pkoletarec je delavski list za mislece citatelje PROLET ARECf Gladilo Ju|(0Nl0Yan«ke KoriaKiticne Zveze in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and its educational bureau $T. — NO. 1801. Mtlw, Ok. «. IW7. al Um pmI illlct at Oik«««, IN. ti» Act of Co«.«,«.« of March «. IIM CHICAGO, ILL., lft MARCA (March 18), 1942. Publia*)«) Weekly «t 2301 S. Lawndul« Ave. •..LETO—VOL. XXXVII. Blum, Daladier, o krivdi in vzrokih vojaškega poraza PRAVI KRIVCI PROPADA REPUBLIKE NISO NA ZATOŽNI KLOPI. — REAKCIJA, KI JE HOTELA NAPRTITI VLOGO IZDAJSTVA DELAVSTVU, RAZKRINKALA SAMO SEBE Obravnava »i ioti Leonu Blu-ldejal, da je bil pacifist. Delo val je zoper vojno kot socialist in kot pacifist. Ko pa je uvidel, da se ji Francija ne bo mogla njenega poraza, ni dosegla te- izogniti, in ne ostali svet, je mu, Edtuardu Daladierju in drugim, ki í*o bili obtoženi krivde vstopa Francije v vojno in ga, kar je od nie pričakovala in zahtevala vlada v Berlinu in pa franče.- ki fašisti, med njimi pose bno prejšnji premier in jrlavni francoski "apizar" Pier-i e I .a val. Nelegalna vlada Že prvi dan obravnave, ki se je pričela po diltfih mesecih zbiranja obtežilnega materija-la 18. februarja v Riomu, ata Hitim in Daladier izjavila, da nista kriva ničesar, in da vlada v Vichyju, ki ju sodi, sploh ni legalna vlada. Ustavo francoske republike ima pravico bil za oboroževanje in je storil v ta namen kolikor je mogel. Francosko delavstvo vrailo svojo dolžnost Leon BI um se je pogumno zavzemal tudi za francosko delavstvo, ki ga hoče francoski in tuji kapitalizem umazati z dokazovanji, da je ono krivo propada države, ki je bila ena izmed najmogočnejših na svetu. Francosko delavstvo je za časa Blumovega predsedovanja v vladi dobilo precej socialnih pravic. Toda produkcija ni vsled tega nič trpela, pač pa pridobila. Francoski proletariat ni sabotiral narodne obrambe, oač pa so jo lastniki industrije, ki niso nikoli mislili na koristi narodove celote, nego edino na svoje, je poudaril sodnikom v obraz. Sistem, ki je potreben radikalne izpremembe V Argentini trohni petindvajset milijonov ton žita, ker vsled vojne ni trga zanj. Argentinski kmetje, ki ga pridelujejo, so vsled tega priSli tako na . kant, da jim ie prišla na pomoč vlada. Pločuje jim za žito nekoliko več kot stane pridelovanje, nato ga uničuje. Za omenjeno količino žita bi dobiki*Argentina pred pričetkom sedanje vojne 475 milijonov dolar-ev. Sedaj gre leto za letom večinoma v nič Anglija ne more vsega pokupiti, ker ga dobiva v tej vojni večinoma iz Kanade in Zed. držav brezplačno. Enake težkoče s prebitki pridelkov ima Brazilija. t • Argentina uničuje milijone ton pšenice'in drugega žita, v Grčiji pa umira stotine ljudi vsak dan od lakote. Stradajo v Srbiji in v ostali Jugoslaviji. V Franciji se vsled pomanjkanj pogubno širi tuberkuloza. L udstvo v Belgiji gladuje. In na Norvežkem, Finskem in še marsikje. Socializem uči, da je .kruha dovolj za vse po svetu, ako si hoče svet ustvariti družbo vzajemnosti namesto da se dežela oborožuje zoper deželo in uničujeta druga drugo Ko mine ta vojna, bo imelo človeštvo priložnost izpregovoriti besedo in odločiti sebi v korist, ako bo hotelo in znalo. Če ne, se bo tragedija današnjega časa čez nekaj let potem, ko mine sedanja, spet ponovila. j PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO Coughllnu prinesla propaganda po radiju velike dohodke Znani fašistični pridigar "father" Chariot E. Coufhlin je aa financiranje svoje propagande po radiu ustanovil posebno organizacijo. ki se imenuje Radio League of the Little Flower. Od leta 1937 do konca leta 1941 Pomagajmo Sovjetski Uniji v njeni borbi za poraz hitlerizma JOSKO OVEN Na seji kluba št. 1 JSZ dne 27. februarja v Chicagu ;eon Blum, "nego je "Uravnava proti francoski republiki. Toda ona živi, ker francoski narod veruje vanjo •n v njeno bodočnost." Zagotovi je francoskemu delavstvu, da mu dobro de, ker si je ohranilo zaupanje vanj. In vsi njegovi govori pred sodiščem so delavstvu po svetu dokaz, da ni Blum od svojega socialističnega prepričanja niti trohice popustil. Poudarjal ga je tako ' Knjevito kot ga-je, kadar je h|l v najbolj vročih volilnih "»mpanjah. Oaiace edino krivo vojne v govoru pred sodnem kon-"m minulega tedna je Leon ,um poudaril, da je sedanjo y>jno pričelo osiWe (Berlinom), ne pa takratna francoska ' Daladierjtva) vlada. O sebi Je Klub št. 1 JSZ v Chicagu je vprizoril proAlo nedeljo igro "Poslednji mož" in potem je bila zabava. Vsa prireditev, o kateri bo več v prihodnji Številki, je dobro uspela. Zvečer }e bil navzoč minister Franc Snoj, ki je popoldne govoril ha shodu v Jplietu. ti interesom in politiki tretjega rajtha. Pa tudi zoper Rusijo ne. Kajti neki švedski časopis, ki je istočasno udarjal na vso moč po Sovjetski Uniji, je bil tudi ustavljen. • V Italiji so odmerki kruha znižani na pet in poLunče za osebo. Ker je vrh tega kruh v Italiji vsled raznih primesi zelo slabo kakovosti, je to znižanje jako drastično. Najbolj bedni se tolažijo s tem, da tudi dokler je bilo dovoljeno kupiti ga več, niti tega odmerka niso zmogli. Kajti odmerke dobe le oni, ki imajo denar, da jih lahko kupijo, če je dotičnih stvari kaj v štacuni. Vatikan Igra v tej vojni zelo nejasno vlogo. Na primer, pogaja se z Japonsko aa ustanovitev diplomatičnih odnoša jev med njima. Ugovor proti temu je poslala Sveti stolici ameriška vlada, ki pravi v svoji noti, da ji bi sklenitev odnošajev med Japonsko in Vatikanom sedaj ne bila prav nič vAeč, prvič, ker .Japonska nima v katoličanstvu nikaikih interesov, in drugič, ker sedaj išče take zveze zgolj zato, da si pomatga v vojni pro- mikadom in papežem bi pomenilo le to, da Japonska dobi baze za intrige in špijonažo proti Zed. državam in Veliki Brita- Ali sklene Rusijo seperaten mir? Iz Stockholma pridejo tu in tam poročila, ki trdovratno trdijo, da se vr£e s pomočjo posredovalcev že dolgo pogajanja med Runi jo in Nemčijo za sklenitev premirja. Rusija se je sicer obvezala, da tega ne bo storila, a v Londonu in Washing-tonu se vzlic temu boje, da bo to zagotovilo morda v stiski le prelomila. Najboljše bo, ako Rusiji bolj izdatno pomagajo, kar bo potrebno posebno sedaj, ko se Nemčija pripravlja na veliko pomladansko ofenzivo. in koliko bi lahko storili v tej silni borbi proti fašizmu tudi v pomoč Sovjetski Uniji. Izvoljen je bil v ta namen poseben odsek, da kaj določnega ukrene, v katerem je tudi pisec teh vrstic. Na svojem prvem sestanku je ta odsek sklenil, da razširi svoje delo v vse slovenske naselbine, kjerkoli se naši ljudje zavedajo žrtev, ki ji»« prenašajo junaški prebivalci Sovjetske Rusije. Izid vojne na sovjetskem bojišču je tako tesno spojen z usodo našega naroda, da pred je Coughlin ni plačeval. Prito^^ resnico nikakor ne smemo žili so se in zmagali. mižati. Usoda Slovenije je od- Torej so delovci krivi! Kongresnik Le 1 and M. FOrd niji pod masko zastopništva pri iz Californije je v zbornici de-rimski cerkvi. Ako bi bil papež jal. da so krivi zavezniških po-japonsko ponudbo kratkomalo razov v Aziji stavkarji. Name-odbil, bi bili v VVashingtonu, sto da bi pomagali, pa ovirajo kjer rimsko-katoli*ki cerkvi veliko pomagajo, zadovoljni. Tako pa sumijo, da nekaj nekje v Vatikanu ni v redu. Bivši Roo-seveltov odposlanec pri pape- ¡*TdV v^Zed' Nemci priznoli izgube bi bil lahko ie davno pojasnil,1 produkcijo je naglasil. Lewis in Hiliman sta mu socialista, ki tirata zvezno vlado bolj in bolj v socialistično mlako. visna od tega in rečemo lahko, da usoda vsega sveta. Odbor, ki smo ga izvolili na omenjeni seji, se zaveda, da je to velika naloga. Potrebuje sodelovanja nas vseh. Namreč kooperacijo posameznikov kot društev in klubov. Enako, kot smo priskočili na pomoč mladi Sovjetski Uniji, ko jo je zadela leta 1922 kata gojenimi, profesionalnimi fašističnimi zverinami. Koljejo in ubijajo ne samo naSe ljudi, brate in sestre v Jugoslaviji, ampak pod jarmi jen-ce v vsi Evropi. Junaška rdeča armada Sovjetske Unije je te zveri ustavila. Strgala jim je z obraza krinko nepremagljivosti — delo, kakršnemu ni bila kos nobena druga armada. Korak za korakom potiska nacije z ruske zemlje, izganja jih bodisi žive ali mrtve nazaj v Nemčijo, v Italijo, ali od kjer koli že jih je Hitler prignal, da zavtzamejo sovjetske poljane. Borba, ki jo Sovjetska Unija vrši, zahteva strahovitih naporov. Zato je potrebno in pravično, da ji pomagamo. Milijone tamkajšnjih ljudi je v bedi vsled invazije in opustošenja. Manjka obuval, zdravil, obvez, hrane in obleke. V Zed. državah deluje ruski relif, ki je nabral že milijone dolarjev v gori navedene svrhe. S pomočjo teh gmotnih sredstev je poslal tja že marsikako ladjo, natovorjeno z rečmi, ki jih Sovjetska Unija najbolj po- strofalna su£a, in prav tako, ka- trebuje. Ne mislim, da naj pokor smo pomagali Španski re- ^jemo tjaz v ta namen zbrani-pubUki, ki je bila pod vodstvom socialistov, tako lahko sedaj storimo svojo dolžnost. mi vsotami orožje. Ne, kajti za to se brigajo drugi. Mi se le brigamo, kako Sovjetski Uniji Nikdar v zgodovini človeštva j ^^P««»»* «z živili in niso bili Časi v tako ogromnem !La%J ' „ , ... Podva/.ajmo se, da ne bo to le naša pobožna želja, nego da bo res dosegla svoj smoter. Skli-cujmo shode, sestanke, prireja j mo veselice y prid podpira- (Nadaljevanje na 4. strani.) obsegu toliko resni, kakor sedaj. Balanca zmage je na tanki nitki. Atila, čingiskan, Tirmu-lenk itd. so bili navadni pastirji v primeri s temi umetno vz- kaj je narobe s Sveto stolico, če je v njemu toliko diplomata, da je to sploh mogel dognati. John L. Lewia je odvzel čar-ter newyorSki podružnici U. M. W., ki se imenuje Chemical, Drug, and Cosmetics Workers of America, čarter jim je vzel z odobritvijo sodiftča in njegovi ljudje so odnesli tudi vse poslovne knjige in druge rekorde tega lokala, ki ima 2,5000 članov. Bo reorganiziran pod novim vodstvom. Prejšnje je bilo komunistično. Dokler so bili komunisti z Lewisom vred proti vojni in šli v boju zoper Roose-velta z njim čez drn in stm, je bilo dobro. A sedaj so za vojno in za Roosevelta. Obdolžil jih je, da unijo zlorabljajo in sodniku »predložil dokaze, ki so držali. V Londonu je fnnogo "«amej-nih" vlad. Berlin se je domislil, da ne bi bilo napačno, ako bi tudi on imel kako tako vlado. Priliko ima ustanoviti indijsko (Nadaljevanje na 4. strani.) Nemška propaganda je priznala, da znaAajo nemške izgube na ruski fronti poldrug milijon mož—namreč ubitih, teiko ranjenih, pohabljenih in pogrešanih. Pravi pa, da ae poMrug milijon mož tako mogočni državi kakor je Velika Nemčija, ne pozna toliko, da bi bilo usodno. Pravzaprav nič . . . Pomoč Froncozov Nemčiji Izmed vsakih pet aeroplanov ki se jih izdela v francoskih tovarnah, jih dobi Nemčija štiri. Enako razmerje produkcije v prid Nemčiji velja v vsej francoski produkciji, vrh tega pa mora Francija plačevati Nemčiji še ogromne vsote za vzdrževanje nemške okupacijske armade in uradništva. Tudi železnice hočejo več Železnice — 16 po Številu, zahtevajo od illinoiake prometne komisije, da jim dovoli ivi-Sati voznino med Chicaigo in predmestji 10 odstotkov. Kapitalisti pravijo, da imajo od vojne le drugi koristi Na finančni strani čikaške Tribune je bila priobčena tabela, ki naj bi statistično doka-sala. da imajo kapitalisti najmanj dobička od vojne, delavci In farmarji pa največ. Pravi, da so se dohodki farmarjev v tej vojni zvišali 35 odstotkov, dohodki delavcev 61 odstotkov, a dohodki kapitalistov pa samo 11 odstotkov, K temu je omenjeni list priobčil tudi uvodnik, s katerim dokazuje, da so vsled vojne na dobičku le delavci in farmarji. -1- Pravi, da so se cene življenj-skih potrebščin od leta lftSt do konca 1*41 dvignile 12 odstotkov, kar bi pomenilo, da so delavci vzlic viijim cenam skoro SO odstotkov na dobičku v primeri z dohodki, ki so jih povprečno imeli pred vojno. Ako bi hotel imenovani list pisati pravično, bi lahko pojasnili Res, da so se dohodki delavcev zvišali1 povprečno 60 odstotkov, to pa radi tega, ker so dalali prej le po par dni v tednu, ali pa nekaj mesecev v le- tu. Povprečno zviianje njihove mezde pa bi bilo neznatno, ako bi ne bilo zakona. ' ki določa maksimalni delavnik, regulira mezde in določa, kolikšna naj bo plača za nadure. Priznati je treba sicer, da sedaj marsikak delavec sluii več ko kdaj prej, posebno mehaniki v vojnih industrijah, ako delajo poleg regularnih ur še nadure. A je milijone drugih, katerih mezda je zvišana manj kot pa so se zvišale cene iivljenjskih potrebščin. Gled« farmarjev tu na bomo razglabljali. Znano jo, da so v krizi prejemali za pridelke ta-ko malo, da bi bili večinoma vsi ob svoje kmotije, ako jim ne bi pomagal zvezni kongres i raznimi omejitvami in subvencija-mi. Kar so tiče kapitalistov, nimajo nikakršnega vzroka, da so bi pritoiovalu Kongresne preiskave so jasno dokazale, da so njihni dobički od vojnih naročil večji kot pa bi bilo pravično. Kdor za dobro deluje zaslombo najtežje dobi Delati med moso# ki je brezbrižna in topa, ni za agitatorja naprednih idej nič vzpodbudno. Posebno ne v krajih, kjer niso še nikoli dobile trdnih tal. Nekdo izmed naših bojevnikov, ki deluje že dolgo na unijskem polju in med našimi ljudmi, piše med drugim: "...Imam več sovražnikov kakor prijateljev med našimi delavci zato, ker sem vedno neugnano zagovarjal njihove koristi kjerkoli sem mogel. In ob enem pa naše ljudi skušal zainteresirati v socialistične ideje. "Večkrat me je kdo svaril, da naj molčim o socializmu. Pa nisem. Nisem odnehal niti takrat, ko je nam šlo—namreč moji družini—za kruh najbolj trdo. Da bi se prilizoval in opustil prepričanje, tega bi jaz ne mogel storiti. "Rajše sem naprej dopovedoval ljudem, kaj jim je storiti, da si pridobe respekt med delodajalci in se uveljavijo v duhu naprednih načel. Toda nasprotniki so jačji. Družbe, koristolovski politiki in razna reakcionarna društva in klubi imajo maso tako pod vplivom, da jim je ne iztrgaš iz rok. Ni morda povsod tako, a v teh krajih je. Deloval sem v društvu naše napredne podporne jednote od kar sem član in svaril tiste člone, ki so odobravali jednotina načela, da nazadnjaški elementi rujejo, ker je njihov namen dobiti pod svoje vodstvo tudi to našo postojanko. Res so uspeli. Cerkev je postala neoporečna gospodovalka nad vsem življenjem naselbine in tudi nad drugimi delavci. "Socialisti smo zbirali skupaj in gradili. Sedaj, ko je organizacija močna in vsled svoje imovine in velikosti upoštevana, se pa njene postojanke prepušča onim, ki so najbolj tolkli po nji. Boli me to, toda da bi "vrgel vse skupaj stran" in se umaknil, tega ne storim." To je pravilno. Socialist mora biti bojevnik tudi ko je riziko največji, ne samo takrat, kadar ni nevarno in je naprednost v modi. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ZIMSKA VOJNA V RUSIJI SE &JJŽA KR^JIU IZHAJA VSAKO SREDO. liJaja JhioiUviriIm DtUviki Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto $3.00; ta pol leta $1.75; M četrt let« $1.W. Inozemstvo: s« celo leto $8 50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondcljka popoldne sa prloMitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'» Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor.-------------------------------------------------„...Frank Zaits Business Msnager------i_...________________________Charles Pogorelec •- SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear $3.00; Six Months $1.76; Three Months fl.oo! Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Borba med Sovjetski» Unijo in Hitlerjem na pragu odloeitve Nacijska propaganda: Vidite. Hitler ni zbežal h Rusije, kakor je Napoleon, čeprav ga je ameriška in angleška propaganda slfkala na begu iz ruske rime, katkršna je ugonobila francoskega mil it arističnesra velikana, ko je vpadel s svojo armado na daljni sever. Skozi tedne in tedne je ameriški in angleški tisk predstavljal Hitlerja kot trsko, da je izgledal v "Napoleonovi uniformi" čimbolj ohlapno in bežal nazaj na zapad ves tpremražen in prestrašen. časopisi v Nemčiji tiste karikature sedaj ponatiskujejo s satiričnimi pripombami in članki, da je Hitler še v Rusiji in zime je konec. Napoleonska povratna pot se zanj torej ni ponovila. Nemčiji je to v slast. Sicer, ako bi ljudje tako hitro vsega ne pozabili. bi si arijci v Nemčiji lahko domislili sledečih Hitlerjevih obljub: Kampanja s sovjetsko armado bo lahka stvar. Ukrajina bo nagloma osvojena in sovjetska armada zlomljena v šestih tednih. S tem bo vprašanje življenjskega prostora za Nemčijo, kar se Evrope tiče, rešeno. Prično se nadaljni udarci za razpad Velike Britanije. Z osvojitvijo Evrope in razbitjem angleškega cesarstva bo Hitlerjev temeljni cilj dosežen. Vsa Nemčija je bila vsled takih obljub uverjena, da se to z«odi že do jeseni lansko leto. Z osvajanjem Ukrajine, te najbogatejše posamezne dežele v -zvezi sovjetskih držav, je šlo Hitlerju res "po v naprej določenem načrtu". Nemčiji, tki je bila v silni potrebi za hrano, naj bi dbila Ukrajina jamstvo za kruh. 'Pričakovala ga je iz te ogromne evropske žitnice že to leto. Negotovost vojnega izida je Hitlerju izpod kopala to nado. Ukrajina je velika dežela, parkrat tolikšna, kot je bila Jugoslavija. Do sedanje vojne je imela nad 30 milijonov prebivalcev. Sedaj je domalega še vsa pod Hitlerjem, a vendar je Hitlerjeva armada tudi v Ukrajini tako negotova svoje zmage, da si nacijska agrikulturna oblast ne upa preurediti Ukrajine za svoj krušni studenec. Kajti če bi Nemčija v Ukrajini sejala, kakor je bil njen načrt, bo li v jeseni ona tudi žela? . . . Sovjetska armada je v svoji zimski ofenzivi dobila nazaj samo kakih deset odstotkov tistega ozemlja, ki ga ji je od 22. junija lansko leto vzel Hitler. Čeprav oo listi v zavezniških deželah dan za dnem ene in iste sovjetske zmage zdržema ponavljali, kot da bo Hitlerjeve aronade v Rusiji vsak čas konec, je vendarle res, da so jo ruski vojaki ustavili ravno ko je mislila, da je dosegla odločilno zma-g*o. Hitlerjevi govori so rekordirani na fonografskih (ploščah tudi v zavezniških deželah. V njih je parkrat ugotovil, da je sovjetska armada "za vselej -uničena". Ko je tisto govoril, je »bil prepričan, da je to res. Besnel jc, kq je tivklel, da 7. novembra (lansko leto) ne «bo mogel iti triumfalno v Moskvo, in enako, ko mu njegovi generali Leningrada nikakor niso moteli 'prinesti na krožniku. In še hujše mu jc bik), «videl, da sc jc izjalovila ofenziva njegove armade proti sovjetskemu jugu, ki si ga želi za nemški življenski prostor vsled tamkajšnjih bogatih oljnih polj. Slika na drugi strani pa j^ taka: V Moskvi so-z gotovostjo vsa Ista zatrjevali, da če bo U88R k3aj kdo napadel, s« bo moral z njo boriti na ne njenem, nego na svojem ozemlju. Te pret-nje USSR ni mogla uresničiti. Borba se vrši v njenih deželah in pokrajine ter mesta se pustoši zdaj z ene zdaj z druge strani le na njenem ozemlju. To je tragično za Sovjetsko Unijo, ki je baš v teh krajih, ki jih je okupirala Nemčija, zgradila svoje najboljše, največje industriaJne centre m si pritrgavala na vseh koncih in krajih, da svoj načrt za industrializacijo čim prej izvrši v petih, in potem v naslednjih petih letih, ter ga požene do najviftje točke. Pomčik) se ji je, ni pa se ji iztpolnila vera, da ne bo mogel noben sovražnik «prodreti v te njene najbolj industrializirane kraje- A dogodilo se je. Sedaj, na pomlad, ko Hitler preti z novo ofenzivo čim ne zemlja osuši, se gre Sovjetski Uniji znova za "«biti ali ne biti". Vsi, ki so ji Želeli, da bi v svoji zimski ofenzivi Hitlerja re* pognala s svojega ozemlja, in tisti, ki bi ji privolili poraz, vedo, da se ni dogodilo vzlic ofcromnim bitkam in izgubam milijonov življenj ne eno ne drugo. Sovjetska armada je prekrižala Hitlerju načrt za osvojitev Moskve in Leningrada, ustavila ga je na njegovem prodiranju na jug, ko je hotel na ondotna oljna polja, ni ipa ga porazila. . Hitlerjeva armada je močna, neglede kako jo včasi opisuje ta ali oni po svoji želji in nagnjenju. Ruska armada j« »kosi minule mesece pokaaala. da je v severni aimi za bojevanje mnogo spretnejša, kakor pa nacijaki vojaki, ki posimi v domovini tudi nimajo milega podnebja. Rusi so si pomagali ▼£¥•4* •*•»»»*' s sanmi, konji, smučkami in »udi parašutniki so igr*li valno vlogo. Nekaj ismed njik je na gornji sliki, ki so se spustili na tla/na nekem otoku na Bal. tiškem morju in porušili nemške bojne naprave. AK0 ZAVEZNIKI ZMAGAJO KAJ BO Z NEMČIJO? - . Dokler ni Auglija doživela na bojiščih tolikšnih porazov, posebno v Aziji, je bil glavni predmet v angleških krofih glede povojne ureditve to, kaj naj se stori z Nemčijo, da svetovnemu miru ne bo več nevarna. Eni so jo razdelili na kneževine in kraljevine, kakor je bila v starih časih. Drugi, da naj se jo pusti celo, toda pod vlado okupacijske administracije, ki bo imela za zaščito posebno o-rožništvo iz zavezniških dežel. Tretji so «a razdelitev Nemčije saj tako, da se ji vzame Avstrijo (s Štajersko. Solnogra-ško, Tirolsko in Gornjo Avstri- se jih primora priznati načelo demokratičnega sožitja. Tudi naj bi zavezniki kontrolirali šolstvo, da se vzgoji novo nemško generacijo brez pri-rneskov fanatičnega nacizma, ki je sedanjo generacijo Nemcev vso prežel z opojnim nacionalizmom in z vero v vzvišenost "čistokrvne" nemške rase. Uradnega glede Ureditve bodoče Nemčije v slučaju zavez- ■a' »v i - A, S •* & IL^^F^w^ítPv * * f *** Otto Habsburški v uniformi. On še vedno upa, da se vrne na dunajski prestol. jo vred), in se ji doda še Bavarsko. Glavno mesto te?ga katoliškega dela Nemčije bi bil Dunaj. Temu naj bi zavezniki pomagali, kakor so s posojili in raznimi drugimi dajatvami prejšnji Avstriji (brez uspeha, kajpada). Protestantski del Nemčije pa naj se bi držalo k tlom, da se nadutost. Pmsov ukroti in niške zmage ni še ničesar objavljenega. Ve so le, da hočejo vodilni krogi — vsak po svoje — one-mogočenje take Nemčije, ki bi čez nekaj let lahko spet začela x vojno. Toda kar hočejo napraviti z njo arvgleški torij i. in tudi mnogi vplivni Američani, ne bi bilo drugega kakor ponovitev versaillske zmote. Takrat je bil na mirovni konferenci Woodrow Wilson edini, ki je bil res za pravično mirovno ureditev, pa so ga imperialistični državniki, navezani na tajne pogodbe med seboj, ugonobili, vrh teiga pa mu je še a-meriski reakcionarni val povzročil nezaupnico in grobako-pom Evrope pa dal s tem nena-menoma največjo oporo. V (prejšnji vojni je imel Wilson glede ureditve Evrope in za vzajemnost med državami s po- Dobro za Sovjetsko Unijo je, da je njena armada vzlic ogromnim žrtvam, ki jih je utrpela, sedaj jačja, kakor je bila, ko je Hitler treščil proti Kijevu, Leningradu in^Moskvi in si podjarmil okrog štirideset milijonov ljudi USSR v svojo krvavo pest. Ko mu ni šlo več "po v najprej določenem načrtij'\ je izgledalo slabo za Nemčijo. In soda j, ko je na pragu pomlad, vklimo, da vzlic žrtvam, ki so padle na obeh straneh, sta obe sili (pripravljeni na nov spopad, ki bo še ve^ji od dosedanjih. Dve armadi, silijejši in večji kar jih je de poznala zgodovina, bosta skušalj letos odločiti usodo sveta v spopadih, ki bodo še vse hujši od prejšnjih. Mnogo jih jc, ki prerokujejo, da ker sta si ti dve velesili po moči tako enaki, da ne bi ne ena ne druga mogla odločilno zmagati, se sporazumeta in skleneta "premirje". To bi bila zmaga za fašizem. Tak izid vojne na vzhodni fronti žele vsi tisti, ki hočejo, da Hitler ne pade. Prav nič ni verjetno, da jim bo hotela Moskva ustreči. Kajti če sklene premirje sedaj, bo morala pozneje «prejeti Hitlerjeve potgtbje kar brez vojne. V Rusiji to dobro vedo, zato se tudi tsiko vztrajno bore. Hočejo, da odločijo vojno sebi v prid ko hitro mogroče. Zed. države in Velika Britanija ji veliko pomagajo, a bržkone bi ji iahko še več. Strah pred boljševizmom jih pri tem ne bi smel ovirati. Kajti naj zmaga kdorkoli, starega sistema po tej vojni ne bo več mogoče obnoviti. Bo novo, karkoli bo že. Torej naj bo rajše pošten, demokratičen socializem, kakor pa nacijski in japonski imperializem. močjo društva narodov določen načrt in program. Sedaj ni še nobenega. Takrat so dinastije padale. Zdi se, da mnogi Visoki lju-dl«' v Zed «h/avaii in \ Angliji — posebno v Angliji, sedaj odkrilo žele obnovitev — Avstrije pod Habsburžani. Le to pojasni, čemu ima "av-stro-ogrski prestolonaslednik" Otto Habsburški tako odprto pot v bogataško politično družbo (ta je edina, ki kaj "šteje") v Washingtonu, New Yor-ku, v Kanadi in zelo veliko za-slombe ima v Angliji in posebno v Vatikanu. Znano je, da še celo ko je bila Jugoslavija politično dokaj močna, je dunajski kardinal innitzer (takrat je bila Avstrija se pod klerofašizmom) Hrvate javno vabil v zvezno državo s katoliško Avstrijo. Naravno, Slovencev ni vabil, ker je smatral, da če se bi pridružili Hrvati in bi Mu-.solini tako Avstrijo dopustil, bi morali (Slovenci) zraven, pa če bi hoteli ali ne. A ko v slučaju absolutne zavezniške zmage uspe na mirovni konferenci struja, ki se ogreva za ustanovitev novega avstrijskega cesarstva, bo vsa ta vojna vzlic naši zmagi zaman. Dobro je seveda imeti pri tem v uvidu, da bo imela na mirovni konferenci Sovjetska Unija vsekakor večjo besedo kakor pa kak nadvojvoda Otto in njegov brat. Gotovo ji ne bo 11 a tem, da bi pomagala obnavljati zmote onih, ki se niso nikdar trudili zgraditi v Evropi sistem miru in vzajemnosti. Čas bi že bil, da bi London in Washirtgton določno povedala, kaj sploh mislita z Evropo po vojni, če zmagata. To žele vedeti tudi v Moskvi, in pa vsi prizadeti narodi. Federacija Evropskih dežel je nujno potrebna, toda s kovanjem kske ponarejene habsburške dinastije se bo Evropa od tega cilja še bolj oddaljila. NiČ več Habsburtanov, ne drugih parazitov, ako so tisti, ki bodo kovali novi mir, res za mir in za pravo demokracijo ter ipravično socialno ureditev tega sedaj tako razrvanega kontinenta, na katerem trpi preganjanje, mučenje in glad milijone in milijone ljudi. Nadvojvoda Otto. ko je obiskal kon-grešni odsek sa sunanje sadeve v Washingtonu. Dobil j« ie veliko puhlic itete. Podpira ga v njegovih pri zadevanjih posebno višja hierarhija in tudi mnogi politiki se ogrevajo aanj. J. Oven bil no obisku v svojem novem "starem kraju" Detroit, Mich. — Tukajšnje prebivalstvo zelo opozarjajo na možnost zračnih napadov. Vse se še lahko dogodi, a na splošno ljudstvo teh svaril še ne vzame resno. - Tu se zida nove tovarne in fpovečava stare — vse v prid vojne produkcije. Smatram, da je naša dolžnost v teh prizadevanjih poma-gati kolikor največ moremo, in naš narod, kakorkoli je majhen, to nalogo tudi vrši. * Tu je bil na obisku Joško Oven, kateremu je menda Detroit zanj nekak ameriški "stari kraj". Dejal je, da ostane mod nami le par dni, nato gre še v Clcveland. Poudarjal je, da je namen teh njegovih obiskov to, da se v naši javnosti kaj izdatnega podvzame v pomoč Sovjetski Uniji v gmotnem oziru. Tam je nič koliko sirot, ranjencev in potrebujejo zdravil. In ker je Rusija res dežela, ki sc sedaj zoper Hitlerja uspešno bori, naj ji pomagamo saj gmotno. Tako je v splošnem govoril ob tem svojem obisku v našo naselbirto Joško Oven in še naglasih če Rusija izgubi to vojno, jo bomo tudi mi izgubili. In ako Rusija zmaga, je še upanje, da Slovenija vstane. Torej je Sovjetski Uniji vredno pomagati» je dejal. Želim. da bi Joško Oven prišel ti*di na slavnost 25-letnice pevskega zbora Svoboda. Vršila se bo v nedeljo 5. aprila. On je eden izmed ¡graditeljev in u-stajioviteljev tega «bora. Torej na svidenje, Joško, v nedeljo 5. aprila na «proslavi srebrnega jubileja Svobode. Peter Benedict. Kuba dežela sladkorja Pridelek sladkorja na Kubi bo letos znašal 4,600,000 ton ali več kot v (kateremkoli lebu od 1917 naprej, dtiri milijone ton sladkorja bo izvoženega v Zed. države. Plačale ga bodo >o 3.74c funt. Vozni strošk» v tej ceni niso všteti. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Zelo uspelo sejo kluba Naprej št. 11 JSZ smo imeli v nedeljo 8. marca, ne toiiko kar se udeležbe tiče, pač pa razprav. Kot je bilo še |H>ročano, je klub sklenil prirediti majsko slavnost. Vršila se bo v soboto večer 25. aprila pri s. Josephu Skoffu na Bartonu. Vabimo na to našo delavsko prireditev vse simpatičarje delavskega gibanja. Vstopnine ne bo, postrežba ipa jako dobra. Za to se je obvezalo klubovo članstvo. Sklenili smo tudi, da bomo ob tej priliki storili kolikor največ mogoče v prid Proletaria. Naj bo to torej zabava vseh starih pionirjev in naših mladih moči, s tem pa ob enem obdržimo tradicijo prvomajskega slavja ne le za letos nego tudi za v bodoče. Torej vsi dobrodošli na škofovi farmi na Bartonu v soboto 25. aprila! Mega dne kot klubovo sejo smo imeli zborovanje jugoslovanskega odbora, ki deluje v Civil Defeitse za BelmontCoun-ty. Podpisani je predsednik tega odbora. Je precej kočljivo delo, ker ljudi ne poznaš. A v teh resnih časih je potrebno, da se spoznamo in delujemo skupno v vsem. kar se označuje pod rubriko "domača obramba" ali "Civil Defense". Vsi navzoči so poročali ugodno o delu, ki so ga izvršili med Jugoslovani v zadnjih treh tednih, to je, od ustanovitve tc'ja odbora. Bilo je sklenjeno, da skličemo v nedeljo 12. aprila velik masni shod vseh Jugoslovanov v Eagle dvorani v Bridgeport u, na katerega ipovabimo za glavnega govornika ministra Snoja. V slučaju, da bi omenjenega dne ne mogel priti, ga povabimo pozneje. Ako bomo Jugoslovani držali skupaj, lahko postanemo velik faktor. Zborovalci so bili mnenja, da se bi to že lahko zgodilo, ako bi delali v tem smislu zadnjih dvajset let, namesto da smo jih zamudili. Dan pred tema sejama sem sel nabirati oglase v Majski glas. Moral sem delati in šel sem ven ves umazan, kakor ko sem še delal v rovu. A če ni Časa. da se bi umil in preoblekel, pa moraš kar tak po novih opravkih. Torej vidite, kako zelo nam manjka delavcev za naše gibanje. — Joaeph Snoy. strani vidimo, da ima odbor le leipe želje, ne skuša pa jih uveljaviti v vladi, ki je naslednica prav take vlade, kakršno je Jugoslavija imela prej, le da jc sedaj v izgnanstvu, pa nastopa drugače kot pa bi, če bi še ostala v Beogradu. Ministri na ameriških shodih nič ne ugovarjajo, ko «e pošilj i udanostne pozdrave in voščila mlademu kralju, in čemu tudi bi, ko pa je on vladar, kateremu so prisegli zvestobo! čitali smo, da se je slično dogodilo na velikem slovenskem narodnem shodu v Clevelandu in brzojavne pozdrave si zamejna vlada v Londonu potem lahko tolmači, tako, da emo za obnovitev Jugoslavije kot je bila in da smo monarhisti, ne republikanci. Taka je naša zavožena politika. Dober tek! — Anton Vičič. 0 "zgrešeni" poti Chicago, 111. — V Prosvcti Z dne 11. marca pod naslovom "Zadeva naše demokracije" se urednik upravičeno pritožuje, ker se s shodov v obrambo Slovenije in ostale Jugoslavije pošilja tudi pozdravne brzojave jugoslovanskemu kralju. Z veseljem odobravam njegov argument, da je treba v interesu sloge na naših skupnih zborovanjih za skupno stvar take pozdrave opustiti. Tudi soglašam z njim, da naj se tituliranje ljudi z "gospodom" opusti. Nezapopadljivo pa mi je, ko v istem članku pravi, da je pravilno, ako Slovenci, ki so ameriški državljani, spo-roče s svojih javnih zborov simpatije tudi jugoslovanski vladi. Nedavno je bilo poročano, da smatra zvezna vlada delitev lojalnosti (sodelovanja z dvema vladama) za nezaželjivo. Iz tega razloga je bil preklican tudi slovenski narodni kongres, ki se bi imel pričeti 12. februarja v Chicagu. Tako je sklenil odbor sedmih 16. nov. m. 1. in sprejel znano Kristanovo resolucijo, ki določa, da naj to gibanje deluje za združeno Slovenijo v jugoslovanski, odnosno v balkanski in naposled v evropski federaciji. Od bor, si o venske sekcije JPO se je dne 2 J. februarja zhoVa zavzel ipodvzeti politično akciji, ki se naj jo vodi v smislu o-menjene Kristanove resolucije. Dalje je bilo priporočano na tej seji in v časopisju, da naj ameriški odbor deluje v teh svojih smernicah z jugoslovansko za-mejno vlado, torej za restavri-ranje Jugoslavije, pa čeprav pod "slamnato streho", kar pomeni, da bo tudi pod kraljem boljša, kakor pa če nobene ne dobimo. To gibanje se torej razvija jako nelogično. Jos. Zalar na primer je na sestanku 21. feb. poudarjal, da za tako Jugoslavijo, kot je bila. ne prestopi nobenega pratga več. A na drugi Ameriška vojaško pošto pod cenzuro Vsa pošta, ki jo pošiljajo ali pa prejemajo ameriški vojaki, je pregledana po vojaški cenzorski avtoriteti ameriške armade in mornarice, ako se nahajajo izven kontinentalnih Zed. držav. Vojni department je dal navodila, kako treba naslavljati pisma vojakom, ki so izven Zedinjenih držav. Navesti je treba njihovo ime, šaižo, in številko njegovega poštnega urada. Ta pisma se pošlje najprvo poštarju v New York, ali 'pa poštarju v San Franciscu, kakor je že svojcem in prijateljem naznanil vojak. Poštar, ki ima v svojem zaupnem seznamu podatke iz vojnega poveljstva, kje se začasno nahaja dotični vojaški poštni urad. pošlje potem naslovljencu pismo na določeno mesto. Vzorec za naslavljanje pi do kmalu zapustile domačo bazo, bodo dobili navodila, kdaj naj pišejo svojim dopisovate-ljem, da rabijo številko vojaškega poštnega urada. To številko je mogoče dobiti le od vojaka samega. Vojni department (prosi za sodelovanje civilnega prebivalstva v pravilnem adresiranju pisem na vojake in pri tem opozarja na velikansko delo do Navijanja vojaške pošte. Tekom leta 1941 je bilo odpravljenih 45,968,186 komadov' vojaške pošte, kar je toliko kot znaša ves poštni promet v enem letu bodisi v Grand Rapidsu. Michigan, San Antoniu, Texas, ali Akronu, Ohio. Dne 7. decembra se je količina vojaške pošte podvojila in hitro narašča. Tudi zdravju Nemccv se vojna pozno četudi je Nemčija z živili v tej vojni boljše preskrbljena kot katerakoli druga dežela v Evropi, je vendar tudi v nji pomanjkanje raznih živil tolikšno, da so bolezni vsled r. od hranjenja jako narasle. Posebno še tuberkuloza in razhe zobne bo lezni. Nemški specialist dr. Conti pravi, da bo živilski problem za Nemčijo rešen, čim bo Ukrajina organizirana za nalaganje nemških mest s pridelki in mesom. Japonska svila ne pride več na ameriški trg Zed. države, ki so kupovali* od Japonske skoro ves njen pridelek svile, se bodo na tem p >-lju osamosvojile z nadomestili in bombažem in tako japonsk i svila ne pride več na ameriški trg, ako je ugotovitev Karla C/onstant in a, ki je predsednik zveze nogavičarsklh tovarnarjev, pravilna. Kapitalisti povsod enaki Kapitalisti v Angliji tarnaj >. da nimajo nikakega veselja in nagona obratovati industrijo, ker jim vlada ne do|vušča skoro nič dobička. Enako se hudujejo v Zed. državah. Mar naj bi rajše država prevzela industrijo, pa si bi s tem še več prihranila. INASLOK ANO VA: Jernejček iz predmestja (Dalje in konec.) V skodelici brez ročaja z naslikanim pisanim metuljem je zamesil lepo pogačo in jo odnesel svojemu konjiču za malico. Potem mu je splete! iz marjetk in cvetočih kopriv venec in mu ga navesil okoli uiea. Iz rdeče cunje, ki jo je našel na smetišču. je napravil sedlo, v grmovju je odlomil palico, osmuknil lis,»je z nje in navezal na njo kos vrvi. Ko je imel tako še bič in je bilo vse nared. konjič in on, je prislonil konjiča k ograji, mu skrbno podložil nogo z upe-ko in zlezel na njegov hrbet. Toda konjič se je nagnil in padel, Se preden je Jernejček popolnoma sedel nanj. Jernejček pa ni odnehal. Stekel je na smetišče, poiskal še en kos opeke in še skrbneje podložil konjičevo nego. Potem j>3 spet zlezel nanj in z eno roko držeč se za vrtno ograjo, ga je končno vendarle lahko jezdil. "Hi, hi, konjič!" je zakričal in zamahnil z bičem. Velika sreča je sijala v njegovih očeh. Tako »e je igral, dokler se ni sončna obla obesila na tovarniški dimnik tam na z&padu, ki je postal od zarje ves rdeč. Potem je votlo zatulila sirena, in za njo druga, tretja in četrta . . . Jernejček je vedel, da zdaj pride mama. Brž je zlezel s konjiča, ga vzel pod pazduho in odšel z njim vzdolž ceste. Na o-vinku je zavil na desno in potoval tako s svojim nerodnim, a prijetnim bremenom kar naravnost proti zaipadu in visokemu dimniku, vzdolž katerega je počasi «polzelo sonce. Nedaleč od tovarne se je u-stavil in čakal. Roj ljudi se je usul skozi velika vrata. Moški in ženske so bili, stari in mladi. Večinoma so imeli s seboj bici-klje. Zasedli so jih in v trenutku izginili vzdolž ceste. Le zvo-n jen je zvoncev se je še čul daljave. Ko bo Jernejček Ho tudi hodil v tavamo, in bici-kelj bo imel in zvonec, ki bo zelo lepo zvonil. Zdaj je prišla mama. Mlad moški je bil z njo. Nosila je svetlosinjo obleko, tisto, ki jo je včeraj oprala. Smejala se je in se živahno pogovarjala z moškim. Potem ji je »meh nenadoma otrpnil. Zagledala je Jer-nejčka. Hitro je krenila čez cesto. "Zakaj mi pa hodi* vedno naproti," je rekla skoraj okorno. Toda otrok te osornosti ni dojel, ves sijoč ji je v iztegnjenih rokah prožil nasproti svoj najdeni zaklad, svojega konjiča. "Mama, poglej, konjič!" Bežno je preletela s pogledom polomljeno leseno igračo in pripomnila tja v en dan: Da, da, vidim." Potem pa se je «pet okrenila k spremljevalcu, ki se je posiljeno smehljal. Jernejček pa je bil popolnoma zadovoljen. Glavno je bilo, da mu mama ni rekla, da mora konjiča vreči iproč. O, njegova mama je dobra, mnogo boljša je kot teta «lina. Ves zadovoljen in srečen je drobnel za njo. Na ovinku sta se mati in njen spremljevalec ustavila. Možak je pogledal na uro in potem v mamine oči ter rekel: 'Torej ob osmih, prideš?" "Da," je prikimala ona in se nasmehnila. Segla sta si v roke, potem je možak še mimogrede vMipnil Jernejčka v lice in odšel. Mama je še «a hip postala in gledala za njim, potem pa js zgrabila otroka za roko in ga potegnila za seboj: "Pojdi, mudi se." Doma je Jernejček hitro ¿tekel «po stopnjicah v njuno sobico in položil konjiča na svojo postelj, mama pa je tačas stopila v kuhinjo k teti Mini. Ko je prišel za njo v kuhinjo, je čul prerekanje. Mama je strJa pri oknu in gledala na cesto, teta Mina je pa sedela pri štedilniku s skledo v naročju, ker je baš lupila krompir, in kakor v taktu mahala z nožem in besedo-vala: "Seveda, seveda, v kino in potem pa tako kot pred leti, kajne? Kaj nimaš že enega pankrta dovolj ? Saj je že s tem umazancem dovolj sitnosti." Jernejček je plaho obstal na pragu in vtaknil prst v usta. Uboja mama. kako se mu je smilila, ker je teta tako kričala nad njo. In zaradi njega ji je nekaj pravila, morda se je jezila zaradi konjiča. Joj, in zdaj bo ¿e mama huda nanj in konjiča bo moral vreči proč. Ves se je tresel od bojazni. ^ t Tedaj pa se je mama sunko-okrenila in zakričala nad Blik, tl!i0: "Molčite, kaj tpa vas briga vse skupaj, čisto nič vas ne briga, saj vam plačam za stanovanje in otroka, vse vam pošteno in stokrat predobro plačam." Vsa zaripla od jeze je potem pograbila Jernejčka, planila skozi vrata in jih s truščem zaloputnila za seboj. Ko sta bila zgoraj v sobici, je Jernejček ves trepetajoč čakal, da se usu-je ploha jeze še nanj. Toda mama je molčala, le nekaj časa je razburjeno hodila sem in tja po sobi in sopla. Potem pa je čisto mirno rekla Jernejčku: "Jernejček, stopi v štacuno po salame in kruha, danes ne bova večerjala .«»podaj." Jernejček jo je z veseljem ubogal, prej pa je še skrivaj, za njenim hrbtom vzel konjiča s postelje in ga skril pod posteljo. Ko sta se navečerjala salame i in kruha, je mama nekaj časa lenobno obledela kot da nekaj napeto razmiilja. Toda rekla ni nič, Jernejček se ji je plaho približal in ji položil roke v naročje. Zamišljeno je strmela čez ifjega nekam tja v*golo, ob-drgnjeno steno. Tedaj se je otrok iprižel k njej in rekel iskreno: "Uboga mama, kajme, teta Mina je grda, grda." Povesila je pogled in se za-strmela v otroka. Vlažen čudno lep lesk ji je zagorel v očeh. Toda le za hip, pa je spet ugasnil. Odrinila je otroka, vstala, stopila k postelji in jo začela odgrinjati. "Tako Jernejček, zdaj se pa lepo sleci in pojdi »pat, pozno je že." je rekla. Jernejček se ! je ubogljivo slekel in zlezel pod odejo. Mama pa je odprla omaro, vzela iz nje črno krilo in rožnato bluzo, ki jo je nosila ob nedeljah, ter se začela počasi preoblačiti. Potem je stopila 1 pred zrcalo, ki je viselo na steni, in se počesala, nakar je pobrskala po svoji ročni torbici, vzela iz nje majhno rdečo škatlico. pomočila v njo kodček vate in si potegnila z njo parkrat po cbrazu. Končno pa je še enkrat stopila k postelji, se sklonila nad otroka in rekla: "Tako, zdaj »grem pa jaz v j mesto, čez pol ure se vrnem, i Lepo priden bodi in spi." Na- j ; kar je utrnila luč in ključ je za- J 1 škrtal v ključavnici. Ko je ostal Jernejček sam, mu je bilo sprva nekako tesno | pri srcu. Strah ga sicer ni bilo. Saj je bil že večkrat tako sam v teVni in spodaj so bili še vsi i pokoncu. Teta Mina je vrešča-, la in ropotala z lonci. Ne, strah i ga ni bilo. In vendar mu je bilo malce tesno. Tista čudna bleda svetloba ga je vznemirjala, ki je skozi majhno okence v ozkem traku padala v sobo. Eno samo zvezdo je videl na nebu, toda tudi ta je bila še čisto medla. ker se še ni. popolnoma Kaj morete rasbrati is fornje »like? Skoro nié bres pojasnjeni«. Predstavlja pa moč aeroplanov v napadih na pristaniica ali kamor i« mečejo bomb«. Slika je bila snata a angleškega letala v napadu angleških letalcev na francosko pristanišče Br««t. Kraji, sasnamovaai i »ulicami, prikazujejo učinke angleških bomb na nemike bojne lad j«, ki tam tabor« « ladjedelnicah, da s« jih popravi m napade na angUski in drugi aaveiniški tovor. Vendar pa niti vsi ti angleški napadi niso dosegli aaseljeneg« učinka, ker nekaj najboljših nemških bojnih ladij je is tega pri-stanišca V megli in detju pred par tedni pobegnilo skosi rokavaki saliv nazaj «t Nemčijo. KDO JE ANTE PAVELIČ? znak. — Kakšen znak?, vprašam. — Znak slave, reče človek. ---- i — Minljive slave? Književnik Pierr« van Paas..ki jih je m ogel kupiti. Vse po-1 — Ne, slave, ki je na potu, sen, čigar knjigi "Day. of Our begunce pa, ki SO prLšli odvriie človek. rbudUi javnolTi {«* >ugoslavaiuiko mejo, bodi v Ko me pusti v sobo, kjer naj ko aanimanje, je nedavno napi. Madžarsko, ali v Italijo, ali v »recal ravnatelja, mi mimo-sal knjigo "That Day Alone." v Kumuuijo, s*) -peljali pred Pave- predoč omeni, da se mnogi u-nekem poglavju razpravlja o v«- nča, ki jim je najprej vtepel v rfedni holandski denarniki za- rokih umora kralja Aleksandra j|av0f (Ja jjh ^(KJ0 jzro£ili jU. nimajo Za nOVO ipod jetje. "Nave- slovanskim oblastim ali pa de nekoliko imen. V "svetišču" hrvatske driav«". Poglavje po- zaprli in jim nato obljubljal, da urada se srečam z očmi v oči z Poglavje po da jamo: Zakaj je bil Aleksander ubit Ante Pavelic je pravi fa znočilo. Iz hipa v hip je skoraj neusmiljen in skrajno brezve- se jih ne bodo dotaknili, če se Antonom Paveličem. pridružijo njegovemu gibanju.! — Kako naj poročevalna Kmalu je imel Pavelič število družba, pravim med ra>;govo-Ijudi, razsejanih po glavnih rom, podpre vaše načrte o do-prestolnicah, na katere se je j *egi hrvatske neodvisnosti, saj " e- 1 aA* Ä " to* . pa se je spomnil svojega ko njiča. Vrgel je odejo s sebe, prisluhnil, če je v sobi vse tiho. pogledal napeto po tleh, če ni morda kje vendarle kakšen zločine. H gro* nlr/\ In a nvt I Rumunije, Italije in Nemčije (po Hitlerjevem prihodu) ter z nekaterimi visokimi, Italijanom prijateljskimi osebami v Franciji, kakor Jeanom Chiappe-om, ravnateljem pariške policije in prepovedala vstop v državo, v iz Rusije. — Kaj nismo tu v Haagu malo daleč od Rusije? — Ko pride čas, bomo imeli naše dopisnike v Riffi. — In zakaj ravno Rusija? — Priprave, reče Pavelič skrivnostno. Priprave za bodočnost, za novo razdelitev petro-lejskih vrelcev. Zato se za stvar zanimajo holandski mogočniki postaven, lep za oko in s pri kupnim vedenjem je Pavelič živel v mejah tiste mednarodne strah, ki ga bo zgrabil, potem družbe, ki je imela svoja sredi-pa je urno zdrsnil s postelje, iz- >šča v Berlinu, Parizu, Deauv.il-tegnil roko pod posteljo, zgra- i leu in v Monte (arki, v povoj- bil konjiča in *e z njim vred nih letih. Pustolovec In slepar Kl^^ulaTm^ka "mu ]e skobacal nazaj. Potem pa je s temno preteklostjo je živel iz sebe in konjiča pokril z odejo, dneva v dan od svoje tznajdlji-Zdaj je pa bil čisto zadovo- vosti. prodajal se je brez pomi-ljen. Občutek samotnosti je iz-! slekov tistemu, ki mu je največ ginil. Božal je konjiča po glavi ponujal in bil na zelo slabem in se polglasno pogovarjal z glasu. njim. O vsečem mu je govoril, j Poznal sem tega človeka, ko Kako lepo se bosta jutri igrala, je bil v služ.bi .luana Mancha, Majhen štirikotnik okna je lastnika «panakih paroplovnih ^re/'časnikan že popolnoma počrnel in zve- družb, ki je postal podpirala caanucarj zda v njemu je žarela in meži- Francovega uporniškega giba- Nekega dne, pri svojem obis- p^enost v Evropi Jtala. Jernejček je zasnul in za- nja. Tedaj, v letih 1924., 1925 ku v Nizozemski, čitam oglas v j — K• . , , , . mnmoiru ^liiviklo f u Hrkni«inisWn .. . .. .. Nizozemski pa je poizkušal u- ,n "«s podpirajo, stanoviti i podružnico svojega -Kako boste pa ruske pe-društva pod imenom nekake tajske vrelce razdeljevali, če poročevalne družbe. Poroče^•al- j Jlh Pa bolJ^eviki drže? no družbo je res ustanovil, bolj- ~ 0h' J,hxne d,° " še rečeno, najeli so zanjo pro- ™ * Prepričal Pavelič. store. A bila je poročevalna Kmahi bo vojna in potem bo rdeče strahovlade konec. Končno imamo vsaj enega borcA za — Adolf Hitler! Potem sem šel. čez dva me- lev. in smehljala se je. Enodnevno plačo onih, ki delajo sa one, ki ae bojujejo! Vojni relif Rdečega križa Istoljiani predmeti na novih PLINSKIH ŠTEDILNIKIH vam ohranijo vitamin« in dajo bol ji« kuhanj«. 1. Novi v«*j« hraniln« ¿n»ra-Žilni forilcl vam dajo \ne hi-tro«ti od brx«tra vretja do •buckin« končine nixko»ti. idealno ta Ibreivodno kuho'. 2 Nova «nanstvona Hi-Lo pef vzdržuje viaoko temperaturo do 500 atop. aH «Ulno zniža na 260 nt<*p----»manjžn kr- ienje meaa in pomafr» omehčati c«n«je vrat« meao. 3. Hit«r, breadimen praiil«c . . . ročen za uporabo in Ciatoeo. Več uporabnega proatora za pralen j« vam omogoča popolnejše in bolj** praženje, ter prihrani na čaau, hrani In Oglejte si ta nav« 1MI plinsk« štedilnike pri važam CAS RANGE TRGOVCU Stanovanja se draže Stanovanja v ameriških mestih so ae letos zelo podražila. V Birminghamu v Alabami jim je cena dvignjena nad 29^, v Clevelandu 16, v Detroitu 18, v Chicagu nad 12 odstotkov in več ali manj v vseh druga h mestih. Ali pomagate? Zed. države to v vojni. Mnogi ao se dali, in mnogi še bodo, življenje v nji. Vi lahko pomagate z gotovino. Ne da jo podarite, ker vaa država ne vpraia za dar, nego le, da vložite kolikor morete r obrambne bon-de in v obrambne znamke. Bondi atanejo od $18 naprej in znamke pa ao od lOc. Vae to vam prinaaa obreati. Torej vsakdo, ki dela in kaj saaluži, lahko pomaga. Pomaga tako, da dobi sa posojilo vladi nasaj vea denar t obreatmi vred. Inveatirajte v obrambne bondel vso stvar razkril in Primo de je sprejela oseba, ki ni znala ne Rivera je gospoda Marcha vr- holandsko, ne angleško. Po-! gel v ječo. Ne pa Pavelrča, kajti vprašal sem človeka, kakšne veta jo je popihal «ti hoče zbirati v Nizozemski, Preden je prišel v zahodno odgovoril je, da je dolžnost Evropo je bil poslaJiec v jugo-! *l*vne £ S' Naročnina ss Zdruiene driava (Isven Chicsga) In Kanado ft.00 k _ na letos $3.00 sa pol leta; $1.50 sa ¿etrt letat sa Ckicago in Cicera ^ J $7.50 sa celo letoi $3.75 za pol letat sa inosemstva $0.00. J 3 « S----. .-S ^ Naslov zc list m tajništvo je: 1 S ^ 2 21151 So« Lawndale Aveniie ^ $ Chicago, Illinois ^ posest pokojne ftockefellerjeve hčere Mrs. Edith McCormicko-ve. Kdor je tej licitaciji prisostvoval, in če misli še o čem diugem kakor le na dobičke in pd na "real estate'', si je lahko predstavil stotisoče družin, ki žive v brlogih, tu pa se 'prodaja vila, ki je stala pet milijonov dolarjev! Poleg te je imela pokojna Rockefellerjeva hči palačo v Chicagu, vilo v Švici in bogastva vsepovsod. Ker je rada špekulirala, so jo razni pro-motor j i varali z obljubami v še večja bogastva in iztisnili zase precej njene imovine. Podala se je v zemljiščne kupčije, v katerih je sodeloval tudi en Slovenec. Postal je bogat, a ko je umrl, je bil skoro že brez imovine. Milijoni dolarjev, ki jih je razmetala Mrs. Edith McCor-mickova, bi bili kaj zalegli le. ako bi bili ostali tistim, ki so garali zanje. S petimi milijoni dolarjev, ki jih je zabila v eno samo svojo vilo, bi se lahko zgradilo mnogo ličnih delavskih hišic. Ameriški vseslovanski kongres bo v Detroitu, namesto v Pittsburg h u, kakor oznanjajo sklicatelji. Prične se 25. aprila. Prvi, ki so ga sklicali v Pittsburgh, bi bil fiasko, pa so ga rajše odložili. Kaj naj se s takim kongresom sploh doseže? Samo za demonstrira nje in priseganje zvestobe se stvar ne izplača. Ako bi mogel na primer izbrisati mržnje iz vrst onih Hrvatov in Srbov, ki se sovražijo, ali iztrebiti predsodke, ki «povzročajo neprijateljstva med velikimi deli drugi slovanskih ljudstev, bi bil tak zbor na mestu. Tako pa bo le manifestacija onih, ki pridejo skupaj, in nekaj dni pozneje bo pozabljena. Vito Marcantonio iz New Yorka je energičen kongremik. V debati zaradi ohranitve Die-sovega preiskovalnega odbora je dok asov al, da so vsi potreški zanj bili zaman, torej naj se ga razpusti. Ni uspel. Dies je svojemu odboru življenje podaljšal za nadaljno leto. 331 poslancev je glasovalo zanj in le 46 proti. Dies je na naslov Mar-cantonia, ki je bil izvoljen v kongres na listi delavske (labor) stranke, rekel nekaj besed, ki jih Vito nič kaj rad ne sliši. Na primer, da je do 22. junija lansko leto Vito pobijal vsak predlog, ki je bil v prid Rooseveltovi vnanji politiki, bil je »proti "draftu", pomagal komunistom v kampanji proti "lend-lease" postavi, nastopal z izolacionisti in bil v istem taboru z nacijskimi bundovci vse do dneva, ko je Hitler napadel Rusijo. Vito teh stvari ne more zanikati, kajti vse, kar je govoril, je v kongresnem zapisniku za vse čase točno -zabeleženo. To tudi pojasni, čemu je Dies tako zlahka zmagal. On je kar je. Vito pa se menja po "strankini liniji?. Prejšnja svetovna vojna je bila pogubna za tri najmogočnejše dinastije. Predsednik Wilson sicer ni direktno propagiral od pravo monarhoma, a sestavil je program, ki je bil re|HJ-blikancem po svetu v veliko o-poro. V sedanji vojni pa »o demokratične sile one, ki so dale zavetje poraienim monarhom. Edina nova monarhija, ki je nastala v sedanji vojni, je "ne-zavisna Hrvatska". Ampak njen kralj si še vedno ne upa na Torn islavov prestol, čeprav mu je Mussolini obljubil varstvo in Sveti oče pa mu dal svoj blagoslov. In mu še pomaga. Hrvatska katoliška duhovščina zdržema goji sovraštvo katoličanov do pravoslavnih. In kot porote zaigrebška **Deutsche Zeitung" z dne 7. februarja, je "Njegova Svetost sv. Oče Pij XII. sprejel odposlanstvo hrvatskih dijakov "vstašev" (Paveli-čevih fašistov)." Tisti slovenski katoličani, ki se zanašajo v prizadevanjih »za svobodo Jugoslovanov in Slovenije na pomoč Vatikana, varajo sein» in druge. Tudi njihova pomožna akcija, ki jo vodijo skozi Vatikan, je mnogo bolj v pomoč Musaolini-jevi Italiji, kakor pa bednim slovenskim duhovnikom in drugim rereiem v Ljubljani. VOJNA V RUSKI ZIMI Ruska »ima je sacela ponehavati in mnoie se vesti o novi nemški ofen-sivi proti Rusiji. Gornjo je slika Ru*ov s strojnimi puškami, ki so v sadnjih tednih povsrocili Hitlerjevi armadi teske izgub«*. i mado. Nato je nastopila v solo-spevu Jennie Fatur, duet Viki Poljšak in Jennie Fatur, ter Frank Kok al solo. Za tem je bila podana igra enodejanka "It Can't be Done", v kateri so igrali Sylvia Cliha, Anton Klersieh. Step hie Brani-sel in Andrew Elersich. Igra je bila v angleščini. Igrali so dobro in publika jim je dala priznanje. Po programu se je vršil ples in prosta zabava. Udeležba je bila lepa, posebno pa pri plesu se je kar trlo. Točaji so delali na vse pretege. Med občinstvom smo opazili tudi nekaj Pennsylvančanov in čikažanov, iz Girarda pa J. Bogataja in Mrs. Selak. Po končanem plesu se je publika razšla, ker je bilo treba drugi dan na delo. Pevski zbor Zarja se zahvaljuje vsem obiskovalcem in drugim, ki so pomagali pri tem koncertu. Druga Zarjina prireditev bo piknik na farmi elevelandske federacije SNPJ. Za datum še ne vemo, ker nam tajnik še ni poročal. Tretja pa, kot običajno, bo na Zahvalni dan. J. Krebel. Brezposelnost vsled vojne, I od*l*vljajo v čozdalje večji me-pevski zbor "Svobodo" itd. ri P,avijo' seveda'r,rki naselbini ni imel nihče vzroka očitati brezbrižnosti. Dali pa so ne le svoj prosti čas, nego so tudi finančno pomagali. Iskrena želja vseh prijateljev zbora "Svobode" je, da prepeva in deluje enako uspe-sno v bodoče. Dne 5. aprila, na velikonočno nedeljo, vprizori zl>or opereto "Viničarjeva Lizika". Kot menda več ali manj drugod, je tudi tu čezdalje težje dobiti igralce in pevce. Mnogo fantov mora v armado, starejši pa so se povečini aktivnostim umaknili. Vojaščina lahko povzroči, da če se pozove še ostale moči, bo "Svoboda" priredila le koncert, ki pa bo tudi nudil bogat užitek. Kar je nas drugih v naselbini, pa smatrajmo za svojo dol-žnost, da gremo vsi na koncert in da "Svobodi" pomagamo kakor že kdo more. S tem jim bomo dali priznanje in jim dokazali. tla znanto ceniti njihno delo, ki so ga vršili skozi zadnjih 25 let. Peter Benedict, podporni član "Svobode". Zorju imela uspeh s koncertom Cleveland, Ohio. — Koncert Zarje, ki «e je vršil v nedeljo 1. marca v Slov. nar. domu, je dobro usipel. Program se je pričel ob 6. tzvečer. Prva točka je bila prizor pod lipo, v katerem je bilo pokaizano domaČe vaško življenje. Bile so domače pesmi in ples. Na harmoniko je igral Frank Kokal. Pozdravni govor je imel Louis Zorko. Potem je mešan zbor Zarj* zapel delavsko pesem "Naš pra»por". Za tem so sledile "Vemček iz Gorenjskega slavčka", ženski zbor. "There Are Fairies Dancing on the Lawn", in pa "Cradle Song". Za tem pa upet mešan z-bor "Oj mili dom". Ta pesem je bila peta v počaat našim trem pevcem, ki so. odšli v »r- Aktivnosti Družabnega kluba SDC Chicago. HL — Na letni seji Družabnega kluba Slovenskega delavskelga centra je bil izvoljen nov odbOr za pekoče leto, ki je takoj nastopil svojo službeno dobo. Kot vsako leto odkar se zbere članstvo skupaj na glavni seji, je tudi letos klub pogostil po seji nas vse s prosto večerjo in pijačo v zgornjih prostorih poslopja, čemur je sledil plei in prostodušna medsebojna zabava. V imenu klubovega odbora se tem potom naj iskrene jše zahvalim vsem članom in članicam. ki so prijeli za (ielo v kuhinji in za barom, da. je bila ce-' lotna "prireditev poipolen uspeh. Tako sodelovanje bo klub rabil tudi na bodočih priredbah, zato se že zdaj priporočam celokupnemu članstvu, da se po-voljno odzove na vprašanje kateregakoli odbornika *za pomoč v kuhinji ali pa točilnici na naših domačih zabavah. Na letni seji je članstvo soglasno sklenilo, da naj bodo tudi letos tri domače zabave, na katerih bo pivo, vino in mehke pijače z vložki vred, po pet centov komad; dočim bo letna seja v januarju 1943 spet s prosto večerjo in pijačo. Prva domača zabava bo meseca aprila, na kateri bo poieg petcentnih "sendvičev" tudi mojstrsko pripravljen gulaš s polento, katerega bodo naše brhke kelnarice serv irale po 25 centov na ribniškim rej tam i>od<>bnih krožnikih... namreč kar se tiče velikosti, ne spuščl j i vost i! Drugi dve domači zabavi bo-deta v septembru in novembru ; datuma t>o odbor določil pozneje. Naj bo mimogrede omenjeno, da je že nekaj članov obnovilo svojo članarino, ki je en dolar letno, in katera poteče nam vsem koncem aprila. Dajmo jo točno obnoviti, da bomo lažje povečali klubove prostore, za kar odbor Družabnega kluba energično deluje. Nadalje je dobro, da postanemo delničarji Slovenskega delavskega centra, ter s tem sigurno zagotovimo izboljšanje balincarskih alej in klubovih notranjih prostorov. Na svidenje torej v soboto 18. aprila na domači zabavi! Frank S. Tauchar. Ali ste že naročili Ameriški družinski koledar leto 1942? zo Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje 8 1. strani.) /.a me j no vlado. Quislinga za Indijo že ima v osebi Chandra Bose, ki ruje proti Angliji s jm>-močjo nemškega denarja. Indijci mu ne bodo sledili, posebno ako bo Anglija vprašanje ovojih odnošajev z Indijo pravočasno uravnala. Država Kentucky je za dobo, Jokler bo trajala vojna, odpravila vse legalne praznike, ra-¿en praznika neodvisnosti 4. ju-ija, Labor day in božič. G o verier Johnson je tozadevni za-Kon podpisal 12. marca. Za de-avce je to slabo raditega, ker po novi postavi itimajo več pravice tirjati čas in pol za delo ob praznikih. Kajti praznikov v Kentuckyju ni več. Sovjetska vlada je skozi svoj ¿grikulturni oddelek določila .poljedelcem, koliko morajo letos zvišati pridelke, in živinorejcem, koliko več glav »goveje živine in ovac, morajo prirediti. Na primer, goveje živine nad 3 in pol milijona glav več kot leta 1941. To ne bo lahko, ako se pomisli, da je Ukrajina skoro vsa pod naciji. Toda Rusija je prostrana dežela in bo zmogla še veliko več kot si je sedaj določila. Morja so v tej vojni požrla že četrtino svetovne tonaže. To pomeni, da so šle na dno cele gore železa, in nič koliko tovora. Ladjo se lahko potopi v ne kaj minutah. A predno se jo zgradi, in predno se tisto, kar je bilo naloženo v nji, pridela, ali producirá, je treba časa in tisoče pridnih rok. V Angliji bo bel kruh polagoma odpravljen, da se bo prihranilo na moki in da se ob e-nern napravi kruh bolj tečnim. Popolnoma odpravljen bo bel kruh od 6. aprila naprej.. Pokojni Tom Mooney ni zapustil drugega kot veliko knjižnico, bogat arhiv svoje korespondence in nekaj drugih premičnin. Gotovine ni imel. Knjižnico in arhiv je zapustil knjižnici kalifornijske univerze. Godchaux Sugar», Inc., sladkorna družba z uradom v New Orleansu, La., je dividende podvojila. Naval gospodinj na sladkorne zaloge se ji je bogato izplačal. Stafford Cripp» je odšel v Indijo, da jo pridobi za sodelovanje z Anglijo ne samo politični nego tudi v vojnih naporih, kitajte o Crippsu članek na angleški strani. Pred leti je bil v parlamentu tako "levičarski", tla je postal delavski stranki, kateri je pripadal, kar nadležen, ker ga ni mogla "brzdati". Pravijo, da ako Churchill pade, postane Cripps njegov naslednik. Anglija gre na levo, Zed. države proti desni. Pomagajmo Sovjetski Uniji v njeni borbi za poroz bitlerizma 7.0 T)uf . ■ in o (Nadaljevanje s 1.'strani.) nja Sovjetske Unije. Apeliraj-mo v druŠlvih za sodelovali je i" za podporo v namen. Vsi prispevki ttbdo. kakor vselej kadar smo jih zbirali, izročeni v nabrani namen. Pomnite, da se sedaj nobena pomožna akcija ne vrši brez vladnega nadzorstva. Torej laMk in krvavih glav vr- Madžarski navali so veliko I "M <|omov. Toda par let kas- pruspevali k tistemu žalostnemu in uničevalnemu prevratu. Zato se mi zdi (prav, če se malo po-mudim tudi pri madžarski zg3-dovini devetega in desetega stoletja. Madžari ali Ogri se prištevajo med uralsko-flnska plemena, iz katerih so izhajali tudi njih-ni predniki Hurii in Obri. Madžari so liki drugi narodi zapustili svojo prvotno domovino ter se odpravili jvroti jugozapadu. da bi si tam poiskali bogatejšo zemljo. Naselili so se v južni Rusiji med rekama Dnjeprjm in Donom, kjer so jim bili Ka-zarji sosedje. Toda tedaj pa 3e niso bili enoten narod, nego «o se cepili v sedem rodov; šele na poziv kazarskega kana, naj si izberejo skupnega 'poveljnika, so se združili ter si postavili Al-muševega sina Anpada za vladarja. neje jim je padla velikom;>ruv ska dežela v roke in 1. 907. je bavarska vojska doživela stra-hdvit poraz, vsled Česar je bilo konec frankovske oblasti nad vzhod nimi mejnimi deželami« a te pa so bile prepuščene m a J-j žarski nasilnosti na miloM in | nemilost. Nekoliko milejša je bila usj da Slovencev po goratih krajih Anglija in Zad. države «ta Kitajsko e njeni obrambi ciper Japonsko ineatijo aalagale • potrebfeinami ia par let najeti p« sloviti prometni cesti preko Burme. Tiato cesto imennje angleški svat a "Birm« Road". V glavnem je to cesta ovinkov, kakršne vidite na primer po gorattti krajih kodisi ra našem capadu, ali kjerkoli ie »o na trkeia kraju, da jik je mogoče speljati le ra vijugast n*ikm. 5 prelomom te življenjske šile, kar se podpiranja Kitajske lii«, je dosogU japonska armada nov triurni. Japonci »o dobili v tej strategiji prednost čim je Hitler rcresil Francijo. Francoska Indokin« je bila sa reeto • Kitajsko v tej vojni še voliko boljša in naglejša prometna I ot, kakor pa vijugasta Burmska cesta, ki je poldrug tisoč milj dolga. In ako se pomisli, da je «roba po nji oskrbovati armado, ki šteje nad milijon moš, si lahko predstavljate njeno vainott in pa njen ponton sO Izid te vojae. 1 Prr-»no je Japonska napadla Malaje in Filipine, se je po tej cesti pomikalo dan sa dnem nad tri tisoč trikih to-vernih avtov, večinoma ameriškega izdelka, in nešteto iralih. Pa ie vorovi s vpreino ilvino in otovorjena ftitina dcVailJcm lahko pomagamo Glede sredstev bi nedvomno pomagale sodelujoče podporne organizacije iz svojih izrednih skladov, nekaj pa je (►stalo iz prejšnjega gibanja za ustanovitev jugoslovanske federativne republike, kar bi bilo sedaj morda na razpolago, ako bo kongres sklenil delovati v enak namen Ker je sedaj osvoboditev naroda iz podjarmljenja glavni problem, naj bi se v ta namen perabil že nabrani denar, ki ga ima v *voji skupni blagajni pomožni odbor. Pomožno gibanje naj oeiane živo. Ali potnožni < db:>r, ki Je sedaj začasno tudi sklkateljski odbor slovenskega narodnega kongresa za naš« politično gibanje, naj posveča vso svojo energijo v prvi vrsti, pripravam za slovenski narodni kongres, kateri naj postane mogočen mejnik v zgodovini ameriških Slovencev. Kajti tvoril bo hkrati podlago nujno potrebne pomoči, s katero naj dobi naše ljud tvo nazaj vso svojo zemljo in pa popolno politično in gospodarsko svobodo.. Tudi gmotna pomoč je kajpak potrebna. Nihče ne more tega zanikati. Toda z njo*moremo mi ameriški Slovenci ponuditi temu ali onemu svojemu rojaku le košček kruha, ki se lahko poje v par minutah, meti tem ko mu s političnim priza- v ključitvi tega velikega dela poslal vse knjige v Ljubljano, b >-mo gotovo tudi mi storili Isti z zapi/*"V:»m. Zatorej, da rešite ča«t vašega društva ali kluba, pridite na sejo in sodelujte. S tem, da se udeležite seje, nimate nobene obveznosti, am,iak vse je leži£e na sklepu prihodnje seje. Torej na svidenje na r3ji dne 23. marca v fomažinv vi dvorani, 1902 W. Cfcrmak Road. — Rodoljubni pozdrav! John Gottlieb. tajnik. P It I lt L 1)11 K KLUKOV Je 9« /a - r c leg njih. Moderno burmsko cesto je sncela Kitajska graditi šele leta 1*37, ko ji jo Japonska invasija o^re sala razmere, V kakršnih tjO imel na Kcroskem in Zgornjem Sta- vsa njena pristanišča. Milijon delavcev jo KHajtka uposlila. da »i je ¿stvarila novo sveso sa promet * velikem z Zadosti zlate pšenice VSe SVOje lerskem, ker SO bila tista nase- »•«•ojim svetom Tudi ionske in otroci so bili mobilizirani v to gradnjo. Nešteto jib je umoril« malarija in druge Žive dlli ill Zadovoljilo ŽivljC- Ija dokaj oddaljena od glavnih O je moralo daljo in jo bilo «končano neglede na človeike in gmotno iHvi. Itako la cesta ugleda. nje pod% svobodnim Soln"etft cest, po katerih so se navadno ki i* p*»"«kod vsled goratih oiin le 9 č.vljev širok«, in drugod po 16 čovljoo, lahko sodhe po spodnji .l>k. na pomagajmo mu k ustanovitvi valile divje madžarske trume. deglli- Vrhni« desni^predstavlja • Moriško strašne aeroplane nad bunusko cesto, sTIka aa levi na vrin je drJave y kateri SI b6 narod Vrh tega pa tudi ni bilo V Ka- karavana amer.ikih tovornih avtov, slika spod.j p. aemljevid. ki kaše posamezna mesta na tej dolgi ^ \ Prr|nm h^iei APRIL BRIDGEPORT. O. — Majska pro-ri ier p.,»V.A;.. A.: * ba, v kateri so morali slov: nski z našimi lepimi pesmimi nudili gre za to. da po svojih skupnih Usnjena v programni knjižici— more organizirati in pripraviti nega kongresa je nujno zaradi mečeh pomagamo v nesreči ti- v manjšem in večjem tisku, ka-1 za niirovrte poboje in zahteve J nujnosti naše politične pomoči, -•temu ljudstvu, iz katerega iz- kor bo že kdo pri -peial. Po t?h 'šele po vojni, ko mirovni sodni- Nadaljnih odlašanj ne bi smelo nabiralnih polah je že na tej ki že rede za zeleno mizo, nego biti, ker so neopravičljiva. Zato seji seglo vec dobrih rok in ne- mora to storiti med vojno, da je upati, da se bo odbor, ki jfc katere nabiralke so se lotile de- lahko stopi prednje popolnoma to nalogo prevzel, požuril m la med nami še kar tisti večer, ¡pripravljen, ^ 'sklical naš narodni tabor čim Med udelcŽHistvom. ki ga je , Vsled te*a smatram, da ni 1 prej. Se posebno v tem slučaju bilo več kakor zadnjič, se je o- bi|o prav, ker odbor ni najprvo velja pregovor, da kdor "hitro pt iilo zelo živo zaninvanje za razložil državnemu oddelku, da, dvakrat da", namreč, da •var in če se bo dalo \/.buditi kaj bi ta naš slovenski narodni Čimprej se prične s to akcijo, Kakor vse kaže, bodo nasto- \ še med drugim zastopništvom kongres bil in v kake namene več priložnosti bo, da tudi kaj Pa ne nijo. Ali med tem ko je madžarska vojska morila in ropala na tujem, so se Bolgari v družbi s Pečene?! polastili njih-ne dežele. Ko se je ogrska vojska vrnila, je naletela v njej na sovražna bojna krdela in Madžari so morali drugam za bivališči. Tako so 1. 895. ali pa 896. udrli v ogrsko nižino ter se na-nelili ob reki Tisi in njenih pritokih. pradedje braniti druge narode občinstvu imeniten užitek. Izvrševal ni odbor je že povabil čikaškega župana, naj pride govorit ob priliki tiste pred navali barbarskih Himov, Obrov in Madžarov. In če *o zastran tega v kulturnem razvoju zaostali za drugimi ljudstvi, ki so živela v ugodnejših razmerah, jim toga pač nihče ne more šteti v zlo. Tista nemška zmaga nad Madžari je pa obenem žal odprla novim nemškim naseljen- naših organizacij v Chicagu, se bi ga sklicalo, in vprašal, če dosežemo z njo. V Washingto-nam ni treba bati. da bi bilo to ima vlada kaj pToti temu. nu kar mrgoli raznih "žohar-plemcnito prizadevanje zaman. t)n? 21. februarja so se za-1 iev"» cede po le- Med vsemi tukajšnjimi slo-• stopniki in zastopnice našega P* Sloveniji, n. pr. Habsburtani venskimi listi jo bil spet to pot i j>omožnega odbora spet zbrali in «J^ovi agenti, ter tisti proti-zastopan etlinole Proletarec. skupaj na seji v Chicagu. na Mussolinijevi Italijani, ki hoče- Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Fealuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycle* (Top of the Dial) t ana • \ Tm Prihodnja seia naše pomožne i kateri je tajnik pripravljalnega j 1;° Mussolinija priti prireditve, in ta seja je podruž- podružnice se vrsi dne mar- odbora za slovenski kongres «ami na vlado in si ohraniti ve- ■■■■ com vrata v slovenske dežele Za Slovence je «bil prihod te- j na stežaj. tfa divjega in roparskega Jjud- Sw>mmi stva v Panonijo nazarensko ve- lika nesreča. Kajti Madžari so slovensko prebivalstvo deloma pomorili, deloma preg,nali iz dežele, a tiste, ki so še ostali tamkaj, pa zasužnjili. Le v jti-žnov^zhodnem delu Ogrske so se med Muro in Rabo do zadnjega časa ohranili ostanki o-nih panonskih Slovencev. Komaj pa so se Madžari nekoliko udomačili v novi domovini. so že začeli ropati in pleniti po bližnjih in daljnih pokrajinah. Dvajsetkrat so napadli Nemčijo, sedemkrat Italijo, dvakrat udrli v bizantinsko državo, štirikrat pridrveli na sedanja francoska tla in enkrat prekoračili celo Pireneje. Vsi ti roparski pohodi so bili še po-sebno usodni fza Slovence zato. ker je pot v vse tiste dežele držala ipreko slovenske zemlje in ** je madžarska povoden j leto Spomini na strašne boje 3 Huni, Obri in Madžari so se Slovencem vtisnili globoko v dušo ter se ohranili v narodnih pesmih in pripovedkah. Saj nam te pripovedujejo taiko živo o "pesoglavcih" in 4 NAROČITE SI DNEVNIK ! ••PROSVISTiV" Stana aa eelo leto $6.00, pol leta 93.00 Ustanavljajte nova drufttvs. Pe^et članov (ic) je treba u novo drtiAtvo. NhaIov za list in sm tajnrttvo je: 26S7 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILU .................... Hitlerju in Mussoliniju za frak. Kongres naj v smislu smer- njeno, da bodo v naši spominski nic, ki se jih je sprejelo p» seji i knjigi, ki bo izdana v ta na-slovenski kongres usmeriti j našega pomožnega odbora, iz- men, priobčena imena vseh za-v prvi vrsti v smislu naše zuna voli eksekutivni odbor in tajni- stopnikov, oziroma društev, nje in zavezniške vojne politi-! ka in ustanovi morda tudi an- klubov in organizacij, ki bodo ke, in v smislu točk, ki sta Jih gleško revijo, da se bi t njem ¡sodelovala pri tem. Gotovo bo na svojem posvetovanju raz- pomočjo širilo idejo našega nekaj izvodov te knjige posla-arlasila svetu Roosevelt in Chur skupnega političnega gibanje, nih tudi v Slovenijo, ko bo voj- . ... ___ —. 11 1 _ 1___L_▲..! .... i na Lnn ai, LP iu> i... .. J mn •__ Or. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street TaL Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M (Except Wed. and .Sun.) 6:30 to A:30 P. M (Except Wed., Sat. and Sun.) R<-s. 2219 So. Ridgewajr A to. Tal. Crawford 8440 If bo answer — Call Austin 5700 • ■ ■ ■ U ■ POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do )0 ure dopoldne, postaja WGES, 13^0 kilocycle;, ^ igiu.Hiin «vem ivooseveiT in i nur *------. • ----- .....-- "-j i * • . ^v^^ I chill. Prva naloga Je poraziti j To so moji dobrohotni nasveti.'ne konec. Ker bo odbor po za-|Vodl jo George MarchdlV RDI »CATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREG A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It« Educational Bureau VOL. XXXVII CHICAGO, ILL., March 18, 1942 CHURCHILL AND STAFFORD CRIPPS CAN WE TAKE THE OFFENSIVE? ÈLLIS E. JENSEN STARVATION IN YUGOSLAVIA THE MARCH OF LABOR Sick at heart with one defeat and retreat after another, men are beginning to join in a nnffhty chorus to demand that ihe I'nited Nations take the offensive. Our armies are now on the defensive because our whole philosophy of life has been purely defensive. We talk about "defense stamps" and "defense '•ontracts." We wanted to "»protect our way of life"—a defensive attitude. Instead of "protect" we should "perfect"; instead of "defend" we must "extend !\ For the past 10 years we have been playing this defensive role. As a "defense measure" we appeased the warlike nations by shipping them the material with which to make war against us! Army surgeons are now picking out of the bodies of our boys the scrap iron we nt>ld to Japan. The peacelovinyr nations failed to form a coalition which could have crushed the war-makers in offensive action!the moment they would muke war. instead, each nation spread out in defensive array its limited military resources, allowing the Axis nations to concentrate their forces and choose the moment and the place for every break-thro ugh. A military offensive by our skle must wait until we ure spiritually on the offensive. Instead of merely defending ourselves from the attcks of Axis propagandists, we must attack Axis propaganda. Instead of feebly protesting that Fascism is not the wave of the future, we must crusade for our way of life as the indomitable wave of the future! Our spiritual offensive should be grounded on the Four Freedoms. Most men all over the world realize that a decent life depends on the establishment of these Four Freedoms. These freedoms must not merely be "defended"; they must be "extended"—everywhere in the world I When we'passionately desire to extend these freedoms we are ready to take the offensive and stop retreating. I HIM AM A»Sa*i*AT»t.t 03 G L A »oft MS'OOiCAlt IN U t WiTrt A OftCutATiO* Of MO«t Than f J ,000,000 • mot-sta»# mm.lt havi MAot it posušit roa i?« ms* to turn out 2,500 TON S op tim -pl ATI a DAY. fofcmlrly that would mavt taks h 96 mills with A COMtmtD CUM Of 4..»»î m1m. ' Apparently profiteer* have not been informed that Congress has enacted price control legislation. That fact was made abundantly clear by France» Perkins, Se< retary of Labor. Living costs, she said, are continuing the upward advance that started iwhen the Germans began their invasion of Poland. Between mid-December and mid-January, she said, the housewife's dollar lost another Wt cents of its purchasing power. "Much higher food prices," Miss Perkins added, "increased the family food bill by 2.7 per cent, ami there were smaller increases in the cost of all other major groups of goods and services the family buys." On Junuary 15, Miss Perkins pointed out, living coats were 13.5 per cent higher than in August, 1930. But, she hastened to point out, thfs was the average for the country aihl ilid not reveal the situation in certain areas. In some sections, her figures revealed, profiteering has been rampant and consumers arc carrying a much heavier burden than is indicated by official figures giving an over-all-pkture. An even more disquieting disclosure is that wholesale prices, which had been stationary for several weeks, are again on the march. During the week ended February 14 they bounced to the highest level since August 1929. Principal increases were on ommodities which ultimately land on the dining tafole. Sooner or later, the Department of Labor explained, the gap between wholesale and retail prices will be closed. Then the housewife will be up against it iwlth a vengeance, unless, in the meantime, Price Administrator Leon Henderson gives her the protection Congress intended, and of that there is no ihdication at present. Cleveland, O.—We, Socialist Singing Society Zarja, wish to thank each and everyone of you who attend our program, March 1, 1942. We are sure everyone enjoyed himself at the program, which wasn't a lengthy one, and also at the dance. In reference to the program, we wish to thank the chorus for the time and energy thay put into it. Orchids to Sylvia C.liha, a new member of our club who helped put the play over .with a bang. While distributing orchids, we wish to hand one to Jenny Fatur, an ever faithful member, who contributed her share in singing for us. A person who is seldom mentioned is our piano player, Edwin Poljsak. We want him to know that we sincerely appreciate his playing for us. "Love Send a Little Gift of Hoses," so iwe »end them on U> Josephine Turk, our President, who did all she could possibly do in making our program a success. Mr. Leonard Poljsak also deserves applause for his rendition of the skit which was so dramatically put over. I think the one who deserves the moat apreciation, is our director, Mr. Krabec. He has worked willingly ami put all of hit efforts in helping to make what our ast? Or were we offering something lhat humanity needed than and needs even more desperately now; something that the nation must have to win the war and to make the winning of it worth while? No nation can any longer afford to permit the private profit motive to Ik* the driving force behind its activities. It i* not that motive which moves the house wive to sacrifice or 'he soldier lo accept death. Neithei will it enlist the resources of the nation for that utmost effort which, done, wiU suffice for the desperat«* 'ask to which these United States itand committed. America must be saved from more than the Hun and the Jap. It must be saved from its own econom'c fuehrers, from the "royalists" /who think more of their principalities of steel and rubber and machinery ami profits than they do of the nation itself. Socialists dare not lie down on the job now if they want the future to mean anything that is democratic and decent. The fact has been too well demonstrated that those who are motivated by considerations of personal possessions and personal advanla jt can't be trusted to »write the rules of a game in which the veiy existence of the nation itself is the slake to In-won. Why, then, should Socialists voice their demand softly for a socialized economy that is democratically managed? i being so magnificently demonstrated iby the fighting forces of General Mi-hajlovich, is of importance. It pro-rides a background against which today's event* in the Balkans can be better understood and apreciated and is in itself a tribute to "the unconquerable fortress of the human spirit." The author, John Clinton Adams, is professor of history at Dartmouth College. Professor Adams not only has a thorough knowledge of Yugoslavia but also is one of the few Amerieari.«hM"nanH~a[fcQ knows the Serbn-Croittah lad*?***. - NEW BOOK ON YUGOSLAVIA "Flight in Winter" by John Clinton Adam« (Princeton University Press, $3.00.) "Flight in Winter" is a scholarly, fully documented description of the Balkan campaign of World War 1, stalling with the invasion of Serbia in 1914 and ending with the collapse of the Bulgarian front In 191K. It describes the heroic struggle of the Serbian army against the combined forces of Austro-Hungary, Germany and Bulgaria. But it is much more than a mere war chronicle for it tracts the growth of the Serbian revolutionary "idea," of the conflict between Serbian nationalism and Au-stria-Hungary, and shows vividly what the loss of-Bosnia and Herzegovina, annexed by Austria in 1908, meant to Serbia. It shows with equal clarity what the victories of Serbia against Turkey and Bulgaria in 1912-13 mesnt to the South Slavs of Austria-Hungary. The bulk of the book deals with the retrat of the 8erbian army acroas th< snow clad mountains of Albania to the winter of 1915, It is from this retreat that the book takes Its title. In commenting on it, Professor Adam« writes: "ft might be argued that the Serbian retreat had an intrinsic importance which (was, completely dissociated from its political background —an importance to men as men, not ss students of politics and diplomacy-It might even be «aid that the retreat possessed that whkh the history of governments csn never have: the quality of timelessness and deathless-ness." The pufclkstlon of "Flight In Win ter" at thla time, when the indemit able spirit of the Yugoslavs is again It seems that the Nazis authorized Milan Nedich, head of the puppet government in Belgrade, to recruit s "volunteer" army of 40,000 soldiers. Only 4,000 men—mainly former policemen and gendarmes—applied for service. Some of these volunteered for the purpose of obtaining arms and amunition ami then escaped into the mountains. IT IS ENOUGH What America needs today is • loeialited economy) The need is so rrent an.l so compelling that the nation IS udopting the form» of socialization. But to have a democratic America »fter the last shot has been fired, this nation also needs the spirit and objective of democratic Socialism. And .we need that NOW—before the same selfish exploiter« who have nade the world a blood-soaked battle-rround have shaped the new order to their own purposes snd made socialization a synonym for s new slavery. Over Four Million Idle Despite increased war production, he number of unemployed in the Jnited States now totsls 4,200,000, •ecording to a report issued by the VPA In Washington. Increase in 4v wary was 400,000. The rise of unemployment was at-tibuted by the WPA to seasonable actors in agriculture snd retail rade, plus the "economic dislocation esulting from the war." Unless subjected to extremes of •mperature, the sversge heslthy per on will survive a week or 10 day* without food or water. At a recent party held for Wash-ington newwnen by C. E. Wilson, General Motors president, Wslter Lipmann aaked Wilson what would have happened if the industry had started to convert to defense production a year sooner. "We would have been a year ahead," was the reply, "Isn't that enough to hang you with?" Lippmann cracked. It's probably a good thing for many members of the Congress that they don't think too much about what they were saying six months ago. If they did some of them would be mighty uncomfortable. It's slso a good thing for their pea** of mind that the man sitting in the Executive chair of this nation has refrained from adopting an "I told you so" attitude. He did tell 'em so, but he's not rubbing it in. What's more, thanks to the radio, the people know he told '«fa so. The people wouldn't know it to anything like the exlent they do if they had had to depend upon the newspapers to keep them informed. As a mstter of fact, Roosevelt in sll probability wouldn't have been elected in either 1936 or 1940 if he hsdn't been enabled to reach the people through the radio. Some day a skilled research man will make a study of the ocesn of inky poison poured out toy a majority of the owners of the newspapers for over four years1 in an attempt to ripple both the domestic snd foreign Kilicies of the President. — Charle« W. Erein. Profiteers are not letting down on their anti-social game. They are demanding their rake-off as a condition for producing steel, building tanks, launching ships, growing rubber—and wining the war. To the privateers iwho own America, the task of saving Americs from des- THE CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DOLLARS IN SWEDEN Socialists In Sweden have raised 3,000,000 kroner to start a new an J-Nazi evening paper, Aftontidningen. The paper will attempt to counter the influence of Oftoobladet, Stockholm'« only evening paper at present and ¿1 supporter of close relations with Gerr many.—From the "Nation." Pft deep. Strike hard. Our boys gg need the plane«, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, pott office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. ROBBER AND FOOL A ¡nan who seeks freedom to administer his business entirely as htf chooses, or lives upon inherited wealth all his life without adding one stroke of work to the communal wealth, is not only a robber but a foot—Dean of Canterbury. How wretched are the minds of men, and how blind their understandings.—Lacket ia s.