RUSI SE BLIŽAJO PSKOVU
Rdeča armada na severu je včeraj napredovala 16 mi'j in vdrla v ulice Dna, ki je zadnja močna nemška utrdba vzhodno od Pskova ter je na fronti, ki se stalno pomika proti Letski in južni Estonski, osvobodila 180 obljudenih krajev.
■ieverozapadno od Dna so Rum napredovali šest milj t«*r s<> osvobodili važno železniško križišče Strugi K rasni jo, 42 milj severovzhodno od Pskova ob I^niii^rad-Pslcov-Varsiiva železnici.
Ukrajini je tretja ukrajinska armada ^cikthla Rodiona J. Malinovskega vda rila iz Ki 'ivi^a Ropi ter je osvoImvH-)a vin" olb! jrudeiiili krajev proti /apadu. Kot pravi Moskva, je bilo okoli Krivejra Roga ubi-trli (iOOO NVnieev."
Bert'in poroča š<- o vee drugih velikih prodiranjih na sežni frorti, toda Moskva jili ne omenja. Nemška jmročiln naznanjajo, da so Rusi vdrli v nemško črto severovzhodno od Rogačeva, 60 milj severoza-pa<1no od (lomela; ravno tako poročajo o ruskih napadih ob valMxlntm bregu Pcipuškcga jezera.
V Dno, ki Šteje 9000 pr^v-valeev. je vdrla armada generala K i rila A. Mcrerkova, ki je prodirala ob Lenii^grad-Vi-tdb<4c železnici ter je napredovala lf> milj. T)ri*ga armada, ki je napredovala oO milj v petih dneh iz karajo Russe, se je približala Dnu na devet milj.
Moskva pravi, da so se Ru-si pričeli tlx) je vati /. Xemei po ulicah I)na.
Nekatera poročila naznanjajo, da Nemci utrjujejo Polock-I*skov črto, ki vzporedno z letsko mejo ter horejo nll> tej črti zadržati Ruse, da ne 'bodo vdrli v baltske dr/a ve.
Nemci so izgnlbili vsak« upanje, da ibi mogli zadržati Ruse
pred Pskovom ter se samo branijo, da pridobijo na času iu medtem zgradijo močno obrani-Imio črto ml) letski meji.
V včerajšnjih Imjili za I hm >o Rusi osvoA»odri nad ir>ii oblju-l denih krajev; odkar pa mi po' zavzetju Staraj«' Ruse v j»«-t pričeli j>i-< m T: r;i 11 južno <>d il-1 meirskeira j«*zera. so osvobodili nad 7<MI krajev.
Na severni fronti je armada generala Leouida A. ilovorova O^VoilHkdil.i ii;i(| .'tO obljudeni!) krajev v svojimi prodiranju proti lVkovu.
Sovjetska poročilu ne omenjajo o operaeijnh «»!<oli llolma jar/no od Ilmeiiskegn jezera. Na t<*m kraju so Rusi napredovali proti z.-ipadu iii se pribli-žali Ijeningrad-Vitebsk železnici na razdaljo 1."j milj. Na tej fronti poveljuje general Miliail Ifojin, ki je l»il prej povljnik garnizije v Ijeningradu.
Na celi fronti «nl severa pa do doleti p-gn toka Ihijepra je v ofenzivi 10 ruskih armad.
Tz nekega zelo verjetnega vira prihaja poročilo, ki pravi, da je Adolf Hitler obiskal severno rusko fronto jn je dal vstrelii več visokih častnikov, ker so povzročili poraze nemških armad. Genera], iLitide-mann, ki je poveljeval nemški armadi pri Leningradu, se j< vstrelii v Hotelu .pri Zlatem levu v Tallinmi.
Hitler je severno fronto ol>i-s<kal koncem januarja. Obiskal je Narvo in Pskov, nato pa >< je vrnil v svoj -glavni stan v KoeniirJ>crgn v Vzhodni Pni
si ii
Sovjeti pravijo, da so fašisti nameravali atentat na kralja Petra
London. — Moskovski radio je v pondef jek obelodanil v Kairu datirano vest agencije Tass, ki pravi, da ie bil napravljen poiskus, da se umori kralja Petra II.
poiskus, je Uilo rečeno po radiju, je il>i] napravljen po fašistih, ki hi bili /.vrgli |H>tem krivdo umora na vojake, kateri zahtevajo, da se jim dovoli JihIImhI \ .1 iiirosJavijo, kjer se , lioi-ej«! boriti na strani Tito-II V:li os\'ol>odilnili čel. Štirje ela-ni osebne kraljeve L'arde so bi-I i areiira'ii, navaja por« h" i I o. , Tass pojoča, je bilo rečeno oddaji, da .-<» se pojavili ne-miri v jugoslovanskih vojaških . edinirali. ki >o nastali jem* v . Kairu, ter drugod, ker 1'uriče-j va vlada dela vsemogoče ovire 1 častnikom in moštvu, da jim j-j prepreči vrnitev v Jugoslavi-|.i<> in to vzlie dejstvu, tla >o se :i • izjavili, da hočejo iti v .Jiugo-slavijo, da >e pridružijo Titu. Tako zeljo je izrazilo 653 .'mož in častnikov, ki tvorijo ^ M H) mož hroječe edinice v Ka-. iru in od 2G0 mornarjev, ki so 1 nastanjeni, v Aleksandjriji pa se jiJi y: 2J4 izreklo za odhod . k Titovi vojsk:. (h\ '22 m "ž kra-- lj«'Ve irard<' se jili je H> izreklo i za «h11io(1 v .Tuiroslavijo.
Kmalu za ruskim poročilom so prišla privatiui »obvestila, ki so navajala, ila je kralj Peter kakor jetnik v svojem stanu in j«' liKH-no zastražen kamor pre. Prt'pove<lano mu je tudi, da J>i s«« s«»stal z gotovimi ziivezniski-mi voditelji, katere 'hi rad vitle!. Enako mu ni dovoljeno napraviti stikov z jugoslovanskimi partizanskimi krojni v Kairu, ila "hi poiskušal doseči z nji4 mi kak kompromis. Gotove o-selx* okroiif nje«:a mu to prepre-jejo, kakor pravijo omenjene privatne vesti.
Jugoslov. vlada zanika celo stvar
Kairo, ±2. ifeih. — Jugoslovanska vla<la v Kairu je zanikala vesti o napadu ali poisku-«u atentata na kralja Petra IT. Ve-st ni šla skozi ^zumvKui-ru, je rečeno v današnjem j>o-ročilu kraljeve vla«le. Kralj Peter se svoImmIiio vozi v svojem avto po Kairu, dodaja isto poročilo 'kraljeve vlade.
Nemške izgube v Italiji
Po poročilih z italjanske fronte so Nemci pri svojem neuspešnem por'skusu pregnati Amerikance južno od Rima v morje imeV. 7000 izgub. Pod zaščito hudega viharja se sedaj pripravljajo na nov velik napad.
Prejšnji t«Nlcn so se štiri <Lni
doli silno vroči l>oji, ki so 1 »i 1 i v nedeljo končani in Xemei so imeli največje doaedanje iz^u-v Italiji.
A retilerijs-ki dvoflioji. se na-^ia I j u je jo in Netuei s topovskim ognjem pripravljajo infanterij ski napad.
Ken irski poveljnik general Ehertiard von MwHtensen xht-sti |K>noči doihiva mnogo vojaštva m vojrn^a materijala, <la ojači ovojih šest divizij, ki so II h I«- tako zc*o te pene in razfii-te.
XetinSka 114. motorizirana divizija, ki <se je prej Ixirila z jiKjSfOsIovHnsrkimi partizani, je Ibila fK>i>olnoma ra7<bWa oti a-merišikesra artilerijskega ognja, ostanki pa ho no spustili v divji
be*.
Od časa vpada 32. januarja fo Ibile vW'inoma velike nevihte m Ibliakora i-n ftromom in voj®ki ao bili «»a«rtanje^ni po blatnih strelskih jaAib, Veliki bombniki jih niao mogfri podpirati, le Iflrhki bonAmiki so krožili nad bojiečem in med njuni je bilo tudi nekaj mwJkih.
Desno ameriš»ko krilo jiri Ci-(Nadaljevanje nji 4. str.)
Jugoslovanska fronta
KRUTO POSTOPANJE Z UJETNIKI
Alžir. — Oh priliki obravnave, na kateri so bila obelodanjena »lejstva o krutem j>osto-panju z ujetniki v kom-entradijski li taboriš«" Hi, ki so bila |H>d upravo Vi<*hyske vlade, jt. enajst bivših jetnikov priznalo, «la so pretepali interiiiraiu*e ter jih mučili.
Neki narednik Mosca, ki je t«*kom ort>niv>iave tr«li:l, da j«* življenje v ta'l>ori.ščn normalno, je |Hitem priznal, da je prete-p«*I dva ijiterniranea «lo smrti. Spri«"'o tega priznanja bo sojen zaradi uinora. Drugi stražarji interni rane«1 v so enako priznali pretepanje do smrti . . . ljudje, ki so prišli poslušat obravnavo so ob teh iz|M>vedih tako glasno protestirali, da je moralo sodišče za pretiti z aretacijami ako protesti ne prenehajo. — Zgražanje poslušal«vv nad lila-«lniTiii priznanji okrutnosti je bito -silno in to posebno, -ko je neki Otto Rie|x» izpovedal, da je užival pri pretepanju interni raneev.
Na Pacifiku
Admiral Chester \V Nimitz je poslal z niatičnili ladij več sto aeroplan«»v, ki so bomtair-dirali otoka Kaipan in Tinian v otočju Marjanov, komaj KJ00 mlj o«! Tokija. Ameriški aero-pland neprestano 1>ombardira-jo razne 'kraje na Marshallo-vih iu Karolinških otoikili. bojne ladje pa-obstreljujejo vzhodno «»t«ike Marsha'Uovegn «»to-čja.
Moravska brigada, ki se bo juje v Jugoslaviji, poslala tovarišem pozdrave
Poveljniki 1. Moravske brigade so poslali svojim tovarišem v Jablaniei in Toplicah pozdrave in so obenem sporočili, da s<.» je sovražnik lagal, ko je trdil, da je bila Moravska brigada uničena v vzhodni Bo-' sni. Fa«tje-boitn iz Moravske
so še živi in pobijajo 'Nemce, so sporočili poveljniki.
NAZNANILO
Stara aaloca. zemljevidov (Atlasov) je pošla. Novo zalogo bomo prejeli okrog 15. MARCA. Vsi tisti, ki so jib naročili, prosimo, da malo potrpf.
Knjigarna "Glasa Naroda"
Slovenci
skoro 100%
za Tita
Louis Adamič, pr*'d>ednik Z<lruzenega odbora Jugoslovanskih Amerikaneev je včeraj podal naslednjo izjavo:
4Po zadnjih poročilih, ki -o mi na razp<»Jairo, čijih vira pa ne morem še izdati, je sloven ski narod skoro 100-odstotnn v osvobodilni fronti. SO (Mlstot kov katoliške duhovščine pnd pira osvol»odiln«> gibanje. velja o članstvu stare klerikal ne stranke. Ljii4>]jana j«* <«1 stotkov za partizane.
