Domoljub
----- ----—	^ Četo 53 • ŠIgv. 26
V Cfubllanl 26. funila 1940
Francija in njena usoda
Te dni beremo v časopisih že ves teden novice o tem, kako se razvijajo pogajanja za premirje med Francijo in Nemčijo ter Italijo. Že pred osmimi dnevi je maršal Pčtain poslal nemški vladi predlog za pogajanja o premirju. To premirje je bilo podpisano v soboto, dne
22. junija. Takoj nato so odpotovali francoski pooblaščenci na pogajanja za premirje v Rim, ki ob času, ko to piiemo, še trajajo. Francoska vlada si je sicer pridržala pravico, da se izjavi šele potem, ko bodo vsa pogajanja zaključena, toda med tem so nemške čete zasedle ža velik del Francije in Pčtainova vlada bo nazadnje le pristala na vse pogoje za premirje. Bivši predsednik francoske vlade Laval je izjavil, da bo Francija sedaj nehala biti velesila — pač velikanski dogodek za državo in. narod, ki je vodil politiko evropske velesile že več stoletij.
Pri tem pa skušajmo iz teh velikih pre-, tresov in žaloiger aa zahodu izvajati nekaj splošnih ugotovitev, ki »o se že sedaj vsilile v ospredje.
Tedaj ko je padel Pariz brez boja 14. junija, je bil to za ves francoski narod najbrž največji udarec v vsem poteku tfc vojne. Nemška vojska je aicer že bila prišla v Pariz tudi leta 1871, toda tedaj je Pariz samo obkolila, v Parizu pa je za nekaj časa prevzela oblast komuna. V Franciji je Pariz pomenil zase skoraj toliko kakor vsa ostala francoska država. Francija je bila najbolj centralistično urejena država v Evropi in ves francoski narod je tako rekoč dihal samo skozi Pariz. Pariz pa ni bil samo pljuča Francije, bil je tudi njeno srce. Ves francoski narod je Pariz ljubil in ga spoštoval. V Parizu je bilo največ spomenikov francoske zgodovine, v Parizu so bili največji francoski umetnostni zakladi. V Parizu so bili vsi uradi, vsa trgovina, vsa industrija in kdor je hotel hitro in uspešno priti do kruha, je moral samo v Pariz. V ostalih pokrajinah Francije so bile povsod samo podružnice pariških ustanov in industrij.
Ko j* padel Pariz, je bil to za ves francoski narod silno hud udarec. Že leta 1914 bi bilo prišlo najbrž prav hitro do zloma, če bi bila tedaj nemška vojska zasedla Pariz. Pariz je bil za Francijo preveč močno centralistično središče in ko je to omahnilo, je vsaj nekaj dni moralo biti v upravi, gospodarstvu in šoli vse zbegano in brez glave. V moderni vojski pa je lahko samo nekaj urna zbeganost že več ko usodna.	, . .■
Pogoji premirja še niso znani, po izjavi predsednika Lavala sodeč pa lahko sklepamo, da bo Francija morala odstopiti tudi mnogo svojih kolonij in svoje trgovinske in vojne mornarice. Francoski imperij je bil izredno
bogat, posebno oni v severni Afriki. Silno čudno se na prvi pogled zdi, kako je mogel tak velik in bogat narod odstopiti skoraj največje vire svojega bogastva.
Razlage za to bomo našli nekoliko v besedah maršala Pčtaina, ko je razložil, zakaj je morala Francija položiti orožje. Rekel je med drugim, da »je Francija imela premalo naraščaja, premalo orožja in premalo zaveznikov.« V francoskih kolonijah in mandatnih pokrajinah je bito le malo Francozov; če so že bili, tedaj so bili pač samo ravnatelji ali voditelji po raznih podjetjih in pri podrobnem kolonialnem delu niso ravno preveč sodelovali. V kolonijah je bilo atelo mnogo tujcev, največ Židov — v veliko nasprotje z Anglijo, kjer so v vseh kolonijah bili ravno Angleži pravi organizatorji in glavni voditelji vseh, tudi najmanjših obratov. Najbrž Anglež nikdar
ne bi mogel pozabiti na svoj imperij, pri francoskem narodu pa ta povezanost s kolonijami še ni bila tako močna.
Francija je položila orožje, ker ga je imela premalo, da bi lahko uspešno vplivala na potek vojne. Dosedaj je bila Francija zmerom med tistimi velesilami, ki so bile v Evropi najbolj oborožene. Tokrat je oborožena pripravljenost Francije odpovedala, s tem pa se je porušilo tudi ravnotežje v Evropi, kl je slonelo na starih in trdnih temljih. Ta izguba ravnotežja v Evropi se bo še dolgo čutila ia kadar se v evropski politiki zgodi kaj slič-nega, trajajo nevarnosti in hudi pretresi še več desetletij.
Vojskovanje v Franciji je končano, žalo-iijra velikega francoskega naroda pa bo trajala še zelo dolgo. Položaj v Evropi se je hudo izpremenil in zato moramo biti tudi sami uverjeni, da se bodo posledice vsega tega še dolgo čutile.


Razgled po bojiščih
Z bliskovito naglico so se v minulih dneh razvijali dogodki na zapadu. Takoj po razsulu zapadnih armad pri Dunkirchnu je sledila druga nemška ofenziva na 200 krn dolgi fronti od Maginotove črte do morja. Po devetih dneh že je končala s predajo Francije, Dne 14. junija se je nemškim četam brez boja predal Pariz, na severozapadu Francije so čete zavzele pristanišče Le Havre, po prodoru Maginotove črte pri mestu Saarbriicken pa trdnjavo Verdun. V velikem loku so nato obkrožile Alzacijo-Loreno in pri kraju Pont-arlier dosegle švicarsko mejo. V torek, dne 18. junija je odstopil francoski ministrski predsednik Reynaud, vlado je prevzel sivolasi maršal Petain in takoj podvzel korake, da čimprej zaključi za Francoze povsem brezuspešno borbo in položi orožje. Francija je, končala boje, 39 dnevna vojna na zapadu je končana. Nemška vojska in njeno vodstvo beležita edinstvene Uspehe zapadne ofenzive: 10. majnika prekoračijo nemške čete luksem-burške, belgijske in nizozemske meje, po 5 dneh se preda Nizozemska, po 18 dneh Belgija iu na 39, vojni dan prosi Francija za mir.
Po padcu Pariza
V noči med nedeljo 16. junija in ponedeljkom je v Bordeauxu odstopila Reynaudo-va vlada in takoj nato je bita sestavljena nova .francoska vlada.. Jijen predsednik je postal sivolasi maršal'Petrin, ki je znan po tem, da je. v svetovni vojni zmagovito branil trdnjavo Verdun, še isto noč je nova francoska vlada postala po posredovanju španske vlade Nem
čiji vprašanje, ali bi Nemčija bila pripravljena ustaviti sovražnosti. Francija želi skleniti z Nemčijo premirje in mir; samo pogoji bi morali biti častni in sprejemljivi xa vojščaka, ki ni odložil orožja. Nova doba evropske vojne se je začela.
Ob koncu tedna so nemške čete vkorakale v francosko prestolnico Pariz. Francoska vojska se je umaknila iz okolice Pariza in za francosko glavno mesto se ni razvila nobena bitka.
Umik irancoshe vojske
Francoska poročila so napovedovala, da se je francoska vojska povsod v redu umaknila proti jugu, kjer naj bi se ob dolini reka Loire razvila v novo fronto proti sovražniku. Toda tudi v tem primeru se je izkazalo, da je nemška vojska sijajno opremljena in da se lahko premika silno hitro. Francoska umikajoča se vojska se je morala boriti z velikim} težavami, nemške oklopne divizije pa so lahko napredovale s silno hitrostjo. Kmalu potem, ko so nemške čete zasedle Pariz, se je nemška vojska s posebno silovitostjo razJ prostrla proti vzhodu v smeri proti Troyesu in planoti pri Langresu. Na zahodu je nemška vojska napredovala nekoliko zložneje in je kmalu zasedla Rouen in nato glavno mesto Normandije Rennes. Namen nemškega pro: diranja proti vzhodu je bil vsekakor tavda bi nemške lete na južni strani Akacije čimprej dosegle švicarsko mejo in tako odrezale Maginotovo črto od ostale Francije. Že v ne-
(Nadaljevanie »» 2 strani t)
'deijo 16. junija pa so se posebni nemški oddelki prepeljali čez Ren pri Briesachu in tako tudi s te tirani začeli napadati Magfasotovo črto. V sredini fronte na Loi»* sv .atmike čete kmalu prišle v Offeansj na več fer*jlh prekoračile tu osredjnjo francoska reko in prodirale naprej proti Tatirsu. Vzporedno s tea se je v reda razvijalo prodiranje naprej proti jugovzhodu in nerriSlce čet šo v četrtek 20. junija prišle v Lypri. Naslednjega dne so bile nemške čete im v Beilagarieu ob švicarski meji tudi na tej južni strani Švice blizu Ženevskega	Nemške čet« co tako
šle na prag pokrajine Savoie, kjer jih na alpski meji čakajo italijanski vojaki. V tem alpskem predelu bo mogoče gibanje oklopnih 'divizij nekoliko počasneje, vendar pa se bosta nemška in italijanska vojska na Alpah najbrž prav kmalu združili.
Proti temu pospešenemu prodiranju je (francosko vrhovno poveljstvo moglo le s težavo vzdržati strnjeno fronto. Ko so prišli 'glasovi o ponujenem premirju, se je fronta morala najbrž še bolj zrahljati iti od tedaj naprej so francoska poročila ponavljala, da se francoska vojska ne bori več strnjeno, ampak 'da se proti sovražniku vojskuje ločeno četvero francoskih arsnad. Maginotova črta je bila obkoljena, toda posamezne utrdbe so se še JJriale.
Sestanek v gozdu pri Conspiegae
Francoski pooblaščenci so se * zastopniki ^Nemčije sešli dne 21. junija ob pol 4 popoldne iv gozdu pri Compiegne. Sestanek je bil na prav istem mestu, na katerem je maršal Foch lil. novembra 5918 zastopnikom Nemčije sporočil zavezniške pogoje za premirje. Kancler Hitler je francoske zastopnike sprejel v prav istem jedilnem vozu, v katerem je . marša! Foch leta 1918 predložil nemškemu zastopniku Erzbergerju in njegovemu spremstvu predloge
za premirje. Francosko zastopstvo je tokrat vodil franooski general Huntzinger, ob njem pa sta bila še general Bergeret in veleposlanik Leon Noel. Kanclerja Hitlerja pa so pri prihodu v gozd pri Compiegneu pozdravili maršal Goring, admiral Rader, generala von Brauchitsch in Keitel, zunanji minister von Ribbentrop, kanclerjev namestnik Hess, ministri Lammers, Himmler in drugi Pr<H začetkom pogajanj je bilo prebrano uvodno poglavje v Hitlerjevi navzočnosti, ki poudarja vzporednosti in razlike med podpisom premirja v letu 1918 ia 1940. Ko je bilo prebrano t« poglavje, se je kancler Hitler umaknil in »H nadaljnja pogajanja vodil general KeiteL
PODPIS PREMIRJA MED NEMČIJO IN FRANCIJO
Dne 22 junija ob 18.50 nemškega letnega CMa je bilo podpisano v Compingnenskem
Z!f2L pr!milie med Nem4'i° in Francijo. Z »emške str.ru je dogovor podpisa! poobla-Menec vodje ra,ha šef vrhovnega poveljstva **®*ke vojske general Keitel, . francoske •tram pa kot pooblaščenec francoske vlade .general Huntzmger. S tem podpis pa še «u zvezana ustavttev nemških sovražnosti. So-se bodo ustavile šele iest ur potem, *o bo italijanska vlada sporočila nemškemu tfritovnemu poveljstvu, da je sklenjeno premirje med Francijo ia Italijo.
Francoski pooblaščenci ra pogajanja o Jpremirju z talijo so prav isti, ki so sklenili | ftrenufje z Nemčijo. Dne 23. junija, so s tremi f 2' . '
nemškimi letali prispeli na rimsko letališče Littorio. Po pozdravih so se francoski pooblaščenci odpeljali z avtomobili v neki vilo, kjer »o se čez eoo uro začela pogajanja za premirje z Italijo, ki bodo verjetno v neka} dneh končana, nakar prenehajo vse sovražnosti med Francijo na eni ter Nemčijo ia Italijo na drugi strani
I
VSEBINA POGOJEV ZA PREMIRJE
Kakšni so nemški in italijanski pogoji za premirje, še ni znano. Po angleških poročilih M psfoji za ustavitev sovražnosti sledeči:
Nemčija bo začasno zasedla vso francosko zahodno obalo ter vse ozemlje severno od črt« Ženev*—Ttmrs, to je- približno polovico Francije. — Stroške za sasedfeo bo morala nositi Francija. Vsa francoska vojska bo demobilizirana in razorožena. Samo nekaj malega čet bo lahko odšlo v nezasedeno Francijo. Noben francoski oddelek ne sme zapustiti francoskega ozemlja.
Francosko vojno brodovje mora vlada poklicati v francoske vode. Brodovje bo rax-
Zahvala
Podpisana se upravi »Domoljuba« najlepše zahvaljujem za izplačano mi podporo
1000--» din
vsled nesreče, ko mi je pogorela stanovanjska hiša. V znak hvaležnosti želim ostati zvesta naročnica * Domoljuba* in ta koristni list vsakomur najtopijeje priporočam.
Ostrog pri Št. Jerneju na Dolenjskem, dne 22. junija 1949.
Jurečič Fr
oroženo in internirano pod nemškim m italijanskim nadzorstvom. V Veliko Britanijo ne sme Francija podati nobene ladje in pomorskega materij&la.
Francoska vojska bo morala uročiti Nemcem v dobrem stanju vse topove, tanke, letala in strelivo. Francoske ladje ne smejo zapustiti pristanišč. Ladje, ki to izven Francije, morajo biti poklicane domov. Francoska vlada bo morala organizirati prevoz blaga za Nemčijo in Italijo po moriti«
Del francoskega brodovja, ki ga bosta določili nemška in italijanska vlada, bo ostal na razpolago Franciji za varstvo njenih koristi v kolonijah.
Vsi nemški vojni ujetniki morajo bi« izpuščeni. francoski vojaki pa bodo ostali v ujetništvu do podpisa miru.
Italijanske čete bodo po sporazumu z Nemčijo zasedle vso francosko sredozemsko obalo. Nemški motorizirani oddelki ne bodo prodirali dalje od Grenobleja na jug in na vzhod. Iz francoske Savoie in Niče ter dela pokrajine Dauphme naj bi se po vojni ustanovila na videz samoetojna državica, ki bi
knez	^ ItaJ'ie" Vladal bi '' Halij*nSki
Francoska vlada bo obdržala oblast na majhnem ozemlju, a bo docela odvisna od Nemčije. Francoska vlada bi utegnila dobiU za prestolnico spet Pariz.
Francoske pomorske oblasti bodo morale Nemcem dat, vse podatke o minskih poljih v zavezniških vodah.	^'
Francija bo morala Nemčjii prepastir vse zaloge blaga, ki bi lahko služile daljevanje vojne, in dati na razpolag« čiji vsa oporišč«, ki prihajajo za ta uTr3 Y poštev,
Nemčija' lahko vsak trenutek odpove premirje, Id »e b® začelo izvajati po zumu med Francijo fn Italijo, če bi m ji zdelo, da francoska vlada ne izpolnjuje o«, vzetih obveznosti
NEMŠKO POROČILO O PRODIRANJU V FRAHCTJ3
Glavni stan nemške vojske, 23, junij*. Vrhovno poveljstvo poroča: Bitka v Alzaciji in Lorersi se je koa&la 22, f»wja t vdajo ob-koljenih francoskih oddelkov. Po srditih bojih so naše čete ter naši odločni in odlični poveljniki spet isvojevali veliko zmago največjega pomena. Nad 500.000 ujetnikov, s poveljniki tretje, peta in osme francoske armade iti z večjim številom drugih generalov ter ogromen plen v orožju in vojnem materij al u vseh vrst j« padel v naše roke. Najmočnejša utrdba v obrambnem pasu okoli Sirasbourfc, utrdbe MuUig na vzhodnem pobočju Voge-zov, je bila včeraj zavzeta. Zdaj dajejo odpor ssuno ie nekateri odseki Maginotijevih clrdfe v spodnji Akaciji in Loroii ter posamemi oddelki v Vogearih. Ta odpor bo v kratke« zlomljen.
Na obali Atlantskega oceana so naši motorizirani oddelki prispeli vse do področja okoli pristanišča La Rochelle. Vojno pristanišče St. Nazaire je zavzeto. Mad veliki* plenom je tudi mnogo tankov, ki »o jih pripravljali, de jih naiože tU ladje.
Čri pgjedniikiji poletih .jjud francoske obalo so aaši letalci med S». Nazsiro® m 1 Girondo jjotopili pet tovornih ladij s skupno tonažo 30,000 ton, eno 10.000 tonsko prevozno ladjo in eno pomožno vojno ladjo- Prav tako so bili izvedeni 22. junija napadi predvsem na Sovražna letališča nevero© od Bor* deauxa. Pri teh bojih je bilo na letališču v Rocheforiu uničenih 1C sovražnih leta! z vii-galnimi bombam!, 20 francoskih letal pa je uniči! ogenj iz strojnic pri večkratnih napadih s kopnega. En hangar so bombe razrušile. Izgube sovražnega letalstva znašajo 22. junija 49 letal, od katerih jOt je bilo Sest sestreljenih pri spopadih v zraku, vsa ostala pa ao bila uničena nt t!eh. Štiri nemika letala so izginila. Ena nemška podmornica je potopila sovražno 16.000 tonsko ladjo-cisterno, ki je plula sredi nekega sovražnega konvoja.
f ITALIJANSKO VOJNO POROČILO
Uradno poročilo št. 11 štaba vrhovnega poveljstva držav&t oborožene sito se glasi:
Na Sredozemskem morju je mornarica povečala svojo delavnost. Naše podmornice so potopile tri sovražne ladje, med njimi dvi oboroženi. Vzhodno od Baiearskih otokov so naši bombniki zadeli neko križarko. Pri zaporednih nočnih napadih je bito bombardirano pomorsko oporišče Bizerta. Zadeta je bila ena križarka, skladišče municije ter zaloge goriva. Znatno škodo je pretrpelo tudi oporišče v Marseilleu.
V severni Afriki je bU z močnimi letalskimi napadi do temelja razrušen sedež angleškega vrhovnega poveljstva v Metruhu. Zadete so bile sovražne papruve in oddelki vojaštva. Ob priliki sovražnega napada na
!
Tobruk je bila zadeta italijanska mornariška bolnišnica. Med zdravniki, bolničarji in bolniki jih je bilo nekaj ubitih in ranjenih. Pomorska protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo. V Vzhodni Afriki so bili izvedeni Številni napadi na sovražna oporišča v Sudanu, v Arehu ia na utrdbe ter taboriiča v Keniji. Ob priliki sovražnega napada na Diredau je bilo sestreljeno ono angleško letak*.
Pri drugih poletih sovražnih letal nad domovinskim ozemljem, predvsem nad Severno Italijo in Sicilijo, sovražnik ni metal bomb, razen v Turinu in Livornu, kjer je bilo zadetih mnogo hii sredi mesta, žrt sv pa ni bilo.
Po Švicarskih vesteh je 21. junija okoli 70 angleških letal bombardiralo razna industrijska sredilča v zgornji Italiji. Tako sta bila bombardirana Lecco in Baleds v bližini Milana ter rezervoarji bencina v bližini Benetk.
GOVOR MARŠALA PETAINA
Dne 20. junija je po francoskem radiu govoril predsednik vlade maršal Petain ic med drugim izvajal:
»Premalo naraSčaja, premalo orožja, premalo zaveznikov« — to je bil vzrok našega poraza. Zato sc je moral francoski narod
2 dobro zobno ščatko In fino zobno kremo> kakršna Je zobna krema ODOL Na ta način se v dlesnih poživlja kri, da ostanejo čvrste ln zdrave. Uporabljajte za nego zob in ust vsak dan zobno kremo ODOL.
O D O L
maju 1918 smo imeli ob sebi 85 angleških divizij, v maju 1940 pa je bilo ob naši strani samo 10 angleških divizij. V letu 1918 smo imeli na naši strani 58 italijanskih divizij in 42 ameriških divizij. Podrejenost našega vojnega materijala je postajala vsak dan večja in ta podrejenost je bila večja od podrejenosti naših vojakov; Francosko letalstvo se je moralo boriti proti premoči, ki je bila šestkrat večja.
Franooski flarod ne zanika, da je izgubil bitko in vsi narodi bodo spoznali naše žrtve. Sedaj naj Se pokaže, ali je resnično velik! Mi si bomo zapomnili nauk te bitke, ki smo jo izgubili.
Po zmagi 1918 je med nami prevladovalo razpoloženje za zabave, ni pa bilo več duha požrtvovalnosti. Ljudstvo je stalno zahtevalo več, kakor pa je dajalo. Sedaj pa se je nad nas zrušila nesreča. Jaz sem Ml z vasni v slavnih dneh, zdaj sem pa na čelu vaše vlade in bom ostal z vami v temnih dneh. Stopite tudi vi na mojo stran! Bitka Se trajal Gre za Francijo, za zemljo vaših in njenih sinovi
NARODNI ODBOR V LONDONU
narodnega	-. ------— —----- - .
pri svojem delu upošteval francosko zakonit® vla do, čim bo kot takšna sestavljena, kakor tudi delo ljudskih zastopnikov, čitn jim bodo razmere dovoljevale sestati se pod pogoji, ki se skladajo s
svobodo, častjo in varnostjo. Francoski narodni odbor bo prevzel pod svojo jarisdikcijo vse francoske državljane na britanskem ozemlju, prevzel pa bo pod svoje poveljstvo, oziroma pod svojo upravo tudi vsa vojne in upravne elemente, id so mude v Angliji ali ki bi v Anglijo prišli. Odbor bo stopil v zvezo s temi uradnimi zastopniki ia. jih bo prosil, naj stopijo v vlado.
London, 24. junija. AA. Reuter: Po snočnjem govoru, ki ga jc imel po radiu francoski general de Oaule, je bila v francoSčini prebrana naslednja izjava:
Vlada Nj. britanskega veličanstva smatra, da pogoji za premirje, ki so bili podpisani in s katerimi so prekršeni sporazumi, ki so bili svečano sklenjeni med zavezniškima vladama, popolnoma podrejajo vlado v Bordeauzu sovražniku ter ji jemljejo vso svobodo in vse pravice francoskih državljanov. Z ozirom na to vlada Nj. britanskega veličanstva izjavlja, da vlade v Bordeauxu ne mor« smatrati za vlado neodvisne države. Vlada Nj. britanskega veličanstva' jemlje na znanje predlog^®
_________ , , avlji	.	.
njevanju mednarodnih obveznosti Francije, »
London, 24. junija. Reuter: General de Oaul« je imel snoči v londonskem radiu govor, v katerem je dejal med drugim:
Vlada v BordeauKii jt sprejela pogoje za premirje, pogoje, ki pomenijo vdajo. Ta vdaja je bila podpismi prej, kakor pa so bila izčrpana vsa sredstva za odpor. Ta sredstva so izročena sovražniku, ki jih bo uporabi! proti našim zaveznikom. Uporabil bo proti zaveznikom naie orožje, naša Mala, aaše ladje ia naše zlato. Ta vdaj« potne« suženjstvo. General de Oaule govori vsak večer ou 22 po londonskem radiu.
Tri baltiške države: Litvo, Letonsko in Eston-sko je pretekli teden »asedlo poi milijon« sovjetskih vojakov in je Rusija s tem pridobila lep kos sveta oh Baltiškem morja.
obrniti na sovražnika, da naj se končajo sovražnosti. Vlada je določila pooblaščence, ki naj sprejmejo od sovražnika njegove pogoje za premirje. Zato sem se odločil s trdim srcem vojaka, ker mi to narekuje nai vojaški položaj.
Mi smo upali, da se bomo lahko uprli na črti Somme-AUne, kjer je general Weygand razporedil naie vrste. Njegovo ime samo je napovedovalo zmago. Toda sovražni pritisk na to črto je stalno naraščal. Protoja za premirje je postala neizogibna po 13. juniju.
V maj« 1917 smo imeli pod orožjem tri milijone 280.000 mož kljub temu, da je vojno klanj*1 trajak* že tri leta. V tej bitki ob Sanmi in Aisnei smo imeli pol milijona mani. V
Odskakujoče bombe
Zdi se, da nam zadnje novosti, zadnje iznajdbe morilnega orožja, s katerim se je človek pripravil za sedanji evropski spopad, Se niso sporočili. Skoraj Je ie prevladovalo prepričanje, da »o se z novim orožjem za sedanji krvavi ples založili samo Nemci, zavezniki pa da vseh 22 let, odkar je minulo zadnje svetovno klanje, niso izumili ničesar novega. Toda zdaj so nas začeli počasi prepričevati, da temu le ni čisto točno tako, kajti poročajo nam tudi z zavezniške strani o nekem novem, nič manj strahotne® m ubijs-jočem orožju, kakor ga je izumil njihov sovražnik. To skrivnost nam je ta dni razodel nek anglešk. časnikar, dopisnik agencije Reuter, ki so je nad evropskim zahodnim bojiščem vozil z letalom, ta je omenjeni svoji agenciji poslat pismo, v katerem je med drugih napisal:	, .... ..
»Zdaj sem na enem francoskih bombnikov, ki so nocoj to noč izvedli polet nad sovražno ozemlje z namenom, da bombardirajo nekatera važna sovražnikova mesta in čete v. zaledju.
Z »mojega« bombnika je bilo vsega skupaj vrženega poldrugo tono razstreliva na- neko važno prometno križišče, ki ga je bila prej zasedla sovražna vojska. Z letala sem videl tudi mesti baint Ouentin in Cambrai. Bili sta v plamenih.
Kar pa je najzanimivejše, je tole: Pri tet« svojem poletu sem imel priliko videti na lastno oči učinek neke posebne vrste francoskih letalskih bomb. Mlad francoski častnik, ki se je tudi vozil z »mojim« bombniKom, mi je razlagal, kako se te bombe uporabljajo in kako učinkujejo.
To bombe — je dejal - se mečejo samo s majhne višine. Cim takšna bomba pade prvič na zemijo, leti kakor kakšen torpedo dalje. Ce jo bomba tz letala pravilno vržena, potem v trenutku, ko prileti na zemljo, odskoči še dvakrat ali trikrat nazaj, vselej pa delno eksplodira. Odakou pa le tedaj, če je bila vržena z majhne viSiine. Ce io je letalec vrgel previsoko, bomba ne odskoei, pač pa se takoj pri prvem stiku z zemljo vsa raztrešči. Zgodi se dostikrat celo, da takšna bomba, če jO je letalec vrgel iz pravo višine in pravilno, odskoči višje, kakor pa leti letalo, iz katerega ja
PadlAngleškl dopisnik z bojišča končno prijiomi-nja, da je učinek takšnih bomb strahovit. Kamor so padle, puste za seboj same razvaline.
Vidi se torej iz tega, da so Francoz, tudi iz-naidllivi Le to se še vedno zdi, da so dobri dve desetletji le preveč zabijali čas « mogoče I druge stvari kakor za temeljito vojaško pripravo.
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTI
o Sprememb« v vfa& Na mesto dosedanjega ministra za telesno vzgojo ljudstva Je-
vrema Tomiča, kl je z drag?® ukazom postavljen za belgrajskega župan^, je stopil v vlado za ministra za telesno vzgojo ljudstva dosedanji generalni konzul v Diisseidorlu in poslanec Dušan Fantič. Dosedanji belgrajski župan Vo-jin Djuričič pa je razrešen predsedniške dolžnosti.
DOMAČE NOViCE
d Seja Glavne zadrnzne zveze. Pod predsedstvom dr. Korošca je bila 19. junija dopoldne v Glavni zadružni zvezi seja ožjega upravnega odbora. Na seji so razpravljali o pregledu posameznih zadružnih zvez, nakar je bil »prejet pravilnik za polaganj« revizijskih izpitov za zadružne revizijske pripravnike. Po tem pravilniku bodo tri izpraševalne komisije, in sicer ena v Belgradu, druga v Zagrebu in tretja v Ljubljani. Predmet razpravljanja je bilo tudi vprašanje podpor posameznim za-idružuim zvezam, Člani upravnega odbora so •e na seji najtopleje zahvalili dr. Korošcu za Vso naklonjenost in veliko podporo, s katero (e v veliki meri podpiral in omogočil v tako lepem obsegu sedanjo jugoslovansko-bolgarsko zadružno razstavo v Belgradu.
d Seja Zveze mest. Te dni se je v Za-"grebu končala seja zastopnikov Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Teh posvetovanj sla se poleg zastopnikov iz drugih krajev države Udeležila tudi ljubljanski župan dr. J. Ad!e-«ič in načelnik gradbenega oddelka banske uprave df. Andre,' Graseili. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na vsa mesta v državi in ki jih je v sedanjih časih ie posebno treba nujno rešiti Govorili so med drugim o zaščiti civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi, c vprašanju kopičenja zalog življenjskih potrebščin, o plačah mestnim euktžbencem z ozirom aa sedanjo dragim o Ser še o nekaterih drugi hvažnih vprašanjih.
d Pri gotovih boleznih žolča ln. jeter, iolčnega kamna tn tlateoce urejuje naravna »Fraaz-Joseiova« grenka voda prebavo io pospešuje Izpraznjenje črev. Klmišk« kttušsje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj aa tešče »Franz-Joseiova. voda pomešana t nekoliko vroče vode.
po min. «00. pot 1» D*r idr g br. 15.«!. K. V. B.
d Državnim uslužbencem je treba ponsa-gati List »Slobodna misaoc, ki izhaja v Nik-šiču, prinaša članek, ki ga ie bil napisal profesor S. Bubič o razdolžitvi državnih uradnikov, kjer je med drugim takole govoril: »Razumemo da je državi težko, da bi v sedanjih časih dobila denarno možnost za povišanje naših plač. Resnica je, ako se bo ia draginja padal,evala v sedanjem tempu, ne bomo niti »eč govorili o povišanju plač, ker bodo te »aše plače izgubile svojo denarno vrednost Ali ,e mar mogoče imenovati plačo Ustih sekaj stotin dinarjev kakega sluge, kadar bo ta za denar mogel kupiti le nekaj vreč moke? Ca zda, pustimo ob strani to prikazen prihodnosti, ki naj sama likvidira vprašanje naših plač, ampak rajši zahtevajmo od države tisto,
kar nam resnično more dati: naj nam država začasno, dokler ne bo imela gotovine, naše plače poveča za 30 do 40 odstotkov s tem, da nam bo dajala svoje obveznice kot vrednostne papirje, da bi z njimi mogli urediti svoje dolgove. Mislim, da najmanj ena tretjina naše piače gre za plačevanje dolgov, ki jih pa po sedanjih cenah nimamo z ničimer več plačevati.«
d Rragie?« raste. V »Trgovskem listu« je pod tem naslovom članek, kjer čitamo tudi sledeče: Vsemu temu bi se bilo moči izogniti, če bi pustila država davke nespremenjene in če bi nekatere celo zmanjšala, samo da bi obranila stalne cene, za svoje nove izdatke pa uporabila oni davčni postopek, ki se ae more prevaliti na blago in cene. Namesto one davčne odredbe o pridobnini, ki bo zaradi
Namdna s4o£ica
upliva na ves organizem« Dobro srediivo za odvajali, Iu zanesljivo deluj« in ima prijcien okus, j«
■»BH.fc.BMM«

sedanjih razmer dala mnogo manj, namesto zvišanja carin, ažia, poslovnega davka itd., naj bi raje izdala uredbo o davku as premoženje, pa bi bila bolj trdna ne samo valuta in bi bili novi državni izdatki popolnoma pokriti, temveč bi bila državi dana tudi možnost, da bi zmanjšala prometne cene ia posredne davke, kar bi pripomoglo k stalnosti cen in s tem tudi k stalnosti proračuna. — Ce je bilo zamujenih že osem mesecev, je še vedno čas, da se obrnemo k drugi finančni politiki, ki bi zaustavila dvig cen , državne finance pa spravila v zdravo stanje ter naše valuto ustalila.
d Skladišče za sol, ki bo največje v državi, bodo sezidali v Sisku.
Na VSJot ~du se bomo spominjati vseh tistih navdušenih borcev, Id so padli u Križ in »Uto „0. bodo. C* ie kdaj primemo, da se rasno zamisliim. v v dogodke Vidovega dae, je nujno potrebno, da se zamislim« letofcj« leto, d. bomo znali ceniti »». rodno STobodo In lastno državo, za katero moramo biti pripravljeni doprinesti tn« najhujše žrtve.
d Popolna nemška gimnazija. Prosvetni minister ,e dovolil, da se v Novem Vrbasu ustanovi popolna nemška realna gimnazija s pravico javnosti. Učitelji morajo biti jugoslovanski državljani, na gimnaziji se. poučuje tudi
frAVniie2l -uP0rabl'atl se sme>° »»M'
brilo	,C Prosvetno ministrstvo odo-
d Zakaj je pivo tako drago? Deln. družba pivovarne« Union« v Ljubljani je imela nedavno svo, občni Zbor za 1. 1939. Kakor je videti
iz poslovnega poročila, je prodaja piva fe v dno več ko polovico manjša od prodaje pt'. šnjih običajnih let, ko pivo še ni bilo močno obremenjeno s trošarinami in drugim; dajatvami. Kako visoka so ta bremena, vidi-mo iz zaključnih računov, po katerih je drnibj v preteklem poslov, let« plačala Umo ^ šarin in davkov nad 17 milijonov dinarjev, Zanimivo je, da co n. pr. v prejšnjih letih, ko je bila prodaja več kot dvojno visoka, bil« skupne trošarine in davki manjši kot v tad-njem letu. Pivo je torej sedaj dvakrat tako visoko obdavčeno kakor prej in je potem i«, umljiva razmeroma visoka prodajna cena piva, d Pri zaprtjo ali pri atetajab * prebtil vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Jo»ef< voda
d Odbor državnih uslužbencev v Bclgrad« je imel te dni sejo, na kateri je sprejel zahtevo, ki v glavnem ugotavlja, da je gmotni položaj javnih uslužbencev ostal poleg neznosne draginje, ki še vedno rast«, do danes nespremenjen, da so vsi tisti stari predpisi, ki urejajo pravice m dolžnosti javnih uslužbencev do države in obratno, in ki so napravili splošnim državnim koristim, kakor tudi javni službi kot taki, veliko škodo, ostali še vedno v veljavi. Dalje da se ni nič vidnega storilo, kar bi nas moglo prepričati, da se je težavno stanje javnih uslužbencev vzelo rasno v pretrd in hotelo temu stanju odpora oči,
d Dve tri • naših Italijanih. O Številu Italijanov v naši držav! prinaša belgrajska >Rav-nopravaost« podrobne podatke, čeprav ne rtv, do najnovejše. Iz njih je razvidno, da je po ljudskem št«iju 1931 živelo v Jugoslaviji 93% Italijanov, od katerih jih j* bilo 5849 itslijan-skihj 3547 pa jugoslovanskih državljanov. Po posameznifi banovinah so biti takole raztreseni; dravska 434, bivša savska 4176, primorska 1580, zetska 667, vrbaska 1312, driaska 458,' v ostalih banovinah p» jifi je živelo i« manj Italijani imajo na Krku ljudsko icis, otroško zabavišče ia večerno šolo« v kateri to tečaji za odraslo, v SibeatV« i» Trogirju ljudsko šoto, v Splitu ljudsko šolo, otroško zabavišče in večerno lolo. Ljudske iM« i®«)« Italijani pri nas š* v Dubrovnika i« na Hvars, nameravajo p* ja ostsaiotrfti tudi v Kotoru, Razen tega im^jo Italijani v Jugoslaviji 2 društev in čitalnic, pa tudi dve cerkvi, in si®M v Dubrovniku in Splitu.
ji Prpdajtc krmo vo,alfe oblasti! Iz iasie banovine je bilo izvoženega mnOfto sena, do-čim verfska še nima dostiveftkfh zalog krme za živino. Zato opozarjamo. yojaške oblasti kupujejo in plačujejo po najvišjih dnevnih cenah vse razpoložljive količine sena, slame, ovsa in kohize. Dolžnost vsakega je, da tako blago ponudi in proda prvenstveno za vojne potrebe dravske divizije in šele potem zadosti naročilom drugim interesentom. Ponudbe z* razpoložljive vagonske pošiljke stisnjenega sena ali slame je treba predložiti najbližji gar-niziji ali pa neposredno intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Blago i« plačljivo na licu mejita takoj po prevzemu po cenah, ki niso nikakor nižje od cen, kakršne plačujejo drugi kupci.
d Podražitev čevljarskih izdelkov. Združenje čevljarjev v Ljubljani je sklenilo, da « zaradi podražitve usnja podrafe Čevljarski iz" delki in tudi vsa čevljarska popravila. "a občnem zboru je večina grajala one čevljarske mojstre, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do čevljarskih pomočnikov.
d Vlom v Škocijansko župaSče. 16. T«"''« med jutranjo mašo (med 6 in 7 uro) je drzen
„Zweikindersysiem"
Pa se nikar ne ustrašite tuje nemške besede! V teh besedah je izraien nauk nekega tlalthusa in pa njegovih častilcev, češ da je dovolj za družino, če ima le dva otroka. Poleni starši zanje vsaj bolje skrbe in jim ob smrti lahko izroče dostojnejši delež premoženja, ne pa samo kup uboštva. Tako je učil ta gospod in njegovi verniki mu prikimavajo, gospa življenjska Izkušnja pa govori vse drugače. V številnih družinah se namreč otroci med seboj vzgajajo, drug drugega spodbujajo k delavnosti, k rednosti, k pridnosti, k pobož-nosti in starši nimajo z njimi nič več dela kakor pa lam, kjer je edini »princ< ali pa kjer ji edina »princezinja« vladarica cele hiše in vsi poM iz vse hiše in vsi člani družine skrbno pazijo, da mali ne bo jokal... Dobra vzgoja je najboljša dota, denar pa rodi zapravi jivce!_________________
vlomilec, ki se je skril v župnišče pred mašo, vdrl v sobo, kjer je bila blagajna Posojilnice in cerkve. Soba je bila v prvem nadstropju, na najbolj varnem prostoru, spodaj zavarovana z dvema hudima psoma. Dohod v njo vodi skozi pisarno, ki je bila zaklepjena, in prav tako je bila soba sama močno zaklenjena. Vlomilec je vlomil skozi vrata in uvil z močnim železom zapahe. Odnesel je 8000 din v tisočdinarskih bankovcih iz posojilnične blagajne, tisočdinar-ski bankovec iz cerkvene blagajne, do 120 din župnikovega denarja, en samokres s 60 naboji, »rebrno uro z ovratno verižico, ki je bila kupljena pred nekaj leti v trgovini za ure pri Vil-
harju. Cerkvenega drobiža ni odnesel, dati ga je videl, in prav tako ne cerkvenih posod, ki so bile tudi v sobi. Ta drzen vlom je povzročil v fari silno razburjenje. Orožniške postaje iz Grosupljega, Turjaka in Dobrepolj so bile takoj na mestu in so pričele zasledovati oboroženega vlomilca. — Orožniki so zaprli delomrzneža Tekavca, ki je vlom priznal.
d) Laika pivovarna. Tovarna ima vsega skupaj nekaj nad 70 prostorov, ki so zelo dobro urejeni, med seboj avtomatično povezani. Gradnja laške pivovarne, katere štejejo med najsodobnejše pivovarne v Evropi, je stala s stroji okrog 8 milij, din. Pivovarna ima lastno elektrarno, lastni vodovod s termalsko vodo, ki še prav posebno vpliva na dobro kakovost piva. Najmodernejši in higienično so urejeni hladilni prostori, v katerih je sedaj 36 tankov po okrog 260 hI piva. Tanki so v dveh etažah. V njih lži pivo tri mesece, zato se imenuje ta klet ležalna klet. Za varenje piva so v pivo-» varni uporabljali do sedaj češki slad, ki je boljši od našega ječmena. Sedaj imajo tu v zalogi zadnjo pošiljko iz Češke, naročili pa so ga že iz Madžarske. Zanimivo je, da je prišla iz Laškega pobuda, da bi okrajni kmetijski referent vplival na našega kmeta da bi tudi on začel sejati te vrste slad. Baje ga sadi sedaj okrog 80 kmetov. Sedanja možnost proizvodnje laške pivovarne je mesečno 25.000 hI, lahko pa ga proizvaja trikrat več. Primanjkuje namreč tankov, ker je to zvezano z ogromnimi stroški. Mesečno se izvaža iz pivovarne okrog 60 vagonov piva, t, i. 60X 50 hI je 3000 hI. Sedaj je v prometu 8000 sodčkov, kar predstavlja vrednost 3 milij. din. Steklenic imajo 300.000. Dobe jih iz Rogatca. 3
50 letnica okrožnice „Rerum novarum"
»Slovenski delavec« prinaša uvodnik s tem naslovom, kjer se peča s 50 letnico papeževe okrožnice »Rerum novarum« in desetletnico »QuadrageSimo anno«, ki bosta obe drugo leto. V članku obravnava pomen teh dveh okrožnic za katoliško gibanje po svetu ter našo dolžnost, ravnati se po njih. Na koncu pa pravi: »Tudi v teh težkih dneh verujemo, da ne delamo zaman. Previdnosti zaupamo m v njeno pravičnost verujemo. Delo bo rodilo svoj sad, spoznana resnica nas bo odrešila. Mnogo smo sicer zamudili, prepočasi smo se oklepali Cerkve ... Kako bomo ti dve obletnici slavili? Upamo, da vkljub drugačnemu pričakovanju vendar le v duhu teh
okrožnic. Nikjer naj v knjižnih predalih ne ostkneta zaprašeni, nebrani, nedoumeti. Drugo leto nas mora združiti vse, ki smo dobre volje, okrog duha teh dveh okrožnic. Načrti za novo družbo morajo zmagati, morajo se uresničiti. Kar je bilo zamujenega, moramo nadomestiti. Kar je bilo nasprotovanj, jih bomo obžalovali. Z združenimi močmi se bomo po-prijeli velike naloge ter s Cerkvijo v ljubezni zmagali. 2e zdaj je treba misliti na, ti dve važni obletnici, že zdaj je treba delati za uspešno proslavo. Drugo leto bi bilo že prepozno. Takrat bi mogli ustvariti le nekaj zunanjega, le nekaj videza, a nič resničnega.«
Odkup pšenice in koruze
Železniška nesreča pri Pesnici
Dne 21. junija ob 5.25 je prišlo med po« stajama Pesnica in Cerknica do težke železniške nesreče, in sicet na ovinku, kjer seče železniško progo državna cesta nasproti posestvu Grahovnik—Fleischackerja, 1 km od postaje Pesnica proti St. Ilju. Trčila sta naš in nemški tovorni vlak. Vzrok je v tem, ker je naš tovorni vlak, ki je bil namenjen v Št. Ilj, odpeljal iz Pesnice zaradi napačno postavljene kretnice, po nepravem tira. Do trčenja je prišlo na odprti progi. V tem trenutku sta vozila oba vlaka z veliko hitrostjo: 45 km na uro. S silnim truščem sta oba vlaka udarila skupaj. Posledice trčenja so bile strašne. Obe lokomo« tivi sta se zarili druga v drugo, prevrnila sta se v jarek tudi oba službena voza, ki sta se spremenila v kup tresk. Na našem tovornem vlaku so bili poškodovani štirje vagoni. Dosti hujše pa so bile posledice trčenja na nemški vlak. Razbilo in iztirilo je 15 odprtih tovornih' 22 tonskih vagonov, naloženih s šlezkim pre« mogom.
Proga je popolnoma zatrpana. Vagoni i premogom leže na obeh tirih in v jarku. Več kot srečno naključje je bilo, da to trčenje ni zahtevalo hujših posledic za železniške osebje« Šest ljudi je ranjenih, in sicer oba jugoslovanska in nemška strojevodja in kurjača ter nemški vlakovodja in en nemški železničar. Težko ranjene so prepeljali v mariborsko bolnišnico. To so: 40-letni vlakovodja Josip Hribar, ki ima poškodbo na čelu in polomljena rebra; strojevodja Maks Walher, ki ima odtrgano, uho, zlomljeno desno roko in več drugih poškodb; lažje pa je bil ranjen 52-letni kurjač Ivan Zorn. Ker je dobil le lažje praske, je lahko takoj zapustil bolnišnico, d očim »ta ostala dva. morala ostati v bolnišnici.
Na kraj nesreče je prvi prišel finančni stražnik, ki je tudi nadzoroval progo. Pomožni vlak iz Maribora je prispel takoj na kraj nesreče, kjer so zdaj pospravljalna dela. Na kraju-nesreče se je nabralo tudi mnogo rado« vednežev iz Maribora.
Škoda je ogromna in je do sedaj še ni mogoče preceniti. Na kraj nesreče sta prispeli tudi jugoslovanska in nemška komisija.
Belgrad, 24. Junija, ra. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo prejtp -sal uredbo o maksimiranju cen in prisilnem oauu-pu pšentre In koruzo.	. . .
Uredba določa, da se jišenica in koruza ii leta 1939 ne sme prodajati draije od nasledkihcen. pšnica iz Bačke, Banata in Baranje po 2*» dm za 100 kg, pšenica iz Srema in Slavonije 227 din, iz Bosne in Srbije pa 224 din; bela koruza po <™ in rumena koruza po 70 din za 100 kg.
Te cene veljajo za pridelovalca, ki poslavlja v skladišča, vagon ali Slep na nakladalni postaji. Aa žito, ki se kupuje od osebe, ki so peča s prometom ali predelavo žita, si bodo na gornje cene zaračunali še dokazane prevozne stroške od nakladalne do namembne postaje. Gornje cene veljajo za Kupčije, sklenjene pred uveljavljenjera te uredbe
§ 2. uredbe določa, da. se morajo Postanki pšonice ln koruze prijaviti pristojnim oblastem v
roku treh dni po uveljavljanju te uredbe in sicer osebe trgovci, zadruge itd., ki imajo več pSenice ali koruze, kakor to določa § 8 uredbe. § 8 pa pra-v da se taki preostanki smatrajo za zalogo tega žila, lii presegajo minimalne potrebe za prehrano do novega žita? in sicer za vsakega člana drulme do 10 let starost 30 kg pšenice in 60 kg koruze nad 10 let starosti pa 60 kg pšenice in 120 kg koruze Lastniku se prepušča, da izbere do očeno količino pšenice in koruze. Za prehrano živine uredba določa minimalne potrebe do novega žita, im sicer /a konje, vole, krave, bike, pitane svinje do 400 % korize na grlo, ter za drobnico 120 kg na gria Vse zaloge pšenice in koruze, ki presegajo gurnji minimum za prehrano družine in živine, bo prvenstveno pokupil Prizad. Upravne ob asti te organizacije in finančna kontrola so dolžni z vsem, sred-stvi pomagati Prizad-u, da se bodo predpisane uredbe točno izpolnjevale.
NESREČE
, n Strek je nžgala poslopje. Ono nedeljo ob 10 zvečer je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Boriška na Selu nad Polšnikom pri Litiji. Strela je poslopje užgala in v hlevu ubila konja in vola. Vsega skupaj je bilo v hlevu devet glav živine, ki je niso mogli rešiti zaradi tega, ker so bila r hlev samo ena vrata in se je. prav pred vrata tako vsula goreča streha. Poleg živine so zgoreli tudi kmetijski stroji, vse orodje in vse žito ter še streha na hiši.
n Nevihte so se razbesnele 16. junija po raznih slovenskih krajih, tako v Mariboru tu okolici ter v Prekmurju. Udarjala je strela m tolkla je toča. V okolici Sobote je žito, ki bi v nekaj dneh že rumenelo, popolnoma zbt-to. Huda ura je bila tudi okrog Komende, kjer je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Laha na Klancu. Poslopje je zgortlo do tal.	■_
Zahtevajte povsod nas list!
Opozoriio čebelarjem
Čebelarji, i" prevažajo čebele na ajdovo pašo v okraje Ljubljana okolica. Slovenj Gradec. Brežice in Celje se opozarjajo, da morajo po določilih čl. 3 naredbe o prevozu čebel na ajdovo pašo I1L štev. 3894-1 x dne 23. junija 1936 to prijaviti občini, v katero jih nameravajo postaviti v pašo do vključno t. julija 1940. V prijavi je navesti točno število panjev m prostor, kamor tih nameravajo postaviti.
V ostale kraje je dovoljeno čebele postaviti v ajdovo paš« le na določena stalna stojišča, aa neva stojišča pa le v smislu določil ti 6 naredbe o prevažanju čebel na ajdovo pafc UL štev. 4926-1 z dne 7. julija 193«. sicer bodo občutno kaznovani, čebele pa po določilih naredbe odstranjene na njihove stroške in nevarnost, če tega v določenem roku •e bodo prizadeti sami storili
Čebelarji ki imajo po naredbi iz L 1938 stalna stojišča pa jih letos iz kakršnih koli razlogov ne bodo ali samo deloma uporabili, morajo po določilu čL 8 navedene naredbe to .
d) Volitve v Kmetijsko zbornico. Ker je bilo z žrebom določeno, da poteče po prvih treh letih po izvolitvi mandat svetnikom Kmetijske zbornice naše banovine in njih namestnikom, izvoljenim za okraje Celje, Gornji grad, Kočevje, Kranj, Laško, Lendava. Litija, Ljutomer, Logatec. Maribor desni breg, Ptui, Slovenj Gradec in S ko! j a Loka. je ban naie banovine g. dr. Marko Natlačen odredil, da se Ofvavijo dopolnilne volitve svetnikov Kmetijske zbornice naie banovine in njih namestnikov za naštete okraje v nedeljo, dne 18. avgusta.
d) Graditev državne realne gimnazije v Maribora izbcitiraaa. Oni dan je bila na tehničnem oddelku banske uprave že tretja licitacija za graditev poslopja državne realne gimnazije v Maribora. Na licitacijo so prišla težaška, zidarska, betonska, železobetonska ter tesarska, krovska in kleparska dela. Za zidarska in želzobetcraska dela je bil najugodnejši ponudnik stavbno podjetje Just Gabrijel« iz Ljubljane, ki je bilo voljno prevzeti delo za 4,137.400 din. Za tesarska dela je bil najpovoljnejši ponudnik Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov it Ljubljane s po-nodbo 329.700 din. Krovska dela je izdražil Karel Kocjan, krovski mojster iz Ljubljane za 28&3O0 din, kleparska dela pa Avgust Stok ** Cc!>* « 96,700 din. Ker daje potrebna denarna sredstva za zgraditev te gimanzije banovina, bo o licitaciji odločal ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Ker je graditev
Novi grobovi
v., ™	¥ Kranju hčerka posestnika
Vilma rožgaj; r Begunjah Valentin Sturm; na r obrežen v Maribor« Marija Perki4 roj. Mau-rcr; v JUmm gorici delavec pri Kil) Ivan To-
T ^tv^J- sesha M*rij»-Tajda Tome; v Gor. Dobi« Marija Zupsulc roj. Naveršnik; pn Sv. Križu ob Krki Joško Ker in; v Radovljici urarski mojster Jože PresterL — V Ljubljani so odšli v večnost: vdova po trgovcu Manja Vebovec, ekonom rudarske šole v Ce-|J» Franc Lapajne, bivši tovarnar Karel Pollak, 89 letni Ivan Cerae, Fani Papež ia 67 Ict-■a Franja Deisinger. -- Naj peč,vajo v mir«'
javiti najkasneje do 5. julija t. 1. okrajnemu načelitvu, v čigar območju se stojišče nahaja, da ga isto lahko za letos odda prosilcem, ki nimajo stalnih stojišč.
Ne pozabite na čebele tovariiev, ki ae nahajajo v vojaški službi! V začetku julija preglejte vse njihove panje, če jo v redu Slabiče in brezmatične združite in pripravite družine za jesensko pašo. Ce prevaža čebele v pašo, preskrbite, da čebele ne bodo ostale doma. Dolžnost naših podružnic je. da to delo organizirajo t Držimo se načela: Vse za blagor domovine in gospodarski prospeh slovenskega
čebelarstva. V slogi je moč!
•
Slovensko čebelarsko društvo r Ljubljani, ki ima svojo nadrobno trgovino na Tyrševi cesti 21, je sedaj ustanovilo tudi še trgovino z medom na debelo. Med bo društvo prevzemalo od svojih članov v komisijsko prodajo ter bo dajalo predujme. Vodstvo upa. da bo s tem pripomoglo, da bodo člani svoj pridelek vcovčili lažje in po boljših cenah.
gimnazije v Mariboru že izredno nujna, je upravičeno upanje, da bo g. ban licitacijo v najkrajšem času potrdil.
d) 18 novih gasilskih edink s 300 izvež-bar.imi in sodobno opremljenimi gasilci dobi v kratkem mes'o Maribor.
d) Mariborski teden, ki bi se moral vršiti od 3. do 11. avgusta, je preložen sa poznejši čas.
d) Velik izvoz jajc. Pretekli teden so izvozili skozi Maribor v Nemčijo 60 vagonov jajc. Prispela so Iz Bolgarije, ki zadnje Čase ogromno izvaža skozi Maribor.
d) Opozorilo viaogradsikon. Nevarna jpe-ronospora je pričela že v precejšnji meri nastopati. Zlasti v onih vinogradih, v katerih prvo škropljenje ni biio pravočasno izvršeno. Deževno vreme zadnjih dni bo razvoj te bolezni še pospešilo, zaradi česar se vinograd« niki opozarjajo, naj nujno izvršijo tretje škropljenje. — Banov, vinarski in sadj. zavod v Mariboru.
d) Cinkarna «L dL v Celja j« »godila aa-ktcvasn delavstva po draginjski dokladi. Že pred tedni je podjetje dovolilo delavstvu 15'i draginjako doklado, pozneje pri drugem pogajanju je ponovno pristalo na 10% in te dni je ugodilo tudi naknadni zahtevi delavstva po 1074 dokladi, da znaša sedaj skupna draginj-ska doklada 251. Med podjetjem in delavstvom je sklenjena pogodba o tej dragmjski dokladi z enomesečnim odpovednim rokom.
d) Požar na DravAe* pnRu. Te dni je zopet gorelo v Rošnji vasi pri Št Janžu na Dravskem polju. Žrtev plamenov je poslala stanovanjska hiša posestnika Peska Lovrenca. Gmčujoči element je uničil tudi vso opravo v stanovanju, tako da trpi Pesek veliko škodo Na nesrečo se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje soseda Dobnika Franca, kateremu je
Srciamč,i-Skupna ^ * —
d) Gosenice so ».redile občatno škodo. "eU »o se v nekaterih krajih v Prek-* velikem številu gosenice gto-govega belina. Veliko število sadnih dreves obsedle do golega. Niti enega lista ni bilo vi-deb na drevesih. Kljub marljivemu zatiranju »n dobri vol,., k, so ,o pokazali ljudje v borbi
„Ceinjev dan" v Brusnicah pri Novem mesta
hO leto* v nedeljo. 30. junija. Otvoritev ra/stiv. • feJnjeveua wjma bo po prihodu dopoMansb, vlaka, ki pride v Novo mroto ob d««jj J* vega mesta bo vozil avtobus a. Ko-i. ■
'.fc- ■——---- - --------- ~ —- ----- —■	ItfuU
letos izredno lene. ker niso tako poine kot UrT leto in prav j-.-jmeme sa rkuhsvi»!:* Obi* tu slave lahko združite z izletom v J^rnvj. k/, bodo prejšnji daa. na praznik, »lavrv kor. -ko ke. — Pridite in pozabite ob sla>Uiti frinjih, |)tU!. nifkih hrustavkah. grenkobi življenja.
proti hudemu škodljivcu, se vsako leto pojavlja v večjem itevilu Ker nimamo učmkovi. tega sredstva, razen pobiranja gosenic, bnb in v zimskem časa goseničnih rapredkov, j« nevarnost, da se bodo gosenice zapiodile » vedno večjem itevilu. Vsekakor pa zaslužijo pohvalo nekatere osnovne Jo!e. ki z otroci vsako leto uničijo na tisoče in tisoče gosenic, bub in tudi metuljev, ki »e prav v tem čs« v nepreglednih jatah podijo po sadovnjaki
dj Strela zažiga. Ob priliki zadnje nevihte je v Bačkovi pri Sv. Beneditku v Slov goriah udaril*, strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kanrada. Poslopje je bilo pokrito s slamo ter se je vilic hudemu nalivu v<žgalo, Domači so s pomočjo sosedov samo uspeli z rešitvijo živine iz hleva, vse drugo pa je zgorelo.
dj Is doslej aczaaoega vzroka je nastal ogenj v mariborski livarni in tovarn: kovin, katere lastnik je g. Penggj. Škode je do SO.OOO dinarjev.
d) 3t prašičev pegiaiio. Dne 17. junija jt prispel ua maribor. postajo transport prašičev, ki je bi! namenjen v Nemčijo. Pri preseda, ki so ga izvršili v Mariboru, pa so v osmih vagonih, kolikor jih je transport obsega!, našli kar 30 poginulih prašiče*. To je gotovo posledica huda vročine in pomanjkanje oskrbe. Taki primeri, ki povzročajo občutne izfjbt našemu gospodarstvu, se pri s ličnih transportih večkrat dogajajo. Zato bi bilo umestno, da oblast stori vse korake, da bi sc podobni pti-meri v bodoče onemogočili.
d) Strašaa aesrača v radnikj v Hrastnika. V soboto je naie! v rudiiku v Hrastniku strai-no smrt 55 letai rudar Matija Pušnlk Zaposlea je bi! p?i prevažanju vozičkov, napolnjenih z zemljo, Nenadoma je pri enem od teh vozičkov, ki so drveli z veliko b, žico navzdol, odpovedala zavora. To je opazil Pušnik, ki j« hotel preprečiti nesrečo in j« skušal velikim železnim drogom ustaviti voziček. Pri tem pa je voz s tako silo butnil vanj in ja pritisnil ob steno, da anu je zmečkalo glavo in vse telo. Velik železen drog. ki ga je držal v rokah, pa se mu je zapičil v prsa in se zabodel skozi v s« tele ia teogo do tal. Seveda Je bil nesrečnel • v trenutku mrtev. Pokojni Matija Puinik je že 34 let delal v rudniku-Kmalu je nameraval stopiti v zasluženi pokoj.
B@a&!i«sb
najboljši Ia nnjlepfts opremljen! nabožni mesečnik v naži državi Ima vedno lepe slike v bakro-tiska. Pilite, da ga Vam poSljejo na ogled. Naslov: »Bogo!j"b4» Ljnbljaoa, Jnguslov, tiskarna. I
RAZGLED PO SVETU
KATOLIŠKA CERKEV
s Protiletalska zaščita. V zadnjih časih je bila v vatikanskem mestu organizirana tudi protiletalska obramba, kajti kdo more jamčiti, da bo sovražnik Vatikanu le prizanesel. Zdaj je daia civilna uprava na razpolago poldrag milijon lir za zgraditev zavetišč proti plinskim napadom. Vpliv vojne je kaj lahko opaziti tudi na vatikanskem kolodvoru, ki je vsekako« edeu najbolj svojevrstnih na vsem svetu. To je postaja, kjer zaman iščeš okence, pri katerem bi dobil vozovnico, postaja brez čakalnice, kjer bi s« lahko za trenutek odpočil, č« si prezgodaj prišel. Le čakalnica, namenjena sa sv. očeta, je tu. Na znotraj je prav podobna po svojem okrasju kakšni kapeli. Ko je izbruhnila sedanja vojna, so to papeževo čakalnico obložili z Vrečami, napolnjenimi s peskom, vanjo pa »o »».vozili v zabojih velike zaloge živil, vreče moke, sladkor in drugo, | kar naj bi obvarovalo vatikanske prebivalce ; pred pomanjkanjem m lakoto. Torej je tudi Vatikansko mesto danes v znamenju vojne, i Prav tako kot druga mesta, se je moralo zavarovati za primer, če bi sovražnik začel »i-: pati bombe, tudi na kraje, ki so vojne brez j dvoma najmanj krivi in odkoder se tudi naj-j bolj iskreno prizadevajo, da bi se vojna kon-| čala in prihranite še nove in nove žrtve.
BOLGARIJA
s Po vojni. Predsednik bolgarske vlade Filov je imel daljši razgovor z zastopniki tiska. Pri tej priliki je izrazil svoje zadovoljstvo, kakor tudi zadovoljstvo bolgarske vlade in vsega bolgankega naroda, da so zdaj ven-dale začeli govoriti o miru. Sklenitev miru se, kakor kaže, vedno bolj približuje. Vse to — je nad&ljevel Filov — ne pomeni, da bo bolgarska vlad* spremenila svojo dosedanjo zunanjo politiko. Toda Bolgarija z veliko pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov ter bo vse storila, kar bc> v njeni moči, da se zavarujejo koristi države. Bolgarija ima razlog, da veruje in se nadeja, da bodo njene koristi priznane, ker aia. oba vojskujoča se tabora izjavila, da se • tem mirom ustvarja nov red, ki bo temeljil na pravičnosti. Bolgarija pa je bila zelo prizadeta po mirovnih pogodbah. Predsednik bolgarske vlade je s to izjavo mislil podčrtali ozemeljske zahteve, ki jih ima Bolgarija do Romunije in glede dostopa na Egejsko morje.
TunciJA
s Vojaška ©jačenja na bolgarski meji. Poveljstvo turške Vojske je poslalo nova vojaška ojačenj* na bolgarsko mejo, da bi preprečilo morebitni bolgarski poskus prodor do Egej-skega jnorja. Povod za te vojaške ukrepe je dal zadnji govor predsednika bolgarske vlade Filova, ki poudarja bolgarske revizionistične zahteve in pa pispnje bolgarskega tiska glede tega, kaj hoče Bolgarija dobiti od sosed. Turške oblasti v Odrinil so opozorile vse civilno prebivalstvo, naj zapusti takoj mesto vsakdo, kdor le more. Precej turških rodbm iz Odrina je že dospelo v Carigrad. V turških
krogih se boje, da ne bi Nemčija in Italija posredno in neposredno skušali izvesti kakih kazenskih ukrepov proti Turčiji, ker je lani sklenila vojaško zvezo z zavezniki. V turških krogih poudarjajo, da se Turčija nikakor ni odrekla svojih obveznosti do Anglije in Francije, ker je prepričana, da bo mogočno angleško brodovje stalo med njimi in Italijo vse dotlej, dokler ne bo odpovedala pogodbe,
DROBNE NOVICE
Nemške oblasti v Parizu so določile ame-škemu poslaništvu Bullittu prisilno bivališče.
Švedska vlada je odpoklicala vse švedske državljane iz Anglije.
Angleška vlada je prevzela vsa francoska vojna naročila v Ameriki.
Vsi Nemci v italijanskih afriških kolonijah so se prijavili kot prostovoljci v italijansko vojsko.
90 milijonov litrov bencina in olja so uničili Francozi pred svojim umikom pri Le Ha-vru in Rouenu.
Turška vlada je izjavila, da se ne smatra
več vezana po pogodbi s Francijo in z Anglijo.
Vzdolž Dnjestra je zbrala Rusija 16 divizij.
Skoraj vse francoske ladje so odplule v Anglijo in v afriška pristanišča. Tako tudi francoska letala.
Islandijo so zasedle kanadske čete, ki bodo nadomestile angleške čete.
Angleži pripravljajo obrambo vsakega svojega mesta in učijo streljati tudi civiliste.
100 rušilcev gredi sedaj Amerika.
Velik požar je divjal pretekli teden v japonskem Tokiu.
Štiri milijarde dinarjev za povečanje angleške vojne mornarice, zahteva ameriški poveljnik admiral Stark.
Uredbo o splošni delovni obveznosti za državne potrebe je izdala turška vlada.
Nesreča, ki je zadela Francijo, je sarao ojačila odločnost Anglije v nadaljevanju vojne, trdijo angleški listi..
V Litvi so sestavili novo vlado po sovjetskih predlogih s Palechisom na čelu.
Grčija bo uvedla v kratkem nakaznice zaš kruh in druga živila.
Egiptovska vlada je prepovedala kakršne koli trgovske odnošaje med egiptovskimi in italijanskimi državljani.
Madžarska .je bila vedno na strani Italije in Nemčije, je hitel izjaviti te dni predsednik madžarske vlade Teleky.
Francosko letalstvo je v dosedanjih bojih' izgubilo 60% svojih aparatov, trdijo Italijani,
Obvezno vojaško službo je uvedla Nov« Zelandija.
Anglija ima danes več letal kot v začetku nemške ofenzive, trdijo angleški listi.
Obsežno zaroto proti sedanji vladi so od«
krili v Španiji.
Anglija ne priznava več Abesinije Italiji« so ugotovili te dni v angleški poslanski zbor« niči.
Zasedba Tangerja po Španiji je začasna,, je izjavil španski konzul angleškemu zastopniku.
Nemška in italijanska vojska sta nestrpni •in bi radi pomerili svoje sile tudi z Anglež^ pravijo italijanski listi.
Tudi dve vojaški bolnišnici v Koblencu so te dni bombardirali Angleži, trdi nemško časopisje.
10 torpedovk in ladij sa borbo prott podmornicam je Amerika odstopila Angliji.
Veliki oddelki vojaštva is Avstralije sO dospeli te dni v Anglijo.
Zbiranje sovjetskih čet vzdolž nemške meje služi samo obrambi Rusije, vedo poro« čati Angleži iz Mcskve.
Vlado narodne obrambe je dobila te dni Amerika.
Bogaii francoski Judje in levičarski po« litiki v skupiaah beže v Španijo, odkoder na« meravajo v Ameriko.
Nova maša mm Ponikvah
(Julijska Benečjja.)
Ponikve so čedna kmečka vas, ki se na južnem koncu šentviškogorske planote skriva med plodnimi njivami in travniki, med gostins sadnim drevjem in med zelenimi grički. Leži okrog 600 ra visoko, diha zdrav gorski zrak, nudi s svojo okolico vse polno mikavnih kotičkov in odpira z višine, na kateri se beli župna cerkev, prelep razgled. Ponosni, snažni domovi v vasi pričajo, da biva tod krepak, zaveden kmečki rod, ki je zakoreninjen v svojo zemljo pa prijazen in gostoljuben. Vse te vrline in prikupnosti delajo Ponikve vabljive in privlačne. Zlasti v poletnih mesecih krene zato liiarsikak izletnik v to blagoslovljeno stran. Kal čuda tedaj, če so v nedeljo, 9. junija, ko so slavite Ponikve svoj novomašni praznik in so se košato in okusno odele v zelenje, v slavoloke in mlaje, med katerimi je kraljeval ovenčani enaintrideset-inetrski, privrele trume sosedov sem gori v ta božii Kras. Prisopihali so dolinci h Idrijske in Baške doline, prispeli so oni od evetolucijske strani ir, prismejali so se po mehkih stezah in složnih kolovozih vrhovci niz Šentviške gore in Pečin.
Vse te stotine in stotine vedrih gostov so se botele ogreti ob novomašniškem slavju, ki je v naši deželi praznik vsega vernega ljudstva, in so se hotele napiti ponositega veselja, katerega so domačini ta dan kar prekipevali. Zo prilično osemdeset let na Ponikvah ni bilo nove mase, umevno, da so se vaščani postavili in so biti ži-dane volje. Novomašnik g. Albin Kraftjc jč sin
ugledne kmečke družine. Ima še šest bratov, od katerih gre najmlajši v pelo šolo. Študiral je v Gorici iu že kot študent izpričal bistrost duha ni klenost značaja. Ko je v pestrem sprevodu spremljan od številnih duhovnikov in bogoslovcev pod vodstvom tolminskega dekana msgr. 1. Vodopivca dospai do rodnega doma na grič do božjega hrama, ga je pri vhodu prelepo pozdravila mladenka -s krasno prigodnico s. Elizabete, potem pa domači cerkveni pevski zbor z mogočno novomašmško himno. Zbor, ki je pel tudi mašo in vse druge obredne pesmi, zasluži vso polivalo. Neumorno iu mtžrtvovalno se je vežbal in doseger res lep uspeh. Ko mu k temu čestitamo, samo želimo, da bi V pridnosti ne odnehal. Pridigal je šentviškogorsta župnik g. Ciril Munih krepko in učinkovito. Oanil je srca iu izvabljal solze. Ro ie priklical novo-mašnikov blagoslov za starše, za brate za duhovščino in za vse vernike, je množica trepetala V,
^an°Naj zaključi mol Nova maša na Ponikvah bo ostala vsem Ponikovcem in vsem. ki so jo do&veU. v globokem spominu. Bila je polila verske sjkkHm-de in vedre radosti. Staršem, ki so s trudom m žrtvami vzgojili novomaiaika m »f««^ častili njegove svate želimo, dfcjrf tpfcivnm sedaiiiih dni po osmih letih peljati se druge« sin" oltar Gospodov, novomašniku pa . VSerftogOčiU dodeli obilo blagoslova on njegovem
vzvišenem poslanstvu!	^t
Slava orožniškega poveljstva v Belgradu dne 16. junija.
Krojni tečaj deklet v Virmašah pri škofji Loki.
Kapelica čudodelne ostrnbranske Matere bo/je h«1 mestnimi vrati v Vilnti, katero so pretekli teden zasedli Kusi.
Stolnica v mestu Tunis.
(e lenske? _ Anfka kaže Nežki svojo » iso in pravi: »Ali se tj ne zdi, da sem na tej •liki neznansko grda in me je fotograf slafio dcl?< _ Neika: »Meni se zdi. da si dobro zadeta.«

Letalo, ki ja strmoglavilo na tla in s tem za vedno pristalo.
Pogled na veliko francosko prlManlšče MarseilSe. ki je največje francosko pristanišče » J imelo letno IS milijonov toa prometa.
Ahuaza - kairsko letališče t Egipt«.
Vatikanski kolodvor.
Konje spravljajo na ladjo.
Nemški vojak ob grobu Napoleona \ Parizu
Skupina francoskih ujetnikov. Na obrazih se ji« t kaj dobro razodevajo čustva ob tem irenutku.
NOVICE IZ JULIJSKE KRAJINE
i N'»va s*, maša. V nedeljo, 23. junija, so r Vrtojbi pri Gorici obhajali novo sv. mašo, ki jo je daroval U mošnji domačin c. Kazimir Kumar, ki študira višje bogoslovne šoie v Rimu.
i Irpraiajeai duhovniška mesta. Zadnji uradni knezoaadškofijski lisi v Gorici prinsža obvestilo, da je razpisano mesto stolnega kanonika pri goriškem kapitlju; mesto ie izrazni!« smrt blago-pokojnega msgr. A. Berloia. Razpisana je tudi župnija Bilje, ki je osirotela s prerano smrtjo zaslužnega g. Cirila Jamarja. Prošnje je treba vložiti do 22. junija.
i Poroka. V Gorici sta se v pocideljek, 17. t. m., poročila g. Štefan Kleiudienst, fotograf, in gdf Kristina Hvala, trg. sotradnic« Bog daj srečo!
i Tržaški list »PkmIm poroda iz Belgrada, da Jugoslavija kaže veliko razumevanje zaradi razvoja turške zunanje politike in ne skriva svojega zadovoljstva zaradi nevtralnosti Turčije, kar še bolj okrepljuje mir na Balkanu. Pri lem je treba poudariti, da je Jugoslavija bila edina država Balkanskega sporazuma, ki ie odkrito obsodila dogovor, ki ga je Turčija sklenila z sahodnima velesilama.
i V vojnem raso mora biti civilno prebivalstva disciplinirano. To potrebno in umestno pravilo ifi-!amo zadnji teden ponovno v časopisju in v razglasih oolastev. Kolikor se sami lahko prepričamo in kakor posnemamo po listih, se prebivalstvo Julijske Krajine točno pokori vsem discipliniranim in varnostnim predpisom. Javni lokali so povsod že ob 11 zvečer zaprti. Vsa mesta in tudi podeželje vestno sledi navodilom glede zatemnitve in je ponoči res vsa dežela pogreznjena v temo. Le tu pa tam zasveti bleda lučka kakega samotnega kolesarja ah pa motijo temino zastrte luSi brzečega avtomobila. Vsa poslopja so do kraja zavita v Jei™ ™ !e P° 2'avnih mestnih ulicah in na važnih knziScih je nekoliko razsvetljave. V jasnih nočeh dela samo neugnana ponočevaika luna uporno izjemo: ona mirno sveti in" ie brezbrižna za varnostne odredbe ia vojni metež.
T(.,P#r*k*"- V nedeljo, 16. junija, se ie v Trsta poročil znam Kulturni delavec in pisatelj dr. Slan-i \ - eospodl7n& Dat-ico Tomažičevo iz ugledne tržaške rodbine. Mlademu paru prav iskreno rastitamo in želimo veliko sreče!
..	z i«z.sia»jj#. One 90. ju-
iM^.H^i1,®!1 kooJai svoie de!o iusostovaiako-ita-i''"n.sk' 8!c!n' gospodarski odbor, aakar je bi! v . niiS"r' ^f*??15 sporazum. Podpisala sta ga »Italijo senator Giannini, za Jugoslavijo p* po-
izmenjavo z It.lijo r I prihodnjih sesiih mesecih od 1. julija dalje. Po I
dobljenih podatkih je bil dosežen sporszutu, da se dosedanji trgovinski promet v primerjavi * lanskim — podvoji. Pogajanja med jugoslovanskim in italijanskim trgovinskim zastopstvom so potekala v izredno prijateljskem razpoloženja.
i Gsriške fešaje. Smo sredi naživahnejše kupčije s češnjami. Na goriški trg <Jovozi> in prinesejo Urici in Vipavci vsak dan okrog 500 do <RK> stotov -očniii češenj, ki so namenjene za izvoz. Vse blago gre v Nemčijo. Zadnje dneve minulega tedna .-e je nakupna cena za izvozno blago suk«!« med L 1.30 do 1.60 kg.
i Novice iz Sp. Idrije. Zadnje tedne razburja našo d uboynijo nevarnost, da bi bilo nate pokopališče, ki leži ob farni cerkvi, ukinjeno in bi morali svoje drage nositi zakopavat na oddaljeno novo pokopališče v Idrijo. Uverjeni smo, da odgovorni in odločujoči krogi tega ne bodo zahtevali m ukazali. Ce v bližini naše vasi res ni mogoče dobili primernega prostora za novo božjo njivo, potem nam naj bo vsaj dopuičeno, da sedanje pokopališče primerno preuredimo in ga še za naprej ohranimo. Stroške za to preureditev smo v glavnem ie itak prevzeli nase. Časi res raiso kar me pripravni, da bi trpeli zaradi zadev, ki režaje do srca. Zato upamo, da bo našim želiam ustreženo.' ~ V Prednji Kanomlji je umrl Franc Veii-Konja. \ eselil se je, da bo v novembru praznoval svojo zlato poroko, pa ga je smrt p-ehiteia in outrgala žalujoči družini! - V Sp. Idriji j« zaspal I »T^enacij Lampe, nekdanji občinski odbornik; dočakal je 80 let. - Obema rajnkima naj sveti večna luč! — \ reme imaino za naše potrebe dobro rim? m fraVniki kažcio dobro- ^ n"» ™ruj vseh
i Porska. V župni cerkvi pri Sv. Luciji ob Soči sta v sredo, 12. t. m., sklenila dosmrtno zvezo g Maks Kom a c. posoiilnieni knjigovodja v Oo-riei. in gdc. Jadviga Tal jat iz znane mostarske družine. Poročil ju je ženinov brat g. Vladko Ko-
ZL Tik-V Ponikvah' Pri	ie ubrano
If i/^PnZnani sv^oiic.jakl cerkveni pevski
blagoslova rmU """ "" °biI<> SreEe in
i l mrl je fadaški samotar. V Kanalu ob Soči je umrl star 60 let. Anton Magsjna. v svojfh aZ d.h letih se je -etiko potikal po svetu in e s konj, mešetaril tudi po Bosni, zadrja desetih ii ia pa preživel doma kjer je bil spjlU^Tkot čudaški samotar. N. p. r m.l
dal odredbo, s katero določuje, da mora bili v« smrekov les, ki bo posekan od J.	da i'"
TZVtl' POkr8iine in M diblu merJ
od M do 24 cm v premera, na razpolago labinj-
Podbrdo ob Bač£
skim premogovnikom, kater! g, neobhodno noi^ bujejo za podporno tramovje v rudniških ji„»T Posekina debla se morajo pregledali na gozdu in se pred pregledom ne smejo odn„ii l drugam. Ukrivljena ali drugače skažena d£v£, ter debla, tanjša ali debelejša od zgoraj £ fene mere, bodo lastniki lahko srobodno \>S"
i Prvi srob a t novem p.kepaliMu r 1,1,;; dobil 51 letni Kranc Koler, mežnar pr, Sv. jEL? Par dni je dobri pokojnik, ki naj počiva v Bom" kar sam varoval obsežni mirodvor. s»dai j« . dobil družbo. Pokojne so pripeljali na novo mČ z mrtvaškim vosom, ki ga je oWi,lS „rP5 kratkim nanavila. Vse mesto je mnenja, da ta Tm m nic kaj primeren za Idrijo in da kaže p'3v maU okusa.	1 lual°
i Smrt znanega trgovca. V četrtek, 13 juaj;. smo v Gorici spremili k zadnjemu počitku aosw)a Ignacija S a v n i g a, ki je dosegel visoko »iarist 8o lc-L Bil ie doma iz Bilj. Po poklicu je bil mehanik m puškar. Svoje obrti se je naučil v hudim pešti in je mnogo potoval. V osemdesetih letih w je naselil v Gorici in je bil dnsžabnik znane tvrdk« havmk * Dekleva. Bil je fevefira obrtnik i„ p^. jeten trgovec, pole« tega pa mvedm narodnjak ln prijeten družabnik, ki je zelo rad stresa! svoje do-vtipe i« skrbel m smeh. Ustvaril si je širok kroe prijateljev in znaneev. V povojnih letih se je pa popolnoma umakni! v zatišje svojega dona Pri »rojih kratkih sprehodit je p* sfeoro do zadnjeia HI še vethio dc-bre volje ln » povedal kako Ja-llivo. V nedeljo 9. jnnija «9 je zadela kap. kateri je podlegel Nai v miru počiva delavni mož! Naj zaključimo z zanimivo podrobnostjo: Pokojni Sace tako so ga splošno klicali vsi. je pred desetletji prvi v Gorici prodajal gramofone.
ISov grob. Po daljšem boiehanju se je za vedno^ poslovil g. Ivan Janeiič, upokojeni policijski inšpektor v Gorici. Dosegel je visoko starost 79 let. Pr«d svetovno vojno je bil rajnki nafelnik goriške policije in ena na .bolj znanih oseb v Goric:. V službi strog in natančen, je bil po srcu dober in blagohoten mož. Zlikovci so se ga bali. razni objestni ponočnjaki, ki so poznali njegovo srco, so mu pa večkrat napredli kako nagajivo. Zaradi svoje nepristranosti in ljubeznivosti jo bi! v vseli krogih spoštovan. Povojna leta je mirno preživel *	svoje družine, zs katero je očetovsko
skrbel. Časten spomin značajoemu možu, ki naj mimo počiva v Bogu. Žalujočim Iskreno eoialje!
Fram^ fm	M bSi rfe^ ker w
do zadnjega trenutka zaspali, da bo Italiji ostala izven »edaaje vojne, pravi glasilo nemške vojake.
tiSt Mnrfls admiralov i» g*»«ralov je imenovala sovjetska vlada.
SovMI so svodi v zasodeni Estoniji komunistični način vladanja.
V baltiško držav« j« dospelo dosdaj že blizu dva milijona sovjetskih vojakov.
Nemirno vsemirje. Ako se po no*i ozremo na z zvezdami posuto nebo, se nam /d'i.
i, ^vezde mirujejo. V resnici pa so žvečile nekaki vsemirski zrakoplovi, ki drvijo z neznansko brzino po vsemirju. Nikjer v vsemirju ni trdne točke, nikjer mirujočega telesa. Vse oezi, se premika in dirja na vse strani. A' vendar se nam Zemljanom zdi, da se na nebu nič ne izpreineni v teku le«, čeravno ?o na-i zvezdosiovci izračunali, da drve nekate-e zvezde z brzino do 500 km na sekundo! lzpreineinb ne opazimo zaradi prevelike oddaljenosti zvezd od naše zemlje, Sele po tisočletjih bi opazili, ?a s-e nekatere zvezde premaknile za m<i; lenkost na eno ah drugo steran, v primerjavi z luno za približno njeno širino. V vsemirju torej vse beži, dirja, izginja, se prikazuje. A ne tjavendan, temveč po nekem strogem zakonu okrog središča rimske ceste.
^ečnl krog. »Pri dekletih nimam sreče, ker sem preneroden. Vse se smeji moji nerodnosti.« — »I" eakaj si tako neroden?« — »Ker se mi vse smeji.«
PO domovini
f Kari Pola k
V Ljubljani je umrl 20. junija »iahi bivši tovarnar g■ Kari Pollak. Vest o 'njegovi nenadni smrti jc bridko odjeknila med številnimi znanci in prijatelji, ki so blagega pokojnika ljubili in spoštovali, kakor ga je esnil vsakdo, kdor ga je poznal.
Pokojni se je leta 1904 poročil e go. Alojzijo pogar iz znane ugledna rodbine Fogarjeve iz Pevme pri Gorici, Iti jc dala Cerkvi občespoštovonetfa tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja, sedaj upok. nad-jfcola v Rimu. V srečnem zakonu se jima je rodila šest otrok, od katerih je postal Lojee duhovnih in leta 1936 pel novo mašo pri Sv. Petru v Ljubljani, Takrat jc bil novomafnikov oče, ki je bil sredi go-tpodarskih stisk, presrečen in dejul, da je to najsrečnejši dan njegovega Življenja. Žai j4 mogel uživali svojo srečo le malo 4»sa, ker letos, ravno pred štirimi meseci, je ljubljeni sin umrl, zelo objokovan od staršev, bratov in sester. Očetu je to žalovanje razrahljalo sicer trdno zdravje, da je začel bolehati in 20. junija nepričakovano naglo umrl.
Pokojni je bil globokoveren mož. Znana ie tudi njegova velika dobrodelnost in je, dokler je mogel, podpiral mnoge ustanove in številne siroma!.« Ob bridki izgubi izrekamo globoko sožalje težko preizkušeni gospej sojirogi in vsej družini.
iz raznih hra'ev
Raka prt Krftcm. Ko jc oni petek popoldne nenadno prihrula nad vas nevihta, ji; strela uigala ko-eolec posestniku Maliji Duhu na Gmajni. Skoda je toliko večja, ker je zgorela tudi krma, Skopa in pa go-pcdcireko orodje. Prijatelji, n« pozabimo v teh ranih časih n« zavarovalnino!
Moravče. Poroči! »e je ono nedeljo čevljarski mojster in občimki odbornik Ciril Grilj z gdč. Pepco Urfcanijevo cerkveno pevko. Oba sta delavna člana Prosvetnega druStva in delujeta v odborih raznih odrekov; pri prireditvah pa kot izborna pevca in igralca. Vrlemu zaStfenfckemu paru želimo • oblto sreče in božjega blagoslova! — Meningitis š« vedoo kroži med moravško mladino. Spet imamo nekaj novih primerov; bolniki se zdravijo v bolnišnici in so
78
Gospod Volodijovski
V Kainencu so bile priprave za obrambo v polnem teku. Na zidovih v starem gradu in pri vraiih, zlasti pri ,Ruski brami' ao delali „narodi', ki so prebivali v mestu, pod svojimi starešinami, med katerimi je zavzemal prvo mesto poljski sodnik To-maševič, in sicer zaradi svojega velikega poguma in velike sjirelnosti v streljanju s tojiovi, Ta čas so delali z lopatami in samokolnicanii in Poljaki, Ku-fini, Armenci, iidi in cigani so se kosali '«ed seboj, »lastniki različnih polkov so nadzirali delo, straž-inojstri in vojaki so pomagali prebivalcem, delala je tudi šlahta, ki je pozabila, da ji je Bog ustvari roke samo za sabljo, vsako drugo delo [>a preložil na ljudi .ničnega' stanu. Zgled jim je dajal sam go-s|>od Vojteh Humiecki, podoijski praporščak; pogled nanj je izvabljal kar solze v oči, zakaj z lastnimi rokami je vozil kamenje v samokolnici. V polnem teku jc bilo delo tudi v mestu in v gradu. Med trumami so se kretali doniinikanci, jezuitje, bratje sv. Frančiška in karmeličani, ki so blagoslavljali prizadevanje ljudi. Ženske so donašale delavcem hrano in pijačo; lepe Armenke, žene in hčere bogatih trgovcev, in še lepše Židinje iz Karvasarov, Žvanca, Zinkovcev, Dunajgroda so obračale oči vojakov nase.
Toda najbolj je zbudil pozornost množic Bašin Prihod. Gotovo jc bilo v Kamencu nmogo žensk na višji družabni stopnji, ni pa bilo nobene, ki bi ji »loža obdajala večja vojna slava. Prav tako so slišali v Kainencu tudi o sami gospe Volodijovski, da je hrabra žena, ki se ni bala stanovati v puslinjski stražnici, sredi divjega ljudstva, ki je hodila z možem na bojne pohode in je znala Tatarja, ki jo je ugrabil, premagati in mu nepoškodovana uiti iz grabežljivih rok. Tudi njena slava je bila neizmerna. Toda tisti, ki je niso poznali in jc niso doslej v"'eli, so mislili, da inora to biti kakšna orjakinja,
nekateri že ozdraveli. — Pri Sv. Mohorju je bilo nedavno vlomljeno v lovsko kočo. Tat je odstranil železno omrežje in odnesel več predmelov.
Jesenice. Te dni «o bila končana prenovitvena dela v savski cerkvi. Prenovili «o oltarje, prižnico, očistili oltarne slike in stebrišča, slene pa na novo pobelli, tako da izgleda notranjščina cerkve čisto nova. Novo je izpeljana električna razsvetljava. Verniki so veseli lepe hiše božje in bodo prav radi prihajali k službi božji. — V novem mestnem zavetišču že nekaj tednov čistijo prostore č. sestre iz Smihela p;i Novem mestu, ki so prevzele vso oskrbo. Zavetišče bo v ponos jeseniški občini, sedanji občiortd odbor zasluži vse priznanje, — Občina je v letošnji pomladi dogradila novo sprehajališče od iupne ccrkve do ceste Ukove, ki jo je letos tudi razširila za dva metra. Zelo potrebni podaljšek ceste Pod Gozdom do zaključka 6prehajališke poti je v delu in bo kmalu dovršen.
Obločice pri Ložu. Tc dni je umrl 80 letni Ko-vačič Andrej. Nad 50 let je bil naročnik »Domoljuba. Še zadnji dan pred smrtjo je vprašal, če je »Domoljub« že prišel. Pokojnik je bil prava notranjska korenina, poštenjak od nosi do glave, dober gospodar, znan po celi Notranjski. Njegovo geslo je bilo Cerkev in gospodarstvo. Z izredno pridnostjo si je pridobil lepo jiosestvo. Bil je dvakrat v Ameriki, Žena mu je umrla ravno pred letom. Naj oba počivata v mirul
št. Lovrenc na Dolenjskem. Dne 18. junija popoldne je bila pri nas huda nevihta z nalivom, med katero se je bliskalo, grmelo in hudo treskalo. Trikrat je prav hudo treščilo, med tem enkrat v oreh poleg hiše Lojzeia Ovna, p. d. Tomazina, ki je |xileg hosle na Muhobranu. Z oreha je švignila strela v govejski hlev. kjer je ubila dvoje govedi, junca in telico. Pred 9 leti pa je ubila strela pri ravno tej hiši psa, ki je bil priklenjen na verigi pri skednju. Vihar je močno polegel tudi žita.
Kranj. V ponedeljek, 24. junija, je praznoval svojo 70 letnico katoliški mož, upokojeni cestni nadzornik Tavčar Ivan iz Kranja. Isti dan je praznoval tudi svoj kod. Ko je slekel vojaško suknjo, je nasto|>i! službo cestnega nadzornika na cesti Kranj—teperca. Kranj—Tržič—Ljubelj in Kranj— Jezerski vrh. Lansko leto je stopil v svoj zaslu-
ki lomi podkve in razdira oklepe. Kako so se torej Čudili, ko so zagledali iz kočije se sklanjajoči mali, rožnati, na pol otroški obrazek. ,Ali je mar to sama gospa Volodijovska ali le njena hčerka?* so vpraševale množice. ,Ona sama je," so odgovarjali znanci. Občudovali so jo torej meščani, ženske, duhovniki in vojaštvo. Z nič manjšim občudovanjem so zrli na .nepremagljivo' hreptjovsko posadko, na dragonee. med katerimi je jahal mirno, z nasmehom na obličju in z blodnimi očmi Novoviejski ier na grozne obraze razliojiiikov. predelanih v ogrsko pehoto. Vendar pa 'e Slo z Bašo nekaj stotin izvrstnih ljudi, bojevnikov po poklicu, kar je takoj dvignilo meščanom pogum. ,Saj to ni vsakdanja sila, ti bodo smelo pogledali Turkom v oči!' so se oglasili klici med trumami. Nekateri meščani, pa tudi vojaki, zlasti oni iz polka škofa Tržebickega — ta jrolk je bil nedavno prišel v Kamenec — so mislili, da se nahaja med spremstvom tudi sam gospod Volodijovski; kmalu so se tudi začnli klici:
»Živijo gospod Volodijovski!«
»Živijo naš braniteijt Najslavnejši vitez!«
»Vi"at Volodilovski, vivatk
Baša je jioslušala in srce se ii ie širilo, zakaj nič ne more biti ženi milejšega kakor moževa slava zlasti kadar se glasi iz ust ljudi v velikem mestu. »Toliko je tu vitezov.« je mislila Baša, >pa vendar nobenemu drugemu ne vzklikajo kakor samo mojemu Mihaelu!« In najraiši bi bila sama kriknila obenem z zborom: »Vivat Volodijovski!«, toda gospod Zagloba jo je opominjal, nai pomisli, da se mora vesti, kakor pristoii dostojanstveni osebi in se klanjati na obe strani, prav kakor to delajo kraljice, ko se vozijo v prestolnico. Tudi sam se je klanjal zdaj s čapko zdaj z roko. in ko so znanci začeli tudi njega pozdravljati z zivijo-klici, tedaj ie spregovoril množicam:	v
»C.ospoda! Kdor Je prenesel Zbaraž, vzdrzi tudi v Kainencu!«
Po navodilu Volodiiovskega je spremstvo krenilo pred novo zgrajeni samostan dominikank. Mali vilez ie imel sicer v Kainencu svoj lasten
ženi pokoj. Jubilant je že nad 40 let naročnik »Slovenca« in njegova hiša pozna le katoliško liste. Kljub svoji visoki starosti je še vedno čil in krepak in nikdar ne zamudi vsakodnevno sv. maše. Ob tem visokem jubileju želimo našemu slavljen-cu, da ga Bog živi še dolgo vrsto let čilega in zdravega!
Snilhel pri Novem mestu. V teku letošnjega polleta je obhajal naš marljivi cerkovnik Bele Anton trojni jubilej in sicer: Letos v predpustu je poteklo 50 let, kar se je poročil. Dne 13. junija je obhajal 80 letnico rojstva in obenem 60 letnico, kar je cerkovnik. 35 let opravlja pa cerkovniško službo v Šinihelu. Bog ga ohrani še do skrajnih mej človeškega življenja. — Zvonik naše župne cerkve dobi novo streho. Ko so staro streho podirali, so našli na njej letnico 1730. Stara je bila torej 210 let. Ni čuda, da jo je zob časa tako omajal. — Nova pošta, ki je bila pri nas dne 1. junija t. 1. otvorjena, deluje brezhibno. Za to pridobitev je ljudstvo hvaležno vsem, ki so k temu pripomogli.
Podbrezje. Danes, to je, 26. junija, stopi v 90. leto svojega življenja najstarejša oseba v naši župniji, Ana Jošt v Podtabru, Kot večletni naročnici našega lieta (in v zadnjih letih »Sloven. doma«) krtltamo k visokemu in redkemu jubileju prisrčne čestitke. Čeravno njeno življenje ni bilo z rožicami posuto, je ohranila vedno trdno zaupanje v božjo Previdnost ter kljub visoki starosti, telesno, še bolj pa duševno čilost in *vežost. Za vse današnje dogodke se živo zanima. Naj ji dobri Bog nakloni še mnogo srečnih in zadovoljnih let ob skrbni negi hčerke Ane in sina Andreja.
Sv. Križ pri Litiji. Na praznik sv. ajiostolov Petra in Pavla, dne 29. junija 1940 bo v naši župniji velik praznik. Blagoslovljene bodo naše toliko zaželjene in težko pričakovane nove orgle. Napravil jih je priznani piojster g. Fr. Jenko V Št. Vidu nad Ljubljano. — Pri jutranji iu deseti maši bodo prvič pele in bo pri obeh službah božjih tudi cerkveno darovanje v ta namen. Popoldne ob dveh bo slovesen vhod duhovščine in Ijo-
dvorec; ker pa je samostan stal v zatišju, ki so ga mogle tojvovske krogle le s težavo doseči, te hole) rajši v njem nastaniti svojo milo Baško. tembolj, ker je kot dobrotnik samostana pričakoval dobrega sprejema. In "res je opatinja. mati Viktorija, hči Štetana Potockega, vojvode braclav^keaa, spreiela Bašo z odprtimi rokami, tz tega objema je šla takoj v drugega, ki ji je bil zelo ljub, tete Makoviecke, ki je že mnogo let ni videla. Jokali sta obe, jokal je tudi gospod stolnik latičevski, čigar ljubljenka je bila Baša vedno. Komaj se je vsem ginjenost nekoliko polegla in so si otrli solze, že je prilekla Kržiša Ketlingova in začelo se je novo pozdravljanje; po4em so obkrožile Bašo samostanske sestre in šlahčanke, poznane in tudi nepoznane: gospa Martina Boguša, gospa Mam-slavska, gospa Kalinovska, gospa Hočinierska, gospa Vojteha Humieckega, žena gospoda praporščaka podoljskega, velikega viteza. Ene, kakor gospa Boguševa, so vpraševale po možeh, druge, kaj misli Baša o turškem navalu in ali se bo mogel po njenih mislih Kamenec držati. Basa je z veliko radostjo opazila, da jo smatrajo za nekakšno vojnp strokovnjakinjo (oblastvo) in pričakujejo tolažbe iz njenih ust. Zato tudi ni skoparila z njo: »Mti govora ni o tem.« je dejala, »da bi se mi Turčinov ne mogli ubraniti. Mihael pride sem danes ali pa jutri, najkasneje čez nekaj dni, in kadar se on zavzame za obrambo, boste gospe lahko mirno spale, zlasti še, ker je trdnjava imenitna, na kar se, hvala Bogu. nekoliko spoznam!«
Bašina trdnost je vlila ženskam tolažbo v srce, zlasti pa jih je pomirita obljuba, da pride Volodijovski. Njegovo ime je bilo v resnici v taki časti, da so pričeli lakoj. čeprav se je že zvečenlo, prihajati k Baši meslni častniki, da se j«.kako■ » bila njihova dolžnost, poklonijo: vsak zmed njih pa je po prvih pozdravih povpraševal, kda se mali vitez vrne in ali se res namerava zapreti v Kamencu. Baša je sprejela samo majorja Kvasibroc-keea ki je bi! poveljnik pehote krakovskega ško-fa, gospoda pisarja RSevuskega, ki e bil po go-
trm- t cerkev, n* kar bo (slovesen sovor in bUteo-ik»v orgel, kar bo iivn.il g. dekan Ivan Tvmai.it it Trebnjega. Takoj naio pa bodo	litanije
Matele ložje in pevski koorert cerkvenega pevskega zbora i t šmartna pri Litiji. Ko i«» v cerkvi »iavnost končan«, l*»do pa botri in boirice potab-ljeni v dvorano, kjer bo pripravljena skromna rna lica. >"« to izredno stavnost sle najlepše vabljeni vsi domači faranu pa tudi vsi okoličani pridite poslušat cove orgle in lepo pesem v čas! hitijo. Vsi bosie dobiti spominske podobice.
Bete« I»ri -S.9f.1i Lski. Silno neurje smo imeti v nedeljo Iti. junija. Cel dan je bila težka supsnra, ki ni obetala nič dobrega. Okrog Šeste ure s>e j* pooblačilo in med silnim grmenjem je začelo liti. kakor iz škafa, vuies pa je !>adala tudi toča. ki f/a ni napravila ivarne »kode. Zvečer ob devetih se je neurje ponovilo, tiulrai ob šerife pa ie Se v tretjič prihrumelo in zbudilo iz Kvarka vgščane močno grmenje, kakor '11 bi va« bombardirali. Dež je lit, da je voda naenkrat talila vsa pola in jarke. Hvala Bogu, da neurje ni uapouilo ubčutoe isuin, «ei l« je zelo koristil suhi at-udii. ps tadi nekateri le prazni vodnjaki »o m- dooro založili t vode. Procesija sv. Rešnjega Telesa je biia letos nn&hao lepa. V procesiji ie korakat« tudi »točna čeia vojakov 9 častniki na čelu. kar ie dalo poseben poudarek temu prazniku. — Poročil se je Jenko Jož«, cerkovnik fuprve cerkve z J. Faleiič, « članico Marijine družbe iz Zg. Sen ic*. Mnogo sreče!
Vran-ks Telovadna akademija z zelo pestrim sporedom bo priredil prihodnjo nedeij«, dne 30. junija ob 3 pojX)ldne v Slomškovem domu na Vranskem Fantovski odsek skupno « Dekliškim kroi-kom. Vse prijatelje naje mladine, od blizu in daleč, vabimo, da pridejo v obilnem številu na to lepo prireditev, ier se -ami prepričajo, kaj se je mladina v tem letu naučila. Vstopnina bo znižana,
Komenda. V nedeljo. 16. junija, je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Lah« Franceta iz Klanca, ki mu je pogorelo do tal. Pogorelo mu je tudi 7 vos slelje. ki so jo pred nekaj dnevi zmetali na gospodarsko poslopje. Posestnik Lah trpi veliko škodo. Fantovski odsek in dekliški krožek se vneto pripravljata na svojo mladinsko prireditev. ki fM> 14. julija 1940. Tedaj bo blagoslovitev mladinskega prapora in telovadni nastop.
Mravlje nuičite vas. Prvič v zgodovini je V.iia egiptska vlada prisiljena, da je določila 6000 funtov za obnovo vasi, ki so jo uničile mravlje. No-verjetoo, pa vendar resničtio je. da so take majhne Hvalice, kakor so mravlje, prisilile 500 vaščanov
Zlati jubilej
Kai pat more biti na cvetu lepšega kol tih družinski dam. ki ga ogreva toplot« ijuoeimi iti sreča «f"ii- Tak soečnolep '*> blagoslovljen dnižuiik: raj *U ci pred 50 leti ustvarila mlada zakonca g. Ve-kotlav Trioik in njegov« Jjubezoha ga. soproga Milka, roj. Mantuani.
Globoka verska odločnost, eatdramost v lajne božie modrosti in vet »kupce, umevajoče ljubejni j« krepko zastavljala korak m:mo vseh težav, skrbi in trpljenja in v tej »kupni povezanost; so križ: omi-
lili svoje ostrine in težo bremena olajšal:. Prav zato pa jima je božja Previdnost tudi »upala lepo število nedolžnih dušic, 15 otročičev — od katerih jih danes živi ie de»et — sta bila oit in mati res v pravem pomenu besede, tn vzgoja tako števdn« družine pač ni lahka reč. Z zgledom in besedo sta črtala v srca svojih otrok poteze trdbe enačajnosti, dobrotne plemenitosti in globoke verno*ii. Se posebej moramo poudariti veliko sočutno ljubezen do rcvežev, ki je značilna poteza g. jubilanta. Njegova «*e«ta, srčnodobra ga. soproga pa te tudi ie vedno » pravo mladostno svetostjo zanima z* vzgojo svojih velikih in malih otrok, v njihovi sreči gleci« ifpo!-nitev svoje velike življenjske naloge kot eisti.
Naj jubilantoma dobrotno nebo nakloni, da dočakata bieenno poroko v sreči, zadovoljstvu in tisii mladostni prožnosti, ki stavljene« odlikuje sedaj ob zUteta jubileju!
da so morali zapustiti domove in pobegniti pred njimi. Egi piska vas Mudirja šteje 65 hiš in stoji na majhnem gričku. Rodovitna črna prst v bližini je dajala vaščanom priliko, da so se mogli t obde-
spodu Lončinskem. ali bolje v njegovem zastopstvu na čelu polka - in Ketlinga. Drugim ta dan nioo več odprli vrat ker je bila gospa utrujena od poti ln ae je poleg lega morala haviti z gosjiodom Novo-viejskim. Ta nesrečni mladenič je prav pred samostanom padel 8 konja in Odnesli so ga nezavestnega v celico. Poslali so takoj po zdravnika po ravuo tistega ki je zdravit Bi5o v Hreptjovu-leta je napovedal težko možgansko bolezen in dal malo upanja, da ga ohrani pri življenju. Do poznega večera so se razgovarjafi o iem dogodku .J?.' R^pod Mušalski in gospod Zagloba in razmišljali o nesrečni vitezovi usodi.
»Zdravnik mi je povedaLc je rekel Zagloba, »da če ostane pri življenju, se mu bo po učinkovitem puščanju krvi zmešalo in bo pot p m laže pre. nasal nesrečo.;	*
»Si več zanj tolažbe!« je odgovorila Baša.
»Mnogokrat bi bilo za človeka boljše, da ne . lmeI spomina.« je pripomnit gospod Mušalski, »toda celo animalia (živali) niso tega proste <
loko8trelca8'artek ^ ** pripombo 05,61 slavnega
.	Kospod, ne imel spomina, ne bi mo-
Kf hodit, k spovedi.« je rekeL »in v tem primeru bi bil enak luterancem in goden za peklenski ogenj.
tfcSFS, !f,ŽS tudi duh°vnik Kaminjski svaril zarad, bogokletnosti, toda: moli volku očenaš volk pa kozi skok za vrst k	ocenas,
»Kakšen volk pa sem jaz!« ie rekel slavni lokostrelec. »Glej, Azija, to je bil'volk!«
„,„,io>AI'	)a?; ,eKa pravil?« je vprašal Za-
globa »Kdo je prvi povedal: to je volk'c
'	, ?viejsl(i Tmi pravil,« je rekla Baša, »da
podnevi in ponoči sliši, kako mu Evica in Zoša kličeta ,na pomoč', a kako bi ju bilo mogoče v tem primeru rešiti? Moralo se je končati z bobnijo zakaj n.hče bi ne prenese! lake bolečine. Njuno smrt bi preživel — sramote ni mogel.«
»Zdaj leži kot posekan hrast in se ni« ne za-
Nadaljnji razgovor je pretrga! služabnik, ki je prišel z naznanilnm, da je v mestu zopet silen hrup, ker se ljudje zbirajo, da bi videli gospoda generala podoljskega, ki je pravtmr prispel' v mesto s precej znatnim dvorom in tudi nenaj desetoricami pehote.
»Njemu pripada poveljstvo,« je rekel Zagloba. »To je lepo od gospoda Nikolaja Potockegs da hoče biti rajši tu nego kje drugje, toda po starem bi rajši videt, da bi ga ne bilo tukaj. Ha, bil je hetmami nasproten in ni verjet, da bo vojna sedaj pa kdo ve, ali ne bo lega z glavo plačal!«'
»Morda pridejo ut njim tudi drugi gospodje Potočki,« je rekel gospod Mušalski.
»Videti je torej, da Turki niso več daleč!« je odgovoril gospod Zagloba. »V imenu Očeta in Sina m svetega Duha! Bog daj, da bi bil gospod general drugi Jeremija, Kamenec pa drugi Zbaražc
»Mora tako biti, ali pa prej poginemo!« je rekel r.eki glas s praga.
Ob zvoku tega glasu je Baša skočila kvišku in «e s krikom .Mihael!' vrgla malemu vitezu v objem O os pod Volodijovski je prinesel z bojneea polja mnogo važnih novic, ki jih je pripovedoval najpre) ženi v tihi celic«, preden jih je povedal na bojnem posvetu. . On sam je popolnoma razbil nekaj manjših čambulov in se z veliko slavo v tik pod kosem (taborom, vojsko) krimskim in Do-rosenkovim. Tudi je pripeljal nekaj desetoric ujet-
i0*	le bil° m0R0Ce dobiti o ka-
novih in Doroševih vojnih silah.
cn^/at0.i!!!,?0 d'u*i ?e!niki ma"i »reče. Gospod pod lesk i, ki e stat na čelu znatnejših sil ie
ki ie' Su,ri	gospoda Motovid!^
ki je krenil proti vlaški strani, je razbil Kričinsk
kiPs°nmi0i,%b.ia,OSrOdske orde ®»'ankov LipkovJ ^ "raVi1' L ^
lov a nje m polja preživljati. Nedavno so M;, Izkopali prastaro i<oko!>aliice, v katerem j"
■........... ------ .-----1 — —", » naierc-
velikansko mravljišče. Sprva prestrašene mr, so se zbrale in se podale v vas. Uničile so ,i ''I1 jim je prišlo po<J čeljusti. Vaščani so branili. iKKll-nli >o vojski drobnih žuželk u ?!' je iKtgnaia začasno iz vasi.	' 1'k
Godeiič pri M«.« LokL Na c«U
vode je v nedeljo 23. )unijo okrog 6 tvt-čet „...„ , avto 17 letnega mladeniči Antona Kuralt, u r deiiča. Nesreča s« je zgodila zalo. ker je fant 2iv°i čez cesto, medlem pa je pridrvel avlo m ga ^ji tako silo, da je bil takoj uirtev. Pripeljali so g, „! dom žalostnih siarSev in ga v torek pokopal; žepnem pokopaliSfu v Relctah. Pokojni A/ilui ? b,l miren in priden fant. dela! je na Heinrihari^ žagi na Trati Pokoj njegovi duši. žalujočim pa r,is toia!je. — Na cesli Jeprca-Medvode je bila to i, dmga smrtna nesreča v Uku 14 <iui, zaio opozarja-mo kolesarje na skrajno previdnost. Avtomobili i,,. jojo po tej asiaHni cesti z največjo brtino in ie ta. radi tega nevarnost «r,f>ogo večja feot na dras.ii cestah.
Šmartno pri Liliji V »dnji Jievilki .Dooolj». ba« smo poročali o noVf bolezni — meningitisu, fdji pa * žalostjo naznanjamo, da je ta bolezen zahtevala prvo «ar!no žrtev v naši občini. To je bil krepki, drugače povsem zdrav gospodar Alojzij Sirk, pa domač« • JerSičev« k Lupince. Ko so se pokazali prvi enaki bolezni, ni takoj mislil, da je kaj hujšega. Mernl te, da je k prehlad, a ker je bilo vsak dan huji«, je let čez par dni k zdravniku, ki mu je ukazal ta!10j v bolnišnica. Toda bilo ie že pre-pozno, čez 3 dni ga ni bilo več med živ mi. Zalo pj, ljudje božji, dajte si dopovedati, če bi se koma zdelo kaj sumljivega ali d« bi opaaii kakšne zrake t« nov« bolezni, naj ne odlaia, temveč naj gre takoj k zdravniku. Saj zdaj m treba vet v ljubljansko bolnišnico, ker šmarno v Utjaici ioii f«r ratrefcv spremenjenih v boiniike sobe, kjer >e zdaj zdravi ic precej novih bolnikov. Pa ie ndiaj. Kogar >• zdravnik pri preiskavi — če ni naše! bolezni na ojera — označil samo za bacilu)o*ca. naj se drži zdravnikovih navodil in naj ne hodi v družbo in zanaša bacile, ki pri manj odpornih takoj povzroča bolezen. — V Sv. Križu pri Litiji, naši soiednii lari, bodo n* prannik sv. Petra in Pavla blagoslovili nove orgle, delo mojstra Jenki iz St. Vida nad Ljubliana. Ob tej priliki ,bo naj pevski zbor pod vodstvom organista Jožeta Cajhna priredil koncert sodobne nabožne pesmi pri Sv. Križu. Na sporedu •o vse pesmi, ki jih je naš zbor pel na koncertu v
vas bil dosegel, ioda v Uširi sem kreni! čez reko na niultanski breg, da bi ism (prisluškoval stepam. Nekateri iambuli so 4« prekoračili reko in bojim se, da ravijejo na Pokufje in udarijo nepričakovano na ljudi. Drugi pa gredo pred turško vojsko in bodo v kratkem tukaj, t aka nas obleganje, golobica moja najmiiejša, proti temu ni leka, toda rat se ne damo, zakaj, tukaj brani vsakdo ne samo domovino, ampak tudi svojo zasebno last.«
Po teh besedah je nekolikokrat poniiga! z brfi-cami, potem pa je objel ženo in jo začel poljubila!) na lice. Tega dne nista več govorila med r.ebnj. Drugi dan pa je ponovil gospod Volodijovski svoj« novice pri škofu Lanrkoronskem pred vojnim svč-tom, kateremu so razen Škofa pripadali gospod general podoljski. gospod pedkomornik Humiecki, Ketling, gospod Makoviecki, major Kvasibrocki in nekaj drugih vojakov. Gospodu Volodijovskemu ni ugajela izjava gospoda generala podoljskega, da noče prevzeti poveljstva, ampak da jo pove rja svč-tu. »V nepričakovanih primerih mora biti ena glava in ena volja!« je odgovoril mali vitez. »Pod Zba-ražem so bili trije regimentarji, katerim je uradno pripadala dblasl, pa ao jo vendar oddali knezu Jeremiji Vfšniovieckeinu, ker so pravilno sodili, da je v nevarnosti boljše poslušati samo enega.«
Te besede niso nič izdale. Zastouj je učen' Kelling navajal za primer Rimljane, ki so bili največji vojaki na svetu, pa so si vendar izmislili diktaturo." škof Lanckoronski, ki Ketlinga ni nm-ral, ker si je. bil, ne ve se zakaj, vtepel v glavo, da mora biti kot rojen Skot v dnu duše krivoverec, je odvrnil, da se Poljakom ni treba od prihajaf^ učiti zgodovine, ni jim pa tudi trebn, ko so sami dovolj pametni, Rimljanov posnemati, za katerimi — kar zadeva možatost in zgovornost, prav nič ali pa vsaj zelo malo zaostajajo. »Kakor je od celega naročja drv,* je dejal, »plamen večji kakor od enega polena, tako dobi glava iz več glav več
" Oblast, da samo eden zapoveduje, narekuje svojo voljo, vsi drugi pa morajo ubogati.
naši cerkvi preteklo jesen. Pridite tudi iz eonednih far na praznik ob 3 popoldne k Sv, Križu, kjer boste slišali nove orgle in pa petje štuarlintkega cerkvenega zbora.
Št. Jenrttl- Na praznik sv. Petra ki Pavla bo 0b tO sv. maša v Novem Lurdu. Popoldne ob 2 pa v št. Jerneju konjsko-dirke.
Str Rupert ua Dot. Umrli so: Jerica Prija-lt,]i posestnica na Rakovniku, vdova po umriem županu in svetovnem božjepotnem romarju Tomažu Prijatlju. Prav tam je umrla posestnica Apolonija Šalhalter. Na Trsteniku pa je nrnrl iposestnilc Jože Jerovšek. Zvestim naročnikom jDouuiljuba« večni mir! — Meningitis, ki se je pred mesecem pojavil tudi pri nas, je zahteval med šolsko mladino tri smrtne /rtve. Bolezen se je za enkrat ustavila. — Strela, ki letošnje jelo pogosto udarja, je pretekli teden udarila v Dolarievo zidanico v Apneniku in jo do tal uničila. Udarila je tudi,v Krajškovo gospodar, poslopje na Površnici, napravila je pa le mnlo ikoile. Škoda obeh je krita z zavarovalnino.
Dolsko. Dne 5. ja: lija bo minulo 80 let, kar se je ro<lil v prijazni hribovski vasici Dolini nad Dolskem Jakob Mihelčič p. d. Ilomonov oče, sin posestnika. Takrat ni bila mladina še šolo-0ljve7.ua, zato ga oče ni dal v šolo, ker je bila več ur oddaljena in tudi ianta so doma potrebovali pri delu. Ker se je pa dečku zdelo potrebno, da zna vsak človek brati in pisati ter računati, se ie kot samouk dobro naučil in pozneje izpopolni! to svoie učenje pri vojakih. Tu se je dobro seznanil tudi z nemščino. Po svojem očetu je prevzel kmetijo in jo vzorno vodi še danes. Seveda mu pri tem poiuaga njegova pridna ženka Lojzka. Bavii se je tudi s Čebelarstvom in lovom. Pred nekaj leti je opustil čebele. Vprašali smo ga: >Ifomon. kje imaš pa čebele?« Odgovoril, nam je hudomušno: ->1161118118 muha, W ženreiirna 1 zaine!« Na Homonovera gruntu dobiš otroke otroke kakor pravijo za » k poroki in krstu« vseh starosti. Od blizu in daleč, kjer oslarie kakšna sirota, jo pripeljejo k Homonovem očetu. On vse
Srce Jezusovo
Božje Srce, v Tebi je tolažba, TI mc dvigaš, kadar omaga jem, •*rte v sili apno Se naslanjam, Tebi trud in delo posvečujem.
Ti pogum in mir mi v dušo vlivaš, kadar strašni tulijo viharji; temna noč razteza grozne sence, svetijo le Tvoji se oltarji.
V Tebi je ljubezen in tavetje, ko sovraštva škripljejo okovi, v Tvojem varstvu v mirno pristanišče ziblje se moj eolnič med valovi.
Bojni krik radega se v daljavi, tresejo krvate se poljan«. — Božje srce. Ti si naše sonce, Bkrij naš y Svoje svete rešuje riihe.
I.imbar&ki.
sprejme pod svojo .strfiho*. Vsaojii je že velik« število popolnih sfrot, od katerih Je nekaj danes že samostojnih in dobrih gospodarjev in gospodinj. Naš jubilant se še kljub svojim osmim križem ne uslraši nobenega pota in dela. Vsako nedeljo gre redno k sv. Trojici k prvi maši. Pozimi si razsvetljuje pota z bakljo. Tudi v Ljubljano nič ne premišlja iu jo maha dostikrat kar peš. Za vsako delo rad poprime in kar noče zaostali za mladimi. Par ur na dan si pridrži za branje. Ce podnevi ni časa, pa ponoči. Homonov oče, natakne dvoje očal, potem ga pa nihče več ne zmoti. Zato ga pa tudi vsa okolica hodi spraševat za novice in za nasvete. Naj bi ostal zdrav in čvrst, kakor ie sedaj, do skrajnih mej človeškega življenja. KliSemu mu: Ilomon iz,Doline, Bog Te živil
Rakitna. V začetku tega meseca smo imeli kar dva romanja z aytobusi h Kraljici Slovencev na Brezje, katere je organizinral g. župnik. Prvo romanje je imela šolska mladina; 70 otrok
...	-1__,.1... I _	a.ii/tkiii-rkn^	on/»l\«fl>tA
po večini šele prvič peljali romanje pa ie bilo v nedeljo, dne 9. junija, katerega se je udeležila Skoraj vso fara, 130 oseb, starih in mladih, so odpeljali trije avtobusi izpred domače cerkve. To je bilo veselja in petja v avtobusih, da je odmevalo tja vrh
l£rima. Še pred 9. uro smo bili že na Brezjah, kjej- je imel naš g. župnik sv. mašo in prav lep cerkveni govor; med sv. mašo pa je pel na koru naš cerkveni pevski zbor. Tii pri Kraljici Slovencev smo prosili, naj ona odvrne vse nevarnosti od naše lepe domovine. Po kosilu smo se odpeljali na Bled in se s čolni peljali na otok, kjer smo imeli pete litanije. Nato smo si ogledali krasno župno cerkev no Bledu in Grad ter nato spet zasedli avtobuse in se veseli in zadovoljni vrnili proti Rakitni. Omeniti moramo, da je dal g. župnik vse oltarne kipe in namerava dati prenoviti Se oltarje. V našo vas prihaiii vedno več izletnikov in turistov, ki rudi objščejo našo cerkev,
Ivan Tavčar - 70 !eimk
V krogu svoje ljubljene družine in . sorodnikov je praznoval v ponedeljek, 24. junija, svojo eedecndeeet-ietnico upokoj. cestni nadzornik gosp. Tavčar Ivan iz Kranja, katerega jubilej ne sme iti mimo nas neopa-ženo. Njegov patron Janez Krstnik, sla Cdharije, i na v naši Sloveniji, če smemo zaupati knjigam, kar v treh župnijah in 49 podružnicah kipe ali slike v oltarjih.
Naš jubilant je še vedno trden, delaven kot malokdo in prijeten, družabnik. Dolgo vrsto let je že član Prosvetnega društva, naročnik »Slovenca« nad 40 let. Pogosto ga vidane v cerkvi, nobena adventne maše ne zamudi. Da je še dane« tako čil in krepak, snu gotovo pomaga njegova dobra volja, ki ga mine le tedaj, ko pozabi kupiti tobak.
Ob jubileju se tudi osš list pridružuje čestitkam kot svojemu dolgoletnemu zvestemu naročniku a željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo Tisto let zdravega in srečnega.
Tfe. Vam nudi CCBlrSiSa
Vir« A »iH.ar«ijH»J|anffl,
v svoji posodi najugodneje.
premišljeno«!! nego iz ene same.« Poleg tega je hvalil »skromnost« gospoda generala podoljskega, čeprav so drugi razumeli, da je to marveč strah pred odgovornostjo — in za svojo osebo svetoval pogajanja. Ko je bila ta beseda izgovorjena, so planili vojaki s sedežev, kakor bi jim bil kdo z ognjem podktiril: gospod Volodijovski, Ketling, Makovierki, Kvasibrocki, Humieckl, Rževuskl, začeli z zobmi škrtstl in s sabljami ropotati. »Pri moji veri!« so se začuli glasovi. — »Mi nismo prišli sem na pogajanja!« — »Posredovalca brani du-, hovska suknja!« Kvaslbrockl je celo zaklical: »V cerkveno lopo, ne na posvetovanje!« — in nastal je hrup. Na to je škof vstal in rekel na ves glas: »Jaz bi bil prvi pripravljen da'.i življenje za cerkva in svoje cvčice, če pa omenjam pogajanj« in bi rad zavlačeval, naj me Bog sodi. Storil sem to, ne, da bi trdnjavo predali, ampak da bi pridobili, na času in bi betman med tem zbral pomožne čete. Strašno je poganom .ime gospoda Sobieskega, in ttidi če bi ne imel pravih sil, zadostovalo bi, da poči glas o njegovem prihodu — • takoj bi bisur-"ian popustil Kamenec.« In ko je tako mogočno spregovoril, so vsi umolknili, nekateri pa so se celo potolažili, videč, da Skof ni imel predaje v mislih.
Tedaj je rekel Volodijovski:
»Preden sovražnik Kamenec obkoli, mora najprej zdrobiti Žvanec, ker nikakor ne sme pustiti, utrjenega gradn za svojimi pleči. No, z dovoljenjem-ftospoda podkomornika podoljskega prevzamem Jaz nalogo, da se zaprem v Žvanec in se držim tam: Prav toliko časa, kolikor ga gospod Skof namerava pridobiti s pomočjo pogajanj. Zveste ljudi vzamem s seboj, in dokler bom jaz živ, bo stal tudi fcvaneci«
Na to so vsi zakričali:
»Ni mogoče! Ti si tu potreben! Brez tebe "zgubi meščanstvo pogum in tudi vojaki ne bodo. 8 takim veseljem stali na svojem mestu. Nikakor, »i mogoče! Kdo ima tukaj več Izkušnje? Xdc je Prestal Zbaraž? In če bo treba napraviti izpad,
kdo ga bo vodil? Ti zgoris v Zvancu, mi pa brez tebe zgorimo tukaj!«
»Poveljstvo razpolaga z menoj,« je odvrnil Volodijovski.	:
»V Žvanec bi biio treba poslati kakega mladega odločnega moža, ki bi mi bil pomočnik!« se je oglasil pridkomomik podoljski.
»Naj gre Novoviejski!« se je odzvalo ve? glasov hkrati.
»Novoviejski ne more iti, ker mu glava gori,« ja odvrnil gospod Volodijovski, »na postelji lezi in ne ve nič o božjem svetu!«
»Med tem se posvetujmo, kam se kdo postavi in katera vrata bo branil,« se je oglasil ško*.
Vseh oči so se obrnile ca generala podoljskega. ta pa j® rekel:
»Preden izdam ukaze, bi rr.d slišal mnenia izkušenih vojakov; ker pa zavzema gospod Volodijovski med nami prvo mesto, kar zadeva vojno izkušnjo, dajem njemu prvemu besedo.« ' Volodijovski je svetoval, da bi pred vsem dobro zasedli gradova, stoječa pred mestom, ker je bil mnenja, da bo prav na ta gradova navalila glavna sovražnikova sila. Drugi so se pridružili njegovemu mnenju. Bilo je tisoč šestdeset mož pehote, ki so jo razdelili na ta način, da je desno stran gradu zavzel gospod Mišliševski, levo gospod Hi-miecki, slaven po svojih zmagah pod Hočimom. (XI hooimske strani se je postavil na najnevarnejše mesto sam gospod Volodijovski, niže je bit nameščen oddelek Serdiukov, stran proti Zmkov. cem je zaslanjal major Kvasibrocki, jug gospod Vonsovič, bok od strani dvorca pa kapitan Bukar z ljudmi gospoda Krašinskega. Vse to »o bili ne morda kakšni prostovoljci, ampak poklicni vojaki, izvrstni in v boju vztrajni, d« so prenašali topovski ogenj tako lahko kakor drugi sončno pripeko. Ker ao razen tega služili v vojskah ljudovlade, k| so bile vedno maloštevilne, so bili od mladih let vajeni upirati se desetkrat mogočnejšemu sovražniku In so-smatrali to za nekaj naravnega. Splošno nadzorBtvo nad topništvom v gradu je ime! lepo-
rasli Ketling, ki je znal meriti i topovi kakor nihče drug. Glavno poveljstvo v grauu naj bi imel mali vitez; gospod general podoljski mu je takoj dal pooblastilo, da 3me svobodno prirejati izpade, kolikorkrat bi nanesla potreba in prilika.
Oni pa, ki so izvedeli, kje bo kateri stal, so se iskreno razveselili; zagnali .,o velik krik in ropota!! s sabljami ter na ta način kazali svojo radost. Ko je gospod general podoljski to slišal, jo dejal sam pri sebi:	...... v
»Nisem verjel, da bi se mogli ubran:ti, m »rez vere sem prišel semkaj, poslušajoč samo glas vesti; vendar kdo ve, ali ne bomo mogli s takimi vojaki odbiti sovražnika? Slava pade name in razglase me za drugega Jeremijo, a v tem primeru, bes te plentaj, če me ni privedla sem srečna zvezda!«
In kakor je prej dvomil glede obrambe, tako je sedaj začel dvomiti glede z-vzetja Kamegca; zato mu je domišljija zrasla in začel se je že bolj živahno posvetovati, kako bi se izvršila zasedi« mesta samega,
' Ukrenili so torej, da naj se v mestu samem pri Ruskih vratih postavi gospod Makovlecki s pe: ščico šlahte, poljskih meščanov, ki so bili v bitki vztrajnejši od drugih, in z nekoliko desetericami Armencev in Zidov. Lučka vrata so bila.oddana gospodu Grodeckomu; uravnavanje topa prt min je bilo izročeno gospodu Zuku in gospodu M.alctn-skejnu. Stražo na trgu pred posvetovalnico je prevzel gospod Lukaš Dževanovski; gospod Hočmnr-ski pa je imel za Ruskimi vrati poveljstvo nad hrupnim ljudstvom ciganov. Od mostu tja pod dvorec gospoda Šinickega je naČeloval stražam gospod Kazimir Humiecki, brat hrabrega Vojteha. Naprej pa naj bi imela svoj st»n "fT J™!*" ševski in nad Lackimi vrati gospod Martin Boguš, pri Spižovi (bronasti) bastiji nd bi sa postav, gospod Jurij SkaržinSki z gospodom Jackovskim tik blalostoške luknje. Gospod Dubfavsjd « » Skim je prevzel bastijo Ržežnika mešana). Veliki mestni okop le bil oddan Tomašev.ču,• tjpdajn pott; skega sodišča; manjši pa gospodu Jackov|kemu,
Otroci sorodnih staršev
Pred leti je bilo, ko sem nadučiteljevala alf upraviteljevala na neki dvorazrednici. Imela sem prvi razred. Otroci so bili šibki, revni in slabo nadarjeni. Kakih deset različnih priimkov je bilo in tako sem imela po tri ali štiri otroke v enem razredu, ki so se enako pisali. Na moja vprašanja, Se so si istoimenci v sorodu, niso vedeli odgovoriti. Vsaki sosedi so rekli kuma, vsakemu očetovemu znancu kum. Zanimalo me je, odkod tolika nenadarjenost učencev, med njimi je bilo celo nekaj pohabljenih. Odkod to? Saj ljudje ne pijo. Še za sol niso imeli denarja in v trgovini so kupovali za dva dinarja olja, za dva dinarja petroleja, po četrt kilograma sladkorja. Revščina vendar ne dela ljudi bedastih. Cesto prav nasprotno.
Ko smo imeli že mesec dni pouka, pride mati s svojim sinčkom, da ga vpiše. Pove mi, da sta bila z možem, ki je njen mali bratranec, nekje na Hrvaškem in da ni mogla prej vpisati in privesti otroka v šolo.
Otrok je bil šibek, bled, plašen deček, golša mu je ovirala pravilno dihanje. Sedel je v prvi klopi in je izgledalo, da z zanimanjem sledi pouku, a znal ni nič. Vedela sem, da je mesec dni šolskih zamud, in to v prvem razredu, veliko. Poučevala sem ga posebej, vsak dan po pol ure, tako da bi lahko v nekaj dneh doprinesel, kar je zamudil, in se skupno z drugimi učenci učil dalje. A dečku ni šlo in ni šlo v glavo. Kar je prvi dan znal, je drugi dan pozabil. Crke in številke ni ločil, o in e sta mu bili euaki znaki in isti črki. Torej en nenadarjen več v velikem številu nenadarjenih v razredu, zame pa novo razočaranje.
Neke nedelje popoldne, ko sedimo skupno z županora in župnikom, me župan vpraša,
dano je biJo povelje, da bi napravili tudi tretji nasip, g katerega je pozneje neki Zid, spreten top-ničar, strahovito tbdelaval Turke.
Ko so se tako razporedili, so odšli vsi veseli na večerjo h gospodu generalu podoljskemu, ki je slaati med tem razvedrilom častil gospoda Volo-dijovskega z odličnim mestom, vinom, jedmi in govorom, poudarjajoč, da bodo po obleganju potomci dodali naslovu »malega viteza« pridevek »kameneškega Hektorja«. On pa je izjavil, da misli zvesto služiti in se v ta namen z neko zaobljubo v stolnici zavezati; zato prosi Škofa, da bi sme! ju-tri to storiti Skof, ki je videl, da utegne imeti ta zaobljuba koristne posledice za spiošnost, je rad privolil. Drugo jutro je bila v stolnici slovesna služba božja. Udeležili so sa je z zbranim in pobožnim srcem vitezi, šlahta, vojaštvo in preprosto ljudstvo. Gospod Volodijovskl in Ketling sta letala z razprostrtimi rokami pred oltarjem. Kržiša ln Basa sta klečali tik pod stopnicami in jokali, ker sta vedeli, da utegne ta zaobljuba v nevarnost »praviti življenje njunih mož. Ko je bila maša končana, se je škof obrnil z monštranco k ljudstvu. Tedaj je mali vitez vstal, pokleknil na oltarno takole-0 rekel Z ganieni0,> ,oda mirnim glasom
»Za posebne dobrote ia prav posebno varstvo, fc mi ga je naklonil Gospod Bog najvišji In Nje! gov edmorojeni Sin, mi narekuje srce prav tako posebno hvaležnost. Zato se zaobljubljam in pri-°Xm,< ^akor,8t« 9n in S'" Njogov meni pomagala, tako bom tudi jaz do poslednjega diha branil sveti Kril In ker je poveljstvo nad starim gradom meni poverjeno, ne spustim, dokler bom živ, ta bom mogel z rokami in koleni gibati, poganskega sovražnika, v nečistosti živečega, v grad. ae ne umaknem z obzidja in ne zataknem bete zastave, tudi če bi prišlo do lega, da me ruševine
Svečana tišina je nastala r cerkvi, nato ae ie začui Ketliagov glas:
kako sem zadovoljna z učenci. »Ker ste rne odkrito vprašali, bom pa š« jaz odkrite povedala. Cudint se, odkod ta nenadarjenost
otrok. Starši so videti zdravi, niso pijanci, a otroci vendar tako slabo napredujejo v šoli. Kje je temu vzrok?«
»Kje, jaz prav dobro vem«, pravi župnik. »Poglejte, gospodična, kje leže vasi? Petnajst kilometrov od tu so ljudje druge narodnosti, deset kilometrov v nasprotni strani ljudje drugega jezika. Naši ljudje se ne selijo. Fan-Ija ne iščejo deklet pri sosedih. Sami so v teh vaseh in teh par družin je vse v krvnem sorodstvu med seboj. Včasih sega sorodstvo v četrto, peto koleno, a sorodstvo je le in vse
družine so v bližnjem eli daljnjem krvnem sorodstvu.-Zato tudi več istih imen, zato tudi toliko slabih glav v šoli.«
Spoznala sem, da je to resnično. Rodovi gredo iz desetletja v desetletja, sorodna, če-tudi daljna sorodna kri se meša s sorodno in tako nastopa duševna in telesua zaostalost in oslabljeno9t. Na neštetih zgledih, zdravniško dokazanih, vidimo, kako silno slabo je za potomstvo, če sta si oče in mati v sorodu, četudi daljnem.
In ko Cerkev zabranjuje zakone iz krvnega sorodstva, prav dobro ve, zakaj jih zabranjuje. Zato je prav, da starši dobro pre-mislijo, kadar može svojo hčer ali ženijo sina. Saj mož iu žena, kakor hitro se poročita, ne bi smela živeti samo zase, temveč tudi za potomstvo. — Iv. S.
f Pisatelj Matija Malciič
Davi je dospela iz škofje Loke vest, da je r najlepši moški dobi nenadno umrl okrajni glavai in znani slovenski pisatelj Matija Ma-lešič. Pokojnik je bil doma iz Bele krajine ter ia služboval med drugim tudi v Metliki in v Logatcu. Kot pisatelj je sodeloval v glavnem pri »Domu in Svetu« ter pri »Mladiki« s povestmi »Kruh«, »Oj tam za goro« in drugimi. Pred nedavnim je dobil nagrado »Doma in Sveta« za svoj roman »Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu«. Bil je blagega značaja, dober družabnik, kremenit, prijeten človek, ki ga je bil vesel vsak, kdor se je imel priliko ž njim seznaniti. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je imel od srca radi
Nova mesta xa ban. cestarje
Kraljevska banska uprava ie razpisala, nova mesta z banovinske cestarje in sicer tako!«« po eno službeno mesto pri okrajnih cestnih odborih v Murski Soboti ter v Ormožu, po dve službeni mesti pri okrajnih cestnih odborih v Ptuju, v Črnomlju, v Logatcu, v Gornjem gradu, v Skofji
Loki, v Brežicah, r Kočevju, v Dolenji Lendavt, mesta pri okrajnih cestnih odborih v Litiji, v Slovenjgradcu in v Kamniku ter Miri službena mesta pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru.
Prosiioi za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih dri cestarjev in njih prejemkih in ne smejo hiti mlajši ad SS ia aa starejši od 90 let
Lastnoročno pisane ia s haoovinskim kolkom u 10 din kolkovane prošnje, opremliena a pravilnimi in zadoetno kolkovanimi prilogami (rojstni In krstni list, domovinski list, zadnje šolako spričevala dokazilo o odaluienju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno »pričevalo, potrdilo pristojnega oblaetva, da niso bili obsojeni zbor kaznjivib dejanj iz koristoljnbja, eventualna dokazila o »trakovni usposobljenost, |a vložiti najkasneje do 10. julija 1M0 pri okrajnih cestnih odborih.
Tri Jetrtine traaeoskega ozemlja je it-:fteden6g& jto Nemcih in Italijanih.
Premirji* med Francije is Italijo je bik* podpisano 24. junija ob 19.15 v vili »Jticisac pri Rimu.
»Zavezujem se,< je rekel, »sa posebne dobrote, ki sem jih bil deležen v tej domovini, da bom branil grad do poslednje kaplje krvi in da me prej pokopUejo pod seboj njegove ruševine, nego bi stopil med njegovo obzidje sovražnikova noga. In k r odkritosrčno in poln zveste hvaležnosti polag,.m to prisego, tako mi pomagaj Bog in svet! Križ — Amen.«
Tu je škot nagnil monštranco in jo dal poljubiti najprej gospodu Voiodijovskemu ln potem Ketlingu. Ob tem prizoru je nastalo med številnim viteštvom vrvenje v cerkvi. Začuli so »e glasovi: »Vsi prisegamo!«, »Drug za drugim položimo gla-vok, »Ne propade ta trdnjava!«, »Prisegamo, prisegamo!«, »Amen, amen, amen!« Sablje in rapirji so žvenketaje zleteli iz nožnic in v cerkvi ae je zabliskalo jeklo. Ta blesk je razsvetlil grozeče obraze in razpaljene oči in velikansko, nepopisno navdušenje je prevzelo šlahto, vojake in ljudstvo. Med tem so zazvonili vsi zvonovi, zabučale bo orgle, škof je zapel: »Sub Tuum praealdium« (Pod tvoje varstvo) — sto glasov Je grmečo odgovarjalo — in tako so molili za trdnjavo, ki je bila stražnica krščanstva ln ključ do ljudovlade.
Po končani službi božji sta šla Ketling in Vo-lodijovski iz cerkve, držeč »e za roko. Po poti ju je ljudstvo blagoslavljalo in poveličevalo, ker ni nihče dvomil, da prej padeta, nego predasta grad. Toda ne smrt, ampak zmaga in slava, se je zdelo, plavata nad njima — in sredi vseh teh množic sta najbrž samo onadva vedela, g kako strašno prisego sta se zavezala. Morda sta zaslutili pogubo, ki se je preteče pojavila nad njunima glavama, tudi dve S? s™. ?al<aj ne Baša ne Kržiša sa nista mogli pomiriti. In ko ae je slednjič znašel Volodijovskl v samostanu pri ženi, Je to premagala bolečina in ihteč kakor majhen otrok s« mu e pritisnila na prsi in rekla s pretrganlm glasom:
»Pomni, Mihalek, da... Bog ta varuj nesreče, zgodit.!!«'" M Yera"-k,i-89- * men°i
In začela »e je tresti od razburjeni«; tudi mali vitez je bil zelo vznemirjen. 2olte brfice so se mu za trenutek premikate naprej in nazaj, slednjič je rekel:
»I no, Bašks... treba Se bilo, no!.. .<
»Najrajši bi umrla I« je rekla Baša.
Ko jo mali vitez to slišal, je začel še hitreje migati z brčicami; ponovil je še nekolikokrat: »Tiho, Baška!... tiho!« — naposled pa je, da bi pomiril nad vae ljubljeno ženo, spregovoril tako:
»Saj se spominjaš, kaj sem rekel, ko te ml je Gospod Bog vrnil: rekel sem tako-le: .Kolikor ja v moji moči, da Te zadovoljim, Gospod Bog, toliko Ti obetam. Po vojni ti postavim kapelico, če ostanem živ, toda ob času vojna moram kaj znatnega izvršiti, da Te ne nakrmim t nehvaležnostjo.' Kaj pomeni grad tam) Malo js tudi to za tako dobroto! Prišel je čas! Ali se mar spodobi, da bi Odrešenik rekel: .Obljuba — le beseda ljuba?« Prej naj me pobije kamenje gradu, kakor da bi prelomil viteško besedo, dano Bogu! Treba Je bilo, Baška — in to ja vse! ... Zaupajva, Baška, v Boga!...«
U.
S« Istega dne je odrinil gospod Volodijovskl a prapori na pomoč gospodu Vasilkovskemu, ki J« bil skočil k Hrinjčuku, ker je prišla vest, da no Tatarj! tam vpadli na vrat na nog i« zdaj ljudi vežejo in živino jemljejo, vaai pa ne požigajo, da se no bi razvedelo. Oospod Vasilkovaki jih Je takoj popolnoma pobil, plen odvzel in nabral ujetnikov. Te je gospod Volodijovskl peljal v 5!vanec in naročil gospodu Makovieckemu, naj Jih izpraša in njih izjave po vrsti zapiše, tako da bi Jih lahko poslali hetmanu in kralju. Tatarji »o izpovedali, da so po perkulabovem povelju prekoračili mejo; v pomoč jim je bil dodeljen ritmojster Stingan z Vološo. Niso pa mogli povedati, čeprav so jih pripekali, kako daleč utegne biti v tem trenutku turški c»war z vso vojno silo, ker ao šli z neurejenimi krdeli naprej, in niso držali zveze s celim taborom.
(Dalje.)
Varuite te se nepotrebnih pravd
Peter in Pavel sta bila mejaša v gozdu. Zemlja je služila prav za prav bol) za eteljnik kakor za drva; na obeh zemljiščih je raslo pač nekai grmovja jn par posameznih precej starih, pa ne posebno lepo raščenih Binrek. Grabilo ali steljo kosilo so je na tem prostoru komaj vsako tretje leto. Meja med obema zemljiščema je postala sporna že pred več leti. Peter je silil v Pavlovo, Pavel pa v Petrovo hosto. Nazadnje sta bila oba lastnika vsaj na videz tako pametna, da sta poklicala občinski ogled' na pomoč. Tega ogleda so se udeležili z občinsko mapo v rokah: župan,, trije odborniki, oba lastnika in množica radovednežev. Ko pa je začel žnpan kazati in ugotavljati, kod naj bi Sla niapna meja, sta pa oba mejaša vzrojila: Peter, da bi na ia način preveč zemlje dobil, Pavel pa da bi je premalo «t«a Ma st bila #®mi v tem, da je občinska mapa za nič. Občinska komisija se je tedaj razšla, ne da bi bila napravila mejo. Peter in Pavel pa sla si spotoma žugala rekoč, da ne bosta že Še kje drugje videla.
Župan pa je bil uvideven mož in ni rad videl, da se njegovi občani pravdajo. zato ju je pregovoril, da sta se tako dogovorila, da jima bo sam geometer po katastralnl mapi mejo napravil in da bo potem -ii> moralo držati. Na to «o šli vsi v župansko pisarno, kjer je župan to-le napisal: »Zapisnik, stavljen med Petrom M. in Pavlom N. v gozdu parcelna št. 8 Petra ia parcelna št. 4 Pavla. se dobesedno dogovorita, da Ma oba za to, da si naročita zemljemerca i*> svoji poljubnosti, katerega koli si naročita. In potem potrdita mejo med njima, kakor koli pride zemtjemerec z merilom in se ne more nobeden skesati, da bi se ne izvršila ta pogodba.« Ta zapisnik sta podpisala Peter in Pavel, župan ter dva občinsk.i odbornika, tretji odbornik, ki je bil tudi pri ogledu navzoč, je poprej« odšel.
štiri leta je bii na to mi». ker na spornem prostoru ni ni« la niti oni grebil aH kosil. Po preteku 4 let pa je Pavel po Petrovem mnenju silil čez mejo; zato sla poklicala geomeira iz me-
sta. Ta je prišel ih začel v navzočnosti obeh lastnikov in mnogo radovednežev iskali in ugotavljati mejo po katastralnl mapi. Ko pa je Pavel videl, da mu tudi zemljemerec ne bo priznal toliko zemlje, kakor si jo je sam želel, je rekel, da tudi ta mapa ni za nič, vendar je pa zemljemercu plačal l>olovico stroškov. Zcmljemerec je odšel in v nekaj dneh poslal vsakemu po en naris.
Nekaj časa je bil sedaj mir. Toda Pavlu žilica ni dala miru in je šel in pokosil borovničevje in steljo preko mejne črte, kakor io ie določil zemljemerec. Peter pa tudi ne bodi nemaren je šel k advokatu in vložil proti Pavlu tožbo, v kateri je zahteval, da mora Pavel upoštevati mejo, kakor jO je uganil zemljemerec. Pavel je tudi najel advokata in je zatrjeval, da takega dogovora, kakor g« vsebuje prej navedeni zapisnik, nikdar ni sklenil in da se je dogovor popolnoma drugače glasil. Razprava se je vršila ua kraju samem, zaslišani so bili vsi člani občinske komisije, pa tudi vsi radovedneži, ki so bili takrat navzoči. Ko pa je Pave! videl, da priče ne morejo zanj ngodno govoriti, si je nekaj drugega izniisiil. Začel je trditi, da do-tiČni zemljemerec ni imel prave mape, pa četudi je imel pravilno mapo, pa meril ni pravilno. Sodnik je moral pravilnost to Sove trditve preizkusiti, preložil je razpravo na poznejši čas. Poklical je sodno zapriseženega izvedenca-zemljemerca iz glavnega mesta, ki je na podlagi katastralne mape ugotovil, da je prvi zemljemerec pokasail pravilno mejo kakor kaže mapa. Sodišče ie prišlo do zaključka, da sta se Peter in Pavel zedinila na zemliemerca, dalje, da je ta.po mapi pravilno ugotovil mejo. Zato je bil Pavel obsojen, da v prihodnje ne saie več siliti čez mejo. Druga instanca je potrdila to sodbo. Nadalje je bil Pavel obsojen, da mora plačati nasprotniku 4550 din pravdnih stroškov prve in 390 din stroškov druge instance, torej skupaj 4940 din. Ce se pomisli, da so stroški na njegovi strani vsaj toliko, če ne še več znašali, ga je ta pravda stala 10.000 din, dobil pa ni za to niti ene borovnice.
Mudi& Liubifana
četrtek, St. juri.: 7 Jutranji pozdrav -- 7.05 Napovedi, poroči!« — 7.1? Plošče '12 Plošče
—	12,30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski spored slov. skladateljev — 14 Poro«**— w Wnet »Ske^an^k« — Slovenščina za Slovence )dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19,20 NaC. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave r- 20 Kon: čeri opernega baritonista g. Borisa Popova; pri klavirju g. prof. Lipovšek — 20.40 Plošče - 22 Napovedi in poročila — 22.15 Radij, pdicester.
ketek, 28, junije: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Plošče — 9 Šolska ura: Vidovdanska proslava — 10 Prenos iz stolnice — 12 Plošče — 12.30 Poročil* in objave — 13 Napovedi — 13.02 Akad. pevski kvintet — 14 Poročila — 18 Radijski orkester — 18.40 Vidov dan (prof. Fr. Trdan) — 19 Napovedi, poročila
—	19.20 Nae.- ura — 19.40 Objave — 20 Q nanji politiki (Fr. Terseglav) - 20.30 Radijski orkester — 23 Napovedi in poročila — 22.15 Plošče.
Sobota, 29. junija. 9 Napovedi in poročila
—	9.15 Verski govor (p. Valerijan Učakl — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv, "etra — 10.30 Plošče — 11 Koncert vojaške godbe — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski orkester — 17 Kmetijska ura: Vzreja in ne pa mladih prašičev (inž. Padar J.) — 17.30 Kmečki trio in Fantje na vasi — 19 Napovedi lr. poro-
« Staršem, U bodo prihodnje šolsko leto dali kako hčeifco v ljubljMuk. »ol«, pa ji hočsjo sago-toviti dobro vrtijo po* načinu sv. Janeza Boska, priporočamo Ddtliški konvikt na Karlovški cesti v Ljubljani. V aivodu vlada jbmrčnoet, veselje :n neprisiljeno družinsko razpoloženji. Ta dekliški internat obstoji ieJe dv« leti, p« je ie v tem . kratkem času pokazal v šoli ki vetfqji *elo lepe uspehe. Vsa pojasnilo daje: Ravnateljstvo Dekliškega Wvikta, Karforška cesta 22, Ljubljana.
n Na Knreštikn, v stari božjepotni cerkvi Marije Kraljice miru, bo v nedeljo, dne 3% lWf» Prošnja pobožnost za mir..Ob 10 slovesna sv..masa. in pridiga, popoldne pa pele litanije m blagoslov. Vabljeni vsi okoličani od blizu ln daleč.
19.20 Nac. ura — 19.40 Obiave — 20 - 20.30 Operni spevi — 22 Napovedi in
čila -
Plošče ----- ------ — ------
poročila — 22.15 Cimermanov
Nedelja, 30. junija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Magistrov trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Verski govor (prof. Filip Terčelj) - 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.30 Plošče — 11 Koncert franc. glasbe — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Zbor učencev orglarske šole — 14 Plošče — 17 Kmet. ura: Stelja in gozd (inž. M. šušteršič) — 17.30 Koneert lahke glasbe. Sodelujejo: Mladinski zbor s Trate, 14 letni Edo Prestar (harmonika) in Poljanski fantje — 19 Napovedi in poročila
—	19.20 Nac ura — 19.40 Objave — 20 Koncert opernih napevov - 21.30 Plošče — 22 Napovedi, poročila r~ 22.1V Citraški dueii.
Ponedeljek, 1. julija: 7 Jutranji pozdrav --7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Plošče —12 Plošče — 12.30 Poročila ip objave — 15 Napovedi — 13.02 Opold. koncert RO — 14 Poro-. čila - 19 Napovedi in poročila -. 19.20 Nac. llra _ 19.40 Objave — 20.10 Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik) - 20.30 »Od zore do mrakac — Domač glasbeni spored — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Plošče.
Torek, 2, julija: 7 Jutranji pozdrav - 7,05 Napovedi in poročila — 7,15 Plošče — 12 P!o: šfe _ 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi
—	13.02 Opold. koncert RO — 14 Poročila -■-19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19 40 Obiave — 20 Deset minut zabave -- 20.10 Alkoholizem in vzgoja (dr. St. Gosala) - 20.30 Šramel Štirje fantje ~ 21.15 Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi,
Sreda, 3. julija: 7 Jutranji poodrav - 7 05 Napovedi, poročila - 7.15 PloSče - 12 Plošče
—	12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi -13.02 Radijski šramel — i'* Poročila — .18-50.
Mladinska ura: Slovenski literarni z.emlievid
VI. - Koroška (prof. Fr. Vodnik) - »8,50 Plošče ' — 19 Napovedi in poročila 19.20 NaC ura — 4<M0 Objave — 20.10 O pravicah vpoklicancev -v. vojaško službo (J9že Tonjc) spevi s spremljavo klavirja - 3.1.15 Ggdalin kvartet s kitaro - 22 Napovedi m poročila — 22.15 Plošči,
Bolni x*«a. pljučihI
Tisoči že OBBdrnvl|enI ]
Zahtevajte takoj kujigo o moji
novt nmetnostl preliranievaiata
ki je marsikoga rečita. Ona more poleg vsakega najina življenja pomagati, da te bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa ee zviša ter po poapnenju BČaHoma bolezen preneha.
Resni m ts ž I e
zdravniške vede prtrjnjejo prednost te moje motodiHit jo rad! priporočajo. Čimprej EaCnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
PepoiMma »stanj In polteine prasto
dobite mojo knjig«, iz katere boste 4rpali mnoeo koristnega,
PlSHe takoj
radoatu je tndi dopisnica, na spodnji naslov? Zbiralnica 2« poŠto:
Pannonia-Apotkeke, Bmlapest 72
Posttaeh 83, Abt. X. <88.
n Dekliški dijaški konvikt ub. Šolskih šeste* d. N. D. V Novem mestu sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijakinje, ki bodo, obiskovale novomeško realno gimnazijo ali me-šščansko šolo. Konvikt ima lep, prostoren vrt, je blizu gimnazije in meščanske šole in Jiudi svojim, gojenkam pomoč in skrbno nadzorstvo pri Študiju, dobro vzgojo ter najboljšo oskrbo. Starši, ki nameravajo poslati svoje hčerke v konvikt, naj jih čimprej prijavijo. Natančnejša navodila daje vodstvo konvikta Novomesto, Arkova ulica 1.
n Hrušira pri Ljubljani. Fantovski odsek in dekliški , krožek v Hrušici priredita 7. julija 1940 celodnevno prireditev in blagoslovitev prapora. Spored: Od pol 9 do 9 dopoldne zbirališče na društvenem vrtu v Hrušici. Ob 9 sprejem kuma m. kumice, nato sv. maša na društvenem vrtu h* spremljevaniem godbe in ljudsko petje. Po slusbi božji blagoslovitev prapora. Ob 3 popoldne telovadni nastop s pestrimi točkami. Po telovadbi prosta zabava. Vsi od blizu in daleč, vljudno vabljeni!
n Zveza katoliških Mntftčenk priredi v Smi-helu pri Novem mestu v dneh od 28.-30. parnja duhovne vaje > tečajem KA. Vse natorfj«** f Dolenjske, ki «o pripravljen« delah v naših vrstah, iskreno vabljene.
Podgane ustavile premet V bližini Bentleya pri Altonu na Angleškem se je za dalijasa usta-vil ves cestni promet, ker so se na cestah nenadoma pojavili velikanski tropi podgan. Bde soja pohodu v določeno smer. Na posameznih krajih sonašteli 5000 do 10.000 živali, ki čo ^ pomikate proti reki Weyu. Zanimivo, je, da so podoben po-G podgan opazovali v bližini BenOeva Že pred nekoliko leti. Pravili vzrokov leh selitev niso do-grmU Potovanja miši in drugih glodalcev niso redka Tako vemo o mogočnih pohodih flemm-gov v severni Evropi. Trdili so, da tečejo te •vali proti Atlantskemu oceanu m da se požene® vanj, pri čemer sledijo staremu Instinktu, k. u-; vira še iz časa, ko je imela cvetna Evropa kop-' no zvezo s kakšno pogreznjeno celino, ali pa mor ;da tudi z Anglijo.
A. »Vi iinaite pa prav lepo zbirko knjig. Zakaj nimate ludi stojala ža knjige?«
8. »Tega mi pa trihče ne posoda« ^
Sltan 15.

Mala oglasnik
Naročniki »Donoimba« plačalo »amo
Vtika drobna »rit«t ali ni* proator rtfja za enkrat 5 din. ...------ _ — - ■
polovico, ako kupujejo kmeMsk« potreben« ali prodat« j o tvop pr.d.lkc ali i*č«|o pMio», oziroma obrtmiki pomočnikov ali vajencev ia narobe. Priftojbiaa za aaaU o*laie ae plačate » naprej
Hlapu
aa poljska dela sprej-menv Plača do 4<M>dln mesečno. Kode Franc, ■mi, Ljubljana — M vale, Zaloška cesta.
Sadni mit
It hI dobrega mosta, najraje hnifkovega. kupim. - Ponudbe na upravo .Domoljuba« pod »Tolčeriec. >412.
Mlafc kravi
t do 7 mesecev brejo, dobro mlekarlco. kupim. Somrak Marija,
Zaloška c. T«. Liublja-— Moste.
Hlapca
kmečka deia »prej-iaecn Vodnikova 111, Ljubljana.
»REAUTETA«
posredovalnica, nepremičnin (za hiše, vi »a.
parcele, gozdove, posestva itd. je samo v Prešernovi ulici nasproti glavne poŠte.
Telefon 44-20. Posluje hitro in solid-»e. - Vse informacij« so brezplačne. Prepričajte se!
Fanta
za kmečka dela sprejmem. Zorman. Mala* vh «. p. Ježlca.
Dekl« ali niapea
sprejme na kmetije Miha Mj.ru, Toutačeve
»t IS pri Ljubljani.
Nlatilni«
na motorni pogon, trt-ko 1S>00 kg. v prav dobrem stanju, prod Kmečka gospodarska zadruga Zg. šlfikM.
Gezd
kupim v Bell Krajini ali na Notranjskem. -Ponudbe na upr. »Domoljuba* pod »Coztf« it. »lit.
Kupujem«
lipovo cvet j« in vaa ostala zdravilna zelišča po najvišji dnevni cent. Kmetijska aa-
druga Črnomelj.
Usnje
domačega Izdelka nudi najugodneje obrtnikom in kmetovalcem L A V R I C. usnjarna, St. Vid pri .Stični.
Stopnjevano vprašanje. Mož Jeni, ki nosi umetno lasuljo: jkako le more* nositi lase, ki jili ie prej nosila druga oseba?« — na: >.n ti, kako le moreš nositi čevlje, ki jih je prej nosilo drugo tele?«
liifosa mm Hostia
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo*malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 »teki zu 150 litrov din 2CT-,
r> pošti din 40 -, 2 steklenici po poŠti din 65 -iteklemce po pošti din 85'—.
f^3'« perila Ia«, Ijubljna, tifenka »5.1
Ha deieh pa zahtevajte Mostu pri Vašem trgovcu __ali zadrugi.
Mali diplomat. Beno pride ob koncu šole domov in pravi očku: »Očka, bodi vesel! Dru-
r«? " Dl ?°.lreba "me kupiti novih knjig!« — Očka: »Zakaj pa ne? * ~ • •
ime Kupi ?« - 6«
_ -,	c-.---- "tio: »Padel sem
razretj «eia prlh<,<,nJe let<> ^e enkrat v drugi
Preklic
_ PodoisanaMana Rozman, posestnlea, ©rtiče 50.
Le k ,ir» 'a'Jem L". obi*luiem V8Giaijiv^ besede. katere sem izrekla o gg. Srcbrniak Jernefu ln Manj. posestnikov iz Čir«« St. 78 ter ŽTftK zahvaljujem, da st. mi izmerjene faljivke Sd pustila in odstopila od tof.be.	1 M
Kranj, dne 20. junija 1940. M ___Mana Rozman.
Gepelj
3« obratov — dobro ohranjen, proda Doli-nar Franc, 2abnlca it. 10. p. Skofja Loka.
Krava
i drugim teličkom, dobra mltkarica. naprodaj. J. Čuta k, Sadinja vas 4, p. Dobrunje pri Ljubljani.
čevljarskega vajenca
sprejmem. Hrana ln stanovanje v hl.M. — Ivan Avbelj, Devica Mar. v Polju St. 74.
Hajfm« peseitv«
z gospodarskim poslopjem — zraven za po! joho' zemlje, prodam pri banov, cesti četrt t're od fare Dobrniče na Dolenjskem; bližnja postaja Trebnje. Franc CJla* van, Železno IS, posta Dobrnlče.
Mest« trg«vskega sluge
dobi miad fant a -Jeie-le, kateri Je dovr»ll iolo z dobrim uspehom in Ima veselje do dela v trgovini. — Pogoj: zdrav, pošten, abstinent Ponudbe s »liko ln spričevalom na upr. Domoljuba pod .Blatno. it. >419.
Hlapca in služkinj«
takoj sprejmem na kmetijo. Plača 566 din na mesec. — žabjek Franc, Rudnik, Ljubljana.
Posestva
kupim na Dolenjskem* Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Dolenjsko! *t. »115. .
Fanta
vajenega molže, krmljenja krav ln kl sna kositt. sprejmem s dobro pia£o. Pismene ponudbe upravi »Domoljuba« pod St. 9030
MsŠfcc sbleke
parilo U> vsa oblačila po pri sna no nlaklb cenah al nabavite prt Preakerja - Sv. Petra cesta 1« — LJubljana.
Čevljarskega vajenca
»prejme P a J k Jo««, čevljar, Lobček (nova l.iaa), p. Grosuplje.
Slovenski dom
JB NAS CENENI POPOLDNBVKIK, n SVOJIM CJTATELJEM TOPLO PklP^jJ BO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB »t STANB MRSSttse 8AM0 IS OlSAKjg? ,, ONEGA, SI BI BB BORB IAK0Č1TI ,'gj V BUČA < IB »SLOVENSKI DOB« P-j^u, NADOMESTILO. PIftITB NA DOPlSta UPRAVI »SLOVENSKEGA DOBA« v Uli LJAK0, SAJ VAM POftUS NEKAJ STRVl« USTA BA OGLED
Trden sklep. C,roga »c je /aklel, dj H
bo več /aužil alkohola, čeprav se ga dotlej at branil. Pa pride prihodnjo nedeljo v svojo m. stilno, (rfistisničarka je svojega >jograc dobri poznala in ga vpraša: »Kaj bi rad. (,ro*a?<-Croga: »Čaj!« — Gostilničarka: »Z rumom lii brez?« — Croga: »Brez — br»z — čaja!«
Kdor svoj mater«! Jezik zavrte ter p pozabi ia zapisti. Je medenemu pijaset podobca, bi i!«to ▼ prah potepta in ae h, koliko Škode si dela.
Dobesedno j* je razmaeL Prvi: >Kam pi tako tečeš s tema dvema gramofonoma?! Drugi: »K tašči! God ima in poklonim ij tt dva gramofona « — Prvi: »Zakaj pa kar on'1 — Drugi: »Zadnjič je namreč reklu, da bi dili za gramofon po! iivljenja.«
Pred sodiiče«. Sodnik: »Vi tedaj pri/mit, da ste tožniku pripeljali klofuto? Imate i« kaj pripomniti?« — toženec: »Um. če dovolil?, gospod sodnik, še dve ali tri klofute bi ai sad dal.«
Dober nasvet. li«iak je posodil Bizjaku 100 mark, pa je potrdilo izgubil. Ves nesrečen potoži svojemu prijatelju- »Sedaj pa mi bo dolg utajil!« — Prijatelj nato: »Piši mu, naj ti takoj vrne 200 mark!« — Rečeno. Rtorjeno in Lisjak je imel	....
svojih 100 mark.
Dobro dotMčo pijačo brez dodat- |ih|is(l|| ka pravega sadjevca naredite z MHSjESR iz drogerijs hras Kant, Ljubljana, Seb#ti«aik
Zavoj Din 20 —, poštnina posebej. maaHaMHaaaanaiMaMa
Težak poklic insjo detektivi, V Ameriki st pripetilo sledeče: L)ve mladi dekleti sta podoma v večje mesto. Očrla sta takoj
j je pripel > begnili r.
! fllnrtnirul
URE
spet v rokah pobotnico na i alarmirala najbližji detektivski urad, ki je
slai dva uradnika stikat za dekleti, ^e prej sU dobila namig, naj se brigata predvsem za plesišča. Detektiva sta se mudila v mestu teden
vseh vrat, najlepša darila za birmanco po najniljih cenah vrnmmm—m^mmm pri tvrdlci
A. Božič, LJubljana
Frančiškanska ulica 3 Kupuje staro zlato po najvišjih cenah.
• . Sk?PRk, j" be"i Vertnik: »Kako napravit.
-	llv±čkdV n1bf,fl '0,"e,nič 04 v" " <»obi?«
-	»kopuh: »Ka| lahko. Vedno izvlečeta iz iep, »totak in pravim: .Ali mi tnorei meniati?' ^
menjati?' ' £
Uko, StoUke--m^eT'pa	^
In tako se lepo odkriiam viakega.«
berač prari da ne, rečem jaz: .Skoda, prav rad
h!LS K*' P«°da,ril; t Uim*m drobii»-" ^ pa mi
hoče berač »totak menjati, " ■ • -
UUBLJANSKi VEIESEIEN ODPOVEDAN!
ki 80 bili namenjeni za raz-stavo ua \elesejmu si oglejte v skladiščih ieleznin«
^STOPICA, Ljabljajia, Co^^ ^ L
dni, se udeležila vseh plesnih zabav, obiskal« vse bare in dekleti končno res našla v neh plesni drorani. Tnko .sta poklicno preplesal« celih sedem dni, da sta prišla do cilja.
KOLESA prvovrstna nudi m rektemnih tesal
trgovina : Padabaik Frane, Rudnik l^ _ Ljubljaaa (poleg gasilskega doma) __
Otroikl jezik. Karlček je dobil od ttric. « «od orglice. Ko prid« stric »pet na obisk, »e ®a Kari čok spodobno zahvali za darilo- Strici »Ml bi »e za tako malenkost toliko zahvaljeval!« -Karlček: .Tudi jaz tako mislim, pa je mamic« " vsak način boiela, d« se ti moram zahvaliti.«
6 ANI
Enojni**« črpat*« brzoparflniki StMlilnllsl
novi modeli, tftek dorrteoosU, odlični v r»W, l<Wetne garaoeija, najalijs cena, f«deW
PodrtaJ ClrN, Ig 14? pri UrtU*
J *osk,T*Bsko tiskamo, Jož« Kraaarič.