Kamniški občan LETO XXXII KAMNIK, 30. JANUARJA 1992 Že pred priznanjem, zlasti pa ob njem je precej strankarskih prvakov ugotovilo, da so »velike« politične teme izčrpane. Ker je bilo veliko takšnih, da so bile že pred spremembami političnega sistema predmet bolj ali manj zaupnih pogovorov ali razmišljanj marsikaterega Slovenca, jih je bilo lahko tržiti. Njihovo uresničevanje je prinašalo velike spremembe, zato bi si jih nekatere stranke in posamezniki radi kar v največji meri »pripeli na svoje prsi«. Ker je bilo podobno lastninjenje zaslug opravljeno tudi po NOV, je. Vključevanje na zahtevna tuja tržišča ob sedanji tehnološki in finančni izčrpanosti pomeni za mnoge nepremagljivo oviro. Ob velikih likvidnostnih težavah in slabi kupni moči slovenskega trga grozi, da se bo množici brezposelnih pridružil nov val. Hodimo po tako tankem ledu, da že vsak neroden korak lahko pomeni veliko nevarnost. Pravijo, da ima ljudstvo takšno oblast, kakršno si zasluži. Kljub težavam, ki nas pestijo, smo zadnjih nekaj let z njo lahko zadovoljni. Veliko bolj pri- Vremena bodo Kranjcem se zjasnile tudi tokrat ne preseneča. Bolj nerodno in za nas tudi bolj usodno je to, da se kljub predvolilnemu obdobju nekateri brez njih ne znajdejo. Čeprav ni mogoče zanikati pomembnosti reševanja političnih vprašanj, pa sedanji čas ne dovoljuje obotavljanja predvsem pri reševanju gospodarskih, socialnih in drugih družbenih vprašanj. Vse več je Slovencev, ki na svoji koži spoznavajo slabo stran modrosti, daje treba najprej živeti, in šele potem filozofirati. Vsem, ki nameravajo tudi po volitvah sodelovati pri oblasti, mora biti to že sedaj temeljno vodilo. Gospodarske težave tudi po priznanju ne bodo kar same prešle. Izguba trga nekdanje Jugoslavije, ki tudi po vojaški in politični umiritvi ne bo več takšen, kot je bil, je prizadela marsikatero slovensko podjet- jazno od večine drugih socialističnih držav smo se poslovili od starega sistema, prehodili nevarno in viharno začetno obdobje novega in uresničili stoletne sanje o lastni državi. Kljub silno pisani politični mavrici, ali pa prav zaradi nje, so v vsem tem državotvornem obdobju imeli ravno ob pravem času pravo mero veljave enkrat »jastrebi« in drugič »golobi«. Zakaj potem ne bi verjeli, da se bo vzpostavilo podobno ravnotežje tudi pri reševanju bolj vsakdanjih tem. Pravih ljudi za reševanje gospodarskih in drugih problemov, ki nas težijo, ne manjka. Kdorkoli bo želel dobiti ali obdržati oblast, jim bo moral prisluhniti. Prislovična slovenska marljivost in skromnost pa sta poroka, da nam bodo tudi na tem področju lahko že v nekaj letih »milše zvezde kakor zdaj sijale«. MAKS LAVRINC Petkova hiša leta 1930 Resnica o Petkovi hiši Škandal leta 1990 v Kamniku je dobil končni epilog. Na prošnjo občanov in Skupščine občine je sodni izvedenec Marjan Kola-rič, dip. ing., podal strukovno oceno in poročilo o škodi, ki je bila povzročena z adaptacijo Petkove hiše. Čeprav je bilo izvedeniško mnenje posredovano izvršnemu svetu že 25. julija 1991, je zapis iz nepojasnjenih razlogov prišel v javnost šele 11. decembra na seji zborov Skupščine občine, (nadaljevanje na 2. str.). B. S. Iz delovnih organizacij Str. 3 Razvojni program Turizem v Tuhinjski dolini Str. 4 Liberalni demokrati Razvoj podjetništva v Kamniku Str. 5 Kamniška telefonija Prednost, a ne za vsako ceno Str. 6 Ob izidu monografije Mesto se predstavi svetu Str. 7 Ljudski običaji Slovo od zime Str. 9 Nekaj za vas, otroci! Otroške resnice o odraslih IZRAZIMO SE Z DELOM Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 13. februarja. Prispevke sprejema* mo do 5. 2.; oglase, obvestila, zahvale pa do 7. februarja. Tako pravi stečajni upravitelj Zdravko Krempl in svojo trditev argumentira z vzpodbudnimi novicami o vrnitvi delavcev Utokovc Usnjarne na delo v tovarno. Ne vseh, a morda se bo petdesetim delavcem, kolikor jih po novem letu že dela, pridružilo čez nekaj mesecev še sto, to pa bi že bilo število, katerih delo bi doseglo prag rentabilnosti proizvodnje, to je približno osemdeset tisoč kvadratnih metrov svinjskega usnja. To je najpomembnejši cilj stečajnega upravitelja, saj meni, da likvidacija podjetja ne bi koristila ne upnikom, še manj pa delavcem Usnjarne. In drži kot pribito, da premoženje, ki stoji, ni vredno nič. Vendar pa je k svojemu razmišljanju dodal, da se največji upniki Usnjarne tega premalo zavedajo (ali pa se ubadajo TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE - MENINA PLANINA BO V NEDELