Poštnina pfsiana v fioftftvfnL
¥ L!ul»!!aiif, €fne 16. avpusta
Lato IV,
»»Samostojne
km@tlisk@ stranke za Slovenijo
f«
■....... Izhaja vsak četrtek* ---» Naročnina g Posamezna Številka ............... Din 0*58	Kmet, pomagal si sam, In svoje stališče v državi uravnavaj si sam!	Inserati s I mm insaratnega stolpiča stan« ta*	. Din 09 . Din 0*41 ns„ MB
Uredništvo in upravništ	?o lista je v Liuoljani na Kongresnem trgu	št, 9 (nasproti dvorca).	• Din irov
Glasilo klerikalnih komunistov, ljubljanski »Novi čas« je ne3lavno v Gospodu zaspal. Klerikalni starini, lastniki »Katoliške tiskarne« so namreč dejali, da je njegovega hujskanja delavstva že zadosti in mu zavili vrat. Že dolgo je zorelo med kleri-kalnimi konservativnimi krogi spoznanje, da more sicer pisava »Nove* ga časa« pridobiti nekaj delavskih glasov, da pa postaja na drugi strani zelo nevarna Za žepe klerikalnih mogotcev.. Pri zadnji tiskarski in knjigoveški stavki se je to posebno očitno pokazalo in tedaj je bilo konec potrpežljivosti klerikalnih stari-nov in konec glasila klerikalnih mla-uinoVi Star zakon v klerikalni stranki je — da so najprej tolarji, potem žele vse drago.
Vsled konca »Novega časa« so pričeli pisati demokratski listi o razkolu v SLS. Nam se zde take vesti pretirane ta preuranjene, v mnogem« 025tu pa celo škodljive, ker izhajajo ' iz stare napake podcenjevanja nasprotnika. Iz tega vzroka, ko tudi vsled pcučnosti stvari same, hočemo tudi tri izpregoVoriti par besedi o najnovejšem .»razkolu« v SLS.
Pcčrešnost ri nikdar dobra, niti v življenju in. niti v politiki. To uso-depolno napako pa U storila SLS In sicer prvič tedaj, ko je iz gole samo-pašnosti zatajila svoj samokmetski značaj. Ni bilo klerikalnim veljakom zadosti, da plese vse podeželje po njih melodiji, tudi ljubljanski • občinski svet bi se moral klanjati njih Klerikalnemu veličanstvu. Samo iz nekrščanske vladoželjnosti so hoteli biti meščanska in kmetska stranka obenem. Nemogočnost, ki se mora kaznovati.
Drugič so storili klerikalci to napako, ko so hoteli uloviti vse komunistične glasove, ko so hoteli biti tudi delavska in sicer komunistično delavska stranka. Bilo je to po preobratu, ko so poslali v boj dr. Go-sarja in njegove tovariše, da z brezobzirno licitacijo navzdol prekose celo komuniste same. V ta namen Je bfl ustanovljen tudi »Večerni list«; in njegov naslednik »Novi čas«.
. Dr. Gošar se je lotil svoje naloge X vnemo in tudi ne brez uspeha. Ko pa je končno postal celo poverjenik ta kasneje narod, poslanec, pa mu je stopila šaria v glavo in pozabil je, da ni orodje, temveč vršilec povelj, ki nra jih daje nevidna, toda trdno "Vladajoča oligarhija v SLS. Samo orodje v rokah voditeljev SLS naj W bil »Novi čas«, dr. Gosar in njega vodeča inteligenca med mladini v SLS pa so hoteli biti vodilna šila. iz tega nasprotja naziranj je moral nastati spor in morda celo razkol.
V resnici je tudi obstojal spor masi konservativnim in socialističnim- krilom v SLS že dolgo časa in ko je lani prenehal »Večerni list«, ga Je opazila tudi Širša javnost. Iz ob-zirov db stranke pa je bil spor tedaj poravnan iij pričel je izhajati »Novi čas«. Toda sprava je bila neiskrena ta z največjo težavo dosežena in boj se je nadaljeval Tedaj je prinesel >Novi čas« oni obupen klic po pomoči ta za ustanovitev lastnega tiskovnega sklada. Toda klic je bil samo klic vpijočega ? puščavi. Smrtna ura »Novega časa-, se je bližala.
Kljub vsemu temu pa bi živel »•Novi čas« še precej Časa, če se ne bi splošno vse razmere predrugačile. Povojna splošna nezadovoljnost je padla, protidržavna gonja je ubila samega sebe, prihajali smo vedno bolj v dobo gradnje in kričači so poštah sitni in odveč. Vrhu vsega pa se je prikazala na obzorju dr. Sušter-Sčeva glava in za klerikalno stranko je nastala opasnost revolte konser-
V »u.
vativcev, če se jih ne pomiri z žrtvijo. Ta žrtev pa ni mogel biti nihče drugi, nego »Novi čas« in treba je bilo samo še ugodne prilike,.da se žrtev doprinese. Stavka tiskarjev je bila ta ugodna prilika m zgodilo se je, kar se je zgoditi moralo.
»Novi čas« je mrtev, njegovi očetje pa so udarjeni In potisnjeni cb sttm Ali bodo ostali ob strani, ali pa se bodo hoteli zopet uveljaviti? Odgovor na to vprašanje, je obenem odgovor na vprašanje razkola v SLS.
Moč klerikalne stranke leži v delu, ta uplivu duhovščine. Kdor jo ima na svoji strani, ta je gospodar v stranki. Je sicer res, da bi Novočasarji mogli dobiti na svojo- stran dosti kaplanov, ki so ponekod pravi siromaki, toda vsled cerkvene hierarhije je čisto jasno, da bodo tudi kaplani sledili zapovedi svojih višjih. Gpatovano je že škofovo povelje zaleglo tudi v strankarskih stvareh več, ko vsi argumenti opozicije . < Višje cerkvene kroge pa imajo ž% seboj edinole konservativni kleri-llfelcfL saj imajo eni kot drugi iste ma-terlefce interese. Že samo to dejstvo daje c zmago. konservativcem. Toda ti imajo še vse druge ' prednosti. Predvsem so konservativci politično veliko bolj spretni ko pa novočasar-ji, ki so'.z zelo redkimi izjemami samo, kričači in pisači. Odločilno pa je, da", imajo konservativci. vso. gospodarsko moč stranke v svojih rokah, da Samo oni dele denarne blagoslove/stranke, in kar je glavno, da je tiskarna njihova.
V resnici boj brez upa zmage bi šli bojevat novočasarji, če bi šli v boj s konservativci. Ne preostane drugo nego kapitulacija ali pa po-polen razkol.
Če bi bfli novočasarji ljudje velikih misli, če bi bili v resnici tako vneti za pravo krščanstvo ta za komunistično ureditev sveta, kakor kriče, potem je jasno, da bi morali izvajati vse konsekvence ta stopiti v odkrit boj z konservativci. Toda slabo jih pozna, kdor to od njih pričakuje. Ne sme Se pozabiti, da je šla večina od njih v klerikalno stranko iz materialističnih ozirov, Imeti moramo pred očmi5 da tisti, ki se poslužuje hujskaštva, ni nikdar človek velikih misli, temveč malodušnež, kateremu v nevarnosti zastane srce. Ce prištejemo k temu še dejstvo, da je dr. Gosar v »Socialni misli« že pred meseci zarobil umik, če se spomnimo njegove malodušnostl v Rusffl, potem vemo, da do razkola v SLS ne pride, temveč samo do kapitulacije, oziroma do Canosse. Res je sicer, da ni dr. Gosar noben duševni vodja novočasarjev, da se mu v javnosti pripisuje pomen, ki ga po svojem skromnem političnem talentu, nikdar imeti ne more in da zato dr. Gosarjev umik ne pomeni še kapitulacije vseh novočasarjev. Toda na drugi strani pa je gotovo, da je dr, Gosarjevemu zgledu sledilo že dosti dragih in da osamljeni ta brez vsake opore izročeni gospodarskemu pritisku, tudi duševno najmočnejši novočasarji ne morejo storiti drugo, ko da polože orožje. Gladko ta lahko je zmagalo konservativno krilo v SLS in udarilo po klerikalnih komunistih, ne da bi smeli ti izvajati posledic ta protestirati proti udarcu.
Zmagala je disciplina v SLS ta razkola ni nobenega. Kljub temu pa se SLS svoje zmage ne sme veseliti. Ce tudi ostanejo novočasarji v SLS bodo njej bolj v zgubo ko v dobiček. Pomnožili bodo vrste njenih malko-tenfov ta pasivnih delavcev, ki so se zavlekli v kot, kjer godrnjajo kot brezzobe babe.
Razkola v SLS torej ni, pa ga tudi nikoli ne bo. Razklati je mogoče le nekaj Zdravega ta čilega, kar pa je v svoji notranjosti tako bolno ta gnilo, kakor je SLS, to pa more samo razpadati in se razkrajati. Ta pojav se je pri SLS že pričel ta se sedaj pridno nadaljuje. Zato je pravilneje, da govorimo o razpadanju SLS, kp pa o njenem razkolu. Polagoma, toda sigurno se odločujejo drobci od gnile stavbe SLS in prvi tak drobec so bili šušteršicijanci, drug tak drčbec pa so novočasarji.
Vse se na Svetu kaznuje in tudi požrešnost klerikalnih voditeljev. Ni jim bilo včasih dovolj, da imajo vse podeželje v svojih rokah, hoteli so Imeti tudi mesta. Danes bi hoteli nazaj v one blažene Čase, ko so bili še samokmetska stranka. Toda danes je to prepozno ta pomagati jim ne tnore noben zdravnik. Preveč sc nabasali svoj želodec, prevelike so bile njih oči —* ta sedaj jim je postalo slabo. Prepozno je danes kesanje in prepozno je tudi spoznanje, da je zmernost Čednost — požrešnost pa nekrščahska kstnost.
Toda čeprav je SLS na smrt bolna in nfen kcneš siguren, vendar ne pozabimo, tovariši, da je najbolj nevarna, na smrt ranjena zver. Z?to podvojimo opreznost in zato pomnožimo svoje delo, da obvarujemo svoj narod pred zlem, ki bi ga-"ji mogla prizadejati: razpadajoča SLS. Iz gnilih. teles se širi kuga ta iz gnile SLS je prišla Hcltaetfa navzdol in hujska-,§tvo.
Vedno zelena ta vedno sveža kmetska misel nas varuje pred gnilobo, zato častite kmetsko misel ta delajte zanjo!
Tudi to sledi Iz konca »Novega časa«.
Kadarkoli se je vršilo v Ljubljani keko protidraginjsko zborovanje, vselej smo bili primorani, da nastopamo proti njegovim zaključkom. Gospodje v Ljubljani se kar ne morejo privaditi nepristranosti ta tudi največje probleme, kakor je vso državo, da, ves svet, obsegajoče dra-gtajsko vprašanje, presojajo le s stališča ljubljanskega rotovža.
Vsled tega ozkosrčnega stališča vidijo samo stvari, ki so jim dnevno pred nosom,. vidijo drago meso na stojnicah, drago moko v trgovinah ta drago zelenjavo na trgu. In ker ne mislijo niti ped daleč, pa pravijo, tega vsega je kriv kmei ki to produ-cira in zato je treba kmeta obdavčiti, izvoz Živil pa prepovedati. Tudi najboljši med temi gospodi pa se ne morejo povzpeti tako daleč, da bi šli vsaj enkrat na kmete ta tam pogledali, koliko truda ta denarja velja kmeta, predno dobi svoje pridelke. Pa da bi se vsaj toliko potrudili, da ne bi stopili le na mesnice, ampak tudi^ na ljubljanski semenj ta videli za kako ceno prodaja živino kmet, za kako pa mesar. Prav noben greh pa tudi ne bi storili, če bi si vzeli še toliko truda in stopili po manufak-turnih in železninskih trgovinah ta se poučili, koliko mora oddati kmet svojih pridelkov, da dobi to, kar za obdelovanje zemlje neobhodno potrebuje.
Ne eno In ne drugo ne stori Ljubljančan, ki je znan po svoji komod-nosti, temveč na večer se vsede v gostilno ta pred polnim litrom ren-tači na one, ki prodajajo meso v Italijo in ki edini skrbe, da ni naša valuta že pod ničlo.
, »Vse draginje je kriv kmet«, to je ona neumna stereotipna fraza meščanov ta obupno žalostno je, da
Se TIP mnroin n+roe+t
ki prirejajo ta se udeležujejo proti-draginjskih anket. Zato pa so tudi vse te protidraginjske ankete udarec pj vodi, zato izzvene vedno ta vedno v istih nemogočih zahtevah.
Vse te napade je pokazala tudi protidraginjska anketa v Ljubljani, ki jo je sklical pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar.
Po dveurnem posvetovanju je sklenila ta anketa, da je treba: i. kontingentirati izvoz živil, 2. prepovedati za 2 do 3 mesece izvoz najpotrebnejših živil In prisiliti produ-cente (kmetovalca), da založijo domače trge, 3. urediti prevoz na železnicah, 4. uvesti najvišjo izvozno carino na živila, ta 5. priporočiti večjim občinam aktiviranje mestne aprovtzacije. Z drugimi besedami se to pravi, iti nazaj v medvojne razmere. V resnici brihtne glave so do-ma v Ljubljani.
Že skoraj obrabljena resnica je, da izvira draginja v prvi vrsti od pomajkanja blaga to od podražitve dela.
V zasmeh tej resnici pa hočejo
v Ljubljani odpraviti draginjo na ta način, da blago, ki ga im^mo v izobilju pridrže doma, da s^gmje, žalostno dejstvo podražitve dela pa preidejo z molkom. Kdo ti pa imel pogum povedati resnico in se zameriti volil ceni!
Govore proti trgovcem, zahtevajo pa stvari v njihovo korist. Kmetovalci naj založe pri današnjih cenah trg z živino m žitom. Čez par mesecev pa bodo prodajali trgovci to blago naprej po cenah, ki bodo čez par mesecev. Da bodo te cene sigurno večje, si lahko misli vsak. V resnici, v Ljubljani se razumejo na reševanje draginje.
Protidraginjska anketa je bila V Ljubljani, kakor pa smo s čudom .doznali, je bila le protikmetska anketa. V vseh petih točkah se omenjajo samo kmetski pridelki, dočim za železo, premog, oblačila ta banke, ni nobene besede. Lepi reševalci draginje so to, ki vidijo le najmanjšo draginjo, ki pa glavnih oderuhov prezrejo!
Ljubljanska protidraginjska anketa je razkrila prave gospodarske špecialitete, Potem ko je pokrajinski namestnik konštatiral, da kupujejo nekateri mesarji meso po 25 kron žive teže, prodajajo ga pa po 80 kron, se sklene nrepoved Izvoza živine, da bi tako bili mesarji popolnoma brez konkurence in da bi bili absolutni gospodarji trga. Res ne vemo, ali se naj na tak« stvari smejimo ali jezimo, tako neumno je vse to.
Sploh imamo utls, da se je vršila vsa protidraginjska anketa v znamenju one ljudske bolezni, ki večno pričakuje, da mu prileti rešitev z neba, ki pa nima v sebi toliko moči, da bi segla po samopomoči. Kak krik je bfl nekoč, ko je hotela vlada osnovati uradniške nabavljalne zadruge. In vendar je bila ideja nad vse zdrava in le žalosten znak nezmožnosti uradništva je, Če so propadle vse te zadruge. Zakaj pa more naša zadruga »Ekonom« dajati svojim Članom vse blago tako po ceni, kakor noben trgovec? Zakaj pa naša zadruga »Ekonom« prodaja kg sladkorja tudi do 10 kron ceneje ko kak trgovec in vendar pri tem dobro uspeva. In če bi uoleg »Ekonoma« delovale še uradniške zadruge, bi bila konkurenca tu, prvi resen vzrok, da pade draginja. Toda o tem ne ve povedati ljubljanska protidraginjska anketa ničesar.
In imenujmo tudi enkrat stvar tako, kakor zasluži. Pri nas hočejo vsi sloji reševati dragtaio na ta otročji način, da pravijo: Plače se morajo zvišati, delati se pa mora manj. Kdor pa je zdrav in močan, toda brez dela, tega na mora rediti dr-
evangelije nimamo zmisia in ga tafiU nikoli imeli ne bomo.
Ce so na ?i industrijski izdelki dragi, ker se dela le osem ur, pa naf, se dela 9 ur, da bodo cenejši. Povedati pa je tudi treba že enkrat, da se pri nas 8urni delavnik" sploh ne izvaja. 8urni delavnik ima Amerika, nima, ga pa nikjer Jugoslavija," Kjer je v Ameriki 8 urni delavni^ tam mora delavec tudi v resnici delati polnih osem ur. Ce si prižge Cjb-gareto, se mu s tem zamujeni čas odšteje, če južina ob desetih; potem, se mu odtegne od plače, skratka, 8 urni delavnik je v Ameriki tak, da izmozga ljudi. Nikakor nočemo, da; bi tudi pri nas delo izmozgavalo ljudi; nočemo pa tudi, da se deia P ti nas premalo. In pri nas se dela premalo ta pri tem se pa dela še po-.; tuha! Kako pa naj potem pade draA. gtaja, je drugo vprašanje.
Tega vprašanja se protidragtaj-., ska anketa seveda niti lotila ni, tem*.. več je segla po najcenejšem sredstvti ta udarila po kmetovalcu. S tem si je ' pa tudi že vnaprej odrekla vsak uspeh in si pritisnila pečat neres-nosti. Ni bila to protidraginjska^ temveč brezglava anketa. Zato pa se.. tudi ne bomo dalje pečali z njo, tem- ' več v njeno označbo navedli majhno dogodbico.
Ko se je vračal nemški general Moltke iz Turčije, je povedal sledeč, doživljaj:
Bilo je v boju. Pred njim je turški vojak ta Moltke ga vpraša, kako da mu je. Turek odgovori: »Pa dobro, kakor Bog hoče.« Tedaj preide sovražnik v napad ta sicer na desni stranL Turek vzame puško pa strelja na levo. Moltke ga začuden vpraša;: »Pa zakaj ne streljaš na desno, saj ni na levi nikogar?« Turek odvrne: »Pa vseeno je. Ce je božja volja, bi) tudi tako zadela kroglja.*
Isto si menda mislijo gospodje ljubljanske protidraginjske ankete. Vseeno je, kamor streljamo, če le. božja volja, bo tudi draginje konec, pa čeprav streljamo tja, kjer, sploh draginje nL	v
Takole bi karakteriziraii proti-dragtajsko anketo, ki se Je vršila dne 10. avgusta pod predsedstvom namestnika g. Hribarja ta mislimo, <ra< se ne motimo.
Kako brani Stipica RadK kmetske interese?
V »Jugoslavenskem seljaku« odkriva v uvodniku znani zemljoradm-škl časnikar g. Mežnarič zelo zanimive stvari o »delu« gospoda Radiča za kmeta. G. Mežnarič pravi:
Dočim si Ti kmet v vojni izgubljal zdravje, dočim si Ti krvavo trpel na duši ta telesu, dočim je bila Tvoja rodbina izpostavljena doma ropu ta rekvlzicijam in bila odvisna od mestnih špekulantov; so se v tem istem času ti branitelji (kakor naŽT klerikalci, op. ured.) dobro zavarovani bogateli doma — in niso nastopili proti izrabljanju Tvoje obitelji, niso tedaj marali za hrvaški kmetski narod (kakor da bi čitali o naših klerikalcih), temveč so za Judežero plačo potem »Slobodnega doma« (pri nas »Slovenca«) naganjali Tebe v bratomoren boj in si tako s Tvojim denarjem polnili svoje žepe.
Nočemo nikomur delati krivice ta zato priznamo vsakomur njegove za sluge za izmučeni kmetski narod, pa jih priznamo tudi voditelju teh »bra-niteljev, oziroma borcev«, gospodu Stjepanu Radiču in sicer, da je vendar enkrat za časa vojne v hrvaškem saboru vstal, da brani interese vasi ta našega kmetskega naroda ta
Razširjajte vedno ln povsod Ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka«?
is grmel proti izvozu živine za armado — ko Je lepega dne
Prejel od Hafnerja neko tajlnstveno kuverto,
tafero mu je prinesel znani Hafnerjev pristaš M. M. in ki Je imela tako čudotvorno moč, da Je ta veliki borec, da je ta kmetski lev — takoj utihnil iko som — m — prosim, ne čudite se s— postal nato lastnik lepega vino-grada, v velikosti kakih 10 johov v »Moslavačkem kraju, nedaleč od Lu-dine.«
Mož, ki jemlje v kuvertah denar, Zato da preneha z borbo v korist kmeta, tak naj bo kmetski prijatelj! |V resnici, velika je zaslepljenost ljudi.
Toda to ni edin greh gospoda Radiča. Ko je bila končana vojna, se je gospoda ustrašila ljudske sodbe in da bi narod pomirila je vrgla v svet besedo o agrarni reformi. Toda gospoda ni svoje obljube nikdar resno mislila in je bila trdno odločena, da prepreči izvedbo agrarne reforme. In kakor so pomagali pri nas tej gosposki slepariji klerikalci, (župnik Klekl) in kakor so v te namene izstopili katoliški škofje — tako je bil na Hrvaškem najboljši pomagač gospode pri zavlačevanju agrarne reforme g. Radič. G. Radič pa se ni zadovoljil s tem, da je podal samo izjavo proti izvedbi agrarne reforme (ki smo jo v »Kmetijskem listu« že objavili), temveč je poslal v Beograd Svojega upolnomočenega odposlanca dr. Basarička, ki je v imenu radlčeve republikanske stranke zahteval od tedanjega ministra za agrarno reformo, srbskega radikalca dr. Miletiča, da se agrarna reforma ne izvaja več. ker da je hrvaški kmet proti agrarni reformi.
Ce pomislimo, da ima na HrvaŠkem samo cerkev nad 100.000 hektarjev rodovitne zemlje, potem šele prav spoznamo brezprimerno zlorabljanje hrvaškega kmeta, ki pome-Id pač višek politične lopovščine.
In zakaj so to zahtevali? — Da bi mogla Radičeva poslanca dr. Horvat in dr. Basariček kupovati potem »Narodne zaštite« (lepe zaštite to!) »pahijska posestva in jih potem Bderuško prodajati kmetom.
Sedaj je jasno, odkod imajo vsi jradičevski poslanci svoja ogromna premoženja.
Dr. Basariček je sin revnega mestnega učitelja. Za časa vojne je bil sodni pristav brez vsakega premoženja. Danes pa je naenkrat bogataš. Dr. Rudolf Horvat je bil še za časa ,vojne reven profesor, danes pa je iveleposestnik. Stjepan Radič je bil pred vojno zadolžen preko ušes, danes pa prodaja in parcelira velik vinograd in si gradi v Zagrebu hišo, ki bo veljala najmanj deset milijonov kron. — Odkod imajo vsi ti ljudje denar?
Kdor se preživlja le s poštenim delom, ta ne more postati čez noč milijonar. To vemo vsi. Vemo pa tudi to, da je še vsak, kdor je požrtvovalno delal za narod, umri kot revež.
Veliki ljudski »osrečevaleč«, veliki »mučenik« kmetske misli, gospod Stjepan Radič pa je postal v par letih večkraten milijonar.
Branil je pač bolj svoje, ko pa kmetske koristi. To pričenjajo spoznavati hrvaški kmetje in zato pričenja padati Radičeva zvezda.
Čisto naravno in pravično je to, ker še nikdar niso trajno ostali na Vrhu kričači in demagogi. Tega pravila pa tudi ne bo podrl gospod Radič.
(slava.
Prihajajo mi na ušesa različne govorice, češ da mi je žal, da sem se spustil tako datcč s Klodič-Hrovat-Ravčičevo skupno progo, da sem -napravil s terri veliko pogreško, da Musilova proga daleko prekaša našo progo. '
Prozorna taktika nasprotnikov skupne proge Kočevje in Crnomeij-Vrbovsko! Proti takim neumnim govoricam izjavljam enkrat za vselej: kdor kaj takega o meni pripoveduje. — ta podlo laže. To je prvo. Kot drugo pa dodam na kratko, da bi smatral zgradbo Musilove proge (Kočevje—Brod—Moravice. za pravo nesrečo za Slovenijo kakor tudi za železniško upravo, ker bi bila z njo storjena nepopravljiva napaka.
Splošni interes Slovenije zahteva izvedbo skupne proge Kočevje in Črnomelj—Vrbovsko. Razen tega je želeti, da se priklopijo na katerisi-bodi način kraji med Kočevjem (Ca* bar, Prezid itd.) in državno mejo k reški progi (na postajo Delnice ali drugo postajo zapadno od nje ali še bolje naravnost na Bakar).
Nasprotniki se ravnajo po izreku: Z moralo se ne gradi nobena železnica. — Jaz pa pravim z ozirom na
naš slučaj: Zmaga KlotfiČ-Hrovat-Kavčlčeve skupne proge Je zmaga poštenja, pravice in resnice! V Zagrebu, dne 10. avg. 1922. Inž. M. Klodlč m. p. podravnatelj žel. direkcije Zagreb.
Shod SKS
bo v nedeljo, dne 20. t m. ob 11. uri dopoldne na trgu V Starem
trgu pri Črnomlju. Na shodu
poročata tov. minister PUCELJ in posl. MAJCEN.
Resnica o dovo-lienu za uporabo mlinov in žag v Avstriji.
Borbo za prosto vožnjo v avstrijske mline in žage ob Muri sem pričel že novembra meseca pr. 1. in sicer takoj, ko je bil otvorjen tranzitni in obmejni promet. Na ooziv našega okrajnega odbora v Gor. Radgoni sem prišel tedaj na mejo, jo vso obšel ter pri tem zaslišal prebivalstvo. V Gor. Radgoni smo imeli več sestankov, med drugimi tudi z zastopniki carinskih, finančnih in političnih oblastev ter obmejno policijo. Enega teh sestankov se je udeležil tudi dr. Kamnicker, vodja Nemcev onkraj Mure. Dal nam Je sledečo izjavo: »Ne govorim sicer v imenu nem-ško-avstrijske vlade, vendar pa zagotavljam, da bodo z naše strani takoj odstranjene vse ovire in da bo lahko tudi svobodno vozil vlak, kakor hitro Vaša (jugoslovanska) vlada ugodi našim zahtevam, to je, da izda prehodnice za prost promet v 10 kilometerskem pasu ob meji.«
Ko sem se vrnil v Beograd, sem šel takoj v notranje ministrstvo ter razložil zahteve prebivalstva glede ureditve obmejnega prometa. Tu so mi dejali, da v tem vprašanju odločuje zunanje ministrstvo. Podal sem se takoj tja, kjer se mi je posrečilo pridobiti za stvar načelnika v ministrstvu g. dr. Nastasijeviča, ki mi je dejal, da ie bil dobrovoljec na Koroškem in da ljubi Slovence. Pripravljen je zavzeti se za stvar, o kateri pa odločuje tudi trgovinsko ministrstvo in generalna direkcija carine. Skupno sva se nato trudila, da zainteresiramo za stvar vsa merodajna ministrstva in po velikem trudu sva mogla doseči skupen sestanek vseh prizadetih ministrstev. Ta sestanek se je vršil dne 4. Januarja in sem se ga udeležil tudi jaz.
Zastopniki ministrstev so bili mnenja, da je Avstrija po mirovni pogodbi dolžna, da pripušča prost promet med Mariborom in Gorenjo Radgono. Čisto neupravičeno zahteva sedaj Avstrija od nas. da bi jI priznali posebne ugodnosti, če izvrši svojo dolžnost.
Z ozirom na tozadeven sklep sestanka je nato zunanje ministrstvo brzojavno obvestilo vlado, da mora izpolniti mirovno pogodbo. Avstrijska Vlada je nato odgovorila, da je brez moči napram svojemu obmejnemu prebivalstvu, ki ne pripušča prostega železniškega prometa med Mariborom in Gor. Radgono. Jasno je bilo, da je to delo dr. Kamnicker-ja, ki se je pa zopet Izgovarjal na ogorčenost ljudstva. Tem praznim izgovorom se naša vlada ni mogla udati.
Meseca februarja so nato prišli delegati dunajske vlade v Beograd. Vršil se je nato sestanek z našimi delegati, na katerem je bilo sklenjeno, da se otvorl tranzitni promet, nakar bo naša vlada dovolila svoboden obmejni promet. V osnutku pogodbe za prost obmejni promet je bilo dovoljenje, da se sme voziti žito v mline v Nemški Avstriji. Trgovsko ministrstvo pa se je temu uprlo in doseglo, da se je prepovedala tudi vožnja v žage. Osnutek pogodbe bi Imelo trgovsko ministrstvo predložiti skupščini. Ker pa je bilo trgovsko ministrstvo proti temu, da bi se dovolil sploh kak prevoz naših pridelkov v predelavo v avstrijska podjetja, je vso stvar zavlačevalo, kar je bilo posebno lahko, ker je bilo trg. ministrstvo vsled mohamedan-ske krize Večinoma nezasedeno.
Ker sem vedel, da postane ta osnutek pogodbe, če se sprejme, zakon, da ostane trajno v veljavi, sem se trudil, da je bil v osnutek vnešen dodatni predlog, da sme s namreč kmetovalec za lastno uporabo voziti les na žage preko meje. Potom tov. ministra Puclja sem dosegel, da so pristala na to tudi ostala ministrstva. Tako je prišlo do tega, da je skupščina z zakonom o dvanajstinah za maj in junij pooblastila vlado, da
izvede tozadevno pogodbo z Avstrija
S tem pa stvar še nI bila rešena. Potrebno je bilo, da pristane na to tudi Avstrija. Potom gen. direkcije carine sem dosegel, da je avstrijski poslanik v Beogradu stavil dunajsM vladi tozadevni predlog. Od naše strani pa je bila samo ta ovira, da je morala skupno pogodbo podpisati celokupna vlada na predlog trgov, ministra. Tega pa tedaj ni bilo. Ko pa Je bil zopet imenovan, so ga čakale cele gore aktov in naša stvar je počivala.
Končno mi Je že presedalo to polletno romanje za eno samo stvar ter sem odšel dne 17. julija v trgovsko ministrstvo, kjer sem se prav krepko pritožil čez to zavlačevanje stvari. Dejal sem: »Če manjkajo samo podpisi ministrov, tedaj dajte akt meni, spravim sam skupaj podpise ministrov.« Toda temu so se pro-tivili, češ da se mora to uradno izvršiti. Končno mi pravijo, da naj jim sporočim, kdaj da bo ministrska seja in da bodo potem predložili pogodbo ministrom v podpis. Vprašal sem tov. Puclja, ki pa je dejal, da ne ve, kdaj da bo seja in da naj grem še enkrat v trg. ministrstvo in zahtevam uradnika, ki bo zbral podpise ministrov. To se mi je tudi obljubilo, toda ni se izvršilo. Na mojo energično zahtevo so tedaj izročili akt meni, nakar sem skoraj dobil podpise vseh 14 ministrov.
To se je zgodilo ravno v času, ko je podal tov. Pucelj svojo ostavko. Prizadeval sem se zato, da bo stvar urejena še predno gremo iz vlade. Sel sem zato k gen. direkciji carine ter zahteval takojšnjo izvedbo pogodbe. Odvrnili so mi, da mora biti pogodba najprej razglašena, potem pa se odpošlje na mejo komisija, ki na licu mesta končnoveljavno uredi vso stvar. Prizadevali pa se bodo, da se Vse to Izvrši čirn preje.
Ko so v zadnjem času poročali klerikalni listi, da je že vse natanko urejeno in da je to zasluga klerikalnih poslancev Žebota in Roškarja, sem šel dne 10. t. m. k generalni direkciji carine, kjer sem dobil sledeča, za vse interesente zelo važna pojasnila.
Od naše strani je že določena komisija.. Ni pa še določena avstrijska komisija. Naša komisija se sestane z avstrijsko v Gor. Radgoni in to se zgodi tedaj, kakor hitro javi avstrijska komisija dan svojega prihoda. Skupna komisija odide nato na mejo, kjer zasliši vse interesente. Posamezniki ko tudi občine naj povedo komisiji vse svoje želje in potrebe. Na licu mesta se bo določilo, katere občine in kraji smejo voziti les v avstrijske žage. Kadar izda komisija kako vabilo k sestankom, naj se mu prebivalstvo odzove in pride h komisiji, ki bo več dni na meji. Tako stoji danes stvar.
Vse io nisem napisal, da bi se hvali? ali iz strankarskih ozirov, ker vern, da sem kot zastopnik ljudstva dolžan, da delam za ljudstvo. Vse to sem napisal samo vsled hudobne pisave »Slov. Gospodarja«, da izve ljudstvo resnico. Tem ljudem, ki pravijo, da delajo vse na krščanski podlagi, ni bilo dovolj to, da se lažejo, da so vse to oni dosegli, temveč so š!i celo tako daleč, da so mene, ki sem vso stvar s pomočjo tov. Puclja uredil, dolžili, da sem delal preti.
Tako nizko more pasti samo list, ki greši na nevednost svojih bralcev. ki izrablja njih slepo vero, ko mislijo, da je vse, kar je zapisano, tudi res. Potom namigavanj v listih in klevet njihovih zaupnikov so raznesli, da sem jaz tisti, ki je delal proti temu, da b! se smelo voziti v avstrijske mline in žage. To podlo hujskanje jim je za enkrat uspelo in dosegli so, da me zapeljano ljudstvo preklinja kot »izdajalca«, da mi grozi in da zaničuje mojo nedolžno rodbino. Vse to so seveda storili na »katoliški« podlagi.
Razumem sedaj, zakaj Vas tako silno boli moja okrožnica. Ne morete trpeti tega, da bi ljudje Stali še kaj drugega ko Vaše liste. Odtod Vaš besen gnjev in Vaše zločinske klevete.
Toda rečem Vam: Dokler bo še kaj moči v meni. se bom boril za gospodarsko In politično svobodo kmeta, pa če bi me tudi stalo življenje.
Ivan Mermolja, narodni poslanec.
Sito d S H. S
bo v nedeljo, dne 27. t. m. V Horjulu. Na shodu poročata tov. minister PUCELJ in tov. poslanec KUŠAR.
Vprašanje obmejnih straž.
Znano je, da je dosegel klub naših poslancev dne 1. maja 1922, da se odpravijo ruske obmejne čete in da se nadomeste z domačo finančno
stražo.
Dne 10. t. m. je vprašal poslanec Mermolja v finančnem ministrstvu, zakaj se ta izmenjava še ni izvršila. Odgovorili so mu, da se mora po zakonu izvršiti izmenjava do dne 1. oktobra. Izmenjava se ne more izvršiti nakrat, ker je treba pripraviti izmenjavo v vsej državi in ne le na naših mejah. Kakor vse kaže, pa se bo izmenjava izvršila že pred 1. oktobrom. V Mariboru je za obmejno službo priglašenih dovolj domačih fantov in je tako preskrbljeno, da bodo vršili obmejno službo v bodoče le domači ljudje.
Toliko v pojasnilo vsem, ki že nestrpno čakajo na izmenjavo in katerim so Vranglovci trn v peti. Delo za izmenjavo je v teku in bo tudi v kratkem izmenjava izvršena.
Pokralinske vesli.
(Tajništvo SKS v Ljubljani) se je preselilo v Kolodvorsko ulico št. 7, v hišo zadruge »Ekonom«.
(Vsem udeležencem Kmetskega praznika na Bledu v ravnanje!) Vsak si kupi na svoji Železniški postaji celo karto do Bleda in si da pri tej priliki žigosati na blagajni izkaznico. To izkaznico se dobi pri »Kmetijski družbi« v Ljubljani ali pa pri okrajnih in krajevnih odborih SKS. in pri njenih tajništvih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Izkaznica velja en dinar. Kupljeno železniško karto in izkaznico je treba shraniti! Na Bledu si mora dati vsak izkaznico žigosati od prirediteljice živinske razstave, od Podružnice »Kmetijske družbe« na Bledu. — S tako žigosano izkaznico in s že kupljeno celo karto je treba iti k železniški blagajni na Bledu ali Lescah, kjer dobi Izkaznica nov žig in velja nato kot vozna karta. Plača se torej celo karto na Bled, vožnja z Bleda pa je brezplačna.
(Vsesokolski zlet v Ljubljani.) Dnevi, kakor jih še ni doživela Ljubljana, so bili zletni dnevi. Jasno se je pokazalo, kaj zmore naš narod, če je enoten. Do 100.000 tujcev je bilo te dni v Ljubljani in gotovo vsi so odnesli najlepše spomine. Vse je bilo vzorno organizirano in dela sokol-stvu čast. Na zlet je prišlo tudi dosti kmetskega ljudstva, ki je zaman iskalo, da najde kje oni protiverski duh, o katerem pisarijo klerikalci. Utis sokol, zleta je bil tako veli-kansk, da se v Ljubljani ni opazilo niti socialistov niti ostalih brezdo-movincev. Pravi praznik rodoljubov je bil sokolski zlet, ki ostane vsem v neizbrisnem spominu. Nastopi Sokolov in Sokolic so bili vzorni. Najbolj impozanten pa je bil nastop naše vojske. 2400 vojakov, ki so se vsi prostovoljno javili na zlet, je izvajalo svoje vaje ko en mož. Vse je bilo navdušeno, tujci pa so strmeli nad našo silo. Sokolski zlet pomeni bleščečo zmago državne in narodne misli, je pa tudi v ponos in v čast vsej Sloveniji. Brez vsega so priznavali Srbi ko Hrvatje, da je bilo mogoče prirediti tako sijajen in velik zlet edinole v Ljubljani. Posebno je ugajalo telovadišče, ki ga je izdelal inž. Jelene. Celo Čehi so priznali, da je bilo naše lepše ko praško leta 1920. Veliko vlogo so igrale v zletnih dnevih narodne noše, ki so s svojo lepoto posebno tujce naravnost očarale. Zlet je počastila s svojim prihodom tudi kraljevska dvojica, kar je že itak veliko navdušenje občinstva spravilo do viška. V torek pa je bila na telovadišču skoraj celokupna vlada z g. Pašičem na čelu. Slovenija se je z zletom uveljavila kar najiz-datnejše in zlet pomeni slovensko zmago.
(Mednarodne tekme v Ljubljani)
; so se udeležili Čehi, Francozi, Belgijci, Luksemburžani in mi. Za prvenstvo so se borili edinole Čehi in naši. Prvi so bili Čehi, tik za njimi pa naši, ki so pokazali sijajno izvež-banost. Prihodnja tekma se vrši v Parizu.
(Z glavo skozi zid.) Ena najbolj žalostnih lastnosti našega naroda je njegova trmoglavost. »Moja mora veljati, pa naj stane karkoli,« to je tisto usodno geslo, ki je s pravdami spravilo že vse polno kmetij na kant. Tako nespametno trmoglavost uga-
, njajo v zadnjem času kočevski in ljubljanski pristaši Musilove proge. Z zakonom je ta proga pokopana, vseeno hočejo izsiliti svojo. Oredo celo tako daleč, da izjavljajo, da če ne bodo mogli zgraditi svoje Musilove proge, da bodo napeli vse sile, da onemogočijo tudi Klodič-tiroVat-
Kavčičevo skupno progo. »Ce ne velja naša, naj vse skupaj vzame hudič!« Tako pravijo ti ljudje, ki Imajo drzno čelo potem še govoriti o svojem delu za ljudstvo. Prav ob zadnji uri jih svarimo, da ne tirajo stvari do skrajnoti, kajti drugače bodo doživeli zelo neljube stvari. Nikar naj ne mislijo ti bahavi mogotci, da je slovensko ljudstvo še vedno tisto potrpežljivo ljudstvo, kakor je bilo pod Avstrijo. Danes je naše ljudstvo svobodno in hoče, da se njegova volja upošteva. Danes pa je ljudstvo tako močno, da zlomi vsakogar, ki mu nasprotuje. Zapomnite si to gospodje, ki ste z zborovanjem z dne 10. t. m. v Kočevju hoteli slepomišiti slovensko javnost.
(Odbor za gradnjo Musilove ozir. Auerspergove proge) je imel dne 10. t. m. v Kočevju svojo sejo. Zanimiva in značilna je bila ta seja, ker kaže vso konfuznost in trmoglavost, da ne rečemo kaj drugega, te gospode. Tako so ti gospodje splošno po-vdarjali, kako silne dobičke da bo prinašala Musilova proga. S takim navdušenjem so govorili o velikih dobičkih bodoče železnice, kakor da ne bi bilo na svetu železnice, ki bi dala le polovico tega dobička. Toda kako so se potem udarili po zobeh. Pravijo, da zidajo železnico sami, zahtevajo pa od države, da jim ona jamči, da bo donašal vložen denar svoje obresti. Gospodje, kaj vendar rabite jamstva, če se bo pa železnica tako izplačala!
(Farizejstvo in hinavstvo.) Na go-raj omenjeni seji so zborovalci tudi »obžalovali«, da se ni seje udeležil minister Pucelj, ki da je podpredsednik tega odbora. Gospodje, hoteli bi videti Vas, kako ste hinavsko zavil! oči, ko ste to obžalovali. Dobro veste, da je bil tov. Pucelj le član onega odbora, ki je deloval za zvezo Slovenije z morjem, da pa z knežjim odborom Auerspergove proge nima nobene zveze. Tov. Pucelj se je udeležil le ene seje tega odbora in sicer ji to povzročila samopašnost nekaterih ljudi, ki so hoteli izrabit! obče narodno stvar za svoje osebne namene. Prav iz tega vzroka je izstopilo iz odbora tudi več drugih uglednih posestnikov Dolenjske, ki so vsled absolutističnega nastopa gosp. Dragotina Hribarja še pravočasno spoznali, kam da pes taco moli. To naj bo tudi v odgovor neslanem« »Radikalu«, ki je zakrivil prav isto farizejstvo.
(G. Dragotin Hribar) je enako občutil potrebo, da nastopa proti nam. Puščamo za enkrat še osebo g. Hribarja na stran, pač pa mu stavimo neko vprašanje. Od zanesljive strani smo slišali, da je gospod Hribar izjavil na neki seji, da se mora izvršiti Musilova proga, ker je izdala zanjo »Kranjska hranilnica« že 300.000 K. Ne bomo pisali nobenega komentarja k temu, temveč vljudno prosimo g. Hribarja za pojasnilo, ki ga nam gotovo ne odreče. Če se g. Hribar tega ne bi spominjal, mu radevolje povemo datum seje, kot tudi osebe, ki so to slišale.
(Čudež se je zgodil.) Zadnji »Do-« moliub« ne omenja niti z besedico SKS in njenih poslancev. Radovedni smo sedaj, ali je morda spoznal »Do« moljub«, da je vsak boj z nami nemogoč, ali pa spada tudi dosedanji urednik »Domoljuba« med one klerikalne mladine, ki so jih starini pos stavili pred vrata?
(Ves je iz sebe »Slov. Gospodar«) ker je priobčil »Kmetovalec« vest, da je edina zasluga SKS. in njenihi poslancev, če dobi Slovenija železniško zvezo z morjem. »Slov. Gospo* darju« ne gre v glavo, kako more biti na svetu človek, ki priznava resnico in ki ni tako strankarsko izprli jen, da kakor »Slovenski Gospodar« napada tiste, ki so nekaj storili za ljudstvo. In zato, ker je tajnik »Kmetijske družbe« g. Lah, priznal resnico, grozi »Slov. Gospodar« z bojem proti »Kmetijski družbi«. Zdi se nam, da bo v tem pogledu »Slov. Gospodar« igral vlogo onega žalostnega Junaka, ki se je boril z mlini na veter. Slovensko ljudstvo bo ostalo pri »Kmetijski družbi«, ker ve, da se v nji dela v resnici požrtvovalno in nepristransko, ne pa tako kakor pri raznih bankarskih klerikalnih zadrugah. Naj kar prično naši klerikalci z bojem proti družbi — udarili bodo le sebe. Zavist še nikdar ni zmagala in kadar jo soli z lažmi »Slov. Go* spodar«, še prav posebno ne!
Ni dala žilica miru Stanovniko-vemu atku) in v skupščini so govorili celo o svoji intrigi proti gasilnemu društvu. Seveda so atek vso stvar tako zavili, da izgleda občina kot žrtev nekega liberalnega društva. Atek, atek! Mar bi molčali, vsaj ne bi vedel ves svet, da edin poslanec na vsem svetu, ki nastopa proti pre-koristnemu gasilstvu — je poslanec
Nobena ideja to nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
SLS. Stanovnikov atek. V enem ozi-cu $o atek vendar neprekosljivi! Čestitamo!
(Še ena o ateku.) Del atkovega »govora« ie prinesel tudi »Slovenski Gospodars ki je tako jasno dokumentiral svojo duševno revščino. Ko so atek prebrali ta govor, so se v zadregi popraskali po glavi, ker kar Verjeti niso mogli, da so oni tako tek) postavili sebe na laž. Dvakrat In trikrat so prebrali svoj govor, pa •Vse zastonj, črno na belem so bile igapisane sledeče atkove besede:
»Zadnji čas je, da postanemo res injedinjeni, da se pričnemo ljubiti med Seboj in da pričnemo nepristransko postopati drug proti drugemu.« Ko so atek spoznali, da so v resnici to govorili, so šli takoj k spovedi in so takoj ustavili tožbo proti gasilnemu društvu in popravili tudi drugače vse krivice. Od tistega časa ni v vsej ljubljanski okolici tako nepristranskega Človeka, kakor je atek! — Vseeno pa atek še vedno zmajujejo z glavo, kako to, da so se mogli tako udariti X>o zobeh.
(Končno so vendar pricapljali za nami) gospodje klerikalni poslanci in v skupščini je poslanec Pušenjak povedal senzacionelno novost, da se mora uvesti en sam davek. Mi smo za to nastopili že lani, toda tedaj so udarili po nas klerikalni listi. Danes pa prinašajo našo zahtevo kot svojo iznajdbo. Da je bil to ravno g. Pu-Senjak, Je naravno, ker Če se ne sramuje, da krije vse lopovščine »Slov. Gospodarja«, zakaj bi se sramoval krasiti sebe z zaslugami naših poslancev.
(Osrednji urad Državne Borze za delo v Ljubljani) naznanja, da se je s svojo podružnico iž prejšnjih prosto-JCov v Gradšču št. 4 preselil v poslopje mestnega magistrata (pritličje, nasproti zglaševalnega urada) Mestni trg, kjer bosta odslej naprej ura-tfovala.
(Novo mesto.) Pomemben in nad Vse vsebinsko bogat je bil sestanek Okrajnega odbora za Novo mesto, ki Se je vršil v pondeljek dne 7. t. m. [Sestanka sta se udeležila tudi tovariša minister Pucelj in poslanec m a j c e n. Oba sta podala zelo zani-ihlva poročila, ki so jih vsi sprejeli z glasnim odobravanjem. Z vso odkritosrčnostjo nam je razložil tov. minister Pucelj naš notranji in zunanji položaj. S posebnim zadoščenjem pa Smo poslušali, ko je poročal o svojem jtielu za kmetovalce. Njegova skrb za izvoz vina na Češko, mu je zlasti pridobila simpatij. Nič manj pa tudi niso Ugajala njegova izvajanja, ko je poročal o trdem boju za preprečenje Uvoza rumunske živine. S čudom pa smo doznali, da so oni, ki nočejo vo-fitev že letos, naši klerikalci. Toliko so kričali, kako se drugi boje volitev, Sedaj pa se jih boje sami. Glasno smo pritrjevali tovarišu, ko je povdarjal, da je grdo sleparstvo, da bi mogla biti ena strani; a za vse stanove. To Sleparijo uganjajo naši klerikalci in tta njih sleparija se bo še kruto maščevala. Odkritosrčna in zanimiva izvajanja tov. ministra Puclja so nam Vnovič dokazala, da je SKS res prava kmetska stranka, ki deluje le za blagor ljudstva in le po želji ljudstva. Nikdar preje nismo imeli Slovenca ministra, pa ste culi kdaj preje, da bi prišel na sestanek kmetov kak deželni glavar ali deželni odbornik in poročal tako odkritosrčno o delu v deželnem odboru, kakor nam je po-[tfpčal o delu vlade minister Pucelj! iSamo pri volitvah so nas poznali! (Čast SKS in njenim poslancem, da SO vrgli to med staro šaro. Za tova-riiem Pucljem je govoril tov. M a j -.een, ki je s številkami dokazal klerikalno laž, češ da vzdržuje uboga Slovenija vso državo. Obširno je govoril o davčni politiki in o vprašanju bolnic. Nazorno pa nam je tudi pojasnil, kako škodljiva je klerikalna politika za kmetovalca. Ko je hotel prodati tov. Pucelj nemško živino že y tujini, so zagnali klerikalci krik o molovski aferi in dosegli, da se bo sedaj živina prodajala v Sloveniji, kar bo sigurno povzročilo padec cen živini. Končno je še pojasnil vojaški zakon. Na kratko je nato govoril tovariš Skalicky o položaju doma In opozarjal na bližnje volitve. Vsi na delo, da bo zmaga naša. Med velikanskim odobravanjem je nato predlagal zaupnico poslancem SKS, ki je bila soglasno sprejeta. Obstr-meli pa smo, ko nam je prebral tov. Pucelj pisma nekaterih duhovnikov, ki se mu zahvaljujejo, da jim je dosegel to, česar od svojih poslancev niso mogli dobiti. Tako je bila na najbolj učinkovit način postavljena na laž klerikalna trditev, da je SI(S proti veri. Lep in pomemben je bil sestanek in ponosni smo šli z njega, kajti videli smo, da so minuli stari časi in da pričenja vladati ljudstvo. Živela SKS in njeni poslanci!
(Okrajni odbor SKS za Novo mesto in okolico) je sestavljen sledeče: Okrajni poverjenik: tov. A. A v s e c, njegov namestnik: tov. Ant Glo-bevnik, blagajnik: tov. Ska-licky, tajnik tov. Simončič, odborniki: tovariši: Kline, Kul o-vic,Pelko,Vindišman,Fa-1 e s c h i n i in N o v 1 j a n. Pregledo-valca računov: tov. B1 a ž o n in M a-1 o v i č; obrtniška zastopnika: tov. B u h in O g r i č.
(Sv. Križ pri Kostanjevici.) Odkar je naša občina v klerikalnih rokah in odkar imamo dva župana, rastejo občinske doklade ko gobe po dežju. Za prihodnje leto se nam napoveduje zopet lOOodstoten povišek doklad, kakor pa so bile tedaj, ko je bila občina še v rokah kmetovalcev. In vzlic temu bo še 50.000 kron primanjkljaja. Da je naša občina gospodarsko tako srečna, se imamo v prvi vrsti zahvaliti župniku, ker nam je postavil za župana takega brihtneža, ki se razume na občinsko gospodarstvo toliko ko zajec na boben. Sicer pa je županu Občinsko gospodarstvo deveta briga. Njega skrbi le, da je gospod tajnik dobro plačan, kmetovalcu pa nagaja, kakor še noben župan. Zgodilo se je, da je v navzočnosti župana nagnal občinski tajnik davkoplačevalca s soldaškim »marš vun«, toda župan ni imel toliko poguma, da bi tajnika podučil, da mora z občinarji uljudno občevati. Sličnih primerov je vedno več. Take siro-vosti ne bomo trpeli in jo bomo znali preprečiti, pa četudi si domišljujete gospod posiližupan, da ste bog v občini. — Kako pravičen je naš g. župan, pa naj kaže sledeč primer: Nekako pred božičem je dobila občina nekaj blaga za revne sloje. Po odloku vlade bi se moralo to blago razdeliti edino med reveže. Toda gospod župan se na to ni oziral in je razdelil blago med odbornike in celo med take, ki so dobili za vino nad 100.000 kron. Da na sebe ni pozabil, ni treba še posebej omeniti. Pa naj še kdo reče, če niso klerikalci koritarji. Naj za danes to zadostuje.
(Cerklje pri Krškem.) Prejeli smo nov dopis, ki kaže, da vladajo v Cerkljah pri Krškem prav nezdrave razmere. Kje so krivci, ve pač vsakdo in ni potreba, da jih imenoma navedemo. Nič se ne čudimo, če so naši tovariši in sploh vsi občani silno ogorčeni, da se celo v cerkvi dela razlika med pripadniki raznih strank. Je že nezaslišano, če se nevesti, ki pripada samostojni hiši, ne dovoli, da ji pojejo v cerkvi, med tem ko se drugim to dovoljuje. Kljub tej nezaslišanosti pa nočemo odgovoriti s kolom, ker upamo, da se prične vendar enkrat tudi na deželi strpljivo življenje. Opozarjamo pa vse zagrizene strankarje, da more biti tudi naše potrpežljivosti enkrat konec in da bomo tedaj prepustili našim dopisnikom prosto besedo, da razkrijejo vso umazarijo, ki se skriva pod plaščem »krščanskih« načel naših klerikalcev. — Toliko tudi v pojasnilo našemu dopisniku.
(Za pogorelce v občini Reka na Hrvaškem Brodu) je posredoval pri vladi tov. poslanec JankoRajar. Požar je izbruhnil dne 8. avgusta in upepelil pol vasi. Le z največjo požrtvovalnostjo so mogli rešiti gasilci polovico vasi. Takoj drugi dan po požaru si je ogledal pogorišče naš poslanec Janko Rajar. Spremljal ga je okrajni glavar Svetec. Poslanec Rajar je ugotovil, da je od požara prizadetih 8 posestnikov ozir. posest-nic, od katerih je nekaterim prav vse pogorelo. Kako silno je razsajal požar, se vidi iz tega, da so pogoreli Jožefi Jakš 3 konji in 2 kravi, Mariji Rabzelj dve telici in 8 prešičev. Mnogim je pogorelo vse žito, vsa kuhinjska oprava, vse orodje in vozovi, da so ljudje čisto brez vsega. Pomoč je nujno potrebna in je zato upati, da bo vlada v polnem obsegu pritrdila intervenciji tov. poslanca Rajarja.
(Iz Pilstanja.) Dne 4. junija ob 3. uri popoldne je prišla nad občino Drensko reber nenadoma grozna nevihta, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Naliv je bil grozovit in v 10. minutah je narasla voda za en meter. Voda je razorala vse njive in vinograde, odnesla obdelano zemljo in opustošila spomladanske sadeže. Povsodi, kamor je prišla voda, je vse opustošeno. Za tem groznim nalivom pa je prišla naenkrat silovita toča, ki je padala celih 20 min. Toča je potolkla popolnoma vse. Vinograde v Pristavi in Dobležici je tako uničila, da ni ostala niti ena trinajstina dobra. V občini Drenska reber so edini vir dohodkov prebivalstva vinogradi, ki so pa uničeni sedaj za tri leta. Vsa škoda je uradno precenjena na 1,242.400 kron. Položaj vseh ob-činarjev je obupen in zato prosimo vse tovariše iz SKS., osobito pa poslance in ministra Puclja, da nam pri-
skočijo na pomoč. Upamo pa tudi, da nam pomaga vse kmetsko ljudstvo, saj toča ni delala razlike po strankarskem mišljenju, temveč je bila vse. Tovariši, pomagajte tovarišem v bedi in tudi Vam bo potem pomagano v slučaju nesreče.
Politične vesti.
(Kronski svet v Ljubljani.) Pod
predsedstvom Nj. Veličanstva kralja se je vršila v pondeljek in torek v Ljubljani seja ministrskega sveta, ki se vsled tega imenuje kronski svet. Seje so se razun enega udeležili vsi ministri. Namen seje je bil dvojen: da pouči našega kralja pred njegovim odhodom na Češko o našem notranjem in zunanjem položaju ter da uredi vprašanje kraljeviča Jurija. Vsak minister je izčrpno poročal kralju iz svojega področja. Po podanih referatih je bilo storjenih več važnih sklepov.
(Prepoved izvoza žita.) Naš tovariš minister Pucelj je obširno poročal o stanju žetve in o zakonih, katere predloži skupščini. (O tem je že poročal naš list. Op. ured.) Žetev bi morala biti letos zadovoljiva, če ne bi banaški veleposestniki posejali letos za polovico manj žita, ko lani. Vsled tega in deloma tudi vsled suše in vremenskih nezgod obstoji nevarnost, da bo nam žita manjkalo. Z ozirom na poročilo tov. ministra Puclja sta opomnila demokratska ministra dr. Žerjav in Kumanudi na obupno stanje uradništva z ozirom na naraščajočo draginjo. Zahtevala sta prepoved izvoza vseh živil. Temu predlogu je ugovarjal tov. PuceU in opozoril na letošnje pomanjkanje krme, vsled česar se mora izvoz živine dovoliti. Njegovemu nastopu se je zahvaliti, da ostane izvoz živine še vnaprej prost, dočim pa bo na izvoz žita postavljena tako visoka carina, da bo izvoz popolnoma nemogoč. Da pa vsled prepovedi izvoza žita ne pade naša valuta, je bilo sklenjeno, da se znatno poviša carina na vse luksuzno blago. Enako se bo postopalo z blagom, ki se pri nas izdeluje.
(Vprašanje kraljeviča Jurija.) Kraljevič Jurij zahteva ureditev svoje letne plače. Kralj je pristal na to, da ga plača iz svoje civilne liste. Kar se pa tiče drugih vprašanj, bodo rešena po hišnem redu kraljevske rodbine. Opozarjamo vse, da ne nasedejo kakim klerikalnim bajkam o vprašanju kraljeviča Jurija. Kraljevič je zelo hraber in za Srbijo gotovo tudi Zaslužen mož, ima pa tudi svoje napake, ki so edini vzrok, da se o njegovem vprašanju javno razpravlja.
(Slovenija bo imela v bodoče 26 poslancev.) Dne 8. avgusta je imel državni odbor, ki določuje število poslancev skupščine, svojo sejo, na kateri je določil, da bo v zmislu ustave in ljudskega štetja z leta 1910 imela Slovenija 26 poslancev. Mariborsko volilno okrožje (okrožno sodišče v Mariboru in Celju šteje 596.345 duš in dobi zato 15 poslancev. Ljubljansko volilno okrožje pa obsega okrožni sodišči Ljubljana in Novo mesto šteje 421.791 prebivalcev in dobi 10 poslancev. Mesto Ljubljana s Sp. Šiško ima 53.000 prebivalcev in dobi enega poslanca.
(Štajerski volilni okraji bodo sledeči:) 1. Brežice, sodni okraj Brežice in Sevnica. 2. Konjice. 3. Ljutomer. 4. Maribor (levi breg Drave). 5. Mesto Maribor, sodni okraj Maribor (levi breg) in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor desni breg ter sodni okraj Slov. Bistrica. 6. Mozirje. 7. Murska Sobota. 8. Doljna Lendava. 9. Prevalje. 10. Ptuj. (Mesto in sodni okraj Ptuj.) 11. Slovenjgradec. 12. Celje (mesto in sodna okraja Celje in Vransko). 13. Laško. 14. Ormož, in 15. Šmarje. — V ljubljanskem volilnem okraju so volilni okraji istovetni s sedanjimi glavarstvi.
(O našem vinogradništvu.) V sredo dne 3. t. m. je bilo v Zagrebu važno zborovanje vinskih trgovcev in
vinogradnikov. Glavni poročevalec je bil prof. Kajtner, ki je podal sledečo Statistiko o produkciji vina. Jugoslavija pridela letno okoli 13 milijonov hektolitrov vina in sicer: Hrvatska in Slavonija 3, Srbija 3, Vojvodina 3, Bosna 1.6, Slovenija 1.55, Dalmacija 0,65, Macedonija 0,5 in Črna gora 0.3 milijonov hektolitrov vina. Na vsako osebo odpade na Madžarskem 218, na Češkem 10, v Avstriji 18, na Poljskem 3,3, v Ru-muniji 51, v Italiji 99 in pri nas 21.6 litrov vina. Iz te statistike je jasno razvidno, kam moramo vino izvažati in kje so naši tekmeci. Dasi se pri nas vino pridno pije, nam ostane letno skoraj 1,200.000 hI vina. Ker že 4 leta nismo izvozili nobenega vina,
je jasno, da so vse shrambe polne in da preti usodno pomanjkanje sodov. Najbolj opasno Je to na Hrvatskem, kjer se briga Radič za vse, samo za kmetske koristi ne. O težavah pri izvozu vina je govoril g. Viškovič. Na Češkem se kupuje le hrvatsko vino z 12 do 13 odstotkov alkohola. Visoka carina, razne pristojbine in določila onemogočujejo izvoz vina. Železniške tarife so pretirane. Iz Vršca do Maribora se plača za en liter 10 kron prevoznine. Poleg znižanja carine in železniških pristojbin ter ureditve pristanišča v Bakru je treba dovoliti tudi predelavo vina v konjak, ki je danes vsled prevelikega obdavčenja destilatov, izključena.
(Naš izvoz sliv.) Po »Trgovskem listu« posnemamo: V vsej Jugoslaviji je okoli 60 milionov slivnih dreves. Celokupni pridelek je znašal leta 1921 80.000 vagonov. Izvozilo pa se je od 1. junija 1. 1921 do 1. julija 1922 samo 3500 vagonov posušenih sliv in 2500 vagonov slivove čežane, kar bi dalo okoli 450 milijonov dinarjev. V letih 1920—1921 je znašal izvoz znatno več. namreč 4114 vagonov suhih sliv in pa 2445 vagonov čežane. Glede produkcije sliv prekašamo mi tudi Francosko. Čeprav pa je naše blago slabše, vendar moremo uspešno konkurirati tudi z ameriškimi slivami in to zaradi visoke veljave ameriškega denarja. Danes izvažata Francija in Amerika v Nemčijo in Avstrijo okoli 8000 vagonov sliv. Ves ta Izvoz bi morali in mogli osvojiti mi. Predvsem pa je potrebno, da posvetimo večjo pozornost upakovanju Sliv. Da se to pospeši, bi moral biti izvoz in uvoz zabojev za pošiljanje sliv carine prost. Največje težave pa povzroča določba o zasiguranju valute. Storili so se pri finančnem ministru sicer že opetovani koraki, da se to zgodi, toda dosedaj brezuspešno. Upamo pa, da ne bo letošnja prošnja zaman, saj je izvoz sliv za izvozom lesa, žita, živine in mesnih izdelkov največji in najvažnejši.
(Živinski trg.) Katastrofalen padec avstrijske valute je onemogočil Avstriji nakupovanje naše živine. Zato pa smo v nadomestilo pričeli izvažati živino na Češko in v Francijo. Upliv čeških nalcupovalcev se je na naših sejmih že pokazal in je živina v ceni nekoliko narasla. Cene za kilogram žive teže so bile sledeče: Svi-nie od 78 do 86, goveja živina L vrste od $0 do 60, II. vrste od 30 do 40, III. od 25 do 30 in teleta od 35 do 45 kron.
(Pretečeni tedenski sejem v Kar-lovcu) je bil manjši cd prejšnjega. Cene so bile sledeče: Prvovrstni voli od 38 do 42, drugovrstni od 35 do 40 in III. vrstni od 20 do 30 kron; krave so bile po 26 do 28, debele svinje pa od $2 do 95 kron za kg žive teže.
(Lesni trg.) Hrastovi hlodi 1. od 3000 do 4500, II. od 1600 do 2400, hrastovi hlodi za furnirje od 4000 do 4500, fin hrastov les od 10 do 12 tisoč, doge za sode od 180 do 220, francoske doge za sode 1000 kosov od 4080 do 6000, jesenovi hlodi od 1600 do 2400, javorjevi hlodi od 1800 do 2500, hrastovi brzojavni drogi od 1060 do 2000 in bukovi pragi od 90 do 110 kron; bukov les za kurjavo je veljal cd 6500 do 9000 kron.
XIII. poročilo »Hmeljarskega društva«.) Žalec, Češko, dne 1. avg.
Vsled mrzlega vremena je rastlina nekoliko zastala, kar je popravilo toplo vreme prejšnjega tedna. V mnogih, normalno se razvijajočih nasadih se že vidijo napol izgotovljene ko-bule. Pri ugodnem vremenu bomo dobili popolnoma razvito blago najboljše kakovosti. O množini letošnjega pridelka se še ne more govoriti, ker imamo do obiranja še skoro tri tedne. Na hmeljskem trgu postaja vedno bolj mirno in cene gredo polagoma nazaj. Povprečno se olačuie za 50 kg od 1560 c!o 1700 Čeških kron ali 12000 : do 13000 naših kron.
(Borza v Ljubljani.) Sporočajo nam, da se v kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valuto- Pripravljalna dela so v polnem teku. Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh največjega pomena. Začasno tajništvo Ljubljanske borze posluje v Ljubljani v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, I. nadstropje (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan od i 6. do 18. ure.
(Žitni hrošč,) Tako se imenuje od 12 do 13 in pol milimetrov dolg, bakreno rjave barve hrošč, ki je, letcs v nekaterih občinah v Medjimurju napravil veliko škode, posebno na rži. V naših krajih je ta zelo nevarni metulj še nepoznan, dočim je v južni Rusiji stalen gost. Letos pa prihajajo tožbe o njegovem škodljivem delo-
vanju tudi iz Slovenije (KrSto) m Dalmacije (okolica Šfbenika). Tu se je pojavil v veliki množini in Je posebno škodoval plenici in rŽL Nje* gove ličinke izjedajo v zemlji korenine, hrošč sam pa ?e naseli v klasju, kjer izje zrnje v mlečnem stanju. Danes še nimamo sigurnega sredstva proti žitnemu hrošču. Priporoča se pa obiranje hrošča zjutraj in na večer ter njegovo uničevanje. Napačno je misliti, da je žitni hrošč sploh že izginil. Zakopal se je v zemljo, da nadaljuje spomladi svoje škodljivo delo. Zato se priporoča globoko oranje in okopavanje zemlje, kjer se je pojavil žitni hrošč. Tudi se naj na taki zemlji ne seje žita, temveč detelja ali grah.
(Nova epasna konjska bolezen.) Na južnem Češkem se je pojavila do-sedaj nepoznana konjska bolezen, ki je v kratkem času uničila v 84 občinah 670 konj. Konj oboli na črevah in želodcu in za nekoliko dni pogine. Dosedaj se ni moglo ozdraviti niti enega konja, ki je dobil to bolezen. Čeprav so izdali uradi stroge nared-be, da naj narod pazi, da se bolezen ne razširi, se ona vendar strahovito naglo Širi in govore že, da se je bolezen pojavila že na Madžarskem. Zato je pri nakupu konj potrebna velika opreznost. Vsako sumljivo bolezen konja je takoj Javiti živim* zdravniku.
Obrtniki, za Vale denaiie gre.
Opetovano smo bili že primoran!, da se pečamo z razmerami v bolniški blagajni. Jasno in določno smo 'razkrili samopaštvo nekaternikov ta označili škodo, ki jo trpe vsled tega obrtniki. Kljub vsemu ogromnemu materialu, ki smo ga v tej stvari obelodanili, pa se merodajni krogi Je vedno ne zganejo In obrtniški stan naj bo še v naprej molzna krava nekaternikov.
Temu je v znatni meri krivo obrtništvo samo. Ne zaveda se dovolj svojih stanovskih dolžnosti in mesto, da bi takoj, ko en mož nastopilo proti izkoriščevalcem, se zadovoljuje z vlogo nemega in brezbrižnega gledalca, ki prepušča mirne vesti drugim, da si kujejo na račun obrtništva svojo srečo.
Toda tovariši obrtniki, ne gre le za stanovske Čast, temveč gre za Vaše težko prislužene denarje. Sebe tolče po obrazu, kdor je brezbrižen v časih, ko se hoče izvesti utihotap-ljen zakon, ki je ena največjih krivic za obrtništvo.
V	zadnji uri poživljamo zato obrtnike brez razlike na strankarsko pripadnost, da se ujedinijo v složnem nastopu in da s silo svojega nastopa zrušijo krivičen zakon. Preizkušen kamen obrtniške sile bo ta nastop. Če dosežemo sedaj, da prodremo, potem smemo biti sigurni, da bomo prodrli tudi v dragih stvareh. Če pa propademo sedaj, potem vemo, da smo zaigrali in da bo javnost upravičeno prešla preko obrtniških zahtev na dnevni red, kajti kako naj ima ja\nost rešpekt pred obrtništvom, če se pa ne zna uveljaviti niti v eni najvažnejši točki, v točki, kjer gre za denar obrtništva. Zato obrtniki, Še enkrat in z vsem povdarkom Vam kličemo: Na plan, vsi na obrambo obrtniških interesov.
V	prvi vrsti je naša dolžnost, da protestiramo proti temu, da pride Slovenija v bolniškem in starostnem zavarovanju delavstva pod Zagreb, Naš protest ne izvira iz nobenih plemenskih ali pokrajinskih predsodkov, temveč izključno iz materielnih ozirov.
Slovenija ima popolnoma izvedeno takozvano kapitalno zavarovanje
delavstva, to je da se vse podpore delavstvu izplačujejo iz nabranega kapitala. Hrvaška pa takega zavarovanja ne pozna, temveč ima uvedeno dokladno zavarovanje. Po številu premij, ki jih je izplačati, plačujejo delodajalci svoje doklade. Posledica tega je, da plačujejo na Hrvaškem znatno nižje doklade, ko 'pa v Sloveniji. Iz istega vzroka pa ima j danes Slovenija tudi lep kapital, do* | čim je Zagreb brez njega.
Iz pohlepa po od slovenskih delo-I dajalcev nabranem denarju je Ml : sklenjen zakon, ki odreja, da mora j ves denar slovenskih bolniških bla-! gajn in pa delavske zavarovalnice ▼ i Zagreb, skratka, da se je socialno : zavarovanje delavstva centraliziralo.
Proti tej centralizaciji protesti* ramo kar naj odločnejše. Protestiramo proti tej centralizaciji, ker je skrajno draga in skrajno nerodna. Po zakonu bi o višini vsake premije, ki bi jo imel prejeti slovenski delavec, odločeval Zagreb. Da bi to neizmerno podražilo vse upravno delo, mora biti jasno vsakomur. Ker pa tudi Zagreb nikakor ne slovi po svoji uprav-
štezerve ©fcrns K 6,©a&0q©=-

lJU BIJ AN A
Prvovrstno, specialno angleško In češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne e "	plašče, perilo itd. priporoča tvrdka	n
DRAGO SCHWRB
(prej Schwab & Bizjak).
M Ifar. kavarno. LJUBLJANA. Pronil trn Sfer, 1
V zalogi ln»a tudi vse sokolske potrebščine za Članstvo , In naraščaj po predpisih »JugosL Sokoiskega Saveza*. j
!Kmetovalci pral
Vsakovrstne poljodelsbe In druge stroje
kakor »ai vsa v te stroka Joža dela pravzeittam * popravo. Popravila Izvršujem točno, solidne in po najnftUh cenah.
Franc Rtih v Ljubljani, HaMa c. Ki.
g-ostilno na račun,-ali pa v na-"^"^^■■'■■■■a" jem manjlo hi-io, ]d bi bila pripravna za obrt Naslov pove npravništvo ^Kmetijskega lista".
»ates
m
E,
gozde, trame, deske in drva
ponudite ies.J družbi
».ILIRI JS" v y ubijali,
Kralja Petra trg St 8 (pred sodn^o). Plačujejo se najvišje dnevne cene.
TRGOVINA sena« siame, drv, krompir a, sadia
H» vseh drugih d»*einth pridelkov
E^Foj Osef, Maribor
Aleksandrova c. it 5?: telefon št 88
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koieri
CEPIVA
ki jih p odvaja
d. d. Naslov za bnojavfce: Serum, Zagreb. — Tel.št 14-15, Pfanlžka cesta It 21.

L3UBUAM1
s:
e&
Braserlja
jm
Primešaj
„MASTIN"
Enkrat na tesSen eno pest Ako Mast?na v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti 8 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in s« Jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper gerje(naftoi-maziio) oniS pri ljndeh g-dije, lišaj, srbecico, kožne bolezni in izpuščaje; pri iivini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20fawv
Lckaraa Trnkoci
v UubOanl CKoventja) zramn tm&nta.
osrednja gospcclarska zadruga
u Uiiisljsn!, Beiofesk ulica sfeB. ?
ima rsdr.o v zalogi:
debelo morsko so!s lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje* " pšenlčnš otrobe, pšenično moko št. O, pšenično Moko za kuho, | pšenično- moko za kruh, j	oves,	j H
koruzno moko in zdrah. M
9991
Naznanjam cenjenem občinstvu, da sem zopet otvoril
MENJALNICO
v Kolodvorski ulici it 41
na. dvorišču ievo (poleg carinske posredovalnice A. Grom) ter se priporočam tudi nadalje za v prejšnjem delo-, vanju izkazano mi naklonjenost
t . Milan Stubelj,
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporabljaš pri pranju tako milo, katero perilu ne škoduie in ga ne razjeda? Ali uporabljaš
<^„6AZELA"-MIL0? <§>
immn
naznanja, da se je preselil in
začel izvrševati odvetništvo
lili in fis si. l
-m
Uvoz in prodaja razno-vrstnega inozemskega manufaktur* nega blaga.
V* / Posebni vr ^oddelek za pletenine,
trikotažo in perilo.

V L3UBUANI • Woifova ulica štev. 1,
Poštni predal 74»
BSS
Telefon 159,
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih
cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
.!.-;;'■' ' ........
priporočamo,
„ /iiJfi
Točna postrežba!


M
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA V BEOGRADU <£>
RAVNATELJSTVO *ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI -
fe vsled odkupa inozemskih družb „Feniksw, „Franco Hongroise" in „Graške vzajemne zavarovalnice" ena največjih domačih zavarovalnih družb ter prevzema pod najboljšimi pogoji in izredno nizkimi premijami;

a)	požarna zavarovanja,
b)	življenska zavarovanja,
c)	jamstvena in nezgodna zavarovanja.
4) transportna zavarovanja,
d)	zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vioma,
e)	zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla,
Pojasnila daje s
.JUGOSLAVIJA", SPLOSNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTA is.
3F>-

m
Obrtniki, naša moč in dobrobit «ta mogoča samo v res trdni organizaciji v*ega dbrtnfikegs stan«;
al zmožnosti, je dalje gotovo, da bi minili meseci, predno bi prišel delavec do svoje premije. Naj pojasnimo vso zadevo v številkah. Slovenija bi dala letno na vplačilih za socialno zavarovanje delavstva od 80 do 100 milijonov kron. Upravni stroški bi znašali že po današnjem stanju okoli 20 milijonov kron letno. Tu se neha vse in sramota za obrtnika, če bi tako nezaslišano reč trpel.
Centralizacija pa je tudi skrajno Krivična. Ves v Sloveniji nabran de-
nar, je naš denar, ki se sme uporabiti edinole v Sloveniji. Ta bi bila lepa, da bi revna Slovenija redila bogato Hrvatsko. To bi pa hoteli nekateri gospodje v Zagrebu. Ti gospodje, ki mislijo le na mastno plačana ravnatelj-ska mesta, so to svojo namero že odkrilv-k©" so prepovedali nadaljno zidanje palače okrožnega urada za socialno zavarovanje v Ljubljani. Ne bomo se spuščali v to, če je gradnja te palače umestna ali ne, naglašamo pa, da ima o umestnosti ali neumest-
nosti odločevati edinole Slovenija, zakaj z njenim denarjem se zida palača. Gospodje v Zagrebu ba si laste pravico, da oni odločajo o tem, če se sme palača zidati ali ne. In gospodje v Zagrebu so tudi že sklenili, da se ne sme zidati. huzakaj ne? — Zato, ker bi si hotel Zagreb zidati tako palačo, za kar pa rabi naš denar, ker svojega nima. Ne gre jim v glavo, kako to, da bi bila v Ljubljani velika palača, Zagreb pa bi bil brez nje. Toda stvar je silno enostavna. Naj bi
zbirali na Hrvatskem denar, tako, kakor se je zbiral v Sloveniji, pa bi si potem z lahkoto postavili magari še večjo palačo. Toda z našim denarjem ne bodo zidali sebi hiš.
Naše glavne zahteve so torej: Centt-alizaeija v Zagreba mora pasti in izvršiti se mora od obrtnikov nadzorovana revizija upravnih stroškov. Preneumno bi bilo, da bi obrt-, niki vzdržavali stotine komunističnih in socialnodemokratičnih agitatorjev. Tudi v bolniški blagajni se mora
Kapitan K 20.000.000—
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO
----------- |N SBSSK0 BANKO v 2A5BUU
} SLOVENSKA ESKOMPTNA BANK
LJUBLJANA, ŠELENiURGOVA UUCA ŠT. 1
-"-- —---i—^-m-r--—I -T--II -Trn f-a«
uvesti načelo štedenja in dela. V interesu delojemalcev je ustanovljeno delavsko zavarovanje, ne pa v interesu raznih nekvalificiranih ravnateljev.
Obrtniki vse dežele! Za vaše denarje gre in zato pričakujemo, da vstanete ko en mož na obrambo obrtniških interesov. Proč s troti, proč z nepotrebnimi ravnatelji! Obrtniški stan vstani, da pride radi za Tebe pravica I
KVRŽU3£ Vit »ANCNE TRAMSAKCOf NA3KULANTNE3£
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT ~ ESKOFIPT P!5NI€, T1R3AHV, FAKTUR — AKREDITIVI - BORZA
Urednik: Jakob Kušar.
Natisnila. »Zvezna tiskarna« y LjuiU*ai.
4801532353535353230123535348899148534853234823480053235348230101310153015302
53532323530153484823235348482348532348484853534823234853480123235348902323485323235353532323534853485348534853532348232348485300485353