4tTl» so moje inlormaeije do koiwa januarja. Prav nič >«• iu-oDi^tavljani in rečem, da si-im prepričan, da so strogo v * • - r i lične.
London. 22. ftJb. — Xa jugoslovanski fronti je zapadel >ucir iu zafo je 'lx»j<'vanje po-večini omejeno na lokalne spo-pa<l«' |k»vs«m1 razen ob jadranski <»l»ali. kjer so lirvaš-ke e. dinn*e maršala Tita porazile neuHke o<t<lelke Iblizu Brinja, ki leži dvanajst milj od Senja. Neiinei >o >c morali umakniti proti morju.
GENERAL DUŠAN SIMOVIČ.
ki ie vodil vstajo proti jugoslovanski vladi leta 1941, ko je podpisala pogodbo s Hitlerjem, je pozval Jugoslovane v notranjosti in izven dežele, da podpro partizanski po-
kret.
Nemci po^niani v beg pri Novem mestu
Kot se oglasi |K>ročilo Osvo-bodilne vojske, je bila. jx^uuia pri Novem mestu v Sloveniji v beg nemška kolona, ki je Štela (»00 mož. Mnogo Xemcev je o-stalo mrtvih na bojišču, a mnogo mrtvih so Nenie^ vlekli s se-ln)j, ko so se umikali, ker pač vwlo, da partizani uporabijo uniforme in toplo obleko, ki jo lahko odvzamejo mrtvim naei-jom.
železivLšiki črti mM Ko-čevjem in Groenipijem ^e vrše lokalni spopadi in nrt> progi (V-lje-Zidani most se je za vršila 10. fifljruarja vr(K*a bitka, v kateri je (Obležalo mrtvih 40 Xemcev.
Nedičevi vojaki ujeti
1'artimnr Mae ve so razorožili sovražno ga mižijo v Xa-doviei ter so ujeli dvajset Nem cev in dvajset Nedieevili mož. Zajeli so nekaj vojnega materija la in orožja.
»Ofenziva, Ibolgarskih .satelitskih čet ]>ri Črni travi ,Se je popolnoma izjalovila. Vendar so čete prizadejale mnogo škode prebivalstvu, ker so požga-
KONGRESNIKI OGORČENI. KER JE BILA DAVČNA PREDLOGA VETIRANA
Washington. — Predsednik Roosevelt je v torek v precej ostro izraženi poslanici kongresu vetiral predlogo, ki je, kakor se ie izraa:l, predvidevala obdavčenje, ki ne bi pomagalo revnim, pač pa le lakomnim. Vetirana predloga je bila za $2,315,200,000 in pred sednik je dejal, da to splošno obdavčenje ne bi niti zdaleč zadostovalo za vladne vojne potrebe.
V kongresu bodo skušali izraziti predsednikov veto, kakor so izjavili eelo nekateri demo-
kratski pristaši administraeije, ker to .je prvič v zgodovini Zdr. držav, da je predsednik vetiral isplošno davčno predlogo ali akt kongresa. Xajbolj so bili nad predsednikovim vetom razjarjeni člami kongresnega odseka, ki so predlogo sestavili in predložili zbornici v o-d<jbritev. Kongresnik Robert L. -Doughon, demokrat iz North Caroline in predsednik omenjenega odseka, je dejal, da je predsedmik is fo potezo vrgel čiidjio luč na inteligenco in j»o-šteno iskrenost odseka in radi tega Bm» on . glasoval za poraz veta. <ilasovanje se bo vršlio v četrtek.
PnNlsedn'rk Roosevelt je <le-jal, da je ]h> drtbi-eni pregledu držiivnih finane prišerl <lo zaključka, da vlada |>otrebuje na-dtfiljnih $10,5000,000,000 o čemer je kongres obvestil že
le do-tal 1ri naselja. Vkljuib temu pravi j)oročilo Osvoiboili&nc vojske, da se večina Bolgarov ne mara ll>oriti proti partizanom.
V vzhodni Bosni se nadaljujejo iboji pri Rogatiei, kjer napadajo |>artizane z N*tucm vred tudi Mihajlovieevi četniki in Pavelicevi lT«tašj. Boji potekajo v prilo-g partizanov in sovražniki «o spet zgubili več mrtvih in ranjenih. Osvobodilne edmice so tudi zajele trinajst, strojnic in dru^ vojni materija!.
pred meseei in tudi pričakoval, da <1h> to \^zeto v poštev pri sestavita kongresnega davčnega predloga. Ker se to ni zgodilo, je bil prisil/jen stvar vet i rat i.
Drug razlog pa je foil ta, ker} .je predložena predloga vključevala avtomatično izključitev obdavčenja socialnega zavarovanja (social security "tn^c.), kar bi stalo vlado nad foilij°n .dola rtje v.
Predloga, je rekel dalje predsednik, je vključevala več določb, ki se jih more smatrati za poosebme privilegije goto-
vim korporacijam in indnstrij-sk'nn pod jet jim.
Ostro je iJitHjse«lnik prijel kongres tudi zaradi nerodno sesa vi jenih davčnih pol, kate-re morajo iz|>oIniti davkoplačevalci. Ljudje, > menil predse« in i k, so zaposljeni z delom za izvo jeva nje vojne in se jim ne ljul)>i štiulirati višje matema-ke. Kongres bi lahko odpravil t a koz va no "victory tax" i« s tem poenostavil davčno plačevanje ter izplon jeva nje tozadevnih davčnih pol.
Američan poročil rusko dekle v Moskvi
Moskva. 19. fob. — Major John F. Waldron iz Souttli Orange, N. J., je vzel v zakon lepo Tanjo Ostapenko, mlado Rusinjo s katero se jc seznanil v -svoji silužfoi, kot. zdravniški svetovalec in član ameriške zalagaln^ misije za Rusijo.
Bombardiranje Steyerja v Avstriji
Ameriški bombniki iz Italije so včeraj bombardirali veliko tovarno za aeroplane v Steyrn, JH) milj od Dunaja.
Napadalci so naleteli na nemške aeroplane južno od Stevra in se je vnela zračna bitka.
V teku marca bo Rdeči Križ nabirat $200,000,000 za svoj Vojni Fond za 1944 leto. Ta denar moramo nabrati ako hočemo, da 'Bdeči Križ nadaljuje s
svojim delovanjem. Prispevaj-
----„„: t
ŽENA MOHANDAS GANDHI JA UMRLA
London, '22. fejb— Mrs. Mo-haiulas K. (tandhi, žena indij *kega vmlja je umrla v X«\\ Delhi, Imlija v starosti 74 let. Poročilo o njeni siniti j«> pri Šlo tz Delil i ja po radiju.
Kasturbai Gandhi se je p<»-ročila s svojim mož<m. ko sta bila oba stara komaj vsak trinajst let. (iandiii je pozneje dejal, da je bila njegova poroka 4 "kruta Šei;a sklepatrja zakona me<l otrocivendar sta bila on in njegova ž<*na vse življenja n»'l(H*ljiva tovariša. Ka-t«iir-bai, dasi ni bila izobražena, k<»t on, je vendar ^impatizirala / njegovo il»orbo za osainosvoje-nje Indije t<»r je eelo sama vodila demonstracije, ko je njrti mož zb«>lel.
(ia mil i i jeva sta imela Štiri sinove in trije od teh >o biti rojeni prej, kot je dosegla mlada žena IS. leto svoje starosti. Najmlajši >in bil rojen, ko sta bila zakonea stara .'17 let, nakar Jsta sklenila živeti, ka kor brat in sestra rn <h1 tega časa naprej sta bila bolj nevezana med s««l>oj duhovno nego prej. Mrs. Gandhi je šla večkrat s svojim možem v zapor, da .je bila olb njegovi strani i" ga krepila v njegovem delu za Indijo in njene množice ljudstva. Tudi ob smrti je bila /. njim v internaciji v palači A-ga Kliana v Pooui, kamor je bila odpeljana kmalu {m» aretaciji 'Gandhija, !>. avigusta, ko so angleške oblasti določili1, da gre Gandhi jeva kampanja civilne nepokorščini* predaleč m zna ogrožati vojne načrte Britanije.
Ko je šel Gandhi v svojih mladih letih v Anglijo, kjer se je šolal v pravnih zadevali, je šla njegova mlada žena z njim ter je ob tej priliki prvič ohula čevlje ter rabila namizno orodje pri ol>edih. V Indiji j<* navada, da se nosi kar s prsi i hrano v usta. Nikdar pa se ni hotela podati, da bi uživala meso ter je ostala vse življenje vegeterijanka.
Včeraj je bilo truplo Kasturbai Gan<lhijeve vpepeljeno. — Mohandas Gandhi je bil navzoč pri obredih, ki so se vršili ob navzočnosti velike množice I j ml i.
Zračni napad na London
•Sinoči so nemški aeroplani že četrto zaporedno noč napa dU London. Protizračni t«»j>o-vi so grmeli in izstrelili Šthi napadalce.
ns
^^S^Iffi^T A OJ ^kT ^ B \ 1 \ A
I VfiiAu. , 11 Alil/Uil
I	■"■» M	Lirf	adwte^, AnMrflct.
___Reentered mm Second Cbua Matter September 25th 1HI at the Paat Ofde* aft New X«fc, N. I, i lrr Act et CNgrw ef March trd. 1SH.
NKW VOKK. THl'RSDAV, FEBRUARY 24, 1944 — TETRTEK, 24. FEBRUARJA. 1944	VOLUME LEL LETNIK LH.
THl RSr)AY. FEBRUARY 24, 1944
TtlANOTUEN L II
OBLETNICA RDEČE ARMADE
Vč«-r»j sovjetska iidfea armada obhajala 26. obletnico svojejra ob-tank«. Topovi so grmeli, v Moskvi, Leningradu, Ki-M-vi*, <ioti*'|u, Ro>»ovu in v Dnjepi^>pe»rov*#(iu.
To |hi ni Mamo bila proslava dbMnice. temveč proslava /inaif,	jih Ru>i priAxjrili na dan obletnice rdeee armade.
Maršal Statin je naznanil, da je r<fc*ča armada že osvol*>-dtl* skoro tri četrtine riusfawa ozemlja.
Tretja ukrajinska armada generala Rodiona 'Malinovske-. t .j«- o#%'rtb©dilii Krivoj Rog z velikimi železnimi rudniki.
Ruske armade na severni fnmi so v svojem prodiranju j.i..'i r%kovu osvobodile nad 300 mest, trgov in vasi.
V	svojem naznanilu je Stalin rekel, da *o Rusi izvojevali / i:\ur, ko je bila ma sama prav« fronta. ''Nem-ški pofložaj pa « d ulo^fn," je nadaljeval Stalin. "kadar st* Jbodo zavezniške . linadt* združile v of«NiZ!vi.,f
h\iš»sln"*ni vladarji si na vse kriplj*- prizadevajo, da bi v , -vojih nasprotnikov zasejnli neslogo in neaporazum; Hit I« rjevi odf*>slanci potujejo iz ene nevtralne države v drugo ter -kušajo s jK>moejo njihove vlade doseči separatni mir enkrat z Uusijo, enkrat z Anglijo in zopet z Združenimi državami. To da Staliti je refcel, <ia bo<k> vsi ti mirovni manevri Ibrez kakega H^IM-ha.
vi-fcn svojih uspehov si je "efiuška armada osvojila ;.M».(nm» kvadratnih milj ruske zemlje in rdeča armada je do se-
*	i i * J osvobodila kakih	kvadratnih milj, ali tri četrine. Kot pravi Stalin, je rd**a armada samo zadnje tri mesece o-svOhodiiH 77,001) kvadratnih m H j zemlje in nad 13,000 oftiljiHle-11 Hi krajev.
Knvoj Rog, ki je največja mesto, ki so Rusi aarzeli po pa.kMii Kijeva 6. novembra lanskega leta, je 'bilo severovzhodno >idro nemške «vrte v Dnjeprovem kolegi, V mirnem času so v rudnikih okoli Krivega Roga na leto pridelali do 16 mHyonov ton železne rude, ki gC more j>o lastnosti primerjati z najboljšo :v<*dsk<» rudo. Po pa<Jcu Krivoga Roga morejo ruske armad«1 •a 500 milj dolgi fronti od Kersona pa do Loeka uspešno prodirati. Ne me i ae morajo umakniti iz I>ijepnov^ga kolena ali pa IhkIo uničeni.
»Staluiovo dnevno pove4je tudi pravi, da je skušalo osem i;1 inških tanenih in tri infanterij^ke divizije osvoiboditi 10 koljenih divizij pri Oerkttiijn in da je bilo pri t<»m fiibitih J7,(hh> N<tnoev, vjetih jxi jfli je »bilo 1500. Vštevši izgnflx1 trtiko-4 i« ne armade, so Nemei pri Orkasiju izgubili 101,000 vojakov.
V	prodiranju proti, Psfcovu je rdeča amiada napredovala milj in prednji njeni oddelki so oddaljeni samo še 15 milj
ud Dna, vafcnega ic*leani«kega križišča, ki (brani Pskov.
Sedanja ofenziva proti Pakovu je poselbno pomemfbna, kajti 23. februarja Wa 1918 je nd*Ča armada izvojevaia prvo zrnato nad nemško armado. S poštenim ukazom je bila rdeča armada postavljena sieer 28. januarja, 1918, toda prvo zmago je izvojevaia 23. februarja i«teiga leta in od te#a dne štejejo do*»o . L jo nega dbstoja.
Iz majhne armade 50,000 vojakov leta 1!>18 je nastala tekom let vet i kan ska miljonska armada, ki je edima kos nemškim '»klopnim armadam.
Ob priliki proslave zadnjih zmag hi ol>letniee rdeče armade je Stalili podelil najvišjo vojaSko odlikovanje Snvororov red maršalom Šapašni,kovu, Budennyjai in Vorožislovu.
S Vozi Ajnerikanski Rdeči Križ se je od začetka vojne razdelilo vojnim žrtvam v 30 deželah pomoči v vrednosti 80 mi-
*	ijoaov dolarjev. Potr»4>*"ine so bile i*>slane na Norveško, v Belgijo. Franeijo, na Kitajsko, v Rusijo/na Poljsko, Madžarsko, v Rum unijo, č?|panijo, Jugoslavijo, -Finsko in dri*re Baltiške dežele, v Nizozemsko, Severno Afriko, Egipt, Palestino,, Sirijo in lx4ianon, Oreijo, in druge države. Obdržite ta tok po-
n toe i! Prispevajte Fondni Rdečega Križa !
• • •
Leta 1942 je Rdeči Križ nabral za Vojsko in Mornarico
1.000 darov krvi. Danes jo plazma pa tako potfefcna da bo m »a 1944 leta nabrati 5,000,000 krvnih darov. Za vzdrževanje takih «redi*č je jiotn^jen denar in krvni darovi. Dajte svoi
<Ie| !
• • •
Xa milijone pafcetov s hrano, ka*ere je Bdeči križ poslal
*	merikanskim vojnim ujetnikom in vojnim ujetnikom <Zdmže-tih narodov, ter civilnim interniraneem v Evropi in na. Dalj-
nein V rfiodu, je t*Mo prostovoljno napravl-jeno. Toda vzdrževanje tega delovanja je odvisno od tega kako bodete odgovorili na apel Rdečega Križa za prispevke v Vojai Fond! Dajmo vsi!
• • •
Kadar »o družine vojakov v potrebi, jim pomagajo izurjeni drrrftwni delavci Rdečega Križa. Drugi predstavniki dehije-~o « četami t MfcoHšotti in v inoeemstvu. Dobrobit vojakov in njihovih družin i« ena najvažnejših akibi Rdečega Križa. Toda, to delovanje ae more nadaljevati samo de d<Jbrmo važo pomoč! Pomagajte Vojoemn Fonda 1,944 ieta.
ets
O
RED CROSS WAR FUND
SIJOVENJSKI VOJAK TJB*T.
Ko ene je ponesrečil nek potniški aeroplan, je bil med drugimi ubit ensign Albert Ivaai-
eio ix Buffalo, X. Y. pfin Mrs. George Ivane ič iz Buffalo, N".
AUadi <eastnik je bil v vee bitkah na Pacifiku in je dobil dopnst, da se je mogel vrniti v Združene dtžave. Vse je bilo T>riprp.v^jenf>, <la se prejšnji torek «poioei z Lorraine Ohudy, pa mesto poročnih opravil je bila brana maša zadwsnica. Ta Texasn je brzojavil, da bo prišel doniorv v petek ob 3. popoldne, toda aeroplan ?e je pone-sivw-il in nrfndi ensign Ivaneie je bil ubit. .
iPokojrfi Tvanefe zapnsea oee ta George Tvanieie, mater, brain. William a in polbrata Johna Ma tokovi en. ter sestro Margaret Ramondo.
.7<>hTi Rfunihieh, Buffalo. X Y.
[RAZGLEDNIH
Ji	Pise Anna P. Krasna
IVAN BUKOVINSKI PlSE
SMRT nOTXIOl^ETXECIA XARD^XIKA
Tukaj vam pošiljam naročmi
no za pol ileta in vas prosim, «la spremenite ime na Mr s Ka-
tarina Yeinick, ker vam dam na znanje, da moj soprog umrl 27. januarja po hudi bolezni pljučnici. Moj pokojni soprog John Yenick je umrl 27. januarja iii je bil star 65 let in doma od Xjovega mesta. Delal je dolgo Aivto let v premogorovih
v Colorado, zadnjih 10 let je pa živel v Sae.ramento, Cal. Bil je naročnik Giasa Naroda celili ?>! Ilet tin ga je vedno rad bral, posebno pa zimske veee-re Tukaj zapnsea žalujočo sofprogo Katarino, sina Josipa in beer Mary, kakor tudi štiri vnuke.
Tebi dragi John naj bo lali-k Californijska zemlja! (rlasu Xnroda pa želim mnogo novih na menikov.
Katarina Tenick, Sacramento. Cal.
SMTRT ROJAKIN.TK
Pretočeno sol>oto dne 19.' fe-bruairjr je v Homestead, L. T. unMa za zavratno boleemnjo rakom Mn*. Eflizabeth Kraus. ter je bila včeraj pokopana. Po-<kojna je bila stara jedva 42 le*. Tukaj zapušča moža Jack a sina Richarda, ter brata (1 Tassottija, in tri sestre, v stari uominvini pa enetjra brata in 2 sestri.
Naj iv mini počiva! Preo-staHm pa na^ie iskreno sožadje.1
(Dopi&L
45 - LETNO PREISKUŠNJ0
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ely. minnesota
ki ima
25tooo Članov in tri miljone
dolarjev premoženja
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriiki Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam ih smrti
Ako je društvo A.B.Z. ▼ vaii naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, £e ne, piiite na glavni nrad, Ely, Minnesota.
Zadnjih sem bila v Pitis-!bar^hn in nisem imela prilika, <la 'hi obdala tamkaj kako zanimivost tegii mesta in Ivan B iikovinski mi	»eka j
<lnevi poslal zanimivo pismo, v katerem pravi, da nisem v opisu o moji ]>oti v Piti>)Mir^Ji nie spomnila na zanimivosti, ki jili poseduje lo industrijsko in <hI tovarniškega dima zakajeno pennsylvansko nKsto. Kov sem v resnkr»i zairrešila to napa-ko, naj pa imarjo eitj«telji )in r^poka^o opir, ki <?a je jio.IhI v pismu naš prijatelj Hukovin-Kki, katerega "Pittslbiiriki ko-t.ivek'' marsikdo pogreša odkar s<* tako pore<lko odlaša v listu. Sieer naj !bo resnici na lju1>o povertano. da ni .bilo to prvi«', <la sem bila v Pittsburgbu, r^s pa da o mestu samem ne veni kaj pos^me^a, k«M- nisem nolbenkrat imHa prilike, da lii si mesto 1k>1 j dolno oirledala. j Bukovin<ki navaja med dru-! liim:
"Xekaj <em pa !<• pogrešil v Vašem opisovanju — nikjer ni-jti Insediee, da st,» si ^^ledaln katero izmed naših izrednih pitts;buršHcih znameniiosti. Pa vendar ima naše dni^aee radi tovarniškega dima in zaka.ie-nosti zloglasno mesto mno£fe edinstvene zanimivosti, ki jih nima ni jedno ameriško ali pa kako drugo sveto\*no mest<».
Ttvko imamo tukaj najvišja šolsko poslopje na e< lem svet4i, "Cathedral of Learning", lastnina "University of Pittsburgh V visfH'ino meri okoli 540 revi je v in ima 41 nadstropij, v resniei pravi neibotienik.
Mnoge 'lu-ne sol k- v prit lir ju so narodnostno - spominskega znaeaja.
iSledeei narodi, katerih izseljenci bivajo v velikem številu v Pitts/bur^lin, so tu zastopani: Angleži, Skotje, Xernei, Xorve'/ani, Švedi, Italijani, <~V-hoslovaki. Jitsroslovani, Poljaki, O.srri, Rummn-i, Kitajci, (irki, Rusi in zgodnja Amerika. Vsak teh naro<lov je dano mn sol>o na svoje stroške opremil s j»o-hištve-no opravo in stenskimi de'koraeijamu po svojem lastnem načinn in <lnhu — ^l^ v naroflne kulture in tradicije.
Oprava naše in stenska previa ka jugoslovanske snlhe, ki je bila <lovršena pred IJ. leti, stoji iz izključno 12 kosov solidne, umetniško izrezljane hrastovi ne, posekane v Jugoslaviji, v Bosni in sem dopremljene. V ta namen jc prišel nalašč iz Zagreba n*4vi n«metniš»ki mizarski strokovnjak int^sorez, da je delo v vrednosti 2r>,000 dolarjev dovršil.
Po <?t<>tMi)i pa so razoil>« šene slike negater H i znamenitih srbskih, hrvatskih in slovenskih pisateljev, pesnilkov, mnetni-kov in državnikov, med njimi tudi nas Prešern.
Se ne en streljaj od tega šolskega nebotičnika, pa se ponosno, v f r a neosko - go t sken i slo-fftt. dvi^ra "Heinz Memorial Ohapel" — d!ar povsodi znane Heinz kompanije za izdelovanje konzerv. Postavali so jo
vnuki v spomin svojim rodit. Ijem in praroditeljem — nsta-novnikom. Kapelo z vitkim, vi sokini stoljKun divijo krasim, umetniško slikana okna (stain «d ji:la>s*' ki so višja m-i»o \ katerikoli <-erkvi ali škofovski katedrali v celi Ameriki; meri jo namreč 72 čevljev v dolži i no.
Opominjala naj hi dijake, izobrazba in nčcn(,^i nj	j,,
sredstvo samo k nuiterijalm* mu naprtNlkn, temver mdi k d-i>hovn«*mu, nadnarav nem u preporodu.
Komaj l."> minut hoda od i«»d se nahaja svetovno sloveči za vod. takozvani "('iunwgir Teek" za razna i>ndu>*trij>k» inzMlirsva. To Iteilišee »o p<» hajali do iziltrniha vojm« h« študentje iz /dnužonih drža* in Canade, temvee tudi i/ K\ rojHf in .Južne Amerik«*.
Vrlino -i je o.irN'dati tudi "Bubl Planetarutm", kj-r vidite nad sehoj <nh solnčn^m dnevn 'krasno-o<"arljivo. umetniško napravljeno zvezdno ne bo, ki se nič ne razloči od pra veiza. Zal, da ^i mnogi pin-'burški rojaki š*. niso »»gledali tega modernega čudesa, č«-prav Obstoji žr 5 let. Slične Plane tnrije imajo samo še 4 dnina anr-riška mesta, namreč New York. Chieago, Philadelphia lin Los Angeles, ali naš pin-bnrški je nnjmodcrmji, "up :.» dat(»". ker je najnovejši, j A' tem poslopju, ki >e tndi .zove •Hali of Popular Seietn-f' so 4id časa do časa rnz-tavijc-'ne zanimive stvari iz raznih a-meriških mnzejev in privatnih zbirk. Ta mesec uapritner oU"in>tvu na ogled na >vetn najveeji svetovni (Ilohns (globe) v premeru .">(» inčev. .Je lastnina našega predsednika Roosevelta, ki mu ga je poklonila armada. 'Združenih držav zafhožično darilo 1U42, kot -vo-jemu vrhovnemu poveljniku.
V neposredni bližini tega poslopja naMimo spe? na drugo pitisburško ziuimenitost, namreč najvišje ho]»išnK-iHi p«>sIopj4. v Ameriki in mend.i na eelem -vetu, ki ima namif -1*0 nad'st ropij. Ta bolniški zji vod. ki je hi I dogotovlj^n preti 7 l<lti in je na<lomestil -taro po filopje (tu je zapos-l jen tudi pi-se<- teli vrstie), je ed«n najino dernejših v Ameriki, saj pa j«* tudi stal okoli JO miljonov do larjev.
Imamo še tmli mnogih drugih zanimivosti, ali ni časa ne prostora vseh naštevati. Torn j o priliki vašega prihodnjega obiska ne pozabite si ogled.iti navedenih in še dnvgih znamenitosti; ne il»o vam žal, in pa za vašo kolono boste imHi do volj gradiva, kar tudi ti,-kaj šteje.
Toraj, s prijateljskim pozdravom — do svidenja* mogoče koda j od moje strani v vasi newyorski kozmopolitanski metropoli, katera mi je tako nepoznana kot vam naš Pittsburgh.
Iva n R-ifkov i nvk i. * *
tW NOVO ZALOGO PRIČAKI JEMO SREDI MARCA ^
NOVA IZDAJA * Hammondov SVETOVNI ATLA8
V njem najdete semljevide vsega eveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi «o v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11. N. Y.
■ I! .Ill 11.1	II
"GLAS NARODA" _ "»p — ™
tu Km im nun, raw tosk uti
51»t Year
*««■ MMi" §m km« *rr«ry daj exempt Sfttnviaya. fltwlifi Ml Holidays.
Bnbacrlpdo« Tarty ft._AdTtttoawot <a Arw»Mt' I
14 OBLO imO TIU1 U8T ZA ZDBCKHNB DRŽAVE IN iANAlX): _I*.— ; EA	MPP4. laJO; ZA ČETRT LJDTA ttt.—._
"OIm Naroda" tohaja rwmkl <Ua UtimM aotoou nedelj t» pranltor.
"tiLAH IMKil', Ml WW Ulh STRUT, NEW YORK 11. N. ¥

KAMPANJA ZA RDEČI KRIŽ
Šimenci in Slovenke! —
Ameriški R«leei križ a' nn-šem okrožju se je obrnil na nas <1a prispevamo svoj <i<*iež le-' koiu ka»n^>tin.)e, ki ^ Ih) priee-1 la z zi>Vtkom mes< <-a niarea letos.	i
Z enako prošnjo in |Mr-/iiv<flri se je R<leei križ obrnil do nas tudi lani in niti smo se rastno odzvali ter kot naselbina zbrali in prispevali tisov in ŠKiri dolarje. Ali letos so }>otrel>e Ttde 'ejsra ki iža veliko veeje in zato l'e določena za vso deželo kvo ta 200 milijonov dolarjev in te vsote odpade na Xew York M 6,000,000.
Okro«T noo.fKM) prostovoljnih rlelave^-v bo v našem mestu obiralo prispevke tekom kampanje R^leve^ra križa v mesecu marcn iin m^d temi prostovol j nimi delavci IkkIo tudi vaši J vedno in povsod delavni in požrtvovalni dru^fcveni delavei in; (ielavke. katerim nudite sod(^'<>
vanje s tem, da jim greste pri zbiranju prisj« vkov vsestransko na roko. S tem l>mlete sto riii svojo dolžnost napram najini fai« t odo- vojakom, ki se nahajajo na raznih krajih preko morja in napi am sroji novi do niovini Ameriki. Obenem, pa bodete povzdignili dobro Sme naše tukajšnje naselbine, ki se je še vedno in v vsakem slučaju oefevala. kadar se je slo za res dobro in koristno stvar.
V nedeljo 5. marca ob ?>. popoldne se bo vršila v SI oren--k«-m domu v Brooklvnu prireditev ali -hml za Rdeči križ in vabljeni ste, da se gotovo udeležite ter pripeljete s sel>oj tndi svoj«, znance in prijatelje '
Pojdimo v<i Složno na <lelo za zbira njo prispevkov v korist Ameriškega RnIeT-e^a križa v meseeu marcu! To je na-^•i skupna nalosra in naša dolžnost !
Odbor.
PISMI) SLOVENSKEGA
VOJAKA \frs A. Kordish iz Aruiiisiiisr, Mich. ie ml svojega sina vojaka Johna Kordisha iz Indijo pivjela naslednje pismo:
^Ko tukaj sedim in ko pišem te le vrstice, prauiiišijaiii. kje je moj mili dom, kajti moje srce si vedno želi dom. Ko-mtLj čakam tistega dne, ko ho vojna končana. Posjkravili 1m»-m*> sv<ne stvari in bomo j>oto-vali po morju in bomo pozdravili bo pri njo Svr»lMxle. Nato se bomo z vlakom xovii}\ proti do mni in si sairno želimo, da ne bi več po svelu brKlili."
J. K.
VOJAK (SJK JK TONIT, T.epa hvala, ko mi niste u-s ta vili llista. Bi }>ila prej }>o slala namenino, pn me jo flu položila v posteljo in potfim nap j.^ še sin Albin iznenadil, ko je pri«efl domov "v/, severne Afrike za 20 dni. Nejx>pisno s»n»o bili veseli videti <ra. Z<laj se nahaja v Houston. Texas pri svojem bataljonu. Zelo je bil vesel, da je spet v Ameriki. iSl poizdravom
•Mrs. Ernestine Grilc, Jennv Lind, Ark.
WTT TZ OT^VFJ.ANA OHJO
(Po "kratki bolezni pljučnici ie nedavno nmrl Joseph Zni-daršič .star 70 let. TVwna ie bil vz TjOiza, odkoder je pri.šel v Cleveland pred 38 ieti. SV>pro-ffa Frances mu je mmfla pred osmimi leti. Tukaj zapušča 6 sinov: Franka, Josepha, Viktorja, Ijonisa, Johna in Antona ter hčeri France« JaisJko in Jennie EtcheTi!, vntikov,' sestro Marv Trost, v starem kraju pa eno s-estro.
— V Lakeside bolnišnici je. umrl po dolgi bolezni John Ve-
kol, star fiO h t. Doma je Ih! iz vasi Rakovnik pri Št. Rnper tu, odko<ler j<* priš<w| v Clove-land pred 40 leti. Tukaj imšča sina Fianka, hčer Ols^i. dva b?-ata in več druirih sorodnikov..
"OLAft NAtODA- — NHV TOtK
THFPSDAY. FKBBrARY 24. 1944
rSTANOTUEN L. llH
VSI ne moramo iti na bojišče ee vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti bovratni -ka, ako knpuje WAR BONDE m ZNAM KE redno.

PRIDITE NA LJUDSKI SHOD V CLEVELANDU
rnotkajsiija podmžmica št. 48 S.VNSa, se je zavzela, da priredi shad našega slovenskega kot jugoslovanskega naroda.' Tn sicer kot je že hiio poroeanof se l>o ta shod vršil dne 5. marca, prrtVtek ob 2. Tiri popoMne v avd'toriju Slov. Delavskega TVnrta na Waterloo Rd.
iPodrrlžniea SAXSa >e pri-prav^ja na ta shod že nekaj ker pa so razne težkoče kot '/, vsem dnwsim, tako tndi
0	lede tega. je bilo težko določiti "prav: datnnn, tudi glede go vodnikov. Podružnica smatra i1« je za našo naselbino shod potreben, da se naš narod soman i s splošnimi težnjami in
1	.ojenu k aterega bi je jo za svojo osvoboditev v rojstni domovi-] ni naši rojaki.	|
Povabljeni so razna govoril i k i, kot na primer Adamič. Iv r k-1 an, F. Zaje in Mii^ko Ku-befl. T zmed Hrvatov in Srbov pa Geo. Piririsky iz Detroit.I Mieh., dalje Rev. X i kola Dre-' novae ter Rev. Krnil Glocar iz Akror. O. in drugi. Torej kot razvidno iz govomi-ške .il>~te, bo do\o»rj dobrih govomikov. ki vam bodo razložili naš polo žaj slovenskega naroda, in njegove težnje v tej kritični uri, katera je zadela ta moli narod slovenski, oziroma Jugoslovan skli. .
Da ]-a ne bo sani o govorjenje je odbor preskvbel tudi nekaj pevskih in glazbenih točk. Pri tej priliki na-topijo. vodno rade >o odrivajoče nn-e sloven-•^ke fpovke in sicer Mrs. Mary Grill-Tvaiiupch ter Josephine Milavec-Tjevstfik, ki 1>oste nastopile skupno v duetu. Spreni ljatu jih bo na klavir Vera Mi-lavec Slejko. ki je priznana i/, vrstna pianistimja. .
Daffije nastopijo tudi skupna pevska zbora ''Slovan" in • 'Jadran** ter nekaj moških solfatov. Torej bo tudi obenem kratek koneort.
Vstopnina k temu shodu, kot priredbi bo (seveda prosta. Se torej apelira -na vse naše ljudi, da se tega edioda udeležite in poagitlrajte mod rojaki, da se tega shoda udeleže. Ravno tako med brati Hrvati, kot Srbi. To je "vprašanje oHoknpnega jugoslovanskega vprašanja. A'
tem resnem času, ko se gre za u"sodo našega naroda, je naša dolžno?t, da stojimo ob strani na31 h tnpečih in bojujočih so-rojaJkov v domovini. In vzdrži m-o se v tem repnem trenutkiu dovolj tolerantni in strpni. Na ša naloga naj bo, da jim stojimo ob morafni strani boja, katerega vrše za sfVpjo osvoboditev, kot združitev Slovenije v pravem demokratičnem piav-cu. Oni »bmajo inwijativo v svojih lastnih rokah in mi kot taki jim moramo zaupati, da si -žele res prave svobodo in da odklonijo vsalko morebitno diktaturo. in da take ne zaželijo več, to je povratek v stare rasz-mere. da jim bo v resrtiei zasijala p' r.vfl demokracija in ~vo-hoda, ne le nam, ampak vsemu rloveštvu. Poskušajmo torej kot ameriški državljani in Slo venci doprinesti tudi k terrm njih sknpneuHu prizadevanji! svoi d( Tež.
i\ii danes tu u-živamo saj politično demokracijo, ko medtem naši na svoji lastni zemlji še te<rn niso imeli. "Kot majhen narod bili vedno žosra drn gim, in zatirani in izkoriščani. Razkosani smo bi»\i od nekdaj in ni torei nič čudnega da smo tako majhni, ker na> razvoj kot kulturen narod, so nam vedno dosledno ovirali Torei če =o srre že tn z« pravo ureditev elorveske družbe oziroma narodov, jo tudi nas nami. čeravno majhen, upravi črn do svojih človeških pravic
Torej naj bo ponoven atpel na vas vse, da se odloČite dne 5. marca in da pridete vr;i na ta narodni shod. in demonstrirate s tem, da vam ni vseeno, kaka usoda naj zadene narod v domovini. Torej ko je že vstopnina k t en tu ?=hodu prosta, ste torej prošenji, da pridete vsi in v'-o v dvorano Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. na omenjeni shod. Pokažite s tem svojo na rodno zavest, ter napolnite audi torij tega dno. Slehernega slovenskega čutečega rojaka veže dolžnost, da bo na tem hodu navzoč.
Torej na svidenje!
J. F. Dum,
Cleveland. O.
PROSLAVA V POCAST RUSKI ARMADI
(Kot je bilo že poroča no, se bo vršila v nedeljo 27. februarja velika proslava v počast sovjetski adeči armadi, katera obhaja letos isvoje 2G. leto obstoja. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Narodnega sve ta za am.enLsko-sovjet.sk o prijateljstvo (National Council of Ubnierican-Soviet Friendship).
Vfc«topnice za to proslavo, ki se bo vršila v Majestic Theatre 24."> West 44th St., New York, so bile na razpolago pri več naših društveni k ih, toda kdor i4i vstopnieo ni nabavil, se lahko vseeno udeleži pi osla ve. ka tora sc bo pričela ob pol treh po]x/idne.
Na programu bodo zanimive točke in posebno lepa bo dramatična predstava, v kater: bodeta nastopili tudi naši znani pevki Ann Kepic fin Olga Tnrkovich ter še mnogi drugi slovanski pevski in dva matični umetniki in dlMetantje.
(Kdorkoli ima priliko, naj poiskuša v nedeljo posotiti to lopo prireditev.
Poročevalka.
NAX>ČAXILO.
Hue K), februarja je preminul naš rojak, odnosno član nn Šc*ga društva '4Franc Drčar" Zadnjih 13 let je bil zaposlen pri Wright Heigrows zlatem rudniku, kjer si je nakopal za-vratno proletarsko bolezen, ka teri je po dveletnem bole.ha nuj podlegel. Pokojni je bil ram siki. in rojen lota 1899. v va si Brezovica, fara Trebnje na Dioleniskem. V Kansas City. Kan«., zapušča strica, v stari domovini pa tri sestre.
Pokojni Franc, katerega -me tukaj splošno poznali pod imenom T.:i7^»r. je bil član odseka št. 1. V.PZ. "Bled" — Bodi mu ohranjen blasr spoimn.
Matija Oton:čar.
Kirkland T.ake, Oni. Can
REVMATIČNE
boleči
D O B I T K
PAIN-EXPELLER
Od leta 1867 . . . Zanesljiv liniment 7.a družino
CITATELJEM je znano, kako se je va« podražilo, tn ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopoeilj&nje lista, lahko gredo upravništvu na roke • tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI *V0J0 NAROČNINO *E DANES?
ZANIMIVI SPOMINI
danjih gospodarskih, soeijal-nih in (Moma političnih .razmer širom sveta Je kakor nek prero'c in videe, ki sli v svojih spisih prizadeva, da bi doprinesel r voj delež k boljšrtnn razumevanju in dobrobit človeške družbe. Za povprečnega bralca je taka snov pretežka in pr>suhopama. ter le med stomil'jonskim narodom ise mo 'o dolntii dovolj eitateljev, ki se za take probleme interesi-rajo. ter omogočijo, da se njegovi <-pisi z uspehom razpeča-vajo. S tem narodu, iz kate-[i-ega je izšel, najuspešneje pomaga, ker Adamič ne bi bil to <knr je, ako bi pisal v svojem1' maternem jeziku. Slovenslvi na-l rod je premajhen, da bi bil zrno' /on vzdrževati velike šivan.1 Večin*! najboljših slovenskih^ pfcatoi'jev in posnikorv kot Prešeren. Jurčič, Oiegorčič, Cankar, Levstik «in Kote so razmeroma mladi pomrli in njihova živi jonska pot je bila t m jeva dasi so imeli poleg pisateljevanja še druge |>okliee. T van Cankai jo bil edini. k»i so jo l>or no preživljal «amo od te««. kar je prejel za svoje spise.
Težko oporaci.io je prestala' Julija Pangeršič. Je na potu okrervfiTi.ja in se kina Hi povrne k svoji d nižin i na CHff Mine. T'-totam se Tiahaja tudi Jolin Nifler »iz Timperia«', radi po škoilb, 'katere je dobil na novega leta dan. ko ga je neznan avtomobilist podrl s karo in težko poškodoval- On je imel, v življenju že mnogo težav, to-! j da sedaj je imel v tovarni dobro delo, s katerim je bil zelo zadovoljen, pa pride taka ne-' sreča.
V bolnišnico se mora podati tudi Mrs. Frank Vidmar iz Cliff M i tve. Čutila je že dolgo časa ItoWine a* loki in sedaj so so zdravniki omočili za operacijo. Radi prevelikih naporov z vodstvom prodajalno in gospodinjstva. ter po moževi smr ti tudi drugega gospodarstva, jo zboJ.elu Mrs. Mary Eržen iz Tnnporal. Sedaj, ko si je vzela potreben počitek, jj zdravje hitro obrača na boljo. V postelji se šp vodno nahaja John Coiin »z Imperial. Še lansko I zimo >i jo nalomil kost v kolkn ko je padel na ledeni poti, pa . «o mu nikakor ne obrne na bo-Ho. Ravno *em in*edel, da le-1 ž i v hrt'nišniei nek ie v South ali Xorth Carolini Stefan Ra-fran. sin dmžine fleorge Ra-fran i« Tm|r>enal.. B41 je tja T)ripol;an iz italijanske fronte kjer je bil ranjen, pa se je tej nesreči pri dražil a bolezen malarija. Vsem želimo hitrega okrevanja.
To so novice, kolikor so mi znane. Marsikdo iznied nas je Iv sedanjem času preobložen z .delom, tako da ne preostaja mnogo časa za kaj dragega Tolažimo se, da se oddahnemo ko bo konec tega nečloveškega «tanja. I^eto 1944 bo zahtevajo še mnogo požrtvovalnosti od nas vseh lin za marsikoga l>o nsodeprt'tno. toda ena stvar je •sednj gotova: Hitler in Hi robi to nc bosta zasužnila človeštva in Čas in sedanje zmede izoblikujejo novo človeško dra »bo z lepšim razumevanjem med narodi in posamezniki in generacijam, ki še pridejo, bo ommpočen mi ten razvoj in blagostanje.
V. P. Coraopolis, Pa. '
Izpod peresa slovitega amer. pisatelja
Howard Fast-a
je izšla nad vse zanimiva knjižica v angleščini:
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
< as pitihaja za obnovo moje naročnine koncem februarja. Forej vami tu prilagam ček za
.00. Ob tej priliki tudi cesti tam k 50-letnici lista "Glas Vii roda. **
Koliko časa sem naročnik, •e ne spominjam. Naročil sean =e takoj, ko sem zvedel, da se je fist -ustanovil. Ko sem pregledoval jnbilejno izdajo li^ta sem opazil sliko Antona Mur-nika. On je bil moj znanec iz Rajske doline v Californiji. Ho čem! torej nekoliko oživeti spomine na leto 1896.
Meseca manca 1896 smo se sešli naseljenci za tisto kolonijo v Ohicagu, HI. PrišU.i smo iz vseh vzhodnih dr/.av, največ pa iz Cleveland, Ohio. Rev. Peter Je ram, ustanovitelj naselbine nas je tu pričakal in tn smo petem zasedli več železniških kar ter se odpeljali proti, Fewrozapadu. Vozili smo se po železnici do TTkiah, Cal., od tam smo se peljali z vozovi in hodili, kjer je 3'o v hrib. Ko wio drnjn dan na večer dospe l»i v naseWino, «aino tam dobili že precej nave^tjencev. največ iz Cal if orni je. V mali hiši jo stanoval Anton Murnik z dra-žino. Poleg pošle je oskrboval toidi prodajalno za naseljen ce. Anton Mnraik je bil prej samtostojen mož. Opazil sem kmalu, da ni bilb posebnega sodelovanja med Murnikom fin Rev. Peter Jeratnonv Murnik se je tndi prvi spuntal, ter si v kotu dcfcine, tjer je bilo več studencev, odmeril homestead
na katerega se .ie takoj naselil-To jo seveda poostrilo napetost in Rov. Je ram je omenil, da bi bilo treba A. Mu mika na ložfiti na železnico ter ga odnesti iz naselbine. .
ITaz sem zapustil naselbino meseca avgusta, ter se podal navaj v Federal, Pa., k isvoji d nvžini. Ko sem pozneje zvedel, da je Rev. P. Jeram utonil. sem sodeč po zavoženem l>odjetju sklepal samomor. Potem' s-«un pa pozneje po lastni slcušnji spoznal, da je mogoče mož po napadu oonotiee padel s konja in utonil Ja<z sem že dobil takšno omotiico dvakrat. Prvič sem padel ter se na glavi pobil. Dragrič *em pa čutil, da izgubljam! zavest, vi ovil tem se z rokami za steno, ter se držal, dokler mi je prešlo.
Ko sem bil po odhodu iz Ca-1'fornije zopet doma, je prišel Mr. Frank Rakser k meni na rmoi donrfc. da -zve, kaj se je vse godilo «v naselMni v Californiji. Z njwri je bil tudi neki slovenski duhovnik, ki je ravno pri-č*^ w. stare donwvine. Xjeco-veira imena se ne spominjam. S T^iank Sakserjem sva se po-7rne.ro še večkrat srečala na (konverzijah KfiKJ. Njegov navadni pozdrnv. ko u va si po-,dala roke, ie bil: "Halo. Janez, stara hiša!"
\ Voščim listu Clnc- Naroda še ninogo let obstanka, ter T>o®dra ve uncdniKtrn in naročnikom.
John Keržišni k Bnifev, Idaho.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Pisatelj pripoveduje, kako je iel slovenski kmet 3«t milj dalee, da je Rovoril s Titom, kateremu je povedal, da je v pwi»*aii-Kki skupini, ki pa ni komunistična. Vrnil se je v Slovenijo t nro- { ž jem. ki Mu ca je dal Tilo in oborožil partizansko eeto. Kot pra- j vi knjižiea. so pri partizanih ljudje razlienih prepričanj: odvetniki, profesorji, učitelji in relo duhovniki. Komunistov je malo. j četudi je Tito komunist.
Dogodki, ki so opisani v knjigi, se pričnejo v Sloveniji fn se potem nadaljujejo v južni Jugoslaviji, ko je Tito prisiljen se umakniti pred Nemei v Bosno. Ta umik je eden najbolj pretresljivih in junaških potez eele vojne — in sloviti pisatelj Howard Fast, jo je opisal nadkriljivo z svojim mojsterskbn peresom. — To je knjižiea. ki je ne boste spustili i« rok, dokler
jo ne boste prebrali.
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Kor jo zaloga teh knjižic r.olo omojona, jo rvrinoroT-ljlvo. ila pošljite naroČilo proj ko mogooe. K niirortln ptiložito v dobrom zavitku gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Xann'ile lahko pri:
KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
2Ifl West l&th Strmet	Xe« York 11. N. V.
Vesti m slovenskih naselbin Isaag"5881
' • —————^^
bila mala zavezniška aimada z' lahkoto tja prodrla, aaložfta partizane z orožjean, nuunieijo in hrano ter z njih pomočjo i razorožila italijanske čete. Ta-' ko se jo pa zanwdila ugodna prilika, ter se prepustilo, da so to opravili NVmei.
Tak vin bi bil im<ol daleko--<vih» posltniioo. S hitro akcijo in s pomočjo partizanov, bi bili primeroma kratkem ča-n zasedli vso Daknaeijo. dobršen del Slovenije z e^o Primorsko, hrvaško Prima: ie* del Rosice, Heree^rovine in Trne ffore. Pre trgali bi bilfi tndi železniško prv^ro "Beoo-nid—Solim. vsl<sl | če^ar bi }»ilo stanje Nemcev v Grčiji in IVdokaneskih otokih skoraj jjotovo nevzdržno, ter bi bilo radi te»a \"prizoriti vpad I odi iz to >t :ani z arma-i dami, ki jih držo An.irleži vfvi-j riji in R«iptn. S lom bi dobi-l !a tudi P>ol^arija priliko se otresti neljubega Hitlerjevega obrni,-,. Rnmunija bi «e žanra' jala in ekoraj -irotovo bi bilo mojroee v takem prt'o/ajn do-' 1 ■ t i Tuivi io na za vezniško stran Balkan jo tudi iz vojaškega ozira Evropa, ker tam je ]>ot na široko odorta v Hitleijevo trdniavo. Možnosti take akdije bi bile neomejene. Tako se je pa prepustilo, da motajo partizani prenašati vso težo n<n><ke pozo na tako zfdo varnem strate^ičneni ozemJiu
(Partizani so napravili v dveh let ili iKijovanja brozštevilo eu-dov, toda kar naprej te<?a ne morejo doprinasati.. V l.intih bojih >e njih število krei in mrtev part i*7.an ne rnoie debati v«i čiide>žev. Tako je ta narod menda, ikljnb divnemu junaštvu in brezmejnemu trpljenju zarfsan pocrinu. Ali je to zashi/iI ? Ali naj bo njegova iztrebitev pltvrilo za vse. kar je žrtvoval za rešitev sužnjosti o-stalejja sveta?
Shod SAMSa v Pitfsbursh« <lne 2.'!- javaoarja je bil zelo zadovoljiv. Kdorkoli je bil tam. je odne>el najlepšo vtise. Mm >ikdo mned nas «»o n;i mogrol ildd'eviti radi dela ali drugih zadržkov in na<ni je žal. da se nismo moarli odtrsrati. ^e vee jih .je ~ovoda. ki so izostali 'iz ??ole brezbrižnosti. K slavju so mrno^o pripomogli posetni-ki »z V*e-3lm*anskejra -shoda, ki so je ravno takrat zavrnil v Pitt>bnr«flin. Jtmskemn f^vetn ie posebno usrajala Mrs. Anna Krasna. Rade bi videle, da bi :im razkrila -krivnost, kako da klju'b napornemu deln kot sro-spodin.ia in duševna delavka zna ohraniti vitkost sta-a in mladostno ^vHfeost
V<'k a tori «e pritožnjeio. za-kai T^on"« Adanvio ne piše tud v slovonšT-ini. To je težavna *tvar. "Vio«rovi sni--i so težko rti vo, nekaka zsrodovina razvoja doijodkov. ki <io dovodli do <e-
Kor.vno je prišlo na svetlo, 1 kar marsikateremu izmed nas I ž*« do'jro ne uaraja-. Sedaj so ] nanvreš prijeli tudi angleški i In ameriški časopisi kritizira- i ti vojr.o strateg jo na italijan- 1 -ki fionti. Cmiiu rkiušajo za- } \oznik owvolKwliti v pni vrsti 1 Italijane, jc nerazumijivo. Saj jo rarn o ta narod, če že ne vse ■ ara, pa vsaj v veliki meri kriv. j da je prišlo do te^a svetovne- 1 ara klanja. Ril jo ta narod, ki v je omogočil! Mnssolinijn do ob < lasti Bil je Mussolini in ita J Mjanski fašizem, kjer je Hitler 1 dobil inspirarijo pri tvoritvi \ ■ v'oje nnoij«ke stranke. Bil je Mu.*>o!ini in nje-!»ovi aran^ster- * ji, Idi so -ves čas zvesto podpi- < ra 1 i liltlei ja pri njegovih am-bioijah. Bil je ta narod, ki je I tulil kot zverjad .kadar začnti 1 pl*Mi, ko jo začel Hitler ropati < in mor ti -voje mlirne sosede, i Tri kaj ta naixwl nare<li sedaj ! da l»i si pridobil svobodo? Sa- ' 7n«» b^vodiči t<-r čaka na moko * in makarone. Pri vsem tem je ;o oho! tor nesramno zahteva. > d« bi mil svet polnil drobovje 1 kakor da bi bil njegov obstoj > tu rioobhodno potreben. .
Kdor | m url od a na Z€«nljeVi<l 1 "X id , da jo Italija dolar, ozek in dokaj gorat pol'otnlk, dokler i ti«» razširi na severu v dolini re- 1 ko po. Tak teren jo seveda i zolo t of a ven za napado nasprot \ no pa zelo primeren za ohmm- 1 bo Polog teca ie še r.avezni--ka sentimentalnost, kateri je 1 vsaka stvar sveta. Dežela je < na m iv." »posuta eerkva in sta.iih i vamoManov ter raznih arobelj i % iti trnke dobo, kar bi zavez- ' Tkrk• radi ohranili, kar vse jo velika ovira pri vojevanju.
Tudi «"-e pri<iejo v sevorno i Ttalijo, uivtniki se niso v vo- i jaške*r- j»ogledu v Evropi. Tam : jo dolina reke Po dobra obramb i na črta Ob vsej severni nrwpji i od Sredozem. nvorja na francoski nw-ji, dalje ob Artiei, Tirolski, KoroAki in goriški meji < skf>ro do sov orno meje Jad- < ranskoga morja so Alpe. najvišjo gorovje v Evropi, stena, ki so z razmeroma malo močjo lahko brani dof«go dobo. »Saj šo spotili n jamo prve svetov no vojne, kako dolgo je par -to tisoč starih avstrijskih rezervistov mspošno zaidr/jovalo na dolu to črte milijonsko italijan s ko annado.
Razočarani *ttoo oni. ki smo f.ričakovali zgodnega vpada na Balkan. To «bi po bilo lah ko bre« fjo^ebnlih težav izvedlo kmahi po kapitulaciji Ttali-
0	V jufeni Italiji naj bi so Hi In vpoMavila nrwWWin obraimhna črta ter o«talo Rilo. kar hi jo liotrobovaJi za obranubo to orte
1	»os!ali čoz Jadran v Dtalmarijin in Albanijo. Tali rat to ne bi bilo pro težavno Balkan so imok* zapodon večinoma italijanske četo. 7. liitro akcijo bi
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Greater New York in okolico, ink.
Mr hm*4 rojakov aH rojakiaj i* mi Hmn Ut* druitvm. naj vprm-ia	priJalHia ali prijaHWf ali pa nxra Naw4 odbornikov
■a ■HiiiFii paJaonHn. V mtmrril m> Mr pran, Itnj pmmmi kiti tlnn 4tkrrt» knitrt.
•
TRKOM 31-LETXfXiA POSI/>VANJA Jr dreštvo isidačalo flA.fiftO.ftO mm rt ni ne in $1K.nX7.a0 hnlolne in Ima t bla^jni $17,248.22.
NaMnri rtnir Jr: #12 950.00 17. 8. Umrin** Bond« f 5,000.00 De ferae Bonds .	$ 4^*98^2 naložen T bankah
Kknrmo $27^4AJ!2 Odhor zrn t+to 1943: Prrtmlaft: MlHAKL URKK	Tajnik: JOSEPH POGACHNIR
•S W«lrfUM ac.	"" Llt*rty Avmm
Braofelrn. N. T.	Will i« ton P*rfc. L. L
r^*!"1: AJfDRrJ IVAKftKK Blaaa-Jnlk: ""	A.HTHONT CVETICOVICH
Harmon nt , It myn. S. Y.	M Btneea Atmm
Brooklyn, N. T.
MiMrtUt:
i. nucD vkucpbc	n. vinko zalokab
TM — CTtk Ptee«	71-M ~ «ltk IfrKI
Ot—4nU. L. L	OUiutel«. L. L
m. JOHN rtTMCAl
««• Him rod Street, Brooklyn, N. T. ArMw: JOtSra POOACHKIK. M* Liberty Ave., Wllllston Parit, L>. L
A#nsfts6w	(i^P^i^ Avli« (^et^i^H,
NOVICE 12 CORAOPOLIS, PA.
ni wkihia" — www ton
THURSDAY, FEBRUARY 24, 1944
' flOMTUn C. IB
j jpis juj jo iiojj iBoA
O
IVlddV aOM
NAPRODAJ HARMONIKE
Proda se KromatiČna Harm« nika 120 basov in ona skoro no, va. kromatična 12 banov. Pis, t<> na: JOHN K BR M, Kfc>3 K li^tli Street. Cleveland .1, Ohio 2—21, 2.'), 2-4
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad/
IZDALA SPLOSNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
S|»i<:i[ I»simir Kt-ijrH
Kreutzerjeva sonata
S|Ms:il L. Tolstoj
Sto ugank
S]>is;lt ( Moli Zlllcim'i«"
Preganjanje indijanskih misijonarjev
S|»i»:il .le.sip spillin;m
8
Pravljice
|>tI If. Maj:ir
Popotniki
S|»i«:il M i l:i ti I'u^ lj
10
Dedek je pravil
Spis.il .Julij Slapšuk
22
Slovenske balade in romance
I'rwIH C. Golil r
23
Zbrani spisi za mladino
24
Andersonove pripovedke za mladino
I 'rirtillLi 1'iva
25
Poletno klasje
Izlirnne |»csiiii -	<". Golar
26
Denar
t>r. Kar! Knjrli«* . I'u^lovonil I»r. AIMn Ojrris
11
Korejska brata
S|»is:il J«.s. Spillman
12
Frank Baron Trenk
I*o raznih virih n:ipi>.-tl C juro I'aixIuritT-
13
Pariški zlatar
l'osUiv»'nil Silvostor K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester Košutnik
Ki l! K
28
Magda
(lsrra» — Alojzij IN-uicr
29
Peterčkove poslednje sanje
<	I zrn » — I'iivt-1 Colin
30
Potopljeni zvon
<	I^ra i ■ Cerliart Hatiplnciiin
31
Revizor
<	lirra > - Nikolaj Vawiljevi«*
32
Spodobni ljudje
( I ura » •— L I.ljiovfH-
(Prišel je mož z dela domov, i pa je rekel ženi: Ves kaj, danes i sej n pa nekaj novega izvedel. .] V šapi pravijo, da je Roosevelt s žitL — I>rugi dan je slišatf v(i šapit da Hitler ne bo napadel^ Amerike, samo Amerika naj se 1 ne vmeševa v evropske zade-(.; ve. Tretji dan je izvedel, tla se 1 Hitler bori samo proti Angliji,',; kajti ta kontrolira morja in taji mora je biti svobodna za vsake- [i ga. Jn tako je izvedel vsak jI dan nekaj novega; izvedel .;e(< tudi, da je najboljše, da se.« Hitlerju nihče "ne zopernosinv jI lja, kajti ne ljubi nič riruuv- 1 ga kot mir in led. ii ko soj-nemške tolpe korakal** -kozi Dansko, Belgijo in Fiar.oijo,^ ko seveda po nenvških sof al: ob j čndorali uonuško hrabrost In : zgodbo se jo, ko je pi išc ! mož dom.;v ,n razlagal Hiti« ?\'o%*<y neskončno moč in modivs*. pa', je žena vzkliknila: "O, ii »inž presvetli Hitler!" nVislik: je re' vi rn r- .\ etli cesar.
f'»cvek bi rekel, da m mo- i go/-e. Milostno je, ampak resnica je. Bi! >ein že w tri le-fa v Ameriki. V salonu, k.ier smo obdržavali .^eje, pa me z?s-čudeno rojak vpraša:
114Kaj ne, ti si pa Jugoslovan? ; Vprašanje je bilo tako en dno zapeljivo, kot da me misli 'pohvaliti kot zavrdnegi na1 rodnjaka. Vedel pa sem, da roja:: i»>isli nasprotno, zato i»n tud; jaz začudeno vprašam:
si pa ti? Ali si morebiti Tiaosburžan! —	sil." se odreže. 4iHah<burz'in: >o -bi Fi možje! Kaj bodo t i -"t i ušiv- Srbi!"
Vprašali se boste, da kaj bi si človek mislil, ali kaj bi odgovoril na tako vprašani.-*. Nič. na take vprašanje ni odgovora kajti pretežna večina slovenskega naroda je bila pred ~ifi leti stoDroeentno avstrijska. Tri tndi ;az sem bifo notri do 13— 20 leta. Sicer nisem H t proti--srbski, kajti prav malo sem ve tlel o Srbih. Ko sem b ! etnr 13 lei, rem sel na Drino i, tam sem se o<"*il in tam sem obiskoval iieniiske ve čeme šole in tako s n*, eital večinoma nemške easoi *-e in knjige, >eic \u. «em prišli k vojakom, sem se začel poglabljati v sloven-ko i i teralm o. K temn pa je hi; moj oče ■iV'-no istega mnenja kak»>r je zgoraj omenjeno da i je prednost nemščini. Ko =vm iprin^e1 domov slovensko k nji go, pa je ponavljal: 4'Verniki. | nemški, slovenščina ni nič Ako ne boš znal nemški, pa boš I zmeraj krave pasel."
Pa mi je človek pripoverio-;val ravno isto povest Moj oče jo bil vaški žu»nan. Kadar s"? bile volitve, »takrat je vselej Sprejel večjo vsoto denarja za podkupovanje in na ta način je prišel do premoženja; ampak v-eVj, kadar so bile volitve, jc prišlo do prepira. Oče je siiil sinove, da bomo volili na Madžarsko stran in bratje so pa na-sprottfvali. Mjoj oče kot žn-pan je serveda bil v sredi me.l tisto volilno komisijo, bil je na vzoč sodnik in druga madžrr-' ska gospoda. Pa ko je prišel sin na volišče, so ga vprašali: "Kam boš volil?" In .seveda1 je odgovoril, da na slovensko in nato je sodnik začudeno vprašal oee-ta: "Ali je to vaš sin?" — "Xe," se je zadri oče.j "Ne poznam ga!" In brata so nato izgnali *von iz volišča.
Take so bilo razmere v A«v-' stri ji, včasih je bil oec nem-1 škutar, d očim so se otroci za-! ved ali narodnega jezika. Tea-' sib pa je bil oee narodnjak in otroei so se ponemšenriJi. j
Kploh ni namen tega dopisa' razlagati razmere -stare Avs^tri je, ampak na« namen je se poglabljati 2 mislijo, kaka naj bi bila Jugoslavija. Pri tem mi-mogrede navedem par Avstri-Takov, ki so potrebni za vzgled ^ kake po bile razmere rn^d Srbi, € Hrvata in SJWwenci.,.	®
Srbi za časa Avstrije niso
Sloveitie Publishing
jjro KNJIGO BI MORAL IMETI TUDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO^ |	||y216 W. 18th St., N®W York 11
15
Suneški invalid
Spisiil Silr-sti»r Košu tu i k
16
Spis' Krištofa Smida
Poslovenil p. F. IIror»t
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
S|iisjil .losip O^riiUH-
33
Črne maske
i l^ni ► — L. Anilrejpv
34
Antingone
i I^ra i INwlorr-nil

35
Pol Vtra Vipavca
Osni) — ictiiiir I-Viu'«*!
18
Mladim srcem
Drujri zvivj'k. Zl>irk:i y.:\ slovensko m I; nI i no. Spis.il Ksjirer Meško
36
Sveti Just
I I^'P.-n — Spisal lir. r. IVtronio
19
Tokraj in onkraj Sotle
S|mm»I Frldolin Žolna
37
Fabiola in Neža
(Ijrrn) —- PoHloT«fiU J. Pmllipr^k
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
______________< Ijrra > ~ J. F.rbežnik ln F. Hojo
Tjo zniossi teli knji^ zelo omejoiin, pri n»rr4H)u pri|»or(W1jiv« mno-'Id^"'^ v«*^ zl>irk. ihi njim 1»o u:i t:i luif-in iho^hV v^ike^n zadovoljiti.
KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
M °So ^
Vil^* . ^doT a11
sedai
11*
olitveniki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(šev. 415) 2Vi x infcv; 224 strani
Cona $1--
Angleški: NOVA ZALOGA!
"KEY OF HEAVEN'*
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem nsnjn V imitiranem usnju--------
$1.50 $1,-
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA
Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
(Nadaljevanje)
imeli lepega ugleda med Slovenci, niti imed Hrvati, Že manj pa mod Madžari in Nemci. I>a-| si smo bili Slovenci, manj vred na bitja v Avstriji, pa smo še' bolj nizko gledali proti Srbom,] kajti ti so bili odpadniki rim-j >ko katoliško cerkve, torej kri-vove?cL Sploh Šimenci ni-| (>mo poznali, saj jih ni bilo med nami. Tu pa tam jp priro uitai* kakšen l>osanski krošnjar. k' je IX) 7x>stajah ali večjih mestih prodajal gaJainterijo ali pa smo vifloli kakega »bosanskega ki smo ga smatrali pa za Turka, ki jih seveda tndi nismo pivvo"* čislali.
Kolikor se jaz .-"pominjam na moja milada leta, so mi bili Srbi znani .samo po vzbodljivkah in »mesnicah, katere so se tikale največ srbskih 'popov. [Visaka gmešnica se je končala ali iza-čela spopom, ko je kdo kaj narobe naredil, pa je biA ■ že priaroerjain z v laškim popom [ali — "To je pa po si'bsko,"— Tako smo kot otroei oponašali srbske pope, kako mašo berejo: (Tospodine z vami in dva forenta z nami, ali pa kako krsti srl>ski jx>p otroka. Da ko ga blagoslovi. <la mu obenem reee. *'Ako nočeš krasti, nočeš rasti." Tn tako j<i bilo v splošnem med nami mnenje, da <o Srbi sami uzmoviči.
•Ne vem, odkod so bile vse žalivke izmišljene in zasejane fined naš preprosti narod. Kolikor mi ji» znano, naša si oven-sika literatura, nisem na.šel šr nik.jer kaj si i čn eg a zapisanega kar bi .slabo vrpfavalo na narod Slovenska literatura si j<* zn -alo in zabavo rajši privošči i ;i Ribničana; preprosti naro<l si jih tndi najbrž ni sam iz mislil. Lahko je mogoče, da se je kaj stičnega vzgojilo nn Hrvaškeni. ki <^o si bili rimski in pravoslavni popje v tekmi
.Se bolj jo verjetno, da so bih ' i/Tiiišljene p<> nemški literaturi, ki si je kaj rada izbrala R<u>a ali Srba za smeŠnico. Ta ko je pisala 'Grazer Tagespost ponosno, ko se je dal kralj Pe-ter T. kronati, da je ta pa ta Nemee prekrstil svojega psa in mu dal ime Peter TI. Zate Si^ov nismo poznali, ker ločila nas je vera, država in različne mm en je. Sieer so se našli pisatelji, ki ,so stremeli po zdmže njn bratskega naroda, ampaV tista literatura .ie bila tako n( »znatna, da tki uspela med pri prosti narod, zato smo na Srbf ravno tako gledali, kot na Žide ki nam seveda tudi niso bil pri sren.
Tn vSrbi nist nas poznali. Re
kli so: 44Tam gori živijo ljudji
ki izgledata kakor Srbi. pa ni
.-o Srbi. Svabi so!*' Xaj o
menim opazko iz zadnje sveto\
ne vojne. Takrat je šla slo
.venska delegaciia v T^ondoi i ( .
1 na mirovno konferenco. Pa k< so Pašiču sporočili, da čakaj< zunaj Slovenci, da se mu pred
stavijo, je Pašič vprašal: "P; - __
NEMŠKE IZGUBE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stemi so Nemci dvakrat napadli s tanki1, toda arnerisqa arti-j lerija je vsak napad odlbiln in I uničila saj en ta ink. j Angleška a rt i lerija je zapodi redoma v - dneh preprečila ; (nemški napad. Neme i neprene- , thoma streljajo s svojimi 177 -Jmilimetej-skimi topovi v ALban- 1 _|S'kih gorah; v pondeiljek pa s(» 1 izvedli precej močan zračni nn-^'pad na Anzio.
Na fronti pri Cassinn so . X<met skušali iirodreti zavez-i niško črto teverno od Mesta, i jwi so bili z velikimi iz^ubanii - odbiti.
I
j kdo so to Slovenci V — "To a(so Jugosl«vajii," nun je bilo po "I Jas njen o. 4 4 Pa ako so Jugoslo-'' vani/' je rekel Palčič, t4onda "Ineka idejo i oni znaani." I*;ih "Jko da je bila ta opazka izmi-jšljena, katere izvor je bilo oza-°idje predstavnikov, ki so > i v Pari z. Ti so bili po duhu bolj n avstrijski in Pašič pa je bil ~ bolj srbski, kot pa jugoslovan-
(Predstavnik delegacije ji1 bil
a i Korošec, ki je bil obenotn vodi-
0 telj Sloven-ske Ljudske Stran-t *
0 ke. Ta pa je bnla 100 pincent-
II	no avstrijska. Borila se je si-cer za jugoslovansko avlonomi
v jo. v kateri naj bi bili zdniže-ni Slovenci, Srbi in Hrvati pod ; v>trij-ko vladarsko hišo, am-pak v ti avtonomiiji naj bi )>ila ie \ kljnčena tudi stara Srbi ja y_ Aiv.-trija je iskala pot do So-luna in tn je šla edino skozi ;0'F^rbijo. za4o tista juiros1ovan-ska avfonomi'a. za katero so ] se zavzemali hrvaški in sloven-ski pristašii apostolskega cesnr-jsl stva. ni bila pristna jtign-lo-,a vanskf in je bila protisrbska.
zato je lalifko nvosroče. da se je |a Pašič malo pošalil.
i« J Preden je šla slovenska deleči gaeija v London, sta >la Koro-»» Št-<* in Krek v Prago, za skupno sodelovanje, pa tudi Čehi so ti_ jih bolj nezaupljivo premotri-[a vali. (Vhi so bili za časa Av-!strije 100 procentno avstnij-t* ski( ?) dočim je bila pretežna večina slovenskega naroda avta strijska. Sicer se je gojila ju-;a go<Tovanska misel v krogu \\-|-o beralne stranke pod vodstvom |a IS* i barja in Tavčarja, ki bi raj io :i postali celo Srbi kot pa Av-i!- ^trijc;, asmipak ta struja je bila p_ s)\aba in se je gojila samo po ]- mestih, dočim je bilo podežel-!P sko prebivalstvo v pretežni ve •j. čini avstrijsko. Zato nista bi->o la Krek In Korošec nikjer spre jet a z t'stimi ovaeijaml, ki bi ,]j -e spodobili bratskemu narodu.
° (Vadalievan ie prihodnjič)
je	*
ii-
o- Jugoslovanski pomožni od-»v bor v Ameriki, — slovenska o- sekci ja 1840 W. 22nd Place, >n Chicago, potrebuje podporo co vsakega rojaka, da lahko iz jo vrši svoje tako nujno potre-il- bno delo v pomoč našim v *a domovini.
POD SVOBODNIM SONCEM
_ROMAN — Spisal: F. 8. FINŽGAR. __
126
DVAJSETO PO(rI.AVJE
Cosposki trgovec s temnopoltim obrazom je ob Radova-iioveni *>;klikii otopil za korak (nazaj. Celo je nagubanč.il v 11-ume oblake. Kakor zriun odmev, ki zadoni preko kipečih' \alov. pa utone v burji, ->e mu je zdel glas, ki je udaril iz Hu-| iiav h kosmatih prsi. Stitmd je oblastno v jeeajočega H una TSadov&vui. Vse spremstvo je čakalo povelja, z rokami ob1 ilrogih kopij in na ročnikih mečev.
"Kaj blebečeš, Hun? O kom sanjaš, da izgovarjaš neznano imef"
Trgovčev glas je zvenel tuje, zadiično. Radovana je popadla skrb. (*'e se je zmotil!	se je na spremstvo.
X.<wnai»i, resni obrazi. Xa njih nikakega usmiljena; vsaka guba, v«e potege kakor iz pekla. Radovan >e je priklonil trgovcu v veliki j>onižnosti.
44Velmožni. ne strelj-i' strelie iz svojega obličja na po-}>otnika, ki ti prinaša mir .n n<»si v srcu svete skrivnosti. Naj t "oja biezmejna velikodušnost poinnli uho popotniku. Ta-' ko ti Ki ista, ne pokesaš soV
Trgovec je pazit na starčev glas, s tenkim posluhom. Daljni odmev se je čimdalje bolj lližal. Nekaj kakor znana pov?st um je vstajalo v duši.
44Izvoli vn menoj v £otor!**
/a trgovcem in popotnikom se je strnila zavesa ob vhodu.. Spremljevalci so «apiči kopja v zenfljo in se zbrali ob .»-m ju.	|
4'(lovori. Hun! Pf»d šotorom unirjo tvoje Ijest^le."
Radovan se je ob vesel* lučki ozrl v trgovčeve oči.
44Naj n*e sreča volkodlak, če ni Xuuvida!"
44Prejasnost, poslušaj! Prelesti ne lw» v moji besedi. I lun si mi rekel, k*M si me pogledal. Toda nisem. Sloven .sem, pwvec. 1'i cest u jem o<i s vera na jug in e juga na sever. Ora-dišča SI oven o v n»e geste in Brzanc odpira talnrne, ko zapoje • roja struna. Tn ne samo taborne, godci wm pred despotom, v vili Rpafiodita veljaka sem prebival."
Trgovec je -tisnil ustnice in se namiil s stola proti Rajo van u.
44 V villi E pa f roti i ta? Kaj govoriš? Xie imenuj tega imena! On je upornik, izdajalec svetega dvora!"
•4 Gospod, rekel si. da um rjo nv)je besede pod .šotorom,! >'e verujem, da je izdajalec! Otental je nedoJ.tžnost! Otel je Tztoka, otel Ireno'**
4'Ne iagovaraj teh itnen! Sfciwt ftadrgne usta tistemu, ki jih izgovori."
Trgovcu se ji jasno približal odmev piošle zgodbe. Stopil je f>red go<lca, prfloži/.l rnu roko na rame "in se vsesal s pogledom v drobne sive oi"> Radm-anove.	s
44Mir s teboj, o-Čka Radovane! Jaz sem Xumida! Xisi «e motil!'*
1 Tedaj je Radovan vnovič nastavil, da bi zagnal krik; raz-nel .je roke in >egel po Xnmidi. Ta pa nm je pritisni ldlan na usta, dvigni*! kazalec in napovedal;
4<Skri%-nosti so mrtve' Xe smejo iz šotora!**
Radovan je sporna 1, da je Nhrmida sredi spremstva, ki ne sme vedeti, odkod je in kam potuje njih glavar. Zama-loval je torej z rokami od nemega veselja, pritSskal dlani na prsi, grabil Numido za joko in jo ivoljubljal, udarjal v smeh pa ga krotil z dlanjo pied usti, se zakolebalr- navsezadnje po ileh in utripal z nogami kakor razposajen pastirec.
Ko se je pomiril <e je t i sni!, k Xuniidi in nnu zastavil skriv nostno vprašanje.
44 tmaš^ kaj Epafro<litoveiga vina*" Imam, očka. Kapi ješ se, da >e ti skiije mesec ponoči' in zazare zvezde ob belem dnevu."
44Ah, Epafrodit, ko bi ti vedel, kako te ljubi Radovan!" ^ Xumida se je nasmehml in pomežiknil ter šel iz šotora. . elel j- straži, naj se o<lda!i na levo in desno po cesti, ostalim pa jo ukazal spat. Stopi', je ie k velikemu vozu, zagrnjenemu s težkim platnom in šepMaje vprašal sužnja ob njem. Su-,-enj mu je nemo odkima?, nakar fttu je Xumida z dvignjeno »oko narcv JL strogo povelje. Kuharju je namignil, da pninese vina v "otor in pripravi v* Čerjo za hunskega gosta..
Ko se je Ntimida vrnil k Radovanu in .^e postavil kuhar ' *koj za njim vrč vina na pisan prt sredi ikitora, je godec segel po pijani, nastavil in nd z zaprtimi očmi, kakor bi vsrkaval največjo in edino slast življenja. .
"Kot nekdaj v Bizanen,*' je začel godec glolvoko dihajoč in držeč v rokah lončeno majoliko. .
44Na vse bogove .tvoje in moje, ni ga po<l soncem, ki bi te ljubil bolj resnično ^d mene!**
Nastavil je vnovČ in lokal sladko lezbiško vino z nedopo-vedniin užitkom in velikim spoštovanjem. .
z44Kot nekdaj v Bizanen in vendar desetkrat boljše je to vino. Zakaj stradal sem «ra. o<lkar sem se ločtil od Epafrodita."
Vumida se je zleknil na niiehko kožo perzijske koove in se naslanjal ob godčevi rad -ti.
*'Radovane, lazodeni mi, čemu -i se pohunilT"
Oodec je razklenil pt.lec in kazalec, da bi ulovil dolgo brado.
"Pjeemu sem se jjohimil? To je važna ukana! Tako važna in imenitna, da bo deseti rod še pel pesmi o njej. Toda >. daj ne vprašuj dalje. Ko i>i ti razodeval, pograbila bi me taka žalost in ugrizr.il tol k gnev, da ga ne utolaži niti Epa-iioditovovioo. Jutri povem. In ti se boš čudil, da tii preminejo tri noči brez spanca. Pomni tri cele noči! Ali sv-daj mi «^»vori ti o Epatrc^tu o Ireni!"
."Oba oteta oba srečra!*'	'
r
t4Xa Peruna, ni bilo zaman naše trpljenje! Pripoveduj!"
<4Pivej mi ti, kje je Iztok! Do njega me pošilja Epa-f rodit. Pogonu »te utekli, to je jasno. Ali £e misli vrfa barter na Ireno T Ona goKn za njim kakor golobica, če ji v pomladi strelica raisponajenega dečka ubije draže."
(Nadaljevanje prihodnjič)
KNJIGA, KI STE JO VEDNO ŽELELI j
New Modern Encyclopedia j
€3^ V ANGLEŠČINI	|
22,000 Razlag . . . 1,100 Slik	j
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri	!
more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti	|
razlage vsake besede spadajoče v njegovo	j
stroko.	|
Cena sedaj $4,-	|
(Poštnina in zavarovalnina plačana. 1	|
Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno vezan«. — Skoro neverjetno je, da je mogoče tako najpopolnejšo knjigo dobiti za tab« j
zmerno ceno.	j
Knjigarna Slovenic Publishing Company j
218 West 18th Street. New York 11, N. V.	]
---- |
TO KNJIGO Bl MORAL IMETI TUDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO |