravičencev se je potegovalo okoli 29 tisoč kandidatov za mestne svetnike in župane 142 občin. Volitve so potekale brez težav, zabeležili pa so le nekaj manjših izgredov.
pa te stranke v bodočo koalicijo«. Erjavec meni, da bo to še nekaj časa trajalo. »Dogovorila sva se, da bomo do sredine tedna prejeli osnutek nove koalicijske pogodbe,« je dejal in dodal, da bodo glede na veliko zaupanje, ki ga je dobila stranka DeSUS na volitvah, vztrajali pri izboljšanju najnižjih pokojnin.
Črno kroniko pa je polnila novica, da je slovenskega državljana v zalivu Smokova pri hrvaškem otoku Vis napadel in huje poškodoval morski pes. Mediji so zapisali, da so Slovenca pred belim morskim psom rešili kolegi, ki so ga nato odpeljali v ambulanto v mestu Vis. Takoj so poklicali tudi helikopter, s katerim so ranjenega slovenskega turista nato prepeljali v splitsko bolnišnico in ga operirali.
To pa ni bila edina vest, ki je k nam prišla iz Hrvaške. V Zagrebu je bila namreč ubita hči odvetnika upokojenega generala Vladimiija Zagorca, ki je bil pred dnevi izročen Hrvaški. Po prvih podat kih je bila 26-letna Ivana Hodak ubita na stopnišču zgradbe v hrvaški prestolnici. Mlada odvetnica je dobila dva strela v glavo, umrla pa je v reševalnem vozilu na poti v bolnišnico.
Torek, 7. oktobra
Janez Janša je na državno tožilstvo vložil predlog za kazenski pregon novinarja finske nacionalne televizije YLE Magnusa Berglunda, in sicer »zaradi kvalificirane oblike
Opazovalci so potrdili, da so Rusi odstranili svojo nadzorno
točko.
Opazovalci EU v Gruziji so potrdili, da je ruska vojska v bližini separatistične Južne Osetije odstranila svojo nadzorno točko.
Ponedeljek, 6.o ktobra
V zvezi z odpadanjem ometa v šentviškem predoru so ljubljanski kriminalisti ovadili dva člana uprave Darsa. Osebi sta bili ovadeni za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Kot so še povedali na policiji v zadevi predor Šentvid kriminalistična preiskava v enem sklo pu še pote ka, in sicer v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.
kaznivega dejanja žaljive obdolžit-ve«. Predlog je Janša, ko je dejal, vložil zaradi neresničnih obtožb, ki jih je novinar izj avil v oddaji finske nacionalne televizije.
Iz uarada generalne državne tožilke Barbare Brezigar pa so sporočili, da je Roman Sevšek zapustil skupino tožilcev, ki je delovala v aferi »čista lopata.« Kot so še dodali,
Karel se ne da kar tako.
Po pogovoru z najverjetnejšim mandatarjem Borutom Pahorjem je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec izjavil, da sta »imela zelo zanimiv pogovor, vendar je DeSUS še zelo daleč od koalicije oziroma od vsto-
Kako čista oz. nečista je v resnici
»lopata«? je Sevšek, ki je v ime nu tožilstva tudi prisostoval tudi aretaciji prvega moža SCT-ja Ivana Zidarja ter zdaj že nekdanjega tožilca Boštjana Penka, sam prosil za razrešitev iz skupine.
Pa ni bil edini, kije odšel. Predsednik Lipe Sašo Peče je zaradi neuspeha na parlamentarnih volitvah ponudil odstop z mesta predsednika stranke.
Vroče je bilo tudi po svetu. Potem ko policiji ni uspelo raz-gnati protivladnih protestnikov na ulicah Bangkoka, je vlada premi-erja Somčaija nad njih poslala vojsko. Med protes ti sta umrla dva človeka, ranjenih naj bi bilo več kot 380 ljudi.
žabjor perspektiva
Mesto turističnih priložnosti
Špela Kožar
Sem otrok komunistov - to ni priznanje zaradi vse bolj všečne polarizacije; sem otrok komunistov, ker živim v Velenju, v mestu Tita in Kardelja, in na to sem ponosna. Vikendi v Velenju niso rezervirani le za mamino kuhinjo, obvezen je tudi sprehod po osrednjem velenjskem trgu - lahko bi poskusila razčleniti, kaj je tisto, kar me vsakič znova premami, da obhodim najvišji spomenik. Nekaj je gotovo; občutek zgodovinske prisotnosti.
Nikoli se nisem strinjala z umikanjem, podiranjem ali preoblikovanjem pričevalcev preteklega časa, zato me je še toliko bolj vznemirilo, ko se je pojavila ideja, da bi Tita nadomestila Pika Nogavička. Našega najmočnejšega vodjo najmočnejša deklica na svetu?No, primerjava ni enostavna, pa vendar sem bila takoj na strani tistih Velenjčanov, ki so se odzvali z - se vam je zmešalo? Hkrati pa sem se začela zavedati, da je prav Velenje mesto dveh najmočnejših osebnosti. Zakaj jih torej ne »izkoristimo«?
Ko se je Marjan Marinšek odločil, da Piki postavi nov dom, si verjetno take pikomanije ni upal predstavljati; prihodnje leto bo v Velenje prišla že dvajsetič, otroci, ki jo želijo videti, pa se množijo in množijo. Kako prikladno in smiselno, da so njen drugi dom prestavili ob jezero in ji končno postavili vilo Cira Cara. In kako nesmiselno, da pikomanija ni blagovna znamka vse leto - ambient ob jezeru je fenomenalen in fenomenalno neizkoriščen; si predstavljate, da bi na primer zarisali Pikino pot - med suženjskim naseljem Kunta Kinte se mora ljubitelj Pike prebiti do splava, ki ga prek jezera popelje v zapuščeni rudniški rov, kjer mora najti okel od mastodonta, da si v vili Cira Cara prisluži palačinko. Tako kot jezero je tudi osrednji trg neizkoriščena velenjska površina. Že v srednji šoli sva se z bratom pogovarjala o lokalu po vzoru Stalina v Celju. Tito je bil seveda naš maršal in si torej zasluži več pozornosti - na primer lastno parado na dan mladosti, ko bi si Velenjčani nadeli modre čepice in zavezali rdeče rutice, korakanju pa bi dajale ritem »pionirske« pesmi. In prav bi bilo, da si po paradi privoščimo viski in cigaro! Torej, okolico trga bi lahko preoblikovali v muzejsko-lokalni objekt.
Ne želim postati direktor velenjske turistične zveze (ali njegov svetovalca), a ne morem mimo turističnih in hkrati zamujenih priložnosti; pomislite na majčke, šalčke, obeske za ključe, pa izdelovanje lasulj-pi-kinih kitk ali mastodontovih oklov. In ko turisti doživijo dva najmočnejša Velenjčana, se lahko poistovetijo z najmočnejšimi velenjskimi delavci, ko v muzeju premogovništva prestanejo stebrni udar. Ja, udarno razmišljanje bi potrebovalo naše mesto priložnosti. Udarno zato, da slogan ne bi izzvenel v prazno. Menda imamo že začrtan nadaljni razvoj mesta - a saj veste, kako je z načrtovanjem; vedno kaj umanjka. Ne more pa umanjkati tisto, kar že imamo - v tem primeru lahko umanjkata le domišljija ali pogum. Ko pripeljem kakega nevelenjskega prijatelja, je nad mestom navdušen - pravi, da je prijetno. In se začudi, ko rečem, da govori o petem največjem mestu v Sloveniji. Velenje je moje mesto, zato si upam reči, da bi bilo potrebno narediti veliko več, da bi prenehali hibernirati, da bi postali bolj vidni. Zakaj? Ker imamo ogromno priložnosti in ker si bomo, ko jih bomo izkoristili, šele takrat zaslužili svoj slogan. Visoko-leteče razvojne načrte naj prehiti velenjska specifika. Zoran Jankovic na vsaki prireditvi poudari, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Pretenciozno? Morda, a najprej je treba prevetriti glavo, da najdemo nove potenciale. Velenjčanom pa jih sploh ni treba iskati. Le izkoristiti!
Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. objavlja oglas
za prodajo nepremičnine
na Ulici Borisa Kraigherja 1 v Velenju, v skupni neto izmeri 148,40 m2, v pritličju (druga etaža) stanovanjsko poslovnega objekta, po ceni 850,00 EUR/m2. Podrobnejše informacije o nepremičnini lahko zainteresirani zahtevajo na elektronskem naslovu komerciala@te-sostanj.si ali na telefonski številki 03/8993 633.
GOSPODARSTVO
Samostojni podjetniki premalo izvažajo
Število malih podjetij narašča, a je njihova dodana vrednost nizka - Podpora lokalnim in regionalnim medijem posebnega pomena
Mira Zakošek
Že pred poletjem so člani Upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pregledali rezultate poslovanja gospodarskih družb, tokrat pa še samostojnih podjetnikov v lanskem letu. Zadovoljni so bili, da seje njihovo število povečalo za dobra dva odstotka, skupaj jih je bilo 1714. Zaposlovali so 1894 delavcev (zaposlenost se je povečala za skoraj 13 odstotkov), ustvarili pa so dobrih 174 milijonov evrov prihodkov, 51 milijonov dodane vrednosti in dobrih 27 tisoč evrov dodane vrednosti na zapos-
lenega. Vsi ti kazalci izkazujejo precejšnjo rast, vendar pa je Boštjan Gorjup, direktor gospodarjenja v BSH, ki si kar 60 odstotkov nabavnih materialov zagotavlja na domačem tržišču, izrazil zaskrbljenost, saj ocenjuje, da samostojni podjetniki s svojim poslovanjem dosegajo prenizko dodano vrednost, prav tako pa je šibka njihova razvojna naravnanost. Ocenil je tudi, da so premalo vpeti v mednarodni prostor, saj ustvarijo tam le 15 odstotkov prihodkov.
Na seji so govorili tudi o organizaciji današnje konference kakovosti, ki bo potekala v razstavno prodajnem centru Gorenje na temo »Varno
in zdravo delo za kakovost življenja, udeležil pa se je bo tudi predsednik države Danilo Türk. Seznanili so se še s težavami, kijih prinaša digitalizacija medijev, saj obstaja možnost, da bodo nekatera medijska podjetja, med njimi tudi VTV, ostali brez regionalnih statusov. Zavzeli so se za avtomatsko dodelitev novih frekvenc ob prehodu z analogne na digitalno tehnologijo, ob morebitni spremembi medijske zakonodaje pa nasprotujejo rešitvam, ki bi poslabšale sedanji položaj lokalnih in regionalnih medijev posebnega pomena.
Gorenje prejelo nagrado »Dobra zasnova bio«
Bienale industrijskega oblikovanja je ugledna in uveljavljena mednarodna razstava, ki že 44 let vsaki dve leti predstavlja najboljše izdelke in prototipe s področja industrijskega oblikovanja, vidnih sporočil in oblikovalskih zasnov iz vsega sveta. Neodvisna mednarodna žirija 21. Biena-la industrijskega oblikovanja je v obrazložitvi nagrade "Dobra zasnova BIO" za projektni koncept White Qube zapisala: »Gospodinjski aparati, ki spremenijo dojemanje konvencionalne kuhinje in prikazujejo domiselno oblikovanje, primerno sodobnemu življenjskemu slogu.«
Konceptualni projekt prostostoječih aparatov Qube, ki so ga zasnovali v Gorenjevem Studiu Design, pomeni pravo revolucijo v opremljanju sodobnih bivanjskih okolij, kjer ureditve prostorov s skritimi infrastrukturnimi vozli in napeljavami v dvignjenih talnih in spuščenih stropnih konstrukcijah dobijo pravo vsebino.
Avtorica koncepta Tina Jerabek je ob prejemu nagrade povedala: »Qube, ki ga odlikujeta popolna ergonomija in privlačna zaobljenost, je idea-
I
len koncept za opremljanje odprtih podstrešij starih meščanskih hiš, loftov in izvirno preurejenih stanovanj v odsluženih industrijskih objektih, kjer ambienta ne definirajo s stenami omejeni prostori. Kuhinja postane svoboden odprt prostor, ki sam po sebi nagovarja h kreativnim in inovativnim rešitvam.«
Nova bivanjska kultura Qube napoveduje maksimalno revolucijo mini-malizma. Prostostoječi elementi kuhinjskega pohištva oblikujejo prostor na novo, izvirno. Stena ne predstavlja več nikakršne omejitve. Prostori prihodnosti so prostori svobod-
Nagrajeni
izdelek je oblikovala Tina Jerabek
nega pogleda, odprtosti, svežine. V razgibanih, popolnoma odprtih ali delno odprtih bivalnih in poslovnih prostorih pridejo do izraza aparati, do popolnosti oblikovani z vseh strani, kar avtorica poimenuje »all-around design«. Inovativno oblikovani aparati so oviti v belo matirano steklo z učinkom ledu, zaobljen aluminijast ¡i profil, ki je hkrati nosilna " konstrukcija aparatov, pa še f poudarja mehkobo oblik in lebdeč vtis zračnosti. Nova bivanjska kultura Qube napoveduje maksimalno revolucijo mini-malizma.
Darilo Gorenja za »Nano brihtno klapo«
V Gorenju so za letošnje zlate maturante oblikovali ekskluzivni hladilnik z mladostniškim motivom. Na slavnostnem sprejemu za maturante z doseženimi vsemi točkami v Kongresnem centru na Brdu je hladilnik »Nano brihtna klapa« žreb namenil Janji Vidmar, zlati maturantki s Cola.
Vzorec na vratih hladilnika, ki so ga v Gorenju oblikovali in izdelali posebej za to priložnost, predstavlja identiteto mladega človeka v razvoju, ki svoje mesto v družbi še išče. Sestavljen je iz množice drobnih obrazov, nano posameznikov, ki se ponašajo z različnimi stili in identitetami, a so hkrati pomemben del skupnosti, kot izda pogled vzorca od daleč.
Hladilnik »Nano brihtna klapa« je bil oddan z žrebom, prav vse letošnje zlate maturante pa je Gorenje obdarilo še z majicami z istim motivom.
Gorenje z domiselnimi projekti nagrajuje zlate maturante že vrsto let, saj želi tudi tako nagraditi vztrajnost in trud mladih pri njihovem izobraževanju. Na sliki: Janja Vidmar je bila nad hladilnikom navdušena. ■
Prihodnost je v plemenitih kovinah
Podjetje Elementum j e v Velenju predstavilo možnosti in prednosti vlaganj v plemenite kovine - Analitiki napovedujejo na tem področju precejšnjo rast
Kot je v zadnjem času splošno znano, vlada na naložbenih trgih kar precejšnja kriza. Zato je podjetje Elementum skupaj s premoženjskimi svetovalci prejšnji četrtek v velenjski Novi organiziralo predstavitev o prihodnosti plemenitih kovin. Tema je bila očitno zelo zanimiva, saj so radovedni poslušalci in zainteresirani vlagatelji dodobra napolnili dvorano.
H MiV.Mim hnm-a minima
-m
m
» -

Vll u
t /
Analitiki sop repričani, da bo vp rihodnjev elikop rihrankov v
plemenitih kovinah.
Direktor podjetja Peter Slapšak je povedal, daje valuta na preizkušnji, banke pa imajo veliko krizo zaradi hipotekarnih posojil. Zato se je primerno vprašati, ali je pametno imeti denar le na banki ali ga je smiselno razpršiti tudi v druge naložbe. Zlato in srebro sta primerna za zaščito premoženja in zelo zanimiva za dolgoročne vlagatelje. Če se na trgu pojavijo korekcije, kakršna je trenutno, je to samo priložnost za cenejši nakup, saj analitiki na tem področju napovedujejo trend rasti še 15 do 20 let.
Z vprašanjem, zakaj je ravno danes dobra priložnost za investiranje v surovine in energijo, je samostojni premoženjski svetovalec Matjaž Šta-mulak dejal: »Brez surovin ni gospodarskega razvoja, napredka. Potrebe po energiji se večajo, kar pa se odraža na rasti cen surovin, ki so neobnovljive.«
V zgodovini so surovine vedno predstavljale zaščito pred inflacijo, bile so ohranjevalec vrednosti v časih gospodarskih kriz, politične nestabilnosti in ekonomske negotovosti, zato sodijo v portfelj vsakega posameznika.
Irena Linasi Rogač seje dotaknila poklica premoženjskega svetovalca in najpomembnejšega dejstva, da mora vsak posameznik vedno prilagajati svoje obstoječe premoženje trenutni situaciji na trgu. Ker posamezniki težko sledijo spremembam, seje smiselno obrniti po nasvete profesionalnim poklicnim premoženjskim svetovalcem, ki za vsakega posameznika glede na njegovo osebno situacijo izdelajo priporočljivo ponudbo.
Če ste to predavanje zamudili, imate možnost, da se po nasvet obrnite k pogodbenim sodelavcem podjetja Elementum, d. o. o. (www.ele-mentum.si).
Mladi drugače spoznali šport
Nadaljevanje s 1. strani
»V Gorenju smo z začetkom novega šolskega leta podprli delovanje zavoda Šport in mediji, ki se ukvarja s širjenjem vrednot športa, zdravja in ohranjanja naravnega okolja ter s promocijo športa in športnih dejavnosti po vsej Sloveniji, še posebej med mladimi. Začetek podpore smo zaznamovali s sklopom prireditev Delujmo ozaveščeno za šolajočo mladino v Šaleški dolini, skratka, na domačem terenu, s čimer smo želeli še dodatno okrepiti vezi z lokalnim okoljem. Naša največja motivacija pri odločitvi za podporo delovanja zavoda je bila v tem, da želimo prispevati k osveščanju mladih o zdravem načinu življenja ter krepiti njihov pozitiven odnos do okolja in športa. Gorenje se tudi sicer kot neločljivi del Šaleške doline s podporo različnih dejavnosti na področju kulture, šolstva, zdravstva, humanitarnosti in športa vpleta v številne pore lokalnega življenja. Vrednote, kijih pri tem še posebej skrbno negujemo, pa so skrb za varovanje
Legenadrni novinar Beno Hvala je spretno krmaril med atraktivnimi športnimi posnetki in pogovori z znanimi športniki. Bernard Vajdič in Mitja Petkovšek sta bila
zanimiva sogovornika.
Zavod Šport in mediji deluje vse od leta 2002, ustanovila pa ga je Akademija za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. V tem obdobju je Beno Hvala izvedel že okoli 310 matinej, ki si jih je ogledalo preko 42.000 mladih. V naslednjih dveh letih jih bo izvedel še 100. Vsaka posamezna matineja je interaktiven dogodek med voditeljem Benom Hvalo, publiko in posebnim gostom - povabljenim vrhunskim športnikom, z vzporednim prikazovanjem kratkih filmskih zgodb iz vsega sveta, ki v slovenskem in širšem medijskem prostoru niso bile nikoli javno predvajane. Koncept prireditev omogoča gledalcem razvijati nov odnos do kulture posameznih držav, moralnih vrednot, zdravja in ohranjanja naravnega okolja ter odpira spoznanja o človeški veličini, notranji moči, odrekanju, doživljanju športnih porazov in uspehov. Zavod preko teh matinej širi olimpijske ideje, moralne vrednote v športu in se trudi za popularizacijo športa med mladimi.
Beno Hvala nam je povedal še: »Delujemo že skoraj 7 let in prav ponosni smo, da smo tokrat v Šaleški dolini, za kar hvala Gorenju. Naš zavod je aktiven doma in v tujini, največje veselje pa nam je, da so otroci ob koncu matineje tako zadovoljni kot danes. Pomembno je, da razmišljajo, zato je velik poudarek na etiki, estetiki in poznavanju držav ter navad tamkajšnjih ljudi. Športniki, ki jih povabimo, so vedno odlični sogovorniki mladim. Danes je recimo Mitja Petkovšek tako simpatično predstavil orodno gimnastiko, da sem bil tudi sam močno navdušen, čeprav je za mano 50-letna kariera v športnem novinarstvu. Ne le da je svetovni prvak na bradlji, je tudi izjemen retorik. Sicer pa naše matineje odlično sprejemajo tudi otroci v vrtcih, nižjih razredih osnovne šole. Zadovoljni pa smo tudi, da mladim naših prireditev ni treba plačati. Nam je največja nagrada njihov aplavz.«
okolja, zdrav način življenja in izobraževanje,« nam je povedala Urška Rant iz podjetja Gorenje, kije sprem-
ljala tudi vseh 7 prireditev za mlade v Velenju in Šoštanju. Prav na vseh so bili mladi navdušeni, saj so bili odlični tako gostje kot prireditve v celoti.
V sredo so mladi v Velenju lahko poklepetali z alpskim smučarjem Bernardom Vajdičem in gimnastikom Mitjo Petkovškom. V četrtek so uživali v razgovoru z gimnastikom Aljažem Pega-nom in legendarnim atletom Stankom Lorgerjem, kije
pri današnjih 77 letih in neverjetno zanimivi življenjski zgodbi mlade popolnoma prevzel. Več kot simpatična pa je bila tudi gostja, ki so jo v petek spoznali šoštanj-ski osnovnošolci, bronasta judoistka Lucija Polavder. Izvedbo sklopa prireditev Delujmo ozaveščeno so podprli tudi župan MO Velenje, urad za negospodarske javne službe in Festival Velenje, v Šoštanju pa župan mesta Šoštanj ter Zavoda za kulturo Šoštanj.
8
"»HAS
Večer za jagodni izbor dogodkov
Ob 20-letnici Raziskovalnih taborov mladih raziskovalcev v Šaleški dolini v Knjižnici Velenje pripravili nostalgičen večer ob pogovoru in filmih
Velenje, 30. septembra - Prejšnji torek zvečer so v Knjižnici Velenje pripravili večer, poln nostalgije, saj so se na njem obudili že 20-letno zgodovino raziskovalnih taborov mladih raziskovalcev v Šaleški dolini. Zato so se nekdanji in sedanji organizatorji raziskovalnih taborov odločili, da na kup zložijo vse časopise, majice in kape, ki so zaznamovali vsak raziskovalni tabor posebej. Pripravili so jagodni izbor na taborih posnetih kratkih filmov, ki so številne obiskovalce ne le spravljali v smeh, mnoge prisotne so tudi spomnili, kako čas hitro beži in kako so izgledali pred leti. Večer je vodil Emil Šter-benk iz Erica, ki je pred mikrofon povabil nekaj najbolj zaslužnih za uspeh taborov, ki so z letošnjim letom postali mednarodni.
V uvodu večera je Marko Mavec, direktor ERICA, ki tabore pripravlja v zadnjih letih, napovedal, da bodo skušali v Velenju vzpostaviti Center za izobraževanje mladih raz iskoval cev, ki bo deloval celo leto, vanj pa bodo vabili slovenske srednješolce. Direktor velenjske enote Zavoda za zaposlovanje RS Miran Rajšter je dodal, da za raziskovalne tabore, kijih vsa leta sofinancira tudi Zavod, nikoli ni bilo težko pridobiti Zoisovih štipendistov, saj so bili vedno drugačni. Z drugo besedo - odlični.

4 A
m
r-r-




Zrr


m
Mentorji inm ladir aziskovalci so nav ečeru vv elenjskiK njižnicio budili lepe ins mešne spomine nad ogodke vz godovinit aborov. Tudi sp omočjop osnetkov, ki jih je vseh2 0 let na
kamerib eležil Milan Marič.
In kakšna je zgodovina taborov? Pred 20 leti so trije kustosi Muzeja Velenje (dr. Jože Hudales, dr. Tone Ravnikar in Damijan Kljajič),
kije bil takrat del velikega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, začeli veliko delati z mladimi, predvsem dijaki gimnazije. Direktorju zavoda Vladu Vrbiču so predlagali, da bi pripravljali tabore ob vikendih, vendar so se potem skupaj odločili, da pripravijo enote-
denski tabor med počitnicami. Ideja je bila, kot kaže 20-letna zgodovina, odlična. Prvič so tabor pripravili v Zavodnjah nad Šoštanjem, potem so se vsaki dve leti selili na drugo etnološko in zgodovinsko zanimivo področje v dolini. Ze leta 1995 so k sodelovanju povabili Inštitut za raziskave Erico, ki je z leti prevzel pripravo in izvedbo taborov. Letos poleti je tako na Golteh potekal že 20. tabor. V vsej
zgodovini seje raziskovalnih taborov udeležilo več kot 1000 študentov in študentk, z njimi so vedno delali zanimivi mentorji. Mentorji in mentorice prvih taborov danes postajajo že dedki in babice, otrokom mladih raziskovalk in raziskovalcev rastejo prvi zobki. In mnogi od njih so se v torek srečali po dolgem času. Tudi zato je imel večer prijeten in poln nostalgije.
■ bš
Simpozij o usnjarstvu
Šoštanj, 26. septembra - Na
prvem simpoziju na temo Usnjarstvo na Slovenskem, ki so ga organizirali v počastitev 220. obletnice prve usnjarske delavnice v Šoštanju, sta v uvodnem delu sodelovala prof. Miran Aplinc, ki je spregovoril o dosedanjih aktivnostih za ustanovitev Muzeja usnjarstva ter nadaljeval s temo razvoja usnjarstva v Šoštanju, in dr. Tone Ravnikar, ki je opisal Šoštanj skozi stoletja ter kasneje spregovoril še o usnjarstvu na slovenskem Štajerskem v srednjem veku. V dopoldanskem delu so sodelovali univ. dipl. arheologinja Danijela Brišnik, ki je spregovorila o usnjarstvu skozi pogled arheologije, in mag. Aleksander Žižek, ki je spregovoril o usnjarjih Celja, Ptuja in Maribora. V popoldanskem delu so sodelo-
vali mag. Tita Poren ta, dr. Janez Cvirn, ki je osvetlil gospodarske razmere na Slovenskem v času neo-absolutizma, ter Mitja Sunčič, ki je predstavil podjetništvo v usnjar-
ski industriji v medvojnem obdob-ju.Udeležence simpozija so pozdravili direktor TMS dr. Orest Jarh, direktor Muzeja Velenje Damjan Kljajič ter župan Občine Šoštanj
Darko Menih. V imenu organiza-toija je spregovoril Kajetan Čop. ■ M. K., foto: Dejan Tonkli
Lokalc oktobra ostaja brezplačen
V prvem mesecu delovanja velenjskega mestnega prometa se je z Lokalcem popeljalo 38 tisoč ljudi
Vele nje - Velenjski mestni promet Lokalc, ki so ga na območju mestne občine Velenje uvedli 1. septembra 2008, izvaja pa ga na razpisu izbrano podjetje Izletnik Celje, ostaja brezplačen tudi v mesecu oktobru. Tako so se 30. septembra odločili na MO Velenje po temeljiti analizi prvega meseca obratovanja.
Veseli so, da sta k sofinanciranju mestnega potniškega prometa poleg Mestne občine Vele-
nje, Premogovnika Velenje, Šolskega centra Velenje, podjetja Gorenje in Izletnika Celje pristopila tudi Komunalno podjetje Velenje in Poslovni sistem Mercator, zato bo Lokalc tudi v oktobru za vse uporabnike brezplačen. Če bo podpora gospodarstva prisotna še naprej, bo tako do novega leta, ko se bo izteklo štirimesečno poskusno obratovanje Mestnega potniškega prometa. Po poteku poskusnega obdobja pa bodo
na MO Velenje pripravili obsežno analizo in na osnovi te oblikovali progo mestnega prometa, ki se bo čim bolj približala občanom in njihovim potrebam. Ugotavljajo namreč, da bi bilo smiselno progo nekoliko podaljšati v Šaleku (okoli nakupovalnih centrov) in Pesju (do podhoda), več pa je trenutno težko reči, saj je vse odvisno od denarja. Kot nam je povedal velenjski župan Srečko Meh, tečejo pogovori tudi z Občino Šoštanj, kjer so prav tako zainteresirani za uvedbo Lokalca. Kdaj in kako, pa je še prezgodaj reči. Po poteku poskusne dobe obratovanja, torej z novim letom, naj bi občina ponovno razpisala tudi koncesijo za izvajanje Lokalca. Zaenkrat smo ga Šalečani lepo sprejeli, mnogi celo pravijo, da smo prav z mestnim prometom postali meščani in meščanke.
■ bš
Nagrada tudi za mag. Toneta Gamsa
Pred tednom dni je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver na svečanosti podelil letošnje nagrade v šolstvu. Med dobitniki za življenjsko delo na področju srednjega šolstva je bil tudi mag.Tone Gams iz Velenja, dolgoletni ravnatelj Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Na centru je bil do upokojitve - lani decembra - zaposlen 34 let.
Priznanje tudi za dolgoletnega ravnatelja Poklicne in tehnične elektro in računalniške šole mag. Toneta Gamsa
V obsežni obrazložitvi zanjo (kar glede na njegove aktivnosti, dosežke ne preseneča) so na Šolskem centru Velenje zapisali, da so ga cenili ne le kot izjemnega pedagoškega delavca, učitelja in predavatelja, ampak tudi zaradi njegovega vsestranskega in celovitega strokovnega dela. Z odprto komunikacijo je dobro povezoval dijake, učitelje in starše, bil je inovativen na vseh področjih delovanja, sodeloval je pri najrazličnejših projektih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pri prenovah srednješolskih programov in razvoju učne tehnologije, še zlasti v elektrotehniki in pri pripravi višješolskega strokovnega programa Elektronika. S sodelavci Zavoda RS za šolstvo je razvil, projektiral in izdelal računalniško podprto učno mesto v elektrotehniki, ki so ga predstavili na več razstavah doma ter v tujini. Takšna učna mesta imajo danes vse slovenske elektrotehniške šole, univerzi v Ljubljani ter Mariboru, slovensko gospodarstvo in nekatere srednje elektrotehniške šole v nekdanji Jugoslaviji. Skratka, »Tone Gams je bil steber uporabnega in sodobnega znanja, korekten sodelavec in nit, ki povezuje različne dejavnike celovitega pedagoškega, strokovnega, razvojnega ter poslovnega dela.« Za svoje delo je doslej že prejel kar nekaj priznanj in nagrad.
»Sem le del zgodbe«
Tone Gams ne bi bil to, kar je, če ne bi na vprašanje, kako komentira priznanje, odgovoril: »Sem že rekel in znova bom ponovil, da je rezultat tri in pol desetletja skupinskega dela s sodelavci, šolami, dijaki Šolskega centra Velenje, njihovimi starši, zunanjimi sodelavci in še koga. Sem le del te zgodbe, v kateri so se prizadevanja obrestovala tako, da je danes Šolski center bolj prepoznaven sploh na področju izobraževanja v slovenskem prostoru in tudi zunaj njega, v uspehih njegovih dijakov. Na centru smo se vedno odzivali na potrebe okolja, z mnogimi programi, ki smo jih pripeljali v dolino, smo podprli razvoj njene industrije.«
Priznanja ni pričakoval, ker je prepričan, da si ga še kdo zasluži bolj kot sam. Je pa vesel, da širše okolje razume potrebe centra ter spremlja rezultate, ki so plod skupnega dela in del zgodbe o uspehu, ter nagradi tudi tako, kot so njega.
■ Tp
5. Jesenski sejem
Sejem lepot in S dobrot	(
Titov trg v Velenju sobota, 11. oktobra 2008 med 8. in 13. uro
Organizatoiji:
Festival Velenje Mestna občina Velenje Turistično društvo Velenje
Iščemo najbolj nenavadne jesenske pridelke (buče, krompir, korenje ...).
Prinesite jih na označeno stojnico na Titov trg, v soboto, 11. oktobra, med 9. in 11. ur(
Informacije: 03/ 898 25 71

USTVARJALNO MESTO VELENJE
Hiša za mlade, stare, naključne ali redne obiskovalce
10 let javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki -Njegova svojevrstna posebnost postelje na kozolcu - Vrsta odmevnih projektov -Tudi v prihodnje povezovalec občanov, društev
Tatjana Podgoršek
Mladinski center Šmartno ob Paki praznuje letos 10-letnico delovanja. Nemalo polemike je leta 1997 med takratnimi tamkajšnjimi svetniki in nekaterimi občani povzročila ideja o ustanovitvi javnega zavoda, ki bo združil pod isto streho vse družbene objekte in povezal vsa društva v lokalni skupnosti. Tudi leto dni kasneje, ko so občinski svetniki znova obravnavali odlok o ustanovitvi omenjenega zavoda za področje kulture, izobraževanja in športa, ni bilo nič bolje, a so ga po burnih razpravah sprejeli 4. septembra pred 4 leti, za njegove potrebe delovanja pa predali svojemu namenu prenovljeno nekdanjo gostilno Na pošt. Skepse, kako bo Mladinski center
stor za družabne igre, gledanje televizije, ustvarjalne delavnice. Nadstropje višje so prostori šmarške-
Andreja Urnaut:» Tudi v prihodnje se bomot rudili, da bi bila Hišamla dihm esto za srečanja, zbliževanje, povezovanje občanov, mla dih po letih in po srcu.«
ga turističnega društva in Kluba študentov šmarške fare, s katerimi - zagotavlja Urnautova - dobro sodelujejo in organizirajo nekatere skupne pri re dit ve, pa več na men ska soba, ki jo s pridom koristijo občanke za kakšne delavnice, društva za sestanke. V tretjem nadstropju je galerija Dile, v kateri se je že zvrstilo nekaj odmevnejših razstav, srečanj z zanimivimi ljudmi. Ob objektu je pokrit prireditveni prostor, večja asfaltna površina, primerna
Sicer pa boste v naši knjigi gostov našli turiste iz celega sveta.« Samo lani so zabeležili nekaj manj kot 800 nočitev. Mladinski hotel je član mednarodne organizacije Youth Hostel International.
Idej, kako in kaj z Mladinskim centrom v prihodnje, z obogatitvijo njegove dejavnosti, direktorju zavoda Janezu Dvorniku ne manjka. Nekateri šmarški svetniki so večkrat prepričani, da so projekti kljub uspešnemu sodelovanju na mednarodnih razpisih zastavljeni preveč drzno, predvsem pa so za lokalno skupnost prevelik finančni zalogaj. Poleg obnove Mlinaije-ve zidanice sodi - po njihovem prepričanju - mednje rekonstrukcija »marofa«, ki stoji ob Hiši mladih. Prejšnji teden so ga začeli obnavljati. Kot partner pri tem projektu za razvoj turizma sodeluje tudi sklad za regionalni razvoj EU. Objekt bo namenjen za kulturno, kongresno in prireditveno dejavnost, v njem pa bodo še prostori za servisno dejavnost mladinskega prenočišča. »Želimo si, da bi javni zavod v prihodnjih letih povezoval čim več ljudi v kraju, društev, da bi lažje nastopili bolj usklajeno, skupaj ustvarjali in skrbeli za večjo kakovost življenja prebivalcev lokalne skup nos ti. Mis lim, da smo na dobri poti. Prav tako je naš cilj privabiti v Hišo mladih več srednješolcev,« je še dejala Andreja Urnaut.
Priljubljena Kavarna spet odprta
Šoštanj - Šoštanjčani so Kavarno v znani Pibernikovi hiši v mestu vzeli za svojo, za kotiček, kjer je mogoče v miru posedeti, poklepetati ob kavi, prelistati časopise. Kavarna je konec minulega tedna dobila novega najem nika, po novem sodi pod okrilje Gorenja Gostinstvo oziroma Hotela Paka. Otvoritveni trak sta po dveh mesecih, kolikor je bila Kavarna zaradi obnovitvenih del zaprta, prerezala župan Šoštanja Darko Menih in direktorica Gorenjea Gostinstvo Saša Oprešnik. Obiskovalci z zadovoljstvom ugotavljajo, da se niti notranjost Kavarne niti ponudba nista bistveno spremenili.
Marof, ki gao bnavljajo, bos lužil zak ulturno,k ongresno in prireditvenod ejavnost ter zas ervisnes toritvem ladinskega
prenočišča.
deloval in opravičeval proračunska sredstva ustanoviteljice, ni manjkalo takrat in ne manjka je tudi danes. »Po 10 letih delovanja centra smo zaposleni in tudi naši partnerji prepričani, da je zavod upravičil pričakovanja naključnih obiskovalcev, tukajšnjega okolja oziroma tistih, ki jim je namenjen, ki sodelujejo pri tem, da živi in diha kot najbolje zna. Vsako leto bolj zavzeto izpolnjujemo v statutu zavoda zapisane naloge, zadeve nadgrajujemo. Čeprav smo ga poimenovali Hiša mladih, je to hiša vseh: starih, mladih, naključnih in rednih obiskovalcev,« je dejala programska vodja javnega zavoda Mla-din ski cen ter Šmart no ob Paki Andreja Urnaut.
Mladinski center je odprt vsak dan, v njem pa se dogajajo aktivnosti za vse, od najmlajših do najstarejših. Uporabnikom je v spodnjih prostorih objekta med drugim na voljo internet na kavarna, info točka Zavoda RS za zaposlovanje, Območne enote Velenje, knjižnični bibliomat Biblio 24, pa večji pro-
za razne športne aktivnosti in kul-turnozabavne prireditve. »Kar nekaj je projektov, ki smo jih v letih delovanja centra uspešno izpeljali. Med najodmevnejšimi so otroške ustvarjalne delavnice, silvestrovanje na prostem, Jožetovi večeri, delavnice joge, letos smo že četrtič zapored bili soorganizatoiji kiparske delavnice v lesu, zelo ponosni pa smo tudi na festival z naslovom Poletje pod kozolcem.«
Lani nekaj manj kot 800 nočitev
Po zagotovilih Andreje Urnaut postaja Mladinski center vse pomembnejši nosilec turizma v okolju. Je organizator delavnic, različnih taborov. V Hiši mladih je mladinski hotel z 42 skupnimi ležišči in apart ma za osem oseb, v toplih dneh pa je gostom na voljo še 10 postelj na kozolcu v neposredni bližini, kar je svojevrstna posebnost centra. »Nad njimi so bili tujci, ki so pri nas prenočili, zelo navdušeni.
V oktobru vam nudimo: pestro izbiro :: mačeh :: trajnic :: ciklam
:: lončnih krizantem :: gnojil, zemlje
Proti koncu meseca tudi rezano cvetje in aranžmaje.
Nudimo vam tudi strokovno svetovanje o zasaditvah.
Prijazno vabljeni!
! £ CD
I
manija
Fickomanija traja 15.9.2008 - 30.11.2008.
Z vsakim nakupom nad 50 € v naših prodajalnah lahko sodelujete v nagradnem žrebanju in se z malo sreče odpeljete z avtomobilom Fiat 500.
Obiščite nas in pustite, da vas razvajamo z oblačili blagovnih znamk MURA in RCOLLAR Fori Fashion Line.
Fori FaShion
Prešernova 1a, Velenje, tel. 03 898 47 30 (nasproti sodišča)
munn
EVROPSKA HtSA MODE
Kenny S
RCOLLAR
FoRiFaSHiOK
10
""HAK
Povabilo na slavnostni koncert ob 40-letnici srednješolskega zborovskega petja in ob 20-letnici ustanovitve mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje je v četrtek, 2. oktobra, napolnilo veliko dvorano Glasbene šole Velenje.
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje je nastal leta 1987, ko se je pevkam v gimnazijskem dekliškem zboru pridružila prva generacija fantov. Prvim začetkom, obstanku in prvim uspehom zbora je botrovala pobuda gospoda Cirila Zdovca in gospe Danice Pirečnik, prve dirigentke, ki je nalogo prevzela in izpolnjevala z izjemno zavzetostjo, ter pri-jaz na in zelo dob ro doš la pomoč takratnega direktorja Centra srednjih šol Velenje Petra Robide.
"Dirigentka Danica Pirečnik ga je vodila vse do pričetka šolskega leta 2004/5, ko je dirigiranje na lastno željo pričela postopoma predajati novi dirigentki Teji Plazl, svoji bivši pevki, danes diplomantki glasbene pedagogike na AG v Ljubljani. Svoje prve tekmovalne nastope v Zagorju (2006, 2008) in Budimpešti (2007) je že oplemenitila z zlatimi priznanji," je zapisano v jubilejnem zborniku, ki je izšel ob tej priložnosti, v njem pa so nanizani uspehi zbora, ocene in članki, utrinki s tekmovanj in potovanj, spomini pevcev in repertoar pesmi.
Že pred tem je zbor od svojih začetkov do danes nanizal vrsto zavidljivih uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih: zlate
plakete na Mednarodnem mladinskem festivalu v Celju (1992, 1995 in 1999), zlati plaketi v Neerpeltu, Belgija (1990 in 1996), finale tekmovanja v Nantesu, Francija (1995), prvo mesto na festivalu v Cantoni-gros, Španija (2002) ter nagrade in naziv "Zbor sveta" na festivalu International Choral Kathaumixw (Powell River, Kanada, 1998).
Andrej Kuzman, dolgoletni ravnatelj Splošne gimnazije Velenje, velik prijatelj zbora, kije pevke in pevce z navdušenjem in ponosom spremljal vsa leta in zboru vselej nudil vzpodbudo in podporo, je za jubilejni zbornik zapisal:
"Pred pomembnejšimi nastopi je Danica vadila tudi ob sobotah. Odklenil sem šolo, se lotil kakšnega zaostalega dela in užival ob petju. Sledile so gimnazijade, čudovita potovanja ter sijajni pevski uspehi - Nantes, partnerski Vienne, Neerpelt, dvakrat Kanada, Barcelona ... O kakovosti zbora naj govore laskave ocene glasbenih strokovnjakov, zame pa so trenutki, doživeti ob ubrani pesmi v koncertnih dvo ra nah, cerkvah in uli cah številnih mest po svetu, ob neiz mer ni radosti mladih src preprosto nepozabni. Pesem me je povsem prevzela, pogosto prav do solz. A ne le mene. Mladi so s svojo energijo, sproščenostjo in prisrčnostjo navduševali, kamorkoli so prišli..."
In tako je bilo tudi tokrat. Po nagovoru direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika in župana Mestne občine Velenje Srečka Meha smo se predali glasbi.
Pevski zbor pod vodstvom Teje Plazl je v svoj koncertni program vključil pesmi, ki so bile v repertoarjih različnih generacij, in tudi zato nam je bil koncert tako blizu - vsi smo se našli v njem.
Kdor je kdajkoli pel v mešanem mladinskem pevskem zboru Šolskega centra Velenje, živel in dihal z zborom, mu tudi obdobje desetih, petnajstih ali dvajsetih let ne more oddaljiti in zabrisati iz spomina, ko so dekliški in fantovski glasovi na vaji v učilnici št. 18 velenjske gimnazije prvič zazveneli v akordu, ali pa občutka ob aplavzu po svojem prvem zborovskem koncertu, občutkov napetega pričakovanja pred razglasitvijo rezultatov na tekmovanjih (in eksplozije čustev po razglasitvi), ali pa vznemirjenja pred prvim srečanjem z našimi gostitelji v Esslinge-nu in drugod po svetu ter veselja ob vsakem naslednjem snidenju.
Koncert so s svojim programom in iskrivimi razmišljanji Uroša Kuz-mana popestrili pevci Šaleškega študentskega okteta pod vodstvom Domna Strupeha. Skupina, kije po besedah pevcev začela delovati kot "rešitev v sili", kot majhna zasedba za nastope v času, ko zbor ni mogel delovati v celoti, je v petih letih zrasla in dozorela v zasedbo, ki ljudske pesmi, spiritualne napeve in popularne skladbe izvaja z zavidljivo kakovostjo.
V zadnjem delu koncerta se je zboru pridružila še prof. Tanja Mrš-njak Petrej, tudi nekdanja članica zbora, in na oboo zaigrala pesem, ki jo je v prvem letu delovanja zbo-
Katalog stalne zbirke Napotnikove galerije
Šoštanj, 25. septembra -V Mestni galeriji Šoštanj so predstavili katalog Stalna zbirka Napotniko-ve galerije, ki je nastal na osnovi razstave iz stalne zbirke Napotni-kove galerije, ki je bila v lanskem
decembru. V katalogu so zbrana dela priznanih likovnih ustvarjalcev, in to blizu 90 reprodukcij, te dragocene zbirke. Ustanovitelj Napotnikove galerije je bil Viktor Kojc, likovni pedagog na osnov-
ni šoli Bibe Roecka, kjer je bila prva razstava 27. novembra leta 1963. Zbirko so z leti dopolnjevali. Ob zaprtju šole je zbirko prevzela v upravljanje Občina Šoštanj. S pomočjo Ministrstva za kultu-
ro so decembra naredil ponovni popis vseh likovnih del in restav-riranje. Del zbirke bo na ogled v prenovljeni Mayeijevi vili, del pa v Osnovni šoli Šoštanj.
■ M. Komprej, foto: Dejan Tonkli
ra za zbor, oboo in klavir napisal takratni član Joži Šalej.
Seveda se prepevanje ni zaključilo z odhodom zbora z odra - po zadnjih pesmih, ki so jih na povabilo obeh zborovodkinj peli in spremljali tudi vsi v dvorani, so pevci sedanje in vseh prejšnjih generacij ostali na prijetnem druženju. A za klepet niti ni bilo dosti časa -govorila je predvsem pesem. Skladbe so se kar prelivale ("Katero še znamo? Katero še?"), različne generacije so prispevale svoje, nekatere smo zapeli vsi, akordi in besedila so privreli iz spomina, vse je zvenelo prav, spet smo bili v učilnici št. 18 na gimnaziji, na vaji z našo Danico, ki nam je v koncertnem listu posvetila naslednje besede:
"Prisrčna hvala za vašo pripravljenost, odrekanje in trdo delo, vašo neposrednost in občutljivost, posebej pa za vaše prepričanje, da ima naše "garanje" smisel.
Vse to mi je vlivalo pogum in mi dajalo energijo, da sem vztrajala in da smo lahko doživeli tiste najlepše trenutke, ko ste mi zapeli tako, da smo prav vsi začutili, daje to tisto pravo, zaradi česar hodimo na vaje.
Dokazali smo, da se umetnost ne širi s trosi, ampak s trdim in pous-tvarjalno prepričljivim delom. In prav v slednjem je srčika naših uspehov in našega prispevka k slovenski a capella glasbeni umetnosti. VIVA LA MUSICA!"
■ NatašaŠ afarič,p evka prveg eneracije MeMPZ ŠCV
KOLONA
Daleč od oči
Ana Kladnik
Usodnost in nepremagljivost zapletov in težav začneta s časovno ali prostorsko oddaljenostjo bledeti in postajati na trenutke celo smešno lahki.
Pred dnevi sem se po nekaj mesecih vrnila na sončno stran Alp. Domače politične dogodke sicer spremljam, priznam pa, da ne ravno intenzivno. Po prihodu v slovensko mobilno omrežje sem hotela s klicem presenetiti prijateljico, s katero se nisva slišali več kot pol leta. Po nekajminutnih pozdravih in navdušenju, da se spet slišiva, sva zajadrali k dogajanjem na političnem prizorišču. Prijateljica, zaposlena sicer v eni od nacionalnih kulturnih ustanov, mi je postregla z nekaj minutnim monologom o aferi Patria, tedaj še prihajajočih volitvah in ugibanjem, komu vse to škodi oziroma koristi. Ce sem iskrena, sem jo poslušala bolj zaradi vljudnosti. O dogodkih, povezanih z nakupom finskih oklepnikov Patria za potrebe Slovenske vojske in morebitnih podkupninah, so poročali tudi češki mediji, tako da mi dogodki niso bili neznani. Seveda ne podcenjujem resnosti primera, vendar sem se celotne razsežnosti zavedala šele doma, ko s prijatelji in znanci skoraj ni bil mogoč pogovor brez »finskega« vložka. Bolj pričakovana se mi je zdela obremenjenost s prenajedanjem predvolivnega golaža. Morda je tudi to čar volitev, a za trenutek mi je postalo celo žal, da se nisem raje odločila voliti na slovenskem veleposlaništvu v Pragi in se tako izogniti preveliki histeriji. Glasovnice volivcev iz tujine vsaj teoretično še lahko zamajejo kakšen stolček neuradnim volivnim izidom. Na zadnjih predsedniških volitvah je naneslo tako, da sem bila članica volivne komisije na veleposlaništvu RS v Pragi. Spominjam se, da pretirane gneče trije člani komisije tisti dan nismo imeli. Nedeljski volivci so bili v večini ljudje, ki se tudi sicer redno udeležujejo programov, kijih prireja ambasada. Takrat se mi je najbolj zanimiv zdel najdaljši, češkoslovaški seznam izseljencev, od katerih pa na volitve ni prišel prav noben predstavnik. Gre za tiste osebe, za katere je komisija predvidevala, da so državljani Republike Slovenije (povečini rojeni v dvajsetih letih prejšnjega stoletja), ki so se izselili še v času nekdanje Češkoslovaške in se danes ne ve, ali živijo na Češkem ali na Slovaškem.
Kakorkoli, nedelja in napet nedeljski večer sta za nami in kmalu bodo znani tudi uradni rezultati volitev. Volitve so sicer res dogodek, ki se zgodi vsaj na vsake štiri leta, vseeno pa si močno želim, da mi bo ob naslednjih volitvah prijateljica, s katero se morda znova ne bom dolgo videla ali slišala, raje kot o novih političnih aferah, ki so v predvolivni tekmi koristile eni ali drugi strani, z vso vnemo razlagala o bolj prijaznih temah, kot na primer, kako se dobro počuti v službi ali pa kje kupuje novo stanovanje.
Skok iz kože
V okviru Galerijskih večerov se je minuli petek Šoštanjčanom predstavil pisatelj Peter Rez man. Njegova četrta knjiga Skok iz kože, ki je izšla pri založbi Litera v zbirki Piramida, je od poletja dalje že na knjižnih policah in pri bralcih, v Šoštanju pa je bil večer z njim še posebej obiskan, saj gre poleg dobre knjige tudi za domačega avtorja. Pogovor z ustvarjalcem je vodil urednik zbirke Piramida Robert Titan Felix, v več kot uro trajajočem pogovoru pa se nista osredotočila samo na knjigo, temveč sta pogovor razširila v splošni del. Rezman namreč v svojih sedmih zgodbah spregovori o »knapih«, rudarjih ali, kar konkretneje, o »naši velenjski jami«, kar pa pomeni za ta prostor ne samo literarno obdelavo, temveč aktualno temo v vsakdanjem življenju. Rezman je na temo rudarjenja ali o radarjih že pisal in pesmi izdal pod naslovom Pesmi iz premoga. Je tako rekoč »insajder«, saj je nekaj let delal v rudniku kot električar.
Kot je bilo to razbrati iz pogovora, pa zadnje besede na to temo še ni rekel. Lahko pričakujemo tudi kakšen roman?
■ Milojka Komprej
107,8 MHz
IAdOJSKD IDO CAsQpnsDUl
Osvojili Atene in Atene nas
Glasbene novičke
Ustvarjalci Našega časa in Radia Velenje si radi (pa tudi nujno je, zelo nujno) vsake toliko časa ogledamo kakšno od evropskih prestolnic. Tokrat so na vrsto prišle dolgo načrtovane grške Atene z olimpijskim stadionom, predsedniško palačo, Hadrijanovim slavolokom in seveda Akropolo, svetiščem, posvečenim boginji, po kateri je mesto dobilo ime.
Grčija je članica EU od 1. januarja leta 1981, v njenem glavnem mestu živi preko 3 milijone ljudi. Številnim so sinonim za Grčijo številni otoki, ki so čez poletje, če so le naseljeni, polni tudi Slovencev.
Mi po otokih nismo hodili.
Brskali smo po trgovinicah Pla-ke, duše Aten, v tavernah okušali slastne grške jedi, opazovali ljudi na živahnem Monastiraki-ju, uživali ob poslušanju uličnih glasbenikov, ki igrajo violino, baz-uko. Mimogrede: Atene so drage. Pregrešno drage. Dražje kot Velenje in dražje kot Ljubljana. Plače pa približno take kot naše. Smo včasih zato tudi bolj gledali kot okušali in kupovali...
Na izletu po Pole po ne zu, pokrajini Argolidi, smo oči pasli na nasadih agrumov in se vrnili v zgodovino, v čas starih Grkov. Ogledali samo si zibelko evropske civilizacije Mikene ter v antičnem gledališču v Epidau-rosu, kjer še danes uprizarjajo
grške komedije in tragedije, imeli priložnost prisluhniti pevskemu nastopu domačega, torej našega dueta Stane Vovk - Matjaž Šalej, ki sta, kot bi vadila vsaj teden pred premiero, uigrano zapela Oj, Triglav moj dom. Seve da sta pože la naš in aplavz številnih turistov od vsepovsod. Občudovanja vreden je bil ob povrat ku s Pele po ne za pogled na v strme stene izklesan Korint-ski kanal ...
Atene so nas navdušile, Grki tudi nekaj naučili. A je vprašanje, kako dolgo bomo znali. To namreč, kako ustaviti čas. Grkom se pre pro sto ne mudi nikamor.
■ mkp
Skupinskip osnetek je nastal vE pidaurusu.
¿Mb
... na kratko...
NEISHA
Neisha je pred kratkim posnela nov videospot za skladbo Občutek z zadnjega albuma Nor je ta svet. Videospot, ki ga je režiral Izidor Farič, so posneli v različnih prostorih hotela Union, posebno atraktivni pa so kadri, posneti na strehi hotela, ki kažejo še neodkrit pogled na center Ljubljane.
MURAT & JOSE
Pred dobrim mesecem sta izdala drugi album z naslovom Tuki not, ki se je že v prvem tednu prodaje zavihtel na šesto mesto lestvice SLO TOP 30, kjer vztraja že tri tedne. Album sta uspešno napovedala prva singla, nos-talgični Nazaj z Janezom Bončino Ben-čem in še vedno aktualni Postan Ti Sam. Album je v celoti posnet v živo.
FEEDBACK
Izšel je dru gi album zased be Feed -back z naslovom Od blizu. Prvi single z albuma je skladba Drobljenec. Zasedba, ki je nastala že leta 1999, ostaja zvesta ustvarjanju lastne instrumentalne glasbe. Ta na trenutke spominja na bluzovsko otožnost, potem pa se hitro spremeni v poskočen rock v stilu 70-ih, ki se obarva z jazzovskimi melodijami.
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Včeraj (8. oktobra) je izšel tretji singl zasedbe DMP z aktualnega albuma Vojna in mir - skladba Kisik. Radijskemu izidu singla bo v kratkem sledil še videospot, katerega snemanje je potekalo že pred poletjem. Pri tem skupina nadaljuje uspešno sodelovanje z režiserjem Klemnom Dvor nikom, ki je režiral že spot za pesem Naftalin.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	6 PACK ČUKUR -Štangatanga
2.	MADONNA -Miles Away
3.	DANIEL POWTER - Next Plane Home
Štanga Tanga je nova skladba velenjskega raperja, s katero napoveduje izid svojega novega albuma. Ta naj bi izšel še pred
koncem leta, skladbe na njem pa nastajajo v sodelovanju s producentom Sašom Lušicem. Novi album bo precej netipičen raperski izdelek in veliko bolj melodičen kot bi morda pričakovali. Konec tega meseca pričakujemo tudi novi videospot za skladbo Štanga tanga.
^LESTVICA DOMA
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans.Mladi upi - Najin dom bo v Sloveniji
2.	Ans.Rubin - Deklica iz spomina
3.	Ans. Kavnik - Ej, kakšna ohcet
4.	Ans. Veritas - Ostal bo spomin
5.	Ans.Odpev - Pobožaj me mama
6.	Ans.Juhej - Lepote gorskega sveta
7.	Vagabundi - Okrog sveta
8.	Jani in Franci Pirš - Tak'je med brati
9.	Poljanski koledniki - Konjički boja spjet
10.	Godci & pevci ljudskih viž & pesmi - Hiš'ca ob cest' stoji
www.radiovelenje.com
Usodna kombinacija zdravil in pomirjeval
Priljubljeni hrvaški glasbenik Dino Dvornik je po besedah vdove Danijele Dvornik umrl zaradi mešanice pomirjeval, antidepresi-vov in analgetikov. Družina Dvornik je namreč pred kratim hrvaškim medijem poslala sporočilo o
I
radijsko postajo oznanil, da se vrača v studio in da bo morda njegov novi album nared že do kon ca leta. Njegovo vrnitev na glasbeno sceno je potrdil tudi 50 Cent.
Zadnji studijski izdelek 35-letne-ga raperja je bil album Encore, ki je izšel iz leta 2004. Naslednja štiri leta je bilo njegovo življenje precej turbulentno. Zdravil se je zaradi odvisnosti od uspavalnih uspavalnih tablet, leta 2006 seje v drugo poročil s svojo nekdanjo ženo Kimberly in se tri mesece pozneje spet ločil, istega leta pa je v uličnem streljanju v Detroitu življenje izgubil njegov prijatelj in poročna priča, raper Proof iz zasedbe D12.
Sealov Soul
11. novembra bo izšel novi album pevca Seala. Plošček bo nosil naslov Soul, na njem pa bo britanski glasbenik, ki smo ga pred krat-
izidih toksikološke raziskave. Obdukcija je pokazala, da na Dvorni kovem tele su ni bilo nobe nih sprememb, ki bi lahko povzročile smrt. Usodna je bila mešanica različnih zdravil. Splitskega kralja funka, ki je igral vidno vlogo na hrvaški glasbeni sceni več kot dvajset let, so našli mrtvega 7. septembra v postelji v njegovem stanovanju v Zagrebu.
Eminem po štirih letih
Štiri leta po umiku z odrov se na sceno vrača eden najbolj znanih belih ustvarjalcev hip hop glasbe Eminem. Z grammyjem in oskarjem okiteni glasbenik je za neko
tolnice so pripravili veliki humanitarni koncert pod naslovom Vsi te imamo radi, Toše. Med nastopajočimi je bilo okoli 20 izvajalcev z območja nekdanje Jugoslavije, med drugimi Kaliopi, Aki Rahimovski, Toni Cetinski, Nina Badric, Goca Tržan, Bilja Krstic, Leontina, Želj-ko Samardžic in Sandi Cenov. Posebna gostja je bila Ukrajinka Ruslana, slovenske barve pa je zastopala Alenka Gotar. Na koncertu v spomin na 16. oktobra lani v prometni nesreči na Hrvaškem preminulega najuspešnejšega makedonskega pop pevca se je zbralo več kot 45.000 ljudi.
Bitch Boys v Mladinskem centru
Jutri, v petek, 10. oktobra, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila skupina Bitch Boys. Gre za slovenske prvake surf rocka, glasbene zvrsti, kije svoj razcvet doživela v šestdesetih letih v ZDA, predvsem v južni Kaliforniji, kjer so
kim lahko videli tudi v Ljubljani, predstavil svoje priredbe starih sou-lovskih uspešnic. Med drugimi je 45-letni glasbenik in mož znane manekenke Heidi Klum na album uvrstil tudi priredbi pesmi Knock on Wood, ki jo je sicer prepeval Eddie Floyd, in It's a Man's Man's Man's World, znane uspešnice Jamesa Browna. Sicer bo na albumu, pri katerega nastanku je sodeloval pro du cent David Fos ter, enajst soul klasik.
Tošetu v spomin
Minulo nedeljo, 5. oktob ra, leto dni potem, ko je Toše Pro-eski v Skopju odigral svoj zadnji koncert, so se zvezde nekdanje Jugoslavije zbrale njemu v čast. Na mest -nem stadionu v središču make don ske pres -
jo poleg surf glasbe in rocka oblikovali tudi vplivi mehiške oziroma španske glasbe. Bitch Boys so številka ena na tem področju v Sloveniji, opazili in pohvalili pa so jih tudi ljubitelji tovrstne glasbe zunaj domovine. Glede na pozitivne kritike in vzpodbudne odzive bi pravzaprav lahko rekli, da so Bitch Boys bolj popularni v tujini kot doma. Nase so predvsem opozorili z albumom In Heat ..., ki je izšel leta 2002, sicer pa so v dosedanji desetletni karieri objavili pet (uradnih) albumov, poleg tega pa še celo vrsto demo izdaj, gostovali pa so tudi na številnih mednarodnih kompi-lacijskih izdajah surf rocka.
I Pester konec tedna v MC-ju
nikoLi sami
107,8:
Velenje - Po tem, ko so v velenjskem Mladinskem centru prejšnji teden začeli letošnjo drugo sezono gledaliških abonmajev, se v tem tednu v stare tirnice vrača tudi dogajanje v prostorih MC-ja. Kot pravijo, bo letošnja jesen pri njih pestra. Že jutri ob 22. uri vabijo na koncert skupine Bitch Boys, ki novo koncertno sezono pričenjajo prav v velenjskem MC-ju.
V soboto ob 20. uri pa bodo v galeriji MC-ja odprli
razstavo slik dveh mladih umetnikov, študentov ljubljanske ALU. Svoja dela bosta predstavila Kaja Mihajlovič in Rožle Nahtigal. Razstavo sta poimenovala Skozi modre in rjave oči, podnaslovila pa Reciklaža skozi slike. Njuna dela so namreč v večini narejene iz odpadnih materialov. Uro kasneje se bo začel Klubski večer z disko glasbo osemdesetih. Vrtel jo bo DJ Alen.
■ bš
12
Takole prešerno so se pomenkovali direktor Erica Marko Mavec, dolgoletni vodja raziskovalnih taborov mladih raziskovalcev Emil Šterbenk in direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič. Vedno nasmejani Emil je obema povedal: »Še dobro, Vlado, da si podprl idejo o raziskovalnih taborih. Brez prvega pač tudi dvajsetega ne bi bilo. Da bo tudi enaindvajseti, pa hvala tebi, direktor. Vem, da nas podpiraš, ker veš, kako fajn se mamo. Ker si to kot študent skusil tudi sam.« Vse drži kot pribito, čeprav gre le za prisluh.
4 Najmlajša udeleženka večera spominov na raziskovalne tabore v Šaleški dolini je bila še ne enoletna Evita, hči dr. Marte Svetina, ki je v času svojega dela na Ericu z veseljem z mladimi raziskovalci delala na terenu. Sedaj najbolj uživa prav v družbi prikupne malčice, ki ni dočakala nastopa svoje mamice, ki je pred publiko obujala spomine na tabore. Ko je prišel čas za spanje, jo je v toplo posteljo odpeljal očka.
4 Bojan Kladnik (prvi z leve), šmarški svetnik, nogometni zanesenjak, direktor Ere Koplas: »No, Jaka, zdaj pa še ti. A ni bilo že zadost, da je bil skoraj cel Šmartn preplavljen z mojo sliko ob praznovanju Abrahama?«
Janez Dvornik (prvi z desne), direktor javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki: »Ne. Tale majca in vrč, ki ti ga je dal župan, sta za minule in prihodnje zasluge.«

da nekateri prav vneti iskalci zaposlitve ne bodo.
Podzemlje
Novo vodenje
Ne vem, če drži, kar pravijo nekateri, da se bo Franjo Bobinac glede vodenja spustil na niž-o raven. Zdaj vodi družbo, kjer ne delaj o le z rokami, temveč z glavo. Po novem naj bi prevzel še tako, ki »dela« predvsem z rokami. Slovenske rokometaše.
Raztegnimo ga
Smo v tednu otroka, v času, ko se nekateri -e spo-mnij o naše mlade generacije. Pa bi vendar-e mora-i ta teden raztegniti čez vse leto. In vsa -eta. Raztegni-mo skrb, ne pa da mnogi odras-i otrokom še vedno radi -e kakšno »pr'tegne- o«.
Slaba tolažba
Tisti, ki so doslej negodova-i nad bankami, da občane -e obira-o, se zdaj nasmiha-o: ne -e občanom, zdaj gre slabše tudi bankam. A to j e kaj slaba tolažba.
Brezposelni
Mnoge zanima, če se bodo zaradi tega, ker nekateri dosedanji poslanci niso bili znova izvo ljeni, vrste iskalcev zapos-itve daljše. Po tem, do kakega nadomestila so za eno leto upravičeni, se j e po izkušnjah bati,
Velenjčani so mojstri pod-zem-ja. O tem govori-o -n piše-o celo na tujem. Pa ne mis-im nič slabega. Mis-im na sloves velenjskih rudarjev.
Rešitev pa taka
Dobi-i smo nov pravilnik o zdravniških čakalnih dobah. Me pa res zanima, če bo že sam pravilnik odpravil čakalne vrste -n uredi-i vse tako, da bo res prav.
Pri dni štu den ti
Tudi velenjska Univerza ima vsako -eto več študentov. Čeprav gre za univerzo za III. življenjsko obdobj e, so študenti skoraj bolj živahni od »pravih«. Pa še študij prej končaj o.
Vonj po evrih
V mnogih naših občinah ne dela-o vedno -e tistega, kar potrebu-e-o -n -e res potrebno; mnogokrat tisto, za kar dobi-o evropski denar.
Buče tako in dru ga če
Pri nas j e vse več navdušencev nad bučami. Mnogim gre ta hrana, ki so j o ime-i nekoč -e za prašiče, vse bolj v slast. No, drugi vseeno raje počakaj o, da jim -ih prede-a-o svinje.
Pustite ga čakati
... z upc digitalno televizijo.
S pomočjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli želite. Novi digitalni paketi Trojček z digitalno televizijo že od 25 Q*.
Casino Royale zdaj na HBO.
Preprosto za vsakogar. 08022 88 www.upc.si
DIGITALNI TROJČEK ŽE OD
25 €*
\
*Možnost doplačila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec. Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. © 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridržane.
internet telefon
upc

LJUDJE
zaLescanskip ortreti
Andrej Kuzman
Vitanjski čevljar Franc Kuzman seje poročil z Repoluskovo Karoli-no, v središču trga sta kupila hišo in v njej so se rodili trije fantje -vsak pod drugi vladarjem: Karl leta 1940 pod kraljem Petrom, Oskar leta 1941 pod Hitlerjem, Andrej pa je modro počakal na tovariša Tita in na svet prišel natanko 10. 10. 1945. Otroštvo v Vitanju je bilo lepo in brezskrbno, kljub temu da očetu novi sistem ni bil naklonjen in je njegova obrt propadla. Vnajhujšem času je bolj zagrabila mati, kije bila iz trgovsko-gostilniške družine in se je zaposlila v trgovini. Sicer pa so si ljudje na srečo v tistih časih med sabo veliko pomagali - en je imel samokolnico, drugi voz, tretji nekaj drugega, pa so si posojali med sabo in spomin na otroštvo ni spomin na lakoto. Najbolj boleč je pravzaprav spomin na učitelja, ki gaje hotel prikrajšati za dnevni obrok kruha in mleka iz mednarodne pomoči, češ da je njegov oče privatnik...
V šoli je bil Andrej priden, najbolj pa je imel začuda rad slovenščino, lutkarski krožek, rad je pisal igrice in pesmice, za nameček pa je pri dramskem krožku zaigral še Kekca. Nekoč je za nagrado dobil potovanje v zagrebški živalski vrt... Seveda je bil to čas socialistične izgradnje in Titove štafete, ki so si jo tudi lokalni fantje podajali vsako leto. Andrej je bil hkrati ministrant in predsednik pionirskega odreda. V Vitanju takrat v glavnem niso zaostrovali niti komunisti niti cerkveni, čeprav je bilo menda kar bolje, da so bila ob pripravi božičnega drevesca okna zagrnjena .
Če so otroci prišli do žoge, so nabijali nogomet, najraje pa so se šli vojno in vsak je hotel biti Tito. Pri Kuz-manu so nekaj časa imeli doma prašiča, Andrej pa je včasih s sosedovimi otroki pasel njihove ovce in koze ter na paši užival ob pečenem krompirju in repi. Večino prostega časa so otroci preživeli kar na trgu, na glavni cesti, saj je bil avtobus edino vozilo, kije prišlo v Vitanje, in to dvakratna dan. Pravzaprav so otroci dosti pogosto videvali še rešilce, ki so pripeljali do gostilne, kjer so pele pesti fantov s Pohorja in Koz-jaka...
Andrej je imel tako lepo spričevalo, da z vpisom v srednjo šolo ni bilo težav. Pravzaprav je vpis v tehnično šolo zamudil za en dan, so ga pa v celjski gimnaziji »s takšnimi ocenami« takoj in z veseljem sprejeli.
Vsa štiri gimnazijska leta je bil Andrejev urnik podoben: po zajtrku učenje, kosilo v šoli, popoldan pouk in zvečer druženje s prijatelji, a ne predolgo, saj je takrat še veljala hora legalis. V prvem letniku je šel na prvi planinski izlet in odtlej so bili hribi njegova strast, ki je podeželskega fanta vedno znova vlekla iz zaprtega mesta. Po drugem letniku je opravil še tečaj za vodnika in v mladinskem odseku Planinskega društva Celje tudi začel voditi skupine planincev.
Poskus s pisanjem poezije je kmalu klavrno propadel, harmoniko je igral kar dolgo časa, a tako kot ni bil rojen za poeta, tudi ni bil rojen za virtuoza na harmoniki... Bile so tudi dve, tri deklice, ki jih je Andrej v gimnazijskih letih ljubil. Žal pa
menda one tega niso vedele, tako da je bil fant celo srednjo šolo svoboden kot ptiček. Morda je prav zato tudi mimogrede opravil tečaj za nogometnega sodnika, a sodil nikoli - kar je še en Kuzmanov prispevek k blagostanju slovenskega naro da.
Andrej se je od humanizma umikal bolj proti psihologiji, še bolj proti gozdarstvu, ki mu je pomenilo, tako kot planinarjenje, pristen stik z naravo. Toda o njegovi poklicni poti je odločilo naključje - velenjska občina je namreč razpisala štipendije za študij matematike. Dobili so jih Adi Hofer, Martin Budna in Andrej Kuz-
Ob razmeroma lepi štipendiji, inštrukcijah iz matematike in fizike, ki jih je dajal že tudi prej v srednji šoli, ter občasnem razvažanju mleka se je študent lahko v celoti posvetil študiju matematike in planinam. Po krajšem podnajemniškem bivanju je dobil sobo v študentskem domu na Gerbičevi ulici -prvič v življenju je imel toplovodno ogrevanje in kopalnico!
Vsaj dvakrat mesečno se je s prijatelji odpravil v planine. Kljub temu da je bil navdušen planinec, se za zahtevno plezanje nikoli ni odločil. Med počitnicami je skočil tudi obirat grozdje v Francijo, štopal na morje . denarja je bilo bolj malo, a za veselo družbo vedno dovolj. Leta 1968 seje aktivno vključil v protestno študentsko gibanje.
Modičevo Silvo, hčerko svojega profesorja, je sicer opazil že v gimnaziji, zaplezal pa se je z njo na nekem brucovanju. Veliko sta bila v družbi, hodila sta na plese, v kino, navdušila gaje za gledališče. Kljub temu je Andrej julija leta 1969 diplomiral in že avgusta odšel v vojsko. Prvo urjenje je opravil v Bihaču, potem na letališču Željava mešal beton in nato stražil kerozin v kraju Pokoj. Za sabo ima stodvajset noči straže! Vojska mu je pomagala, da je dozorel, da je ugotovil, da slepa pokornost ne velja, da se je potrebno vedno znati potegniti zase, ker se drugi zate ne bodo.
Sredi avgusta leta 1970 se je vrnil iz vojske in septembra že poučeval na rudarski tehnični šoli, kjer se je z dijaki dobro ujel in še sedaj vzdržuje z njimi stike.
S profesorico angleščine Silvo sta se drug drugemu zaobljubila pred bogom in državo 5. junija leta 1971, se preselila v garsonjero na Tomšičevi, od tam leta 1973 v stanovanje nad Standardom in končno leta 1986 v hišo v Kavčah. Tina se jima je rodila leta 1972, Boštjan leta 1976, Polona leta 1982 in Uroš leta 1984. Vsi štirje otroci so končali univerzo - moška polovica študij matematike. Kljub temu da so bili otroci
dostikrat sami, sta jim starša veliko pomagala - usmerjala sta jih in navajala na samostojnost. Zaenkrat je pri Kuzmanih pet vnukov, a mlajša otroka sta še samska in slej ko prej bo zibel spet polna.
Od leta 1977 do 1989 je bil Andrej predstojnik srednje tehnične šole, potem je nekaj časa samo učil, leta 1991 pa je postal ravnatelj velenjske gimnazije .V njegovem času je gimnazija doživela kulturni razcvet, spomnimo se samo gimnazijad, kulturniških srečanj slovenskih gimnazij, pa številnih potovanj in izjemnih uspehov pevskega zbora, šola je pridobila program umetniška gimnazija - smer glasba ter leto zatem tudi likovno smer, predvsem pa so bili uspehi na maturi vsako leto nad povprečjem v državi. Predmetnik je okrepil s poukom glasbe, likovnosti in zgodovine umetnosti, ker sam kot gimnazijec tega ni bil deležen in še sedaj čuti praznino. Toda svojega dela na gimnaziji ne postavlja v ospredje, saj se prav rad spominja obdobja, ko so na strojni usmeritvi ob sijajnem učiteljskem zboru dijaki šolo spoštovali in jo imeli radi. No, po trinajstih letih mu niso zaupali še enega mandata ravnatelja gimnazije. Sam pravi, da za mestom ravnatelja ne žaluje, bil pa je razočaran, ker se je to zgodilo na nekorekten način kljub podpori učiteljskega zbora, dva meseca po tistem, ko je dobil priznanje Zaslužni ravnatelj... Razmišljal je že o upokojitvi, pa seje pobral in zadnja leta, ko se ukvarja samo z mladino v razredu in občasno v hribih, mu je čisto lepo. Oceno svojega ravnatelje-vanja prepušča drugim, zanj je važno spoznanje, da je sam veliko pridobil, bogatejši je za vse tisto, kar lahko kultura, glasba in umetnost nudijo človeku.
Ob službi se je ves čas ukvarjal s planinstvom, član Upravnega odbora Planinskega društva je od leta 1971, bil je načelnik mladinskega odseka, dva predsednik društva, predsednik meddruštvenega odbora, član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, že vrsto let je kot podpredsednik društva organizator številnih planinskih potovanj v tuja gorstva, zlasti za mlade.
V časih samoupravnega socializma je bil v šoli vključen v številne samoupravne organe, bil predsednik delavskega sveta, izvršilnega odbora sindikata, član predsedstva Občinske izobraževalne skupnosti ter delegat za republiško skupščino. Bilje član zbora združenega dela v prvem večstrankarskem mestnem svetu. Bil je pri ustanovitvi Slovenske demokratske zveze v Velenju, se navdušil nad Demosom, a šele leta 2000 je vstopil v prvo stranko - Novo Slovenijo. Na njeni listi je kandidiral za poslanca in za župana in obakrat častno zapustil prizorišče. Od leta 2002 je član velenjskega mestnega sveta, sedaj že drugi man dat.
Še nekaj mesecev, pa se bo pridružil svoji Silvi med upokojenci. Nič hudega, po svojih močeh sta poskrbela, da delovne sile v prihodnosti ne bo manjkalo... Več bo časa za prebiranje časopisov, potrebno je še osvežiti kakšen učbenik, vnuki bodo zahtevali svoje, kljub vsemu bo treba kaj postoriti okoli hiše ... Kaj pa politika? Mogoče Kuz-man še ni rekel zadnje besede -čeprav časi pametnim niso ravno naklonjeni...
■ Vlado Vrbič
Sto letT erezije Drev
■ v- ■ . ■
C 1 rpri J . '' uV '.' ' f ■ ¿i? i
.-' h A i jiJ "L L -1- H
"f
räMSSSKS
"■Uli "FT T* jh
I 1 ........... p ' "M
-V-' I . . 1 I .
Čestitke ob100.r ojstnemd nevu.( foto: T.R.)
Šoštanj, 1. oktobra - V vsakem kraju so prebivalci ponosni na svoje najstarejše krajane in tako je tudi v Loko-vici, kjer živi Terezija Drev, ki je 1. oktobra praznovala stoti rojstni dan. Ob številnih čestitkah, ki jih je prejela, so jo z obiskom počastili tudi predstavniki občine in krajevne skupnosti, v kateri živi.
Zupan Šoštanja Darko Menih ji je s torto in šopkom zaželel še veliko zdravja in prijetnih trenutkov v krogu družine. Gospe Drev pa so ob častitljivem jubileju čestitali tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Lokovica Boris Lambizer, njen osebni zdravnik Valter Pirtovšek in Jure Hrastnik iz Lokovice.	■
90 let Maksa Bizjaka
Ob kon cu minu le ga mese ca, natančneje 26. septembra, je delegacija pododbora velenjskega društva upokojencev v Podkraju pri Velenju obiskala Maksa Bizjaka, sedaj najstarejšega Podkrajčana. Za tak visok življenjski jubilej se res spodobi, da mu sova-ščani čestitajo in izrečejo lepe želje.
»Da, bo že držalo, ravno na današ nji dan leta 1918 sem se rodil v Šen-tandražu,« je potrdil Maks Bizjak. To je današnji Andraž pri Pol ze li. Rodil se je kot sedmi otrok v družini, ki pa je takoj po njegovem rojstvu izgubila mater. Pet fantov in dekleti so ostali brez najdražjega; oče je našel novo družico. Maksa so poslali v rejo k sosedu in v šali pove: »Popotnik pride čez goro ...« V mislih ima Goro Oljko, ki je tako lepo vidna iz vseh koncev Savinjske doline. Rad sklada verze, rad je dobre volje. In rad poje.
Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Andražu, se je Maksova življenjska pot usmerila v Velenje. Izučil se je za mlinarja pri Esu in kar dvanajst let je opravljal to delo. Nato je moral obleči vojaško suknjo, in če ga spo min ne vara, je bilo to v Senju. Prišla je druga svetovna vojna in Maks je bil ujet; konec voj ne je dočakal v nemškem ujetništvu, se čez kakšno leto vrnil in pri mlinarju Esu srečal Roziko Greben-škovo s Plešivca. Tako Maks kot Anica sta iskala delo, a našla sta le drug drugega. Čeprav ju je ločilo sedem let in šest dni, sta se kmalu poročila in v zakonu se jima je rodila hči Anica.
Maks je začel delati v rudniku Zabokovca, vendar je v jami vzdržal le mesec dni. Delo je dobil v velenjskem rudniku. »Spominjam se, daje bilo zanj delo pri zidanju zidov, kjer je kaj zagorelo, zelo težavno, prevroče, celo mineralna voda mu je prej škodovala kot koristila,«
se je v pogovor vmešala žena Rozi-ka. Tudi v rudniku so spoznali, da je bilo takš no delo zanj pretež ko, in prestavili so ga v jamo, kjer so delali učenci. Nadzoroval je njihovo delo in kmalu dočakal upokojitev. »To je bilo leta 1972, danes
je torej že 36 let od tedaj, ko sem se upokojil.«
Rozika pa je vsa leta in še danes skrbi za urejeno gospodinjstvo in skupaj z Maksom za lepo urejeno okolico hiše. »To sva začela graditi tukaj na vzhodnem delu Podkra-ja, kjer je bila speljana le ozka vozna pot za konjsko ali volovjo vprego. Še leta 1968 ni bilo nič drugače. Danes pa vodi z vzhodne strani na Podkraj asfaltirana, vendar še vedno strma cesta. Hiše pa so zrasle kot gobe po dežju. Krajani so opravili na stotine prostovoljnih ur, da so dobili vodovod, širšo cesto, toplovod in telefone.Vrh klanca stoji velika skala in v njo smo začeli graditi temelje hiše. To je bilo že leta 1950 in delo je bilo zelo naporno,« pove Maks, predsednica pododbora podkrajskih upo kojen cev Ema Meh pa doda: »Sta pa morala biti res korajžna, da sta se lotila gradnje! In danes lahko občudujemo njun zelenjavni
vrt in sadovnjak, ki je spomladi, ko skopni sneg, kmalu pokrit z belimi zvončki. Vedno sta med prvimi, ko je treba obrezati sadje in brajdo, prekopati zemljo in nasaditi paradižnik ... Saj, to njiju gor drži.«
Prav gotovo jima kora-jže in marljivosti nikoli ni zmanjkalo. Takoj po upokojitvi sta se odpravila na obisk k Rozikini sestri v Avstralijo. »Odpotovala sva pred božičem 1972 in na drugem koncu sveta naju je pričakala pomlad in po štirih mesecih predvidenega potovanja še vroče poletje. Seveda so spomini še danes živi. Najbolj me je bilo strah na letališču v Beogradu. Nekaj steklenic domačega žganja, bučnega olja in šunke sem nosila v potovalki, ki sem jo med pregledom kovčka porivala z nogo pod mizo. V Avstraliji pa se je taisti kovček čudežno zaklenil in cariniki so končno obupali, na potovalko pa so kar pozabili.
V Avstraliji je bilo lepo videti nasade južnega sadja; zorelo in sušilo se je na soncu, nato so ga odvažali v Singapur,« pripoveduje Rozika, ki je s prvim obiskom odprla pot sorodnikom, ki radi odhajajo na dolgo pot v Avstralijo. Od tam pa rada prihaja njena sestra, ki je pred dnevi slavila zlato poroko. »To je bilo še eno od naših velikih srečanj, izbrali pa smo Prekmur-je,« doda Maks.
Saj res, kaj pa zlata in biserna poroka? Nič posebnega v družini, zato pa bolj pozorno v druščini velenjskih upokojencev. Na Rogli so lani poleg zla to po ro čen cem posebej nazdravili Maksu in Rozi-ki Bizjak, ki sta slavila 60 let skupnega življenja.
Še nekaj let in po biserni ju čaka vsaj še ena poro ka.
■ HinkoJ erčič
14

15 let trdnih vezi in goreče vere
Župnija bl. A. M. Slomška praznovala 15-letnico - 16 podeljenih plaket za nesebično pomoč v župniji
Mojca Marš
V nedeljo, 28. septembra 2008, je majhna, a trdna in močno povezana župnija blaženega A. M. Slomška praznovala 15-letnico svojega obstoja. Duh praznovanja je med župljani oživel že zjutraj, ko se jih je nekaj zbralo in pomagalo
vernikov goreča. Da pa ne bi bila le srca tista, ki bi bila goreča, so župljane po obredu pogostili s toplim obrokom, pecivom in pijačo, tako da zagotovo niso ostali praznih želodcev.
V petnajstih letih je gotovo mogoče opaziti in izpostaviti nekatere, ki so še močneje zaznamovali župnijo. V župnijskem pastoralnem svetu so na župniko-vo pobudo izbrali 16 takšnih in jim s podelitvijo plaket izkazali svojo zahvalo in spoštovanje. Obrazložitev vsake plakete je bila pospremljena z velikim aplavzom in čestitkami, s tem pa se praznovanje še ni končalo. Na oder so stopili člani kvinteta Dori, ki so z igranjem in petjem
videz, je prav, da občasno prirejamo tudi praznovanja, na katerih se ljudje zadržijo, družijo in tako morejo postajati občestvo, eno.« Obletnice se mu zdijo pomembne predvsem zaradi povezovanja med župljani, in 15. obletnica je za to več kot primerna priložnost.
Seveda pa ni vse v praznovanju, saj se župnija velikokrat srečuje tudi s kakšnimi težavami: »Po enem letu opazovanja in življenja v župniji lahko mirno rečem, da je največja težava ta, da v 15 letih ne moremo z mestnimi oblastmi rešiti stiske župnije, ki je aktivna in živi, glede gradnje svojih prostorov - predvsem mislim tukaj cerkev. Močno verjamem, da ta pot, ki jo
pri pripravi na prireditev. Sama slovesnost se je začela s sv. mašo, katere višek je bil sprejem relikvije (koščka telesa) škofa Slomška, ki jo je župnija dobila v trajno last. Sv. mašo je vodil celjski škof dr. Anton Stres, med obredom pa so prepevali vsi župnijski zbori. Maše so se udeležili tako starejši, ki so prisotni v župniji že vseh let, kot tudi mlajši, ki šele začenjajo sodelovati v župnijskem življenju.
Obred je potekal v globoki medsebojni povezanosti, ki jo je mogoče v manjši župniji še intenzivneje čutiti. Dogajanje se je odvijalo na prostem, in kot je rekel škof, so bila kljub poštenemu mrazu srca
razveselili vse obiskovalce, »plesišče« pa so zasedli veseli župljani, ki so rajali, dokler se je igralo.
»Če hočeš druge vneti, moraš prej sam goreti.«
Župnik Martin Dolamič-Konrad je v župniji že od avgusta lani. Najbolj presenečen je bil ob spoznavanju vseh dejavnosti, ki se v tako majhni župniji odvijajo. Veliko je zborov, različnih skupin, ob vsem tem pa poudarja potrebo po druženju: »Ker smo mestna župnija, kjer se ljudje v cerkvi in drugih aktivnostih, ki se odvijajo, poznajo le na
hodimo, pelje k svojemu cilju. Gospod ima z župnijo načrt. Pustimo se mu presenetiti.«
Največ optimizma pa župniku vlivajo različne skupine, predvsem mladi: »Tukaj je močno župnijsko jedro, v katerem je ogromno mladih, ki radodarno razdajajo svoje talente in nenazadnje jih tudi v župniji razvijajo.«
Za konec je Martin Dolamič-Konrad povedal tole: »Slomšek je bil vsestranski. Njegov moto je bil: če hočeš druge vneti, moraš prej sam goreti. Želim si, da bi znotraj župnijskega življenja krepili ta svoj ogenj življenja, in v okolju, kjer živimo in delujemo, druge vneli za iste vrednote, v katerih dobivamo življenjski elan.«	■
Jesen na Kavčnikovi domačiji
Z nedeljsko muzejsko ustvaijal-nico Jesen na Kavčnikovi domačiji so Mladi muzealci Muzeja Velenje v nedeljo, 5. oktobra 2008, začeli novo šolsko leto.
Mrzlo, vendar sončno jutro je pozdravilo štirideset otrok, ki so skupaj s starši ali starimi starši prišli v Zavodnje in si najprej ogledali 400 let staro dimnico. Da bi ljudje nekdaj živeli v tako majhnem, mračnem prostoru, polnem dima, pa da bi bile z njimi tudi manjše živali, da bi v tem prostoru tudi kuhali, delali, spali, vse to so nekateri otroci kar težko verjeli. Zelo pa so uživali, ko so oblikovali vsak svojo štručko. Videli so, kako
je gospa Slavica Urlep pripravila ognjišče in dala peči njihove štručke zelo različnih oblik. Ko so bile pečene, so bile seveda precej drugačne, saj so narasle, bile pa so slastne. Lahko so jedli še topel kruh, ki ga je gospa že prej spekla v ognjišču. Ustavljali so se pri mizi, kjer sta gospa Vera Bandalo in Alenka Tepež ponujali različne jesenske dobrote. Posebej so hvalili okus njunega čaja, ki varuje pred jesenskim prehladom. V mirnem, sproščenem ozračju so nato tolkli in mleli jabolka in pili sladek tolkec, jabolka so tudi pekli - tako kot nekdaj pastirji - nataknjena na palice, pomagali so peči kostanj.
Zanimive jesenske delavnice je pripravila Andreja Zelenik. Nastajali so možički iz sena, punčke iz koruze in venčki iz rafije, okrašeni z rožicami.
Dvojni starši so povedali, da so na domačiji prvič, čeprav so Velenjčani, bili pa so navdušeni nad tem, kakšen vtis o življenju nekoč so dobili v domačiji sami, in nad tem, kako so se skupaj z otroki imeli na prvem druženju. Podobnih srečanj, vsakič z novo vsebino, bo v tem šolskem letu še dvanajst in lahko se nam pridružite na naslednjem, 19. oktobra 2008, ob 10. uri na Velenjskem gradu.
■ Aca Poles, foto: Janez Poles
Fotografija od A do Z
Na vodilnem mednarodnem sejmu fotografij e Fotokina letos 1523 razstavljavcev iz 49 držav - Predstavitev novosti na področj ih zajemanja, procesiranja, obdelave, shranjevanj a in tiskanja fotografij
Tjaša Zajc
Koln vsaki dve leti zaznamuje mednarodni sejem fotografije Fotokina, ki pritegne tako profesionalne kot amaterske fotografe. Letos so se različna svetovna podjetja, ki imajo kakršno koli povezavo s fotografijo, predstavljala v sedmih dvoranah. Na ogled je bilo vse, kar tre nut no obstaja v fotografski industriji - od naj novej -ših mode lov fotoaparatov, objektivov, tiskalnikov, projektorjev, studijske opre me, kot so luči, ozadja, reflektorji, odboj-niki itd.
V eni od dvoran so predstavljali najnovejše ugotovitve v program ski opre mi in raču nal niški obdelav fotografij, pripravljenih je bilo veliko predavanj, preko katerih so obiskovalci spoznali delovanje pro gra mov v prak si.
Vedno bolj popularne postajajo fotoknjige, ki zamenjujejo klasične albume. Na sejmu so pripravi-
li največjo fotoknjigo na svetu, veliko dva metra in širo ko tri metre. Za njeno vsebino so poskrbeli obiskovalci, ki so vanjo nalepili lastne fotografije, stiskane s pomočjo tiskalnikov različnih proizvajalcev, ki so na sejmu predstavljali to področje fotografije. Na ogled je bilo več vrst tiskalnikov za doma-
čo in profesionalno rabo, možnost tiskanja na vse vrste materialov; od papirja, tekstila, plastike in železa.
Organizatorji so v letošnjem delu za potrošnike najbolj izpostavili novosti, kot je GPS sistem v fotoaparatih in posebna funkcija prepoznavanja obraza, s katero doseže-
mo bolj natančno ostrino in osvetlitev obraza, kar je bila doslej težava predvsem pri slikanju v senci ali pod neprimerno svetlobo. Predstavili so prve kombinacije fotoaparatov, ki imajo možnost snemanja HD videa, obenem pa video-kamere z visoko zmogljivimi lastnostmi za zajemanje fotografij.
Med profesionalnimi novostmi so organizatorji kot najpo-membnej š a omenili digitalna hrbtišča (digital backs), ki premorejo vse do 65 milijo nov točk, in pa nove objektive z boljšimi svetlobnimi vrednostmi.
Fotokina zaznamuje tudi samo mesto, zato je bil nov dogodek na sejmu letos „Köln fotografira". V sodelovanju s podjetji in foto institucijami iz Kölna so organizatorji v mestu pripravili razširjen program delavnic, natečajev, razstav in vodenih foto ogledov.
www.trgovinejager.com
Jagros d.o.o., Laše 1 b, Podplat 03 812 10 65
Za center Jager Velenje, cesta Simona Blatnika
ZAPOSLIMO:
-	VODJO CENTRA TEHNIKE (m), končana VI. st., zaželjeno trgovske ali tehnične smeri, min. 4 leta delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga in gradbenega materiala, poznavanje osnove rač. programov,
s sposobnostjo vodenja kolektiva, sprejemanja večjih strank in poznavanjem trgovinskega poslovanja, pozitiven odnos.
-	PRODAJNEGA STROKOVNJAKA-SVETOVALCA pri prodaji keramike končana V. st. trgovinske ali tehnične stroke, min. 2 leti delovnih izkušenj pri prodaji keramike ali tehničnega blaga, poznavanje računalništva, volja do dela in dodatnega izobraževanja, smisel za oblikovanje in barve.
-	PRODAJALCE tehničnega blaga (m/ž), končana V. st. trgovinske smeri,min. 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega blaga, poznavanje osnov računalništva, volja do dela in dodatnega izobraževanja.
-	SKLADIŠČNIKA gradbenega materiala (m), končana IV. st. trgovinske ali tehnične smeri, poznavanje gradbenih materialov, izpit za viličarja, volja do dela in dodatnega izobraževanja.
-	PRODAJALCA delikatese, končana IV. st. trgovinske smeri, min. 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji delikatesnih izdelkov, poznavanje živil, pozitven odnos, volja do dela in dodatnega izobraževanja.
-	ADMINISTRATORJA trgovinskega poslovanja, poznavanje trgovinskega poslovanja, poznavanje računalniških programov (MS Ofice ...), natančnost in odgovornost pri delu, min. V. st. izobrazbe, min. 1 leto delovnih izkušenj pri trgovinski administraciji.
Delovna razmerja se sklepajo za določen čas z min. 2 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z manjšo fotografijo ali kopijo osebne izkaznice pošljejo na naslov: Jagros d.o.o., Prvomajska ulica, 3250 Rogaška Slatina.
HAGER
■ "trgovine
hager
■ "trgovine

NASI KRAJI IN LJUDJE
Ohranjajo stare
- ■..

1 lw
ifc * -


Florjan - Kako ohraniti stare šege in kmečka opravila, če ne drugače, kot na zabaven način. Člani šport-no-kulturnega društva Mačji kamen (Katzenstein je bil nekoč grad v tem kraju) iz Florjana so minulo soboto pri Rožičevih priredili ličkanje koruze, medtem
ko so prejšnje dneve pomagali pri spravilu. K ličkanju se jih je sicer zbralo veliko več, kot je zahteval kup, a dela so se resno lotili. Najprej so s srpom prerezali trak, nato so zavzeli delovna mesta in koruza je pod spretnimi rokami hitro izgubila odvečno srajčko. Še
obesiti jo je bilo treba in že je zaigrala tudi harmonika. Ali pa že tudi vmes.
Je treba še kaj reči? Ja, mogoče, da so se na zadovoljstvo Petra Grudnika, predsednika društva, pri delu izkazali tudi mlajši rodovi in se radi ozdvali vabilu. ■ mk
Bučarijada - petič
Šmartno ob Paki, 4. oktobra -
Šmartno ob Paki se zna predstaviti z zanimivimi in izvirnimi prireditvami. Kar nekaj bi jih lahko našteli, a zagotovo je med boljšimi Bučar-ijada, ki je bila preteklo soboto. Očitno je še vreme upoštevalo velike napore, ki so jih v prireditev vložili člani turističnega društva, da je šibko sonce popoldan obsijalo
prireditvenem prostoru, ki mu pravijo Martinova vas, so članice in člani turističnega društva in ljubitelji ter gojitelji buč dokazali, na koliko načinov lahko uporabimo buče v gospodinjstvu. Zagotovo so zablestele v pecivu, pralinejih, namazih in džemih, celo v sladoledu in seveda v juhi. Slastne so tudi v štrukljih in žlikrofih, potici in
lepotico med bučami. Po temeljitem merjenju in tehtanju, čeprav se je videlo že na oko, je najtežja in največja buča(79,5 kg) zrasla na kompostu Ivana Ramša-ka, ki je tudi predsednik društva, najdaljša, kar 145 cm dolga, pa pri Emi Goltnik. Gojitelji buč so se resnično izkazali, tako med letom, ko so negovali svoje lepotice, kot na prireditvi, na kateri ni manjkalo dobrot za pokušino in tudi za nakup. Prosti večeru je menda
Zmagovalka in zmagovalec
gibanici. In pečene na žaru. Boža Polak je s pomočnicami na kraju samem dokazala, da se jedi iz buč lahko pripravijo pod milim nebom. Skratka, kolikor komu dovoljuje domišljija in seveda okus. Moderatorka Marija Bole je spretno vpletla tudi posamezne zanimivosti, ki jih ni manjkalo med vrstami
bogastvo raznovrstnosti in izvirnosti buč. Ta plod, ki je v zadnjem obdobju vse bolj cenjen, je resnično vreden občudovanja in spoštovanja, kot smo lahko izvedeli na Bučarijadi, že peti po vrsti. Buče niso bile samo razstavljene, temveč se je njihova uporabnost izkazala v neomejenih možnostih. Na
buč. Med njimi je še posebej izpostavila bodečo bučo, ki so jo gojili Azteki na višini nad 1000 m nadmorske višine, v naših krajih pa se je izkazala užitna od peclja do semena.
Seveda pa prireditev ne bi bila zanimiva, če ne bi bilo tekmovalnega dela. Kdo ima največjo bučo, pardon, kdo je pridelal največjo
vsega zmanjkalo, kajti buče so ta dan dišale vsem, tudi tistim, ki sicer prisegajo na meso.
Na Bučarijadi je bila tudi krasna razstava gob. Očitno so pridelki, oziroma zemeljski prirastki čedalje bolj cenjeni. Predsednik velenjskega društva Maravh Jože Lekše in predsednik sekcije iz Šmartne-ga ob Paki Anton Korošec sta izdala svoje terene. Povsod od Plešivca do Mozirskih planin. In še to sta povedala, da je največji užitek, če gobo najdeš in jo pustiš rasti dalje. No, kakor za koga.
Z izdelki iz buč pa so se izkazali tudi otroci iz vrtca, ki so s pomočjo vzgojiteljic izdelali čudovite figurice. Na sredi prireditvenega prostora je sijala hišica, vsa obložena s koruznimi zrni in pokrita s koruzno slamo.
Kot smo povedali že v uvodu, ena izvirnejših in boljših prireditev, ki ni samo zabavnega značaja, ampak je mogoče iz nje potegniti tudi kakšno - bučo.
■ Milojka Komprej
Najbolj veseli so ga bili otroci
Odprli novo otroško igrišče - Program ob tej priložnosti pripravili predvsem otroci
Vesna Glinšek
Ob prazniku krajevne skupnosti Vinska Gora so se v petek popoldan zbrali krajani skupaj s svojimi otroki v tamkajšnji večnamenski dvorani. V zanimivem kulturnem programu so se z raznolikimi nastopi predstavili otroci -tako vrtca kot osnovne šole. Predvsem so pokazali, kaj so se naučili v prvem mesecu letošnjega šolskega leta: peli so pesmi, recitirali, pokazali izštevanke, plesali in podobno. Med drugim je otroke in njihove straše nagovoril predsednik: "V okolici šole smo postavili ograjo, ki je pomembna predvsem zaradi varnosti. V svojih glavah smo zato morali miselnost, da
V programu so bili "glavni" otroci.
bodo za ograjo otroci kot v zaporu, pač preživeli. In to nam je v Vinski Gori uspelo. Zares sem vesel, da se bodo otroci lahko igrali varno in bodo lahko postali čim boljši krajani." Kako dolgo pa so pripravljali ta projekt? "Vse skupaj je potekalo dve koledarski leti, o natančni vrednosti naložbe pa zaenkrat še ne morem govoriti, ker je vse skupaj še nekoliko sveže in obračuni še niso narejeni. Ocenjujem pa, da je vrednost vsega skupaj, kar smo postorili v okolici šole s preplastvitvijo športnih igrišč,
okoli 20 000 evrov," je še na dan otvoritve povedal predsednik KS Stanko Videmšek. Dodal pa je, da je ob ureditvi igrišča doživel same pozitivne odzive. Tudi pri otrocih. Rezanje traku so namreč opravili zunaj, pred igriščem, tako da so potem, ko je bilo igrišče tudi uradno odprto, vsi stekli k igralom: eni na gugalnice, drugi so plezali, tretji so našli drugo zabavo. To pa je bil tudi dokaz, kako močno so si igrišča želeli.
Svoje ideje so vtisnili v les
Končana je 35. Mala Napotnikova kiparska kolonija - Tudi letos dvodnevna - Nastali kipi z zelo raznoliko tematiko
Kristina Kovač: "Tu vedno nastajajo kvalitetna dela."
Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo so letos v Zavodnjah nad Šoštanjem organizirali že 35. leto. Uradno se je začela pretekli petek, ko so po kratkem uvodu vsi udeleženci dobili les in takoj začeli delati. Dan pozneje, v soboto, pa so kolonijo zaključili z uradno otvoritvijo razstave in ogledom izdelkov, tega je vodil Robi Klančnik. Pridružil se jim je tudi letošnji mentor kolonije Silvo Kretič, sicer profesor na gimaziji v Ljubljani. Tudi tokrat je bila kolonija kipaijenje v lesu, saj s tem
Žiga Deršek s kipom, ki ga je izdelala njegova skupina.
nadaljujejo tradicijo priznanega slovenskega kiparja Ivana Napotnika, ki je bil doma prav v Zavodnjah. Ravno tu so njegova dela nastajala tako, kot nastajajo sedaj, v koloniji. Sodelovali so po trije otroci iz šol v Šaleški dolini, pa tudi širše. Vsaka šola je imela tudi svojega mentorja, ki je otroke usmerjal, jim pomagal pri ustvarjanju. Kvaliteto del je Kristina Kovač z Medobčinske
zveze prijateljev mladine, ki kolonijo tudi organizira, ocenila takole: "Vesela sem, da nam vsako leto uspe, da to kolonijo postavimo na noge in jo realiziramo. Vsakič nastane tudi množica dobrih del v lesu. Letošnja tema je bila prosta, zato so dela zelo raznolika. In zelo kvalitetna. Vsi otroci, ki so sodelovali, so zelo dobro likovno ustvarjalni in talentirani."
Žiga Deršek, OŠ Šmartno ob Paki: "Meni je kolonija vsekakor pustila zelo lepe vtise. Vse svoje misli smo namreč vtisnili v les, posebej vesel pa sem, da sem delal v zelo dobri skupini. Sicer so nam pomagali mentorji, sploh naša mentorica nam je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč, večinoma pa smo delali sami. V kolonji pa sem prvič in ni mi žal. Res sem se imel lepo. Tudi na splošno sem umetniški tip človeka, rad pa ustvarjam predvsem z besedami." ■ Vesna Glinšek
16
""HAS
Rudar prekinil niz slabih iger
Zmaga in prvenstveni odmor prišla v pravem trenutku - V 13. krogu bodo gostovali pri Interblocku
Nogometaši Rudarja so v zadnjih štirih krogih igrali lepo za oko, a neučinkovito. Štejejo pa seveda le goli. Teh ni bilo dovolj in na štirih tekmah so iztržili le dve točki. Prav zato je bila zanje tekma z Novogoričani zelo pomembna. Morebiten neuspeh bi gotovo vnesel »nemir v hišo«. Tekma je bila zelo zanimiva. Ljubitelji nogometa so videli veliko zanimivih akcij, veliko priložnosti za gol na obeh straneh.
Z goloma Alema Mujakoviča in Edina Junuzoviča so rudarji po prvem polčasu vodili z 2 : 0. Po petnajstih minutah igre v drugem delu so hitovci znižali vodstvo in tako so rudarji v nadaljevanju nekaj
časa trepetali za zmago.
Še zlasti napetih je bilo zadnjih deset minut. Najprej je Junuzovic ušel gostujoči obrambi in se odločil za slabo podajo, namesto da bi sam poskušal zadeti. Nato je Stojnic skorajda poslal žogo v lastno mrežo. Dve minuti pred koncem rednega dela tekme je Damjan Trifkovič zatresel mrežo, a z zunanje strani, čisto blizu tretjemu domačemu golu pa je bil tik na koncu Mujakovič, ko je s precejšnje razdalje zadel prečnik.
Marijan Pušnik, Rudarjev trener: »To zmago smo si trdo prigarali. Gostje so bili močan, trd nasprotnik. V prvem polčasu je bilo vse na svojem mestu, vodili smo z 2 : 0.
Vedeli smo, da tudi v drugem polčasu ne bo lahko. Po dveh zapravljenih priložnostih se je zgodilo to, kar je v nogometu običajno, po tistem: če ne daš, dobiš. Gostje so zadeli. Na koncu pa se je tekma le dobro iztekla za nas. Zmaga je prišla v pravem trenutku. Pomembna je tudi zato, ker smo do nje prišli brez petih, šestih igralcev, ki so vseskozi igrali oziroma bili v konkurenci za prvo moštvo. Sedaj je pred nami reprezentačni odmor. Upam, da bodo v tem času vsi igralci okrevali, kar bo gotovo izboljšalo naše treninge, prispevalo k večji konkurenci in tudi morali v moštvu.«
So se vremena Šmarčanom zjasnila?
Nogometaši Šmartna 1928 so po porazu z 1 : 7 z Veržejem v prejšnjem krogu na svojem igrišču očitno hitro izplavali iz krize. V 9. krogu so gostovali v Šmarju pri Jelšah, kjer so ljubitelji nogometa videli pravo golijado. Domače moštvo Trgovine Jager je povedlo z 2 : 0, ob polčasu še vodilo s 3 : 2, na koncu pa izgubilo s 5 : 7.
Tudi tokratno igra Šmarčanov ni najbolje vplivalo na tiste s povišanim tlakom, srčnimi težavami ali slabimi živci in povišanim sladkorjem. Preden so gostje uredili svoje vrste, so jim domači že pobegnili na 2 : 0. No, do polčasa so Šmarčani odgovorili z izenačenjem, a kaj ko so tik pred odhodom v slačilnice ponovno pustili vratarja Sušnika na milost in nemilost domačim strelcem. Bilo pa je očitno, da so tokrat Šmarčani napadalni in pripravljeni na odprt boj. Obramba je le prišla k sebi, bolj koncentrirani vezni igralci končno niso dolgovezili s potezami, ki jih včasih niti sami ne razumejo, ampak so dobro »hranili« z žogami napadalce, predvsem Dejana Podbrežnika, ki je pridno polnil mrežo gostiteljev (4 zadetki). Tako
so Šmarčani proti koncu ušli na varnih 4 : 7, vendar so na koncu spet pogledali »pod prste« domačim in jim omogočili znosnih 5 : 7. Vseeno pa je srečanje le prineslo precejšnje olajšanje v načete šmarške vrste.
■ Martin Pačan
Zdrknili na deveto mesto
Nogometaši Šoštanja po 8. krogu niso zboljšali svojega položaja na prvenstveni lestvici štajerske lige. Nasprotno, poslabšali so ga za dve mesti, saj so na gostovanju v Bistrici izgubili z 0 : 2.
Osrednja tekma kroga je bila v Rušah, kjer je domače Pohorje gostilo vodilno Zreče.
Čeprav so Rušani po prvem polčasu vodili z 1 : 0, so se morali zadovoljiti s točko, saj so domači sredi drugega polčasa izenačili.
Zrečani so zadržali prvo mesto, imajo 20 točk, dve več kot druga Pesnica in tri več od tretjega Pohorja. Šoštanjčani pa so z 11 točkami deveti.
Drugič doma neodločeno
Igralke Rudarja Škal so na tretji tekmi pred domačim občinstvom drugič remizirale (1 : 1).
Tokrat so prikazale najslabšo predstavo v letošnjem prvenstvu. Predvsem je škripala igra na sredini, kjer nekaterih igralk enostavno ni bilo prepoznati. Domačinke so sicer povedle ob koncu prvega polčasa. Po lepi
podaji povratnice v moštvo Brig-ite Žagar je svoj drugi gol v prvenstvu dosegla Urška Tič. Drugi polčas so bolje začele Mariborčanke in preko Monike Žunkovič izenačile. Nato je igra potekala večinoma med obema kazenskima prostoroma. Večjih priložnosti ni bilo. Še najlepšo je imela pet minut pred koncem
Žagarjeva, vendar je slaba sodniška trojka videla prepovedan položaj. Po tem krogu je na lestvici v vodstvu Slovenj Gradec, Velenjčanke pa so s petimi točkam in tekmo manj na 5. mestu. V naslednjem krogu bodo gostovale pri zadnjeuvrščeni ekipi Dornave.
■ Matjaž Kovač
Uvod v znamenju jubileja
Začetek državnega prvenstva v Šoštanju je bil povsem v znamenju praznovanj ob 60. obletnici Elektre
Sovpadal pa je tudi s prireditvami ob krajevnem prazniku Šoštanja (8. oktobru) in praznovanji ob občinskem prazniku, ki ga v Šoštanju praznujejo 30. septembra. Pred srečanjem je bil pred dvorano v šotoru koncert domačega Pihalnega orkestra Zarja in pihalnega orkestra iz avstrijskega
Z nekaj boljšim metom iz igre (38-19 za dve in 26-4 za tri) bi si Šoštanjčani lahko zmago zagotovili že mnogo prej.
Borut Cerar, trener Elektre Esotecha: »Domačim navijačem sem obljubil zmago in to smo tudi dosegli. Tekma je bila polna živčnosti, v obrambi smo sicer
darstveniki, med katerimi je bilo tudi kar nekaj včasih odličnih igralcev Elektre, ki so danes ugledni podjetniki, kot tudi veterani Elek-tre prikazali dobro igro.
V klubu so ob visoki obletnici izdali tudi knjigo z naslovom 60 let košarke v Šaleški dolini, avtorjev Bojana Rotovnika in Damijana
Strassa, zabava pa se je nadaljevala tudi po tekmi. Tako bi karkoli drugega kot zmaga domače ekipe precej pokvarilo sicer odlično razpoloženje Šoštanjčanov, ki je bilo po srečanju in tesni zmagi Elektre Esotecha s 64 : 61 še toliko bolj veselo.
Novinci v ligi iz Nove Gorice so se pokazali za trdega nasprotnika, košarkarji Elektre Esotecha pa so potrdili besede svojega trenerja Boruta Cerarja, da se bodo na vsakem srečanju srčno borili in da bo iz Šoštanja točke težko odnesti.
Ekipi sta se celotno srečanje izmenjavali v vodstvu. Bolje so začeli gostitelji, ki so v četrti minuti povedli z 11 : 4, vendar so gostje vrnili z delnim izidom 11 : 2, prevzeli pobudo in do polovice drugega dela tekme vodili s 27 : 21, v 22. minuti pa že s 36 : 27. Z boljšo obrambo in bolj zbrano igro v napadu so v nadaljevanju Šoštanjčani z delnim izidom 17 : 0 ponovno prešli v vodstvo. V zadnji četrtini si nato nobena od ekip ni več uspela priigrati vidnejše prednosti, v zaključku tekme pa so bili bolj zbrani domači košarkarji, pri katerih sta bila najbolje razpoložena Horvat in kapetan Ivanovič.
Zaslužni za bogato tradicijo košarke
Košarkarski klub Elektra je ob zaključku praznovanj 60-letnice košarke v Šaleški dolini s prvimi izvodi nove knjige ter s košarkarskimi žogami nagradil najzaslužnejše za bogato in uspešno tradicijo košarke v Šaleški dolini; to so: Termoelektrarna Šoštanj( generalni sponzor kluba že skoraj 50 let, kar tovrstno sodelovanje uvršča med najdaljše v Sloveniji), Andrej Medič, Erik Ložak in Vlado Natek (prva generacija košarkarjev v Šaleški dolini), posamezniki, ki so bili aktivni na več področjih v klubu (Janko Bukovič, Franc Cerar, Anton De Costa, Marjan Grudnik, Rudi Jerič, Mihael Letonje, Marjan Kristan, Marjan Moškon, Stane Polovšak in Franc Zakeršnik), košarkarske družine, v katerih so vsaj dve generaciji in vsaj trije člani delovali daljše časovno obdobje v klubu na več področjih (Natek, Breznik, Rehar in družina Rizman).
dosegli zadani cilj, prejeli smo samo 61 točk, v napadu pa je bilo nekaj težav, vendar pa menim, da nam bo tudi ta v prihodnje 'stekel'. Vseeno smo na koncu kljub katastrofalnemu metu zasluženo slavili prvo zmago v novi sezoni lige UPC.«
Po prvenstvenem srečanju je sledila še tekma med gospodarstveniki in veterani Elektre, ob polčasu pa so nagradili tudi najzaslužnejše v 60-letni zgodovini kluba. Rezultat na takšnih srečanjih ni pomemben, so pa tako gospo-
Kljajiča. Ta je zagotovo pomemben prispevek k sistematičnemu pregledu prehojene poti šoštan-jskega košarkarskega kluba, ki deluje že od leta 1948.
Letošnja praznovanja Elektre (pripravili so že Natkov memorial in srečanje klubskih generacij) so se zaključila s košarkarskim plesom v menzi Termoelektrarne Šoštanj, dobro razpoloženi košarkarji in ljubitelji te igre z žogo v Šaleški dolini pa so se razšli šele po 5. uri zjutraj ...
■ Tjaša Rehar
Odločili izkušnje in sreča
V izjemno napeti, bojeviti in tudi dramatični tekmi so gostje vendarle opravičili vlogo favorita in se vrnili domov s pomembnima točkama. Igrali so po sistemu toplo - hladno
Začeli so sijajno in že v 6. minuti z golom Štefaniča povedli s 5 : 0. Vseeno pa nepričakovano visoko vodstvo domačim rokometašem ni vzelo samozavesti. V naslednjem so prek Milosavljeviča prvič zadeli, v 16. minuti pa je Čančar izenačil gostujoče vodstvo (7 : 7); velika priložnost Gorenja za absolutno
prevlado in morda že za zmago je bila zapravljena. Minuta odmora, ki jo je zahteval Ivica Obrvan, ni preveč pomagala. Vse do 21. minute je Rudar nevarno pretil, saj je bil rezultat vseskozi izenačen. Velen-jčani so se nato znova zbrali in po dveh zaporednih zadetkih Golčar-ja na koncu prvega dela igre spet
imeli pet golov prednosti.
Ko so po približno petih minutah nadaljevanja prednost povišali na +7 (21 : 14), gotovo nihče v dvorani ni pričakoval, da bodo rudarji začeli ogrožati njihovo zmago. Toda velenjsko moštvo je vendarle veliko bolj izkušeno, zato ni dovolilo, da bi jo tudi ogrozili, pa čeprav so se jim v
45. minuti približali le na gol razlike (24 : 25)
Že v naslednjih dveh minutah je gostujoča klop spet postala nekoliko mirnejša, saj so Velenjčani povedli s 27 : 24. Pa je spet nastopila ohladitev in v 54. minuti le gol prednosti za goste (27 : 26). V 58. minuti pa so Gorenjevi navijači in klop odreveneli, saj so domači izenačili na 28 : 28. Drama. Gostje na pragu drugega letošnjega poraza, domači na pragu velike zmage in bega z dna lestvice ali pa le delitev točk. Jure Dobelšek je Velenjčlane spet popeljal v vodstvo, a so domači prek Klepeja hitro izenačili (29 : 29). Vrača Čupič in novo vodstvo gostov (30 : 29). Do konca še minuta, domači pa z igral-
cem manj na srečo gostov niso uspeli znova izenačiti.
Z Ormožem že jutri
Tekma 5. kroga 1. MIK lige med Gorenjem in Ormožem, ki bi morala biti Rdeči dvorani Velenje v soboto, 11. oktobra, bo že jutri, v petek, ob 19.00.
Zagorjanke pretrd oreh
Obe ekipi sta začeli zelo odločno, Velenjčanke so bile za malenkost malo bolj natančne v napadu, tako da so v 9. minuti povedle za dva zadetka (4 : 2), a so Zagorjanke v 12. minuti najprej izenačile, nato pa povedle za 2 gola, na odmor pa odšle s prednostjo 5 zadetkov (20 : 15). Drugi polčas so začele
bolje gostje, domače igralke so nato le zaigrale nekoliko bolje v obrambi in v 35. minuti zaostajale le za 4 zadetke, nato pa so spet vajeti v svoje roke prevzele gostujoče roko-metašice, ki so z manj napakami in hitrimi protinapadi kaznovale domačinke ter mirno pripeljale tekmo do konca ter zasluženo zmagale z rezultatom 41 : 31.
Velenjčanke so igrale brez poškodovane Nives Fatkič, ki bo zaradi poškodbe kolena (staknila jo je v začetku septembra na prijateljski tekmi s Savo iz Kranja) morala na operacijo križne vezi. V naslednjem krogu bodo Velenjčanke gostovale v Kranju. Tekma bo v soboto, 11. oktobra, ob 16. uri v športni dvorani na Planini.	■
sport in rekreacija
Preko osemsto udeležencev
Med osemnajstimi prireditvami, ki so jih pripravili na letošnjih Dnevih rekreacije, jih je sedemnajst že pod streho
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 5. oktobra - V Športni zvezi Šoštanj so letos na Dnevih rekreacije pripravili kar osemnajst različnih aktivnosti in vse, razen castinga, ki bo na sporedu v soboto, 11. oktobra, uspešno zaključili. Po besedah predsednika Športne zveze Šoštanj Nina Ošlovnika je bil letošnji obisk na aktivnostih rekorden.
Dneve rekreacije so tudi tokrat pripravili v septembru v sodelovanju s športnimi klubi in društvi, in kot že rečeno, po urniku vse tudi uspešno izpeljali: odbojko, balinanje, namizni tenis, rokomet, test
vzdržljivosti, kolesarjenje, kon-jeništvo, tek, pohod na Smrekovec, kamor se jih je napotilo več kot dvesto, košarko, bridž, mali nogomet, pohod po mejah Gaberk, kegljanje in fitnes ter šah. Organizatorji so udeležbo skrbno beležili in na sedemnajstih dosedanjih aktivnostih našteli skupaj natanko 801 udeleženca. Dober obisk pa pričakujejo tudi na castnigu.
Po prvih analizah, čas za končne bo nastopil potem, ko bo na vrsti še zadnja aktivnost, pa jih skrbi starostna struktura udeležencev. Največ udeležencev je tistih, ki so starejši od 50 let, kar sicer ni nič
narobe, a v to obliko športnega druženja bi si v prihodnje želeli pritegniti tudi več mladih. Zato bo treba že prihodnje leto, pravi Ošlovnik, pripraviti kaj, kar bo zanimivo tudi zanje.
Sicer pa je glavni namen prireditve, ki je v Šoštanju tradicionalna - odvija se od leta 1996, to, da omogočijo čim širšemu krogu udeležencev poznavanje različnih športnih panog. Prav zato so na polovici prireditev prisotni demonstratorji, ki udeležencem predstavijo pravila in opremo, vsak pa se lahko potem tudi sam preizkusi.
Tudi sam bi rad zmagal!
Bliža se nova smučarska sezona - Moški bodo začeli z veleslalomom v Soeldnu - Velenjčan Bernard Vajdič pravi, da je dobro pripravljen
Vesna Glinšek
»Za mano je čas, ki si ga vsako leto najmanj želim, saj pravzaprav ni nobene tekme,« je odgovoril Bernard Vajdič na vprašanje, kaj je počel čez poletje, in ob tem še povedal: »Kljub temu pa sem vesel, da sem lahko naredil zase tudi kaj drugega, poleg športnega ude-jstvovanja. Sploh doma smo imeli kar veselo.«
Vendar samo počivati le ni mogel. Poleg kondicijske priprave je opravil že daljši trening na snegu: »Skoraj mesec dni sem treniral v Ameriki, kjer sem preizkusil še dru-
go plat smučarskega športa - delal sem z otroki, jih učil smučati. Potem so sledili treningi z ekipo od začetka avgusta pa vse do sedaj.«
Sedaj je že vse, kot pravi Bernard, pripravljeno na začetek nove sezone, ki bo v Soeldnu. Posebej je zadovoljen, ker ni imel posebnih težav z zdravjem oziroma s poškodbami. »Prav zato sem se lahko dobro pripravil. Tudi počutim se dobro in komaj čakam, da se začne zares in začutim ozračje na tekmah,« še dodaja, za Naš čas pa je izdal tudi svoja pričakovanja:
Bernard Vajdič: »Moji cilji so letos še višji.«
»Cilji ostajajo že iz preteklosti zelo visoki. Prepričan namreč sem, da kdor nima visokih ciljev, ne more tekmovati na visoki ravni. Prav zato sem si postavil še višje cilje. Rad bi tudi sam zmagal in bom vse podredil temu, da se to uresniči.«	■
Tako so igrali
Prva nogometna liga liga Telekom
Rudar Velenje - HIT Gorica 2:1 (2:0)
Stadion Ob Jezeru, gledalcev 1100, sodniki: Tošeski (Medvode). Strelci: 1:0 Junuzovic (25.), 2:0 Mujakovic (29.), 2:1 N. Kovačevič (60.). Rudar Velenje: Jahič, Pokleka (od 75. Omladič), Kraljevič, Stojnič, Cipot, Golob, Tolimir (od 63. Grbič), Trifkovič, Junuzovič, Mujakovič, Zajc (od 54. Mujanovič); trener: Marijan Pušnik. Drugi izidi: Luka Koper - Interblock 1 :4 (0:1), Labod Drava - Maribor 0 : 4 (0 : 2) Domžale - MIK CM Celje 1 : 2 (0 :1), Primorje - Nafta 1 : 2 (1 : 1). Vrstni red: 1. Maribor 25, 2. Nafta 23, 3. Domžale 19., 4. MIK CMC Celje 17, 5.
Drava (tekma manj) 16, 6. Rudar 15, 7. Interblock 15, 8. Gorica 13, 9. Primorje (tekma manj) 10, 10. Koper 9. Pari 13. kroga, petek, 17. oktobra, ob 18. uri: HIT Gorica - Labod Drava; sobota, 18. oktobra, ob 15. uri: Interblock - Rudar, Luka Koper - Primorje; ob 18. uri: Maribor - Domžale; preložena tekma 8. kroga, nedelja, 12. oktobra, ob 15. uri: Primorje -Labod Drava.
3. SNL-vzhod, 9. krog
Trgovine Jager - Šmartno 1928 : 7 (3:2)
Strelci: 1 : 0 Habjan (11.), 2 : 0 Firšt (17.), 2 : 1 Podbrežnik (31.), 2 : 2 Podbrežnik ( 41), 3 : 2 Jančič (43.), 3 : 3 Vasič (52.), 3:4 Plesnik(60.), 4 : 4 Aslanaj (66.), 4 : 5 Podbrežnik (81.), 4 : 6 Vasič (84.), 4 : 7 Podbrežnik (87.), 5 : 7Jančič (88.). Šmartno 1928: Sušnik, Kladnik (od 46. Jelen), Filipovič, Volk, Barčič, Vasič, Podgoršek, Cizej (od 61. Komar), Plesnik,
Klinar (od 73. Mešic), Podbrežnik.; trener: Drago Kostajnšek.
Vrstni red: 1. Dravinja 18 (14j 6), 2. Kovinar Štore 18 (18 : 11), 3. Šmartno n1928 18 (20 : 19), 4. Dravograd 15, 5. Odranci 13 (tekma manj-t. m.), 6. Veržej 11, 7. Stojnci 10. 8. Paloma 10, 9. Mali šampion 9, 10. Malečrnk 9 (t. m.), 11. Rogatec 9 (t. m.), 12. Črenšovci 7 (t. m.), 13. Čarda 6, 14. Šmarje 4.
Štajerska liga - 8. krog
AHA EMMI Bistrica - Šoštanj 2 : 0
Šoštanj: Mušič, Stojakovič, Mežnar (od 63. Bovha), Linič, Meh, Bulajic, Jahic, Pranjič, Andric, Spasojevič, Džajic; trener: Roman Frangeš. Strelec: Divjak (47., 90.) Vrstni red: 1. Zreče 20, 2. Tehnotim Pesnica 18, 3. Pohorje 17, 4. LKW Jack Gerečja vas 16, 5. Podvinci 16, 6. Partizan Fram 11, 7. GIC Gradnje
Rogaška 11, 8. AHA EMMI Bistrica 11, 9. Šoštanj 11, 10. Bukovci 10, 11. Holermous Ormož 8, 12. Peca 7, 13. Brežice 2, 14. Jarenina Šentilj 0.
1. ženska nogometna liga - 5. krog
ŽNK Rudar Škale - ŽNK Maribor 1:1 (1:0)
Rudar Škale: Koca, Grbič ( od 53. Djujič), Bric, Žagar, Blazinšek, Garič, Sadikaj, Savkovič, Tomic, Tič, Antolič ( od 84. Mlinar),
Strelke: 1 : 0 Tič (45), 1 : 1 Žunkovič (49)
4. krog MIK 1. liga
Rudar - Gorenje 29:30 (12:17)
Dvorana Polaj, gledalcev 400 Rudar: Aleksič (25 obramb), Obajdin 2, Habjan 1, Ajdari 1, Čančar 11,
Milosavljevič 5, Verdenik 3, Klepej 4, Savič 2.
Izključitve: 10 minut, sedemmetrovke: 6/4. Gorenje: Skok (14 obramb), Gajič (10 obramb), Dobelšek 4, Kavaš 1, Sovič 1, Sirk 1, Datukašvil 1, Mlakar 1, Štefanič 5, Golčar 2, Harmandič 5, Čupič 9(1). Izključitve: 10 minut, sedemmetrovke: 3/1. Vrstni red: Cimos Koper 8, 2. Celje PL 8,
3.	Prevent 6, 4. Gorenje 6, 5. Slovan 4, 6. J. Ormož 3, 7. Merkur 3., 8. Trimo 2, 9. Krka 2, 10. Ribnica RH 2, 11. Rudar EVJ 2. Gold Club je izstopil iz lige.
4.	krog 1. A državne lige - ženske
ŽRK Velenje - RK Zagorje Istrabenz Gorenje 31 : 41 (15 : 20)
ŽRK VELENJE: Prelc, Sivka 7(1), Guberinič. 5(1), Jankovič 4(1), Halilovič 10, Muratovič, Tanja, Oberžan, Musič 3(1), Šabič, Nakič 2, Perše, Crnobrnja (1 obramba), Satler (2 obrambi); trener: D. Kovačič.
Liga UPC, 1. krog
KK Elektra Esotech - CPG Nova Gorica 64 : 61 (48 : 42, 27 : 31, 17 : 18)
Elektra Esotech: Bujan 2 (0 : 1), Džombič 2, Horvat 15 (3 : 5), Tajnik 2, Mravljak 2 (2 : 2), Novak 8, Sjekloča 8, Ivanovič 18 (8 : 10), Lekič 1 (1 : 2), Cup 6. Kegljanje 2. liga vzhod - 3. krog Pivovarna Laško - Šoštanj 7 : 1 (3360 : 3241)
Šoštanj: L. Fidej 539 (0), Hasičič 575 (0), Križovnik 514 (0), Jug 513 (0), Arnuš 573 (1), Petrovič 527 (0).
NA KRATKO
Berlotov največji uspeh doslej
Oberstdorf - Gašper Berlot, Marjan Jelenko in Žiga Omladič v nordijski kombinaciji ter Klemen Omladič v solo skokih so minuli konec tedna z reprezentanco Slovenije in trenerjem Igorjem Jelenom tekmovali na finalu alpskega pokala v nemškem Oberstdorfu. Bili so najboljši v slovenski reprezentanci, izjemen uspeh pa je dosegel Gašper Berlot. Na sobotni tekmi je zasedel 4., na nedeljski pa je ponovil uspeh iz Kranja ter se zavihtel na 2. mesto. V skupnem seštevku je prepričlji-
Velenjčani:t rener ins kakalci( z leve): Igor Jelen,M arjan Jelenko, GašperBe rlot,K lemenOmla dič( z leve)
vo zmagal, osvojil rumeno majico in si zagotovil nastope tako na celinskem kot svetovnem pokalu v zimskem času. Njegov uspeh je dopolnil Marjan Jelenko, ki si je prav tako zagotovil nastope na najvišjih rangih svetovnega pokala, saj je v soboto zasedel 9., v nedeljo pa 6. mesto. Za las je točke zgrešil Žiga Omladič, ki pa sije vseeno zagotovil mesto v mladinski reprezentanci Slovenije. Odlično je tekmoval tudi solist Klemen Omladič, ki si je priskakal 10. meto.
Celovec - Najmlajši so tekmovali na finalu pokala Alpe Adria v Celovcu. Nastopilo je več kot 100 skakalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. V kategoriji cicibanov do 7 let je najmlajša Jerneja Brecl zasedla 7. mesto; v kategoriji do 8 let pa je Ožbej Jelen zasedel 8. mesto. V kategoriji do 9 let je prepričljivo slavil Vid Vrhovnik, Aljaž Osterc je bil 11. in Gašper Brecl 13.; dečki do 10 let: 10. Patrik Vitez, 14. David
Strehar; skupno: 6. Jernej a Brecl, 5. Ožbej Jelen, 14. Rok Jelen, 1. Vrhovnik, 11. Gašper Brecl, 19. Osterc, 10. Vitez, 11. Strehar in 25. Blaž Sluga 25.
Vse ljubitelje smučarskih skokov vabimo to soboto ob 9. uri v smučarsko skakalni center ob Velenjskem gradu, kjer bo potekalo pokalno tekmovanje Slovenije za mladince in člane in na katerem bomo videli vse naše najboljše skakalce.
Mošnik tretji v Bratislavi
Minuli vikend je bilo v Bratislavi mladinsko odprto prvenstvo Slovaške v squashu, ki so se ga udeležili tekmovalci iz 10 držav, med njimi kot edini Slovenec tudi Velenjčan Martin Mošnik. V mednarodni konkurenci je v kategoriji fantov do 19 let zasedel tretje mesto. Klonil je le v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Tomažu Tothu. S tem je potrdil uvrstitev med 30 igralcev stare celine s svoji kategoriji.
Ta mesec se bodo začeli tudi turnirji za člansko jakostno lestvico slovenske squash zveze, na kateri Martin še vedno zaseda drugo mesto. Hkrati se pričenjajo turnirji za klubsko lestvico Squash zveze Slovenije, v kateri v tej sezoni tekmuje za ljubljanski klub Konex.
V Velenju spet evropski kros
Berlin, 3. oktobra - V glavnem nemškem mestu je zasedal svet Evropske atletske zveze (EAA), ki se gaje udeležila tudi slovenska atletska delegacija. Zastopala stajo Janez Aljančič, podpredsednik naše zveze, in Martin Steiner, športni direktor slovenske atletske zveze in hkrati predstavnik atletskega kluba in mesta Velenje. Osrednja točka je bila predstavitev kandidatur za organizacijo evropskega prvenstva v krosu za leti 2010 in 2011. Po predstavitvi programov držav kandidatk je bila Sloveniji (Velenju) zaupana organizacija EP v krosu v letu 2011, drugič po letu 1999.
Hkrati so velenjski organizatorji najavili namero, da želijo organizirati SP v malem maratonu v letu 2012.
Iz BiH z lepo zbirko odličij
Minulo soboto so se tekmovalci Taekwondo kluba Skala na prvo tekmovanje nove sezone odpravili v Bosno in Hercegovino. V Bihaču je potekalo mednarodno odprto prvenstvo v taekwondoju verzije ITF za vse starostne kategorije. Maloštevilna ekipa seje domov vrnila z lepo zbirko odličij. Zlato v borbah je osvojila aktualna evropska prvakinja
in dvakrat bronasta z minulega svetovnega prvenstva, mladinka Staša Lipnik. Staša je osvojila tudi drugo mesto v formah črni pas II. dan. Po dve tretji mesti sta osvojila Aljaž Žvikart (mladinci, forme črni pas I.dan in borbe, -58kg) in Matjaž Iršič (člani, forme modri pas in borbe, -71kg). Bronasto kolajno si je na svojem prvem tekmovanju priborili tudi Žan Polc (mladinci, forme, rumeni pas).
Doživeli polom
V tretjem krogu so Šoštanjčani na kegljišču Golovec doživeli pravi polom. Domačini so po boljši igri na polno slavili z 7 : 1. Igralci Šoštanja si takšnega poraza niso zaslužili, saj so bili po kvaliteti boljši od domačinov. Zmaga gostiteljev je povsem zaslužena, Šoštanjčanom pa ostaja upanje na uspeh v naslednjem krogu.
Po tednu dni premora bodo kegljači nadaljevali prvenstvo s 4. krogom. Šoštanjčani ponovno gostujejo. V Hrastniku se bodo pomerili z domačim Rudnikom, trenutno zadnjeuvrščeno ekipo. Šoštanjčani so po tretjem krogu na tretjem mestu in imajo točko manj od vodilne Pivovarne Laško, ki ima 5 točk.
Jerčič prvak v lokostrelstvu
Društvo SCIJ Slovenija, ki združuje novinarje športnike, ni le med najaktivnejšimi prireditelji vsakoletnih smučarskih tekmovanj, temveč so vse bolj aktivni tudi na osta lih športnih področjih, predvsem teniškem, kolesarskem, balinarskem in lokostrelskem.
Zadnje dni septembra so preživeli na Koroškem, kjer so si podrob no ogledali Mežiško dolino, bili na obisku v rudniški jami na Šentanelu in z lokostrelskim turnirjem sklenili tridnevno bivanje.
Na drugem državnem prvenstvu novinarjev športnikov v lokostrelstvu so se preizkusili v streljanju z ukrivljenim lokom in merilno napravo. Izkazal se je tudi nekdanji novinar Gorenja in naš sodelavec Hinko Jerčič, ki je v finalu s 43 : 31 premagal Damjana Križnika (DARS) in tako povečal bero kolajn, predvsem s smučarsko tekaških tekmovanj, balinanja, teka in kolesarstva.
Hinko Jerčič
modroBELA kronika

9. oktobra 2008
Zaradi
neprilagojene hitrosti v devetih mesecih letos na Celjskem umrlo 13 ljudi
Velenje, Arja vas, 29. septembra - Neprilagojena hitrost je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Letos se jih je samo na območju pristojnosti Policijske uprave Celje zaradi neprilagojene hitrosti zgodila skoraj četrtina. Neprilagojena hitrost je bila kriva-tudi za prometne nesrečem, v katerih so umirali ljudje. Samo na Celjskem jih je izgubilo življenje 13.
Policisti se tudi zato večkrat odločajo za poostrene nadzore prometa. Eden takih je bil prejšnji teden, v ponedeljek, na državni cesti Velenje-Arja vas, kjer so letos v nesrečah umrli štirje ljudje. Celjski, žalski in velenjski policisti, ki so sodelovali v poostrenem nadzoru, so med 10. in 18. uro ustavili 120 vozil in izrekli 76 ukrepov. Izdali so 46 plačilnih nalogov, en obdolžilni predlog in izrekli 29 opozoril.
Zaradi prekomerne hitrosti so ukrepali v petnajstih primerih. Vozniki so devetkrat prekoračili dovoljeno hitrost zunaj naselij in šestkrat v naseljih. Najvišja izmerjena hitrost je bila 95 kilometrov na uro, toliko je vozil eden od voznikov izunaj naselja.
■ mkp
Večjo pozornost varnosti
Velenje obiskala mednarodna komisija za vozniške izpite -Preverili avtošole in izpitne centre, predvsem na območju Ljubljane in Velenja
Vesna Glinšek
Med 30. septembrom in 3. oktobrom se je na povabilo Ministrstva za notranje zadeve mudila v Sloveniji mednarodna komisija za vozniške izpite. V četrtek, 2. oktobra, je obiskala tudi Upravno enoto Velenje. Namen obiska je predvsem preverjanje celotnega sistema usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil in samega opravljanja vozniških izpitov. »Od te organizacije bomo potem tudi dobili poročilo in oceno sistema, kar bo gotovo dobra popotnica za naše nadaljnje usposabljanje. Posebno pozornost moramo nameniti varnosti v cestnem prometu v našem prostoru in vzgoji mladih voznikov,« je o obisku povedal Mitjan Bizjak, sekretar direktorata za upravne notranje zadeve.
Obisk je torej pomemben tudi za samo mesto Velenje, vsaj tako pravi načelnik Upravne enote Fidel Krupic: »Vsekakor je to dobrodošlo za popestritev in opravljanje izpitov v Velenju. Razmišljamo celo, da bi uredili poligon, kajti prepričan sem, da ga potrebujemo. Vendar je tako kot vsaka druga tudi ta investicija povezana s primerno umestitvijo v prostor in vlaganji. Za to pa (z ieVe proti desni) Fidel Krupic, načelnik Upravne pričakujem, da bo prišla ini- enote Velenje, Mitjan Bizjak, sekretar direktorata za ciativa predvsem iz g°spo- upravne notranje zadeve, Bego Okanovič, direktor darstva «	avtošol relax, in Trevor Wedge, predstavnik
■	mednarodne komisije za vozniške izpite.
Trije pobegi s krajev nesreč
Velenje, Šoštanj - V minulem tednu so trije vozniki, ki so bili udeleženi v nesrečah, pobegnili s kraja. V torek, 30. septembra popoldne, je neznani voznik osebnega avtomobila v Belih Vodah zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznico in po trčenju odpeljal naprej. V četr-
tek, 2. oktobra, je neznana voznica na parkirišču Nakupovalnega centra zaradi nepravilnega premika trčila v tam parkiran avto in s kraja prav tako odpeljala. Nekaj podobnega pa seje zvečer zgodilo še na parkirišču na Trgu bratov Mravljak v Šoštanju. Najprej trk potem pa dalje ...A tega kršitelja so poli cis ti že izsle di li in mu tudi že izdali plačilni nalog. Za drugima dvema, ki sta vozila avtomobile z
Številni vlomi v stanovanja
Do njih j e prihaj alo dopoldne, ko so bili stanovalci večinoma odsotni
Velenje, 6. oktobra - V Velenju so tudi v ponedeljek, tako kot pred tem v četrtek in petek, obravnavali vlome v stanovanja v stanovanjskih blokih. Neznani storilec je dopoldne poskušal vlomiti v štiri stanovanja, v dve na Tomšičevi. Iz enega je odnesel zlatnino in ročni uri. Ko je skušal v istem bloku vlomiti še v drugo stanovanje, gaje pregnala hči stanovalca, kije bila v stanovanju. Vlomljeno je bilo tudi v stanovanje na Prešernovi. Storilec je odnesel manjšo vsoto denarja. V še eno stanovanje na Tomšičevi, istega dne, pa storilcu ni uspelo priti, poškodoval pa je stavbno pohištvo.
Že prej, v četrtek, 2. oktobra, je bilo vlomljeno v stanovanje na Kidričevi cesti. Vlomilec je odnesel več kosov nakita in manjšo vsoto denarja.
V petek, 3. oktobra, je bilo vlomljeno v dve stanovanji na Šaleški cesti. Storilec je izkoristil nepazljivost stanovalcev in za zadaj še nepojasnjeno prišel v blok, katerega vhod je sicer zaklenjen. V istem nadstropju je vlomil v dve stanovanji, ki ju je pregledal in v obeh primerih iz njih odšel z več kosi nakita.
Policisti stanovalce opozarjajo, naj skrbijo, da bodo vhodna vrata v bloke zaklenjena, pozorni naj bodo na neznane osebe, ki vstopajo. Do vlomov je pretežno prihajalo v dopoldanskem času, ko je bila večina stanovalcev odsotna. V mnogih primerih so stanovalci v blokih opazili čokatega moškega srednjih let, visokega okoli 175 centimetrov, kratkih temnejših las.
Če boste morda v vaši sredini opazili osebo, ki bi ustrezala opisu, ali kako drugo sumljivo osebo, vas policisti prosijo, da to takoj obvestite na telefonsko številko 113. O neznancu oziroma njegovem vozilu pa si skušajte zapomniti čim več podrobnosti. ■
znanimi registrskimi oznakami, še poizvedujejo.
Trk na
vinskogorskem klancu
Vinska Gora, 30. septembra - V
torek je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti na vinskogorskem klancu. Vzrok je bila neprilagojena hitrost voznika osebnega avtomobila, kije trčil v drug osebni avto. V trčenju se je ena od sopotnic lažje telesno poškodovala.
Mora lo mu je biti vro če
Velenje, 3. oktobra - V petek zvečer je bilo vlomljeno v skladišče prodajalne Mercator, Center tehnika in gradnje, na Kidričevi cesti. Vlomilcu je moralo biti vroče (ali pa ga je zeblo?), če sklepamo po tem, daje odnesel prenosno klima napravo. Vzel pa je tudi napo.
Velenje, 2. oktobra - Neznani nepridiprav je starejši gospe, ko je bila na pošti na Kidričevi cesti v Velenju, v četrtek iz torbice vzel denarnico z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in manjšo vsoto denarja. Ker je imela v denar ni ci tudi listič s PIN kodo, je storilec zlahka z bančno kartico opravil še nekaj dvigov denarja na bankomatih.
Še enkrat: nikar ne hranite kartic skupaj s kodami!
Izsiljevanje pred nos ti ni dobro
Lokovica, 3. oktobra - V petek zjutraj je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti v križišču v Lokovici. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drug osebni avto. Pri tem so se povzročitelj in oba sopotnika k sreči le lažje poškodovali.
Prenosni računalnik dobil noge
Velenje, 6. oktobra - V ponedeljek ponoči je bilo na Efenkovi vlomljeno v poslovne prostore. Pogrešajo okoli 1.000 evrov vreden prenosni računalnik.
Napad na poli cis ta
Šempeter, 7. oktobra - V torek, nekaj minut čez polnoč, so v Šempetru policisti 30-letnemu vozniku osebnega avtomobila, doma iz Polzele, odredili preizkus alkoholizi-ranosti. Pri postopku je voznik napadel policista in ga poškodoval.
Policisti so kršitelja obvladali in zanj odredili pridržanje, potem pa ga skupaj s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku.
Avto mo bi li brez radi ev
Velenje, 30. septembra - V torek zjutraj in dopoldne so policisti obravnavali štiri vlome v osebne avtomobile, v tri v Šaleku in enega na Kopališki cesti. Storilec je iz prvega vzel avtoradio in torbico z zgoščenkami, iz drugega in tretjega poleg avtora-di ev tudi okras ne pokrove, te pa je skupaj z avtoradiem vzel tudi iz četrtega avtomobila.
V petek, 3. oktobra, je bilo vlomljeno v osebni avto parkiran na Prešernovi. Vlomilec je prav tako odnesel avtoradio.
Jesensko obdobje
Piše: AdilH uselja
Letošnja jesen vsaj na videz ni tako prijazna s soncem in lepim vremenom kot lanska, vsaj meni se tako zdi. Toda ne glede na naše osebne občutke in tudi vremenske razmere jesensko obdobje ima pomembno vlogo pri prometnih razmerah oziroma uporabi vseh vrst prometnih sredstev. Statistični podatki o stanju prometne varnosti po sprejetju novega zakona o varnosti v cestnem prometu napovedujejo bolj ugodno stanje kot v preteklem letu, čeprav varnost ni odvisna zgolj od policije ali zakona, ampak od številnih dejavnikov. Jesensko obdobje in nevšečnosti zaradi deževnih obdobij, mokrega in spolzkega vozišča, zmanjšane vidljivosti, megle in še bi lahko našteval, lahko pomembno oziroma negativno vplivajo na prometno varnost. Zato naj ne bo odveč priporočilo, da smo pri udeležbi v cestnem prometu v tem obdobju še bolj previdni.
Pešci so najbolj ogroženi v jesenskem in zimskem času, ko je svetli del dneva bistveno krajši kot v spomladanskih in poletnih mesecih. In če sami ne morejo vplivati na neustrezno ravnanje voznikov, morajo biti sami pozorni na svoje ravnanje na cestnih površinah. Na prvem mestu je potrebno zagotoviti vidnost, s svetlimi oblačili in/ali odsevniki na oblačilih, odsevnimi trakovi in kresničkami, ki bistveno izboljšujejo vidnost. V nočnem času ali mraku voznik opazi pešca v temnih oblačilih na 26 metrov, v svetlih oblačilih na 38 metrov, s kresničko ali odsevnim trakom pa na 136 metrov. Precejšnja razlika, kajne?Pri hoji morajo upoštevati predpise, ki se nanašajo na hojo ob vozišču, in hoditi ob levem robu, tako da vidijo vozila, ki jim vozijo nasproti. Prečkanje ceste naj bo vedno na označenih prehodih za pešce, saj so tudi vozniki na njih in dogajanje ob njih veliko bolj pozorni. Vidnost in prečkanje cest na prehodih še posebej velja za otroke in šolsko mladino, ki je na cestnih površinah prisotna predvsem v jutranjih urah, ko je še tema ali mrak.
Kolesarji, ki še vztrajajo pri vožnji tudi ob teh temperaturah in manj ugodnih pogojih za vožnjo, morajo biti še posebej vidni z uporabo luči in odsevnikov na kolesu. Število kolesarjev je bistveno manjše kot v poletnih mesecih, zato morajo biti pozorni na ravnanja drugih udeležencev, še posebej voznikov motornih vozil. Pred vsako spre membo smeri je potrebno »preveriti«, ali so jih in njihovo namero vozniki tudi zaznali. Ker so vozišča zaradi dežja, megle ali rose veliko pogosteje tudi spolzka, je potrebno prilagajati hitrost vožnje, med vožnjo pa uporabljati tudi zaščitno opremo, ki preprečuje hujše poškodbe ob padcih.
Vozniki naj bodo na območjih, kjer se zadržuje večje število pešcev, še posebej v bližini šol in šolskih poti, pozorni na njihovo prisotnost. Zunaj naselij je priporočljivo voziti bolj po sredini voznega pasu, da se zmanjša možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Prilagojena hitrost tako prometni signalizaciji kot vremenskim razmeram je glede na statistične podatke o vzrokih prometnih nezgod najbolj učinkovit ukrep za preprečitev prometne nezgode. Posebno nevarnost predstavljajo pasovi megle, ki se pojavljajo le na določenih odsekih v večjem ali manjšem obsegu. To je še posebej nevarno na cestah zunaj naselij ali na avtocesti, kjer so hitrosti višje in nam prihod v megleni oblak lahko onemogoči vidnost na delu, kije pred nami. Med vozniki imajo tudi traktoristi svoje specifično mesto, saj so izpostavljeni dodatnim nevarnostim, tako na cesti zaradi manjše hitrosti traktorjev kot na njivah in travnikih, kjer se dogajajo nezgode pri delu. Jesensko obdobje je tudi obdobje dela, zato naj bodo obzirni do ostalih udeležencev pri vključevanju v promet na glavne ceste, še posebej pa naj očistijo blato, če ga »pripeljejo« na cesto. Slednje je lahko zelo nevarno, še zlasti ob mokrem vozišču.
Če že ne bo preveč sončna, naj bo ta jesen vsaj manj črna zaradi nezgod in žrtev na cestah. Vsak od nas pa naj prispeva svoj delež. Srečno!!!
Izp olicistoveb eležke
Razbijal in grozil
V	soboto, 4. oktobra zjutraj, je v stanovanjski stolpnici na Kardeljevem trgu moški razbijal po vratih in grozil bivši zunajzakonski partnerki. Policisti so mu ročno napi sa li pla čil ni nalog.
Občan v vodi našel motor
V	nedeljo, 5.oktobra, je občan v Velenjskem jezeru, blizu pomola, v vodi opazil motor skuter. O najdbi je obvestil policiste. Vozilo so iz vode potegnili gasilci, policisti pa so o najdbi seznani li last ni ka. Ta se je dogod ku samo čudil, saj je motor že pred meseci dal v popravilo poobla-
ščenemu servisu. Okoliščine še raziskujejo.
Poza bil denar ni co
V	nedeljo, 5. septembra zvečer, je gost v lokalu Štrumf v Pesju na točilnem pultu pozabil denarni co. Ko se je vrnil, je ni bilo več. Ker gre v tem primeru za kaznivo dejanje zatajitve policisti o »najditelju« zbirajo obvestila.
Ni razgrajal prvič
V	ponedeljek, 6. oktobra, so šli
policisti v Šoštanj, v stanovanje na Kajuhovi cesti, kjer je razgrajal stanovalec. Plačilnega naloga si ni prislužil prvič.
utrip
hU
oros kon
ZAPOSLITEV V SPARU?
y<
V
1
L—i

ta
Oven od2 1.3.do21.4.
Še vedno se ne boste prav počutili. Zaradi skrbi, daje kaj narobe z vašim zdravjem, boste povsem brez volje do dela. Če hočete, da začarani krog prekinete, nimate druge, kot da greste k zdravniku. To bo edini način, da odženete strah, potem pa boste lahko več časa in energije posvetili sebi in svojemu telesu. Tudi, če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne ostajajte sami doma. Pojdite med ljudi, odzovite se vabilom. In pazite, da vas ne bo duševna stiska popeljala v nepremišljena dejanja. Bližajo pa se tedni, ko bo stanje povsem drugačno, veliko lepše.
Bik od 22.4. do 20.5.
Ne bo držalo, da lahko čisto na vse, kar se vam dogaja, vplivate sami. Tokrat ste se znašli na čudnem razpotju življenja, ko se bosta morali rahlo ustaviti, umiriti, razmisliti in se potem prepus titi toku dogodkov. Čeprav ne boste kaj veliko krivi za nastalo situacijo, bodo očitki vseeno padali na vas in nikogar drugega. Trdo kožo dobivati tudi zaradi takih ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradli spanec. S partnerjem se bosta več pogovarjala in več stvari počela skupaj. Zdelo se vam bo, da pri tem uživate le vi. In kmalu se bo izkazalo, da se ne motite. Samski pa boste zelo pozorni na vse, ki vam bodo v teh dneh na novo pre kri ža li pot.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Lepi dnevi so bili in bodo pravi balzam za vas, saj ste se v mrzlem septembru kar malo polenili. Občutek jesenske utrujenosti bo vsak dan manjši, če boste le poskrbeli, da boste živeli bolj zdravo. To pa pomeni tudi, da boste pazili, kaj in koliko jeste. Še vedno pa si boste želeli miru, ki bi ga posvetili ukvarjanju z vam najljubšimi stvarmi, a prave volje za to še ne boste našli. Zgovarjali se boste na pomanjkanje časa, pa tega sploh ne bi občutili, če bi se bolje organizirali. Ne boste najbolj zadovoljni, a že v kratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male težave. Z nakupom ne hitite.
Rak od 22.6. do 22.7.
slabo počutje bo ob koncn tedna minilo, saj se boste spet obdali z ljudmi, ki vam dajejo pozitivno energijo. Če boste poskrbeli, da boste več v naravi, se sploh ne boste mogli pritoževati. Čeprav boste imeli dela vrh glave, vas to ne bo motilo. Imate razlog več, da delate in varčujete, saj ste našli nov cilj vvašem življenju. Partner vam ne bo ostal dolžan, če mu boste kaj poočitali. Od kod mu takšna samozavest, zaenkrat le slutite. Pravi vzrok pa boste odkrili že v kratkem. In ne bo najbolj prijeten.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zvezde vam bodo stale ob strani, pravzaprav vas bodo prav razvajale. Lažje boste našli stik sami s seboj, zato boste lažje tudi razčistili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Nikar ne zaprite vrat na poslovnem področju, saj se vam bo v naslednjih tednih ponudila izredna priložnost za napredovanje ali pa celo zamenjavo službe. Ker ni vse zlato, kar se sveti, bodite previdni. Lahko se namreč zgodi, da bi vas povsem napačno razumeli in bi vse skupaj padlo v vodo. Lahko pa boste tudi vi napačno raz ume li ponu dbo. Beri te tudi dro ben tisk.
Devica od 24.8. do 23.9.
Nekateri v vaši okolici vam bodo vsak dan bolj »kapljali« na glavo, saj se ne bodo dogovori prav nič premaknili iz mrtve točke. Nivo energije in volje do dela vam bo tudi zato močno upadel. Ker boste to tudi pričakovali, pa kriza ne bo dolgo trajala. Imate le dve možnosti; ali se boste umaknili, ali pa udarili po mizi in na glas povedali, kaj si mislite. Žal se tudi vi ne morete družiti le s tistimi, ki jih imate radi. Zato se je dobro navaditi, da gre kdaj kaj čez eno uho noter in čez drugo ven. Vsekakor pa vam pozornosti in nežnosti v teh dneh doma ne bo manjkalo. Partner vas bo močno razvajal.
TMr
m.
1

Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Vaše življenje je to jesen tako umirjeno, da vas bo začelo skrbeti, kaj se dogaja. Nikar ne iščite vraga, saj je že čas, da se tudi vam dogajajo le lepe stvari. Najbolj sreč ni boste doma, v kro gu dru ži ne, a boste za to ime li manj časa kot si želi te. Čeprav se bodo tudi v teh jesenskih dneh oglašale manjše zdravstvene težavice, boste z njimi hitro opravili. Tudi tako, da boste vse bolj pozorni na zdrav način življenja. Ker pa je smeh pol zdravja, največkrat pa vas nasmejijo otroci, več časa preživite z njimi. Denar? Brez skrbi v teh dneh ne boste mogli, sploh, kar se prihrankov tiče.

Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
To jesen bo v vašem življenju zaznamovalo več pomembnih prelomnic. Pri delu boste vsak dan uspešnejši, doma pa ne. Čustveno hladni partner vas bo spravljal ob živce. Čeprav dobro veste, kje je vzrok za njegovo vedenje, tokrat ne boste tako razumevajoči kot ponavadi. Konec koncev se vam zdi, da dajete več kot dobite nazaj. Vendar ne dopustite, da se kriza še poglobi. Prijatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušali vas bodo spodbujati pri tem, da nadaljujete tako, kot si vi želite. Ali bodo uspešni, pa je težko reči, saj vam v teh dneh ne bo prijalo prav veliko družbe. Najraje boste sami s seboj in svojim delom.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Po precejšnji poletni ohladitvi čustev boste to jesen kot sveže zaljubljeni. Ugotovili boste, kako napačno ste razmišljali in kako vas bi strast in poželenje skoraj stala sreče v življenju. Spet boste cenili majhne pozornosti in jih znali tudi vračati. Temu bi lahko rekli tudi slaba vest zaradi dogodkov v poletnih mesecih, vendar partner točno ve, kaj se vam je zgodilo. Tudi, če o tem sploh ne govorita, vas bere kot odprto knjigo. Zato bodite previdni, da se sedanje lepo in mirno življenje v dvoje spet ne začne sesipati. Dobro veste, da ste na preizkušnji.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Lahko bi bili presrečni, pa ne boste. Ste tip človeka, da vam, če vsvojih željah uspete, niko li ni zadosti. Zato boste v nasled njih dneh pos krbe li, da bo spet ogenj v domači strehi, saj boste partnerja s svojimi željami in tudi besedami močno razjezili. Morda tudi globo užalili. Imel bo občutek, da mu očitate vse, kar vam ne bo šlo prav po maslu. Če se boste doma odločali za večjo investicijo, poskusite poiskati tudi kakšen strokoven nasvet. Časi za najemanje kredita žal niso najboljši. Brez tega pa veste, da boste težko uresničili svoje sanje.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Skrajni čas bi že bil, da tudi sami spoznate, da morate biti hvaležni, da se je zaplet rešil tako kot se je. To ne bo lahko, saj vam bo tokrat srce govorilo povsem drugače kot razum. Neko prijateljstvo namreč postaja vse globje, pa dobro veste, da bo težko, da pride še do kaj več kot le prijateljevanja. Vsak dan bolj si boste želeli prepovedan sad, veliko vprašanje pa je, ali je res tako nedosegljiv. Če ste iskreni, dobro veste, da je naklonjenost obojestranska. Ali gre le za prehodno obdobje ali bolj za igro čustev, pa ne boste vedeli vsaj še nekaj tednov. Veliko je odvisno tudi od vaših dejanj.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Ne marate capljanja na mestu, pa tudi dolgočasnih dni ne. Če se vam ves čas nekaj ne dogaja, postanete utrujeni. Akcije boste imeli vteh dneh več kot preveč. Zato si boste ob koncu tedna spet zaželeli več miru in več časa zase. Tega si boste seveda vzeli le, če se boste imeli dovolj radi. Kar pa je pri vas velikokrat problem. Raje skrbite za vse okoli vas kot zase. Pa točno veste, kaj delate narobe. Kot veste tudi, da bi se vaše življenje že nekaj časa vrtelo povsem drugače, če bi upoštevali iskrena čustva, ki so zaenkrat kriva le za lepe sanje. Tako pa vas spet bolj skrbi za druge. In tudi zato se bodo oglašale zdravstvene težave.
Dobro zarie!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v megamarketu in restavraciji Interspar Velenje iščemo 1. Mesarje prodajalce (m/ž)
2.	Prodajalce na svežih oddelkih
(m/Ž) (sadje in zelenjava, delikatesa, ribe)
3.	Prodajalce (m/ž)
4.	Blagovne manipulante (m/ž)
5.	Blagajnike (m/ž)
6.	Kuhinjske pomočnike (m/ž)
7.	Kuharje (m/ž)
8.	Natarkarje - blagajnike (m/ž)
Pričakujemo:
-	da navedete, na katero delovno mesto se prijavljate
-	pod točkami 1, 2, 3, 5, 7 ,8 najmanj IV.stopnjo ustrezne izobrazbe, pod točkama 4 in 6 najmanj III. stopnjo ustrezne izobrazbe
Nudimo:
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
-	plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja
-	možnost izobraževanja
-	možnost napredovanja
Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Spar Slovenija d.o.o., za Interspar,
1000 ML, PRIDRUŽITE SE NAM!
1000 Ljubljana	ooa®
Nagradna križanka Champion «i—
®	AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
Trgovina Champion Nakupovalni center Velenje -kletna etaža, Kidričeva 2 T: 03 898 46 20
www.champion.si
Delovni čas:
Od ponedeljka do petka 9 - 19, Sobota 9 - 13
Obiščite nas v trgovini za športnike vseh generacij!
Ženska kolekcija za letošnji jesen in zimo vas vabi z raznovrstnimi modeli v široki paleti barv- rumeni, oranžni, rdeči, sivi in temnejših rjavi, modri in črni. Poleg trenirk, jopic, hlač in majic ne spreglejte široke izbire jaken, bund in puhas tih plaš čkov. Tudi moški lahko izbirajo med različnimi kolekcijami - športnimi puloverji in modnimi jopami, v puhastih brezrokavnikih pa jih tudi pozimi ne bo zeb lo.
Ne spreglejte Championove kolekcije za otroke - oble če mo vse od naj mlaj ših, ki še niso dopolnili prvega leta starosti, pa do zahtevnih najstnikov in najstnic, ki bodo med kompleti, oblekami in puloverji gotovo našli kaj zase - in to v svoji najljubši barvi.
V hladnih dneh k dodatkom, kot so torbice in nahrbtniki, priložimo še tople kape, šale in roka vi ce, ki barv no uskla je ni s kolekci ja mi obla čil dopol nju jejo celost no podo bo.
Ob prvem nakupu si zagotovite tudi Champio-novo člansko kartico, s katero boste kupovali ceneje! Ko pa boste ostali brez ideje za darilo, podarite Championov bon, ki ga je mogoče vnov-čiti v vseh Championovih trgovinah v Sloveniji.
Se vidimo v Championu!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 20. oktobra na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Champion«. Izžrebali bomo tri nagrade: dva Chamiponova bona v vrednosti 25 in torbico Champion.
Zgodilo se je
• • •
od 10. - 16. oktobra
-	10. oktobra
1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce ;
ob občinskem prazniku leta 1976 je izšla prva monografija o Velenju; -10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje (do leta 1989);
-	oktobra leta 1986 so dokončno asfaltirali
cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri
Savineku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne občine Velenje;
-11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki;
-	11. oktobra 1990 dve izmeni velenjskih rudarjev nista hoteli oditi na delo v jamo zaradi nejasnosti pri izplačilu njihovih osebnih dohodkov;
-	11. oktobra 2001 je danski princ v okviru uradnega obiska Slovenije obiskal tudi
velenjsko Tovarno gospodinjske opreme Gorenje;
-	oktobra leta 1984 je dolgolet-
ni direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski župan Nestl Žgank ob svoji 75. letnici postal častni občan občine Velenje;
-	13. oktobra 1888 se je v Arnačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti; članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se 1958 odpovedal; gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indo-
dr. Fran Mayer (arhiv Muzeja Velenje)
evropske jezike;
-	v Šaleški dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra leta 1918 v
Šoštanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Seni-ca;
-	16. oktobra 2000 so bile volitve v Državni zbor Slovenije; volilni upravičenci iz Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki so v slovenski parlament neposredno izvolili Jožeta Kavtični-ka, Bojana Kontiča in Milana Kopušarja.
Damijan Kljajič
ČETRTEK, 9.o ktobra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 14/26
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Sorodni duši, 2/6
10.45	Turbulenca, izob. svet. oddaja
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Blisk, nad.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 4/26
16.10	Filiz leti, igrani film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Komisar Rex, 2/8
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.35	Preiskovalni sodnik, 2/2
01.15	50 let televizije: tv dnevnik
9.10.1990
01.35	Duhovni utrip
01.50	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske Tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.40	Tv prodaja
11.10	Globus
11.40	Tarča
13.10	Pogled z neba, 3/8
13.55	50 let televizije: tv dnevnik
9.10.1990
14.20	Prvi in drugi
14.40	50 let televizije: pokrajinski
muzej Celje
15.20	Zgodovina komunizma, 2/4
16.25	Evropski magazin
16.55	Dobrote istrske kuhinje
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
20.10	Otrok Lune, ital. film
21.55	Številke, 3/24
22.35	Veliki mali družinski umori, 2/4
00.10	Planet rock: Nick Cave
00.40	Zabavni infokanal
pop
06.20	24ur
07.20	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	Selitev v divjino, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20.50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Končna resnica, nan.
00.30	Prijatelji, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop com, glasben
Gostje: Tanja Žagar, Foxy Teens 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Športni gost, športna
oddaja, ponovitev 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna
Gost: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 21.00 Regionalne novice 21.05 Naša Evropa: Zdravstvo brez
ovir, izobraževalna oddaja 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: Atlantida, ris. nan.
09.30	Filiz leti, igrani film
09.45	Enajsta šola
10.15	Oddaja za otroke
10.45	Jasno in glasno
11.30	Osmi dan
12.00	City folk: Češka
12.25	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Komisar Rex, 2/8
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš - so vakeres
16.00	Iz popotne torbe: divja svinja
16.15	Čarodejev vajenec, 9/10
16.45	Slike iz Sečuana: sajenje riža
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška
oddaja
17.35	Tv pogled
17.45	Časi, ko so Evropi vladali
Mavri, 1/2
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Blisk, 15. del
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.55	Polnočni klub
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
10.10.1990
00.35	Časi, ko so Evropi vladali
Mavri, 1/2
01.25	Dnevnik
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.55	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Zabavni infokanal
12.45	Tv prodaja
13.15	Glasnik, tv Maribor
13.40	Podoba podobe
14.05	Evropski magazin
14.35	Črno beli časi
14.50	Šport špas, 3. del
15.15	50 let televizije: tv dnevnik
10.10.1990
15.40	Bram in Alice, 2/9
16.05	Primorski mozaik
16.35	Študentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Velika imena malega ekrana:
Stane Škodlar
20.00	Stari Rim: vzpon in propad
cesarstva, 4/6
20.55	Statisti, 9/12
21.20	Statisti, 10/12
21.55	Poslednja noč, am. film
00.05	Avdicija, kanad. film
01.50	4400 povratnikov, 12/13
02.35	Zabavni infokanal
POP
05.45	24ur, ponovitev
06.45	Trenja
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	Selitev v divjino, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetja
21.10	Hollywoodski kifeljci, am. film
23.10	24ur zvečer
23.30	Brez sledu, nan.
00.25	Prosti pad, am. film
02.25	Otroški blagoslov, nan.
03.00	24ur
04.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor v studiu Gost: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, do 21.30 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja, 22.00 Sodobna umetnost, izobraževalna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 11.o ktobra
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz š
07.40	Male sive celice, kviz
08.25	Smrkci, 18/23
08.50	Prigode Huckleberryja Fina,
am. film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Tekma, debatna oddaja
14.15	Potovanje Natty Gann, am. film
15.55	Sobotno popoldne
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Zaljubljena v tepčka, am. film
22.00	Poročila, vreme, šport
22.35	Hri-bar
23.35	Svitanje, 6/13
00.25	50 let televizije: tv dnevnik
11.10.1990
00.45	Dnevnik, ponovite
01.05	Dnevnik zamejske tv
01.30	Infokanal
TV SLO
06.05 Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Skozi čas
07.40	50 let televizije: tv dnevnik
11.10.1990 08.05 Vroči stol
09.15	Tarča
10.45	Posebna ponudba, potrošniška
11.00	Tv prodaja
11.30	Primorski mozaik
12.00	Študentska
12.20	Vzpon in propad cesarstva,
13.10 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.05 Afna Friki: stolpnica, 2. del 14.30 Tv prodaja 15.00 Glasbena oddaja 16.40 Nogomet, kvalif. za SP 2010,
Slovenija - Slovaška, posnetek 18.30 Duh prvaka - človek, 3/3 19.00 Migaj raje z nami!, razg.
življenje 19.25 Nogometni magazin 20.00 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Slovenija - Severna Irska, prenos
23.05 Bleščica, oddaja o modi 23.35 Alpe - Donava - Jadran 00.05 Sobotno popoldne 02.20 Preiskovalni sodnik, franc. film 04.00 Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
06.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Japonske
08.05	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.20	Pujsa Pepa, ris. serija
08.35	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.55	Poštar Peter, ris. serija
09.15	Winx klub, ris. serija
09.40	Di-Gata, ris. serija
10.05	Super heroji, ris. serija
10.30	Ed in Eppa, ris. serija
10.50	Razposajeni losi, dok. oddaja
11.50	Živalski velikani, dok. oddaja
12.20	Šola za pare, nan.
12.50	As ti tud not padu?!
14.30	Ordinacija, nan.
15.30	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.25	Junior, am. film
18.20	Desetka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
20.55	Pozabljeni, am. film
22.35	Kratki stiki, slovenski film
00.35	Gospod Deeds gre v mesto,
am. film
02.40	24ur
03.40	Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: Mir, mladinska
oddaja, ponovitev 18.40 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Bl. A.M. Slomšek 18.45 Naša Evropa: Zdravstvo brez
ovir, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1683. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Countryfolk blues festival, Slovenj Gradec 2008 -Yesterday band 21.30 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 22.15 Odprta tema, ponovitev 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 12.o ktobra
tv slo rr
07.00	živ-žav
sledi	Svet Petra Zajca in prijateljev,
sledi	Grimmove pravljice, 21/26
sledi	Marči hlaček, 3/26
09.50	Šport špas
10.15	Linus in prijatelji, 1/6
10.45	Prisluhnimo tišini
11.15	Ozare
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 23/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.30	Večerni gost: Ksenija Benedetti 22.25 ARS 360
22.40	Poročila, vreme, šport 23.05 Deset božjih zapovedi: šesta, 6/10
00.05 50 let televizije: tv dnevnik
12.10.1990 00.25 Dnevnik 00.45 Dnevnik zamejske tv
01.15	Infokanal
TV SLO E?
06.30	Zabavni infokanal
08.45	Tv prodaja
09.15	Skozi čas
09.25	50 let televizije: tv dnevnik
12.10.1990
09.45	Globus
10.15	Brat bratu, 2. del
10.50	28. tekmovanje slovenskih
11.20 Po poteh Ushuaie, 2/13 11.50 Tv prodaja 12.20 Dobrote Istrske kuhinje 12.50 Alpe, Donava, Jadran 13.20 Rad igram nogomet 13.50 Tv prodaja 14.20 George iz džungle, am. film 15.55 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Slovenija - Severna Irska, posnetek iz Maribora 17.55 Jesenice: hokej na ledu, liga Ebel: Acroni Jesenice - Tilia Olimpija, prenos 20.20 Pogled z neba, 4/8 21.10 Berlin Alexanderplatz, 5/14 22.15 Jadranje - Barcolana,
reportaža 23.15 Rim, 7/12 00.05 Zlata resna glasba in balet
(1958 - 2008) 01.00 Zabavni infokanal
POP
05.30	Tv prodaja
06.00	Formula 1, prenos dirke za VN
Japonske
08.45	Harold in vijolična voščenka,
ris. serija
09.15	Rori, dirkalnik, ris. serija
09.25	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.50	Pujsa Pepa, ris. serija
10.00	Medved Rupert, ris. serija
10.10	Winx klub, ris. serija
10.35	Di-Gata, ris. serija
11.00	Super heroji, ris. serija
11.30	Šolska košarkarska liga
12.30	Skrivnostne poti, nan.
13.25	Materina ljubezen, dok. oddaja
14.25	Presaditev organov, dok. serija
14.55	Bratje in sestre, nan.
15.45	Moški v krošnjah, nan.
16.40	Jesenska pripoved, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.40	Shark, nan.
22.35	Vrhunci VN Japonske, oddaja o
22.55 Zaljubljeni Shakespeare, am. film
01.05 Znova pri starših, nan. 01.40 24ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1682. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Župan z vami, pogovor v studiu Gost: Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela 11.30 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Bl. A.M. Slomšek 11.35 1683. VTV magazin, regionalni
-informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Župan z vami, pogovor v studiu Gost: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 13.10 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 18.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 19.15 Pop corn, glasbena oddaja
Gostje: Tanja Žagar, Foxy Teens 20.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 -Yesterday band 21.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 13.o ktobra
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Šport špas, oddaja o športu
09.35	Gumbek in Rjavček, 4/26
09.55	Risanka
10.05	Iz popotne torbe: divja svinja
10.25	Čarodejev vajenec, 9/10
10.55	Časi, ko so Evropi vladali
Mavri, 1/2
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Menjava služb, risanka
15.55	Kje tiči pajek?, risanka
16.00	Tišina, risanka
16.10	Martina in ptičje strašilo: nočni tatovi
16.15	Bisergora, 12/15
16.30	Afna Friki: stolpnica, 3. del
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pikijeve glasbene
dogodivščine, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 3. del
20.40	Polemika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer
00.45	50 let televizije: tv dnevnik
13.10.1990
01.10	Tihomorsko brezno, 2/3
02.00	Dnevnik
02.35	Dnevnik zamejske tv
03.05	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.35	Tv prodaja
11.05	Sobotno popoldne
13.20	Tv prodaja
13.50	Kaj govoriš - so vakeres
14.05	Slovenski utrinki
14.30	Posebna ponudba, potrošniška
14.45	Jadranje - Barcolana,
posnetek
15.45	Rad igram nogomet
16.15	50 let televizije: tv dnevnik
13.10.1990
16.40	Osmi dan
17.10	ARS 360
17.25	Alpe, Donava, Jadran
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Dr. Who, 11/13
20.00	Tihomorsko brezno, 2/3
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Turčija, dok. oddaja
22.45	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 12/21
23.15	Tajna služba, 2/3
00.55	Zabavni infokanal
POP
06.45	24ur, ponovitev
07.45	Bradata motorista v kuhinji
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show, pogov. oddaja
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
19.55	Kmetija
20.55	Lepo je biti sosed, nan.
21.35	Grda račka, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Ženska džungla, nan.
23.45	Kaliforniciranje, nan.
00.25	Končna resnica, nan.
01.15	Prijatelji, nan.
01.45	24ur, ponovitev
02.45	Nočna panorama

.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 V harmoniji z naravo, kmetijska
oddaja, ponovitev 11.15 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Rokomet, posnetek tekme
Gorenje : Ormož 19.30 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor v studiu Gost: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 21.00 Regionalne novice 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
21.50
TOREK, 14.o ktobra
TV SLO (7
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.30	Glasbeni ciciban: dojenček
09.45	Od ponedeljka do nedelje,
10.00	Afna Friki: stolpnica, 3. del
10.25	Zgodbe iz školjke
11.10	Tihomorsko brezno, 2/3
12.15	Večerni gost: Ksenija Benedetti
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Planet Rock: Oasis
13.40	ARS 360
13.55	Pisave
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Trojčice, ris. nan.
16.10	Risanka
16.15	Zlatko zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Tv pogled
17.35	Angela Boškin - poti k ljudem,
dok. film
18.05	Z glavo na zabavo
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Krtek, risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Dosje: Marjan Jerman
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Resnični Rommel, 2/3
23.45	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
14.10.1990
00.30	Angela Boškin - poti k ljudem,
dok. film
01.00	Dnevnik
01.35	Dnevnik zamejske tv
02.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	NLP, razvedrilna oddaja
12.10	Tv prodaja
12.40	Dober dan, Koroška
13.10	Turčija, dok. oddaja
13.35	Bleščica, oddaja o modi
14.05	Studio city
15.00	50 let televizije: 14.10.1990
15.25	Prisluhnimo tišini
15.55	Tv prodaja
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Brat bratu, nan.
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Operni arije: Andrej Debevec, tenorist
19.10	Po poteh slovenske opere, 2/8
20.00	Nova Istra, izob. oddaja
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Šport
22.15	Lady Chatterley in človek iz
gozda, 1/2
00.00	Gustloff, 1/2
01.40	Zabavni infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Resnica o dinozavrih, 2/2
08.20	Goreče maščevanje, nad.
09.15	Sladka skrivnost, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Šolska košarkarska liga
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Zakon in red, nan.
00.10	Končna resnica, nan.
01.00	Prijatelji, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor v studiu 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mali prijatelji, oddaja o malih
živalih, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Pravljica za lahko noč: Ups, jaz
sem pa zelen 18.55 Čas za nas: Mir, mladinska oddaja
19.35 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 1684. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, športna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Na Primorskem, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 15.o ktobra
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 8/26
09.30	Zlatko Zakladko
09.45	Knjiga mene briga
10.05	Oddaja za otroke
10.50	Z glavo na zabavo, 9. oddaja
11.15	Angela Boškin - poti k ljudem,
dok. film
11.50	Dosje: Marjan Jerman
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.30	Prekmurec proti boksarjem,
dokum. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 14/26
16.05	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.30	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Stalin II., am. film
21.30	Prvi in drugi
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Sveto in svet
00.15	50 let televizije: tv dnevnik
15.10.1990
00.40	Turbulenca, izob. oddaja
01.30	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.45	Tv prodaja
11.20	Impromptu
12.25	Hri-bar
13.25	Po poteh Ushuaie, 2/13
13.50	50 let televizije: tv dnevnik
15.10.1990
14.15	Prava ideja!, poslovna oddaja
14.40	Tv prodaja
15.10	Črno beli časi
15.25	Koktajl, oddaja tv Maribor
16.45	Nogomet, kvalif. za SP 2010,
Češka - Slovenija, prenos
20.00	Celje: rokomet, Mik liga, Celje Piv. Laško - Cimos Koper, prenos
21.40	50 let televizije: Elda Viler v
Piranu
22.00	Idiot, sng drama
23.45	Slovenska jazz scena
00.35	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
01.15	D;sgt božjih zapovedi: prva,
02.10	Zabavni infokanal
POP
06.25	24 ur, ponovitev
07.25	Preverjeno
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20.50	Smrtonosna prevara, kanad. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Monk, nan.
23.45	Neustrašna Jane, nan.
00.40	Prijatelji, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1684. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja
11.00 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinski kviz, 3 TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Znamo zmoremo, izobraževalna oddaja, ponovitev 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
prireditve
VELENJE
Četrtek, 9. oktobra
9.00 - 15.00
Rdeča dvorana Velenje Zaposlitveni sejem - Nove možnosti n priložnosti 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 16.00 - 19.00
Dom krajanov Stara vas Narejeno in pridelano v velenjski Stari vasi
Predstavitev ustvarjalnosti krajank in krajanov Stare vasi 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 18.00 - 19.00
Knjižnica Velenje Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev pesniške zbirke Avgust Tanšek: Mozaik spominov
Petek, 10. oktobra
9.00 - 12.00
Dom krajanov Stara vas Narejeno in pridelano v velenjski Stari vasi
13.00 Muzej premogovništva Velenje Otvoritev razstave o Jozefu Resslu "Od vijaka do junaka" 16.00 - 19.00
Predstavitev ustvarjalnosti krajank in krajanov Stare vasi 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave - Lubi Slovenci ... Nacionalni poudarki v sodobni -slovenski likovni umetnosti 22.00 Mladinski center Velenje
Kdaj - kje - kaj
Koncert - Bitch boys X Spletna kavarna Vile Mojca Tečaj varnega deskanja po internetu
Sobota, 11. oktobra
8.00 - 13.00
Titov trg, Velenje 5. Jesenski sejem - Sejem lepot in dobrot 8.00 - 12.00
Središče mesta (pred sodiščem) Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 - 12.00
Cankarjeva ulica, Velenje Kostanjev piknik 10.00 Knjižnica Velenje
Pesniška delavnica in predstavitev poezije Izrečeno -Neizrečeno 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje : RK Ormož 20.00 Mladinski center Velenje
Odprtje razstave in klubski večer Skozi rjave in modre oči
Ponedeljek, 13. oktobra
17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
Torek, 14. oktobra
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
17. seja Sveta MO Velenje 10.00 - 19.00
Ljudska univerza Velenje
Središče za samostojno učenje 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro
Sreda, 15. oktobra
8.00 - 13.00
Ravne pri Šoštanju, Pod klancem Krvodajalska akcija (Kotnik) 17.00 Knjižnica Velenje
Ure pravljic 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Igranje družabne igre Naseljenci otoka Catan 19.19 Knjižnica Velenje
Zdravje in kvaliteta življenja Predavanje: Kemikalije
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 11. oktobra
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki otroške ustvarjalne delavnice
19.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kostanjev piknik, koncert s skupinami Bohem, Inmate in dunGeon Keepers
Nedelja, 12. oktobra
16.00 Nogometna tekma, Šmartno 1928 : Stojnci
Torek, 14. oktobra
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Sreda, 15. oktobra
16.00 Nogometna tekma (u17 -kadetinje), Rusija : Slovenija
Koledar imen
Junij (veliki traven)
9v četrtek - Abraham,
Dionizij, Denis
10«
petek - Danijel, Frančišek
• sobota - Milan
12	• nedelja - Maks
13	• ponedeljek - Edvard
14	• torek - Veselko
15	• sreda - Terezija
Vre men ski pregovori
Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče.
Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije.
Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje.
V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas.
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.
Oktober je dober.
Planine vabijo
Petek, 10. 10.: Pohod na Konjiško goro (L - PD Velenje, sekcija Gorenje),
sobota, 11. 10.: srečanje vodnikov Savinjskega meddruštvenega odbora na Gori Oljki (organizator PD Polzela in Savinjski odbor vodniških odsekov).
Titov trg poln lepot in dobrot
V soboto bo Titov trg prizorišče 5. jesenskega sejma - Pričakujejo 40 razstavljalcev iz vse države - Prvič tekmovanje nenavadnih jesenskih pridelkov
Velenje - To soboto, 11. oktobra, se bo velenjski Titov trg ponovno spremenil v prizorišče zagotovo tudi letos živahnega sejemskega dogajanja. Na njem bo Festival Velenje (v sodelovanju s številnimi društvi, podjetji in drugimi organizacijami) organiziral že 5. velenjski jesenski sejem. Sejem so poimenovali Sejem lepot in dobrot, namenjen pa bo predstavitvi in prodaji dobrot s podeželja, cvetja, izdelkov domače obrti ter pripomočkov za vrtnarstvo, cvetličarstvo ter kmetovanje.
Organizatorji pričakujejo na sejmu več kot 40 razstavljalcev iz vse Slovenije, med njimi bodo sadjarji, vrtnarji, čebelarji, vinarji, zeliščarji, pridelovalci vrtnin, društva podeželskih žena ... Nekaj stojnic bo namenjenih predstavitvi izdelkov domače in umetnostne obrti. Sicer pa bo na sejmu mogoče
poskusiti tudi različne jesenske dobrote, med njimi mošt, čaj, pečena jabolka, dobrote iz bučk . Na sejmu bodo ves čas prisotni tudi strokovnjaki, ki bodo obiskovalcem svetovali, kako vzgajati in negovati cvetje in drevje.
Da bo sobotno dogajanje na trgu kar najbolj prijetno, bodo organizatorji poskrbeli še za vrsto spremljevalnih dejavnosti. Tako letos prvič prirejajo izbor najbolj nenavadnih jesenskih pridelkov, ki so zrasli na poljih in njivah -izdelke bodo med 9. in 11. uro zbirali na posebej označeni stojnici na Titovem trgu, ob 12. uri pa razglasili tudi zmagovalce tega tekmovanja. V sklopu jesenskega sejma bo letos potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža, ki je prejšnja leta v Velenju potekalo v decembru. Golažijado prireja Turistična zveza Velenje, v kuhanju pa
se bo pomerilo sedem ekip.
Bogat bo tudi program na odru, ki ga bodo postavili pred domom kulture. Na njem se bodo predstavili številni pevci, plesalci Plesnega studia N, mladinski pihalni orkester velenjske glasbene šole . Šaleški likovniki bodo priredili likovno delavnico, zanimiva razstava skulptur in jesenskih aranžmajev pa bo na ogled v preddverju velenjskega kulturnega doma.
Na trgu bo zanimivo tudi za otroke - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ter Vrtec Velenje namreč pripravljata otroške ustvarjalne delavnice. Zagotovo bo eden prijetnejših sobotnih dogodkov obisk Tetke Jeseni, ki navdušuje že generacije velenjskih otrok in njihovih staršev.
■ bš
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE
(Journey to the Center of the Earth) Družinska pustolovščina, 92 minut. Režija: Eric Brevig. Igrajo: Brendan Fraser, Josh Hutcherson, Anita Briem, Seth Meyers, Jean Michel Paré, Jane Wheeler, Frank Fontaine idr.
Raztreseni znanstvenik Trevor se z nečakom Seanom odpravi iskat izgubljenega brata Maxa, ki je izginil med raziskovanjem vulkanov. S pomočjo Maxovih zapiskov v knjigi slavnega pisatelja Julesa Verna se napotita na Islandijo, kjer se jima pridruži izkušena vodnica Hannah. Med iskanjem sledi jih preseneti vihar, zato se zatečejo v votlino, ki
vodi naravnost v središče Zemlje, polno nenavadnih bitij, osupljivih pokrajin in nevarnih pustolovščin. Petek, 10.10. ob 18.00 Sobota, 11.10. ob 19.50 Nedelja, 12.10. ob 18.00 uri
WALL-E
(Wall-E) - Animirana znanstveno fantastična pustolovščina, 98 minut. Režija: Andrew Stanton. Slovenski Glasovi: Jernej JKuntner, Helena Petelin, Bojan Emeršič, Iztok valič, Jan Bučar, Alenka Tetičkovič idr.
Sobota, 11.10. ob 18.00 Nedelja, 12.10. ob 16.00- otroška matineja
VAGINALNI ZOBJE
(Teeth) Komična srhljivka, 88 minut. Režija: Mitchell Lichtenstein.Igrajo:
Jess Weixler, John Hensley, Josh Pais, Hale Appleman, Lenny von Dohlen, Vivienne Benesch, Ashley Springer idr.
Petek, 10.10. ob 20.00 Sobota, 11.10. ob 21.45 Ogleda filma ne priporočamo mlajšim od 18 let !
25 STOPINJ POZIMI
(25 degrés en Hiver) Komedija, 90 minut. Režija: Stephane Vuillet. Igrajo: Jacques Gamblin, Carmen Maura, Ingeborga Dapkunaite, Raphaelle Molinie idr. Nedelja, 12.10. ob 20.00 V tednu od 17.10. do 19.10. napovedujemo: dramo BOB DYLAN: 7 OBRAZOV, akcijsko parodijo TROPSKI VIHAR , animirano družinsko komedijo KUNG FU PANDA
Razstava »Lubi Slovenci ...«
Jutri ob 19. uri v Galeriji Velenje odpirajo razstavo, ki predstavlja nacionalne poudarke v sodobni slovenski likovni umetnosti
Velenje, 10. oktober - Razstavo, ki jo bodo v velenjski galeriji odprli jutri zvečer, je pripravilo Slovensko društvo likovnih kritikov v sodelovanju z Galerijo Velenje. Pripravili so jo ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Na ogled bo do 7. novembra 2008. S svojimi deli se bo predstavilo 30 avtorjev, ki jih je izbralo 12 likovnih kritikov.
Svoja dela na razstavi »Lubi Slovenci...« bodo predstavili: Bogdan Čobal, Franc Bešter, Zivko Kladnik, Marko Lipuš, Meta Krese, Peter Mat-ko, Uroš Potočnik, Alojz Zavolovšek, Jaša, Mladen Stropnik, Metka Zupanič, Eclipse, Irwin, Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič, Irena Bru-nec-Tebi, Sebastjan Leban in Staš Kleindienst, Gani Llalloshi, Igor Ban-fi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Jože Ciuha, Iztok Osojnik, Maksim Sedej ml., Bojan Fatur, Boštjan Potokar, Drago Vit Rozman, Polona Maher, Samo, Tomaž Tomažin, Naca Rojnik.
Avtorje so izbrali likovni kritiki: Mario Berdič, Damir Globočnik, Boris Gorupič, Milena Koren Božiček, Jernej Kožar, Primož Lampič, Vasja Nagy, Franc Obal, Tatjana Pregl Kobe, Sarival Sosič, Alenka Trebušak in Milena Zlatar.
Ponosni na usnjarje
Šoštanj se bo bogati usnjarski tradiciji oddolžil z muzejem
Šoštanj - Odprtje razstave v mestni knjižnici in simpozij o usnjarstvu sta bili dve pomembnejši prireditvi v mesecu septembru, v katerem praznuje Šoštanj.
Muzej usnjarstva na območju bivše TUŠ predstavlja tudi eno najpomembnejših naložbpri zagotavljanju turistične ponudbe občine Šoštanj, s katero želijo trajno ohraniti spomin na bogato usnjarsko tradicijo.
Postavitev bo potekala v dveh fazah. Izvedbo prve faze zajema prizidek k obstoječi stavbi tovarniških kopalnic bivše Tovarne usnja Šoštanj in postavitev kovinske nadstrešnice paviljona, kjer bodo razstavljeni stroji iz nekdanje Vošnjakove usnjarne. Obstoječa stavba s prizidkom bo v tej fazi prenovljena, in sicer gradbeno celoten objekt, dokončno pa njegovo pritličje. S postavitvijo I. faze izgradnje bodo obiskovalcem na ogled stroji, ki so se ohranili zahvaljujoč iniciativnemu odboru za postavitev muzeje. Izvedbo te faze delno financira Evropska unija, Operativni program krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.
Vrednost projekta je 1,5 milijona evrov. Občina Šoštanj je projektno dokumentacijo pridobila letos spomladi, junija je bila podpisana gradbena pogodba, zaključek izgradnje I. faze skupaj z opremo, pa je načrtovan do meseca junija 2009.
■ mkp
Nove poštne vrednotnice
Letošnji sklop priložnostnih poštnih znamk je Pošta Slovenije izdala 29. septembra. V seriji Živalstvo so tokrat predstavili tri dvoživke (laško žabo, nižinskega urha in velikega pupka) ter plazilca (navadnega goža). Serijo umetnost so dopolnili s štukaturo iz Gruberjeve palače v Ljubljani, v kateri so danes prostori Arhiva
Republike Slovenije. Med cestnimi vozili so upodobljene sani za prevoz tovora, ki jih vlečejo konji. Motiv v seriji Dan znamke pa prikazuje znak za filatelistični krožek, kot si ga je zamislil učenec Osnovne šole Markovci Zan Bezjak.
V poli 25 znamk pa se tokrat nahaja dr. Alojzij Šuštar, slovenski nadškof in metropolit, ki je zaznamoval del novejše slovenske zgodovine, saj so znana njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije in promociji nove države. Poleg omenjenega so izdali še blok s poštno znamko z varnostno per-foracijo z osrednjim motivom pastirčka, in pa dopisnico, na kateri je prikazan kip dr. Antona Peterlina, najbolj zaslužnega slovenskega fizika.	■

RAZPORED PREGLEDOV ROČNIH GASILNIH APARATOV
PGD ŠKALE
SOBOTA, 11.10.2008 od 08.00 - 10.00 ur
PGD PESJE
SOBOTA, 11.10.2008 od 10.30 - 1200 ure
PGD GABER KE
NEDELJA, 12.10.2008 od 08.00 - 10.30 ure
PGD ŠMARTNO OB PAKI
NEDELJA, 12.10.2008 od 11.00 - 13.00 ure
PGD PAŠ KA VAS
NEDELJA, 12.10.2008 od 13.15 - 13.45 ure
PGD BRASLOVČE
SOBOTA ,18.10.2008 od 09.00 - 11.00 ure
PGD LOKOVI CA
NEDELJA, 19.10.2008 od 08.00 - 09.30
PGD LETUŠ
NEDELJA, 19.10.2008 od 10.00 - 12.00 ure
PGD DOLIČ
NEDELJA, 19.10.2008 od 12.30 - 14.00 ure
PGD ŠEN TILJ
NEDELJA, 26.10.2008 od 08.00 - 10.30 ure
PGD ANDRAŽ
NEDELJA, 26.10.2008 od 11.00 - 13.00 ure
NOVO ZAVAROVANJE DOMA
DOBRO ZAVAROVANJE ZA MIRNO IN VARNO SPANJE
Gospod Janislav Kobal, direktor Območne enote Celje, Zavarovalnice Triglav, d.d., v zadnjih časih nas vremenoslovci in klimatologi nenehno opozarjajo, da bodo neurja pogostejša in hujša. Kako se na takšne napovedi odzivate v zavarovalnici?
Res je. Strokovnjaki vse glasneje opozarjajo na klimatske spremembe, ki prinesejo tudi silovitejša neurja. Tudi letos nam narava ni prizanašala. Predvsem na Štajerskem in Kozjanskem je pustila hude posledice na nepremičninah državljanov. Mnogo ljudi je ostalo brez strehe nad glavo ali celo brez imetja. Najbolj je naravna nesreča prizadela tiste, ki niso imeli ustrezno zavarovanega premoženja. Moram pa poudariti, da so se naši cenilci ob teh dogodkih zelo dobro izkazali, saj so škodo popisali izredno hitro in učinkovito. Kakšno zavarovanje predlagate v Zavarovalnici Triglav, da bi omilili morebitne posledice takšnih ujm? Zavarovalnica Triglav se zaveda, da mora vsem lastnikom stanovanjskih hiš, etažne lastnine in tistim, ki želijo zavarovati le stanovanjske premičnine, ponuditi dobro zavarovanje. Zato je pripravila NOVO ZAVAROVANJE DOMA, ki pomeni celovito paketno zavarovanje za vsak dom. To je sodobno zavarovanje, s katerim zavarujete zgradbo, stanovanjske premični-
ne, stroške čiščenja, odgovornost in asistenco na domu. Izbirate lahko med tremi paketi, A, B in C, ki se med seboj razlikujejo po številu zavarovanih nevarnosti in višini omejitev jamstva, vanje pa so vključene najpogostejše nevarnosti, ki nastopijo pri naravnih nesrečah. Naj naštejem le nekatere: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, izliv vode, v paketih B in C še poplava, v paketu C pa tudi vdor meteorne vode, padec dreve sa in zemelj ski plaz ter še vrsta drugih. Dodatno se lahko dogovorite tudi za zavarovanje indi-rektnega udara strele pri zavarovanju različnih gospodinjskih aparatov.
V okviru ZAVAROVANJA DOMA premoženje zavarujete na novo vrednost?
Tako je. Premoženje vam bomo zavarovali na novo vrednost, kar pomeni, da v primeru poškodovanja ali uničenja zgradbe in/ali stanovanjskih premičnin zavarovalnica povrne znesek, kije enak novi vrednostizavarovanih predmetov, razen pri zavarovanju tatvine na zgradbo pritrjenih elementov in objestnih dejanj, pri zavarovanju indirektnega udara strele, mehanskega loma in strojeloma instalacij, za katere je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost. Ko se odločamo med posamičnimi zavarovanji in paketnimi, je slednje verjetno ugodnejše?
Paketno zavarovanje je cenovno ugodnejše od sklenitve posamičnih zavarovanj, deležni pa boste tudi paketnega popusta, popusta na avtomobilska zavarovanja, plačila na obroke ali popusta na takojšnje plačilo premije. Gospod Kobal, nam lahko podate oceno, koliko bi npr. znašala zavarovalna premija za zavarovanje stanovanjske hiše?
Predstavim lahko primer zavarovanja za osem let staro stanovanjsko hišo bruto površine 200 kvadratnih metrov. S paketnim zavarovanjem B znaša letna zavarovalna premija s 6,5-odstotnim davkom 411,00 evrov, kar pomeni dobrih 30 evrov na mesec. Ne odlašajte torej z zavarovanjem svojega stanovanja ali hiše! Naj se vam to ne zdi nepotrebno. Zavarovalnica Triglav, d. d., razpolaga tudi z modro številko, kajne?
Da. Dosegljivi smo na modri številki 080 28 64, 24 ur na dan in vse dni v letu. Na voljo smo vedno, ko potrebujete asistenčne storitve, želite prijaviti škodo ali potrebujete informacije v zvezi z zavarovanjem vašega doma. V Zavarovalnici Triglav smo prepričani, da vam lahko ponudimo dobro zavarovanje za mirno in dobro spanje.
Več informacij o ponudbi lahko dobite tudi na: www.triglav.si.
Zavarovalnica Triglav, d.d.
www.nascas.com
Prenovljen filnes center Jezero je odprl svoja vrata.
FITNES CENTER
Vse ljubitelje fitnesa prijazno vabimo
v Fitnes center Jezero,
od ponedeljka do petka od 8. do 21.30. ure, v soboto in nedeljo pa od 8. do 20. ure. Informacije in rezervacije: 041/500-380
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. sep. 2008 do 5. okt. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 29. sep. 2008 do 5. okt. 2008, (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
			
III .			
i			
	1		
	III n Ji n, H	C S	
III L H	SHE IN M	mmm	ni
■ 29.sep o 30.sep ■ 01.okt u02.okt □03.okt □ 04.okt s05.okt
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 9. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 10. oktobra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 11. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 12. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 13. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 14. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 15. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Avtoličarstvo-kleparstvo Vlado Roj s.p. Koroška 46 Velenje
K sodelovanju vabimo DELAVCA
za kleparska in ličarska dela. Zaželjene so delovne izkušnje. Zainteresirane vabimo, da se oglasijo na tel.: 03 891 90 46 ali 041 698 242.

obvescevalec
mali OGLASI
DEŽURSTVA
Obnova stanovanj in kopalnic na ključ
AT0MINVEST d.o.o. Velenje, GSM: 031/290-127
ISCEMO SODELAVCE za trženje prehrambenih dopolnil. Stimulativni zaslužek.
Info: 040/ 562 426 Mi-ja s.p., Marinka Piskar, Špitalič 2,1221 Motnik
športne In terapevtske
MAKSIMOVIC MILE
cenlene stranke vabim
na masažo v Rdečo dvorano In v Topolšlco.
Pokličite 041 547 236.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
želi prijatelja. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan. www.superalan.si 47-LETNI Slovenec zaposlen v Nemčiji, situiran, želi spoznati prijateljico do svojih let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan. www.superalan.si
NAJAMEM
V	SOSTANJU ali Topolšici oz. okolici nujno najamem garsonjero ali 1-sobno stanovanje, lahko tudi opremljeno, lahko v hiši. Gsm: 051/849-207.
V	VELENJU vzamem v najem 1-sobno stanovanje. Gsm: 031/299-519.
KUPIM
TRAKTOR ursus C335 ali C360 kupim. Gsm: 031/427-626.
TRAKTOR zetor, lahko je novejši, kupim. Gsm: 041/678-130. HLADILNIK, štedilnik, belo tehniko in razno pohištvo kupim. Gsm: 031/250949.
KUPIM
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 39-LETNI moški z otrokom hrepeni po novi, trajni ljubezni. Gsm: 041/229-649. USPEŠEN moški z otrokom išče skromno dekle. Gsm: 031/807-376. ISKREN moški išče zvesto življenjsko sopotnico za trajno razmerje. Gsm: 041/959-192.
POŠTENA in simpatična 48-letna ženska s hišo želi prijatelja do 66 let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan. www.superalan.si
36-LETNA ženska iz Velenja, urejena, si
SENO v kockah in jabolka za ozimnico prodam. Gsm: 041/268-244. CIPRESE smaragd v loncih, nad 50 cm 4 eur, nad 80 cm 8 eur, prodam. Gsm: 040/578-587. ULEZAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/942-898.
SUHA bukova drva in 6 m3 mešanih drvi prodam. Potencialnemu kupcu podarim 3 m3 smrekovih rabljenih tramov. Telefon: 5869-940, zvečer, gsm: 041/863-141. ULEZAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 12. 10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/876-1202. KUZKE, kavkaški ovčar, čistokrvne, cepljene, prodam. Gsm: 031/566-415. BIKCA črno belega in teličko belgijsko
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
plavo, oba stara 14 dni, prodam. Telefon: 5893-578.
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 031/266-194. ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol in neškropljena jabolka, stare sorte za ozimnico ali mošt prodam. Telefon: 5886267, gsm: 041/577-305. BIKCA, tri tedne starega za nadaljnjo rejo in teličko simentalko (neoštevilčeno) težko 130 kg prodam. Gsm: 031/591-663. DVA bikca limuzin in sivca, težka 130 -140 kg, prodam. Gsm: 041/837-093. PRAŠIČE teške 50 kg prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931.
NEPREMIČNINE
3-SOBNO stanovanje, obnovljeno, na Kardeljevem trgu, 87,35 m2, prodam za 98.000 evrov. Gsm: 041/828-868, telefon: 5868-645. 3-SOBNO stanovanje v petorčku, popolnoma in nadstandardno obnovljeno, 1. nadstropje prodam za 121.000 evrov. Gsm: 051/351-877.
STANOVANJE v petorčku prodam. 1300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
ot-1	habit nepremičnine ftabtt, <Lo.o., Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
&sobno stanovan|e, desni breg, 80 m2,
5. nadstr, 1991, 85.000 € ali po dog. Dobro vzdrževano, obsega dnevno sobo z jedilnico, kuhinjo, spalnico ter dva kabineta (možnost združitve ali uporabe kot dve otroški sobi) 34<>bno stanovanje. Gorica, 87 m2,14. nad., 1977,80.000€all dog. Nahaja sev urejenem večstanovanjskem objektu, v bližini vrtec, šola, trgovina, 5 minut hoje do centra. Obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, 2 spalnici, 2 balkona, spalnico, kopalnico, WC.. Lep razledl 3-sobno stanavan|e. desni breg, 80 m2, 5.nad„ 1979,95.000€ ali dog. Urejen, vzdrževan blok, stanovanej je klimatizirano in vredno ogleda &sobno stanovanje, Gorica, 78 m2,4. nad., 1983,85.000 € ali dog. Prostorno stanovanje z dvema spalnicama, kuhinjo, dnevno kopalnico in straniščem ter balkonom, shrambo v kleti. Klimazittzirano. več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
RAZNO
TROSED in dva fotelja (usnje, temno rdeče) prodam. Gsm: 040/237-909. NOV 200 l nerjaveči aluminijasti sod prodam za 120 evrov. Gsm: 041/683-580. VRTNO kosilnico in štiri kolesa ter štedilnik in pralni stroj (vse še uporabno) ugodno prodam. Gsm: 040/576-218.
PRODAMO: Dvostanovanjsko hišo, letnik 1975, prenovljeno leta 2003, velikost 220 m2, na parceli 500m2, na atraktivni lokaciji nad šmarsko cerkvijo v Velenju. Cena: 238.000 EUR.
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
■RBMISim
041/624-775,897-58-13 PRODAMO NOVA STANOVANJA TER GARAZE V ŠOŠTANJU:
v objektu v gradnji (vseljiva maja 2009). Eno, dvo in trisobna stanovanja so velikosti od 47 m2 do 117 m2. Odlična lokacija in razporeditev prostorov, individualni števci komunalnih storitev. Cene od 1.200 do 1.430 EUR / m2 PRODA MO STANOVA NJA V VELE NJU:
3 S stanovanje (center), letnik 1985, velikost 79,28 m2, cena 91.000 € 3,5 S stanovanje, desni breg, letnik 1980, velikost 97,85 m2, opremljena kuhinja, cena 105.000 € 3 S stanovanje (Stantetova), letnik 1985, velikost 79,31 m2, z garažo, delno opremljeno, cena 110.000 €
2	S stanovanje (Žarova), letnik 1970,velikost 61,83 m2, opremljeno, vseljivo takoj, cena 70.000 €
3	S stanovanje (Gorica), letnik 1977,velikost 77,90 m2, opremljeno, delno obnovljeno, klima, na sončni strani, v bližini vrtca in šole, Cena 80.000 €.
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil na recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob
nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
11. in 12. oktobra - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med.
(delo opravlja v zasebni zobni ordinaciji, Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar -
gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.
do 14. ure; Ambulanta za male
živali in izdaja zdravil - ponedeljek,
sreda in petek od 8. do 12. ure ter
torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA	
1 Upravna enota Velenje	1
	| Smrti: ■
1 Poroke:	Ferdinand Pristovšek, roj. 1913, Šoštanj, Levstikova cesta 10; Ana Domajnko, roj.1925, Velenje, Graškogorska cesta 6; Frančiška Žagar, roj. 1916, Loke pri Mozirju 34; Zlatko Agrež, roj. 1925,_ Žalec, Ulica Nikole Tesla 16; Janko Šinkovec, roj. 1949, Velenje, Prešernova cesta 9/b; Marija Debelak, roj. 1929, Lastnič 73, Šmarje pri Jelšah.
Ivanka Klinc, Vinska Gorica 27, Dobrna in Srečko Avberšek, Velenje, Šercerjeva cesta 15. 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Frančiška in Bogdan Višnar iz Velenja, Kajuhova cesta 12.	
Nagrajenci nagradne križanke Frizerstva Antlej, objavljene v tedniku Naš Čas, 25.9. so:
1. nagrada: frizerske usluge v vrednosti 20 evrov prejme: DANICA SIVKA, Šklaska 30a, Velenje. 2. nagrada: frizerske usluge v vrednosti 15 evrov prejme: HELENA MAKŠAN, Praprotnikova 25, Mozirje. 3. nagrada: frizerske usluge v vrednosti 10 evrov prejme: MATILDA MAJHEN, Lovro Kuhar 6, Velenje. Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »CIGRAD«, objavljene v tedniku Naš čas 25.9:
1.	nagrada: 50 evr prejme:MARINA ES, Slatina 21 d, Šmartno ob Paki
2.	nagrada: 50 evr prejme: ALBERT ZALOŽNIK, Gozdarska 96, Mislinja
3.	nagrada; 50 evr prejme:VINKO HUDEJ, Šmarška 22, Velenje Nagrajenci naj sporočijo svoje davčne številke in transkacijski račun po telefonu 03 898 17 50.
ZAHVALA
Zapustil nas je
JOŽEF PLAZNIK
iz Laz pri Velenju
10. 3. 1936 - 1. 10. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Hvala Vam za vse besede in dejanja, ki ste nam jih izkazali ob zadnjem slovesu od očeta.
Žalujoči vsi njegovi
J
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Poslovil se je od nas
FRANCI DEBERSEK
1946 - 2008
Silva, Boštjan, Mojca, Ladi, Liu in Hana
Solza na licu pove, da omagalo tvoje je dobro srce, ko solza na licu se posuši,
za vedno ostala v srcih boš ti.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama
MARICA BRITOVŠEK
3. 9. 1927 - 26. 9. 2008
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi, in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Grošlju, dr. med., in ge. Cokanovi, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Domu za varstvo odraslih Velenje, župnišču sv. Martin ter Pogrebni službi Usar.
Vsi njeni
V SPOMIN
Mineva že peto leto, odkar ju ni več med nami
IVANKA
JESENŠEK
Kse so tisti časi, ko srečni smo bili, ko vaju smo imeli, a zdaj vaju več od nikoder ni.
Delala in trpela sta za nas in za vse še enkrat hvala lepa, draga mama in ati.
Hčerki Alenka in Irena z družino
ZDRAVKO
Izbiramo osebnost meseca septembra
Pa smo že pri devetem letošnjem izboru naj osebnosti. Ves oktober boste lahko glasovali za osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale september. Izmed
vaših predlogov bomo sestavili lestvico treh kandidatov, o katerih boste lahko glasovali vse do konca meseca. Glasujete lahko na kuponu številka 2 in vsak dan
malo pred 17. uro na Radiu Velenje neposredno po telefonu 897 5003 in 897 5004. Upoštevali bomo vse tis te kupo ne, ki bodo v Uredništvo Našega časa prispeli do torka 14. oktobra.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih bos te potem gla sova li za naj oseb nost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
Vaše
sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali dve majici Playboy pokrovitelja Parfumerije Beauty World v centru Nova. Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World - modni ruti prejmeta Ana Hrast, Koželjskega 5, Velenje in Smiljana Mauri, Šaleška 2 d, Velenje
Breda Tamše,
medicinska sestra - prijazna medicinska sestra, vedno pripravljena prisluhniti človeku in mu pomagati ...
Regina Zagradišnik,
varuška - vzgojila je mnoge generacije mladih, predana otrokom, humana .
Strašna Jožeta,
humorista in humanista po prepričanju, ki jemljeta življenje z vedre plati ...
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGOUe PARflJMGRIJe \ WORLD
Ženska
Velenja, Standard In Canter Nova Šaleška «sta t a, Šaleška (1, tel.: Mt 57 M	tel.! *M 57*1
C«lj«, Planet Tuš In Cclelapark
Mariboreka c. 1U. Aik»rč«a c. 14, KI.: OJ/ 415 n B5 »I.: 03/ 415 9110
Če bi občino raznesla bomba ...
Velenje, 4. oktobra - Oktober je mesec požarne varnosti in hkrati mesec, ko svojo usposobljenost preverijo številni, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja. Že prva sobota v mesecu oktobru je bila letos posvečena prav temu, hkrati pa so na objektu občinske hiše izvedli največjo taktično gasilsko reševalno akcijo na področju MO Velenje. Čeprav do zaključka redakcije podrobna ocena vaje še ni bila opravljena, so že prve analize pokazale odlično usposobljenost vseh, ki so v njej sodelovali.
Sobotni dan je bil po aktivnostih razdeljen na tri dele. Na treh točkah v mestu je potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti enot prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij v Velenju. Na ploščadi pri Novi so se dopoldne v dokaj neugodnem vremenu predstavile tudi operativne sile sistema zaščite, reševanja in pomoči. Svoje delo so prikazali člani Civilne zaščite, prostovoljna gasilska društva iz mestne občine Velenje, reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, Policijska uprava Celje, Koroško-šaleš-ki jamarski klub SPELEOS-SIGA, Gorska reševalna služba Slovenije, postaja Celje s člani Šaleškega alpinističnega odseka, Društvo za podvodne dejavnosti Jezero, Radio klub Hinko Košir, Regijska enota reševalnih psov, Društvo tabornikov rodu Jezerski zmaj. Del opreme so predstavili tudi na Titovem trgu.
Ob 13. uri se je začelo kaditi iz občinske hiše. Oglasile so se tudi gasilske sirene. Tako se je začela letošnja osrednja gasilska reševalna vaja. Scenarij vaje je predvideval eksplozijo bombe v stavbi občine, ki je povzročila delno porušenje objekta in požar. V vaji so sodelovale operativne gasilske enote Mestne občine Velenje, reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, policisti Policijske postaje Velenje, Jamarska reševalna služba Slovenije, Reševalni center Velenje, Gorska reševalna služba Slovenije, postaja Celje s člani Šaleškega alpinističnega odseka ter helikopter Slovenske vojske. Prikazali so gašenje požara, reševanje pones-
V letošnji največji taktični vaji na področju MO Velenje so sodelovali vsi, ki so vključeni v sistem Civilne zaščite. Spuščanje po vrveh je bilo atraktivno tudi za gledalce.
V vaji so prikazali več možnih situacij nesreč, v katerih na pomoč priskočijo tako gasilci kot reševalci zdravstvenih postaj... Te se žal vse prepogosto dogajajo na naših cestah
rečenih in zasutih ljudi iz objekta, reševanje z višine ter reševanje s pomočjo helikopterja. Na koncu si je prostor pregledala še Regijska enota reševalnih psov.
Zaradi dežja dopoldanski del predstavitve ni bil najbolje obiskan, vajo pa si je ogledalo kar precej občanov. Ti bodo še imeli priložnost opazovati gasilce pri
delu, saj bo oktobra organiziranih še več manjših vaj in preventivnih akcij.
■ bš
Foto: arhiv PGD Velenje
Obvladamo prvo pomoč ali ne?
V soboto XIV. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči - Tri delovne točke - Prijavljenih 12 ekip iz Celjske regije
Vesna Glinšek
Vsak, ki se je v soboto dopoldan sprehodil po središču mesta, je imel kaj videti. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, je v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem RK Velenje ter Mestno občino Velenje organizirala XIV. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Tekmovanje je v središču mesta potekalo na treh delovnih točkah, in sicer so prikazali tri nesreče: delovno nesrečo, v kateri se je porušil oder, avtomobilsko nesrečo in mlade, ki so se podali v alkohol in mamila. A kot pravi predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar, ne gre samo za tekmovanje: "Mislim, da je pomemben predvsem prikaz praktičnega reševanja ljudi v različnih situacijah. In to se mi zdi tudi zelo zanimivo in poučno za občane. Škoda, da je bilo vreme bolj slabo. Zato si tekmovanja ni ogledalo toliko ljudi,
kot bi si mi želeli. Ocenjujem namreč, da ljudje na splošno, ne samo Velenjčani ali Slovenci, praktično
Jože Kožar: "O praktičnem reševanju imamo premalo znanja."
reševanje premalo poznamo. Mogoče bi bilo dobro, predvsem za šoferje, da bi znanje iz prve pomoči na vsakih nekaj let obnovili."
Prikaz nudenja prve pomoči.
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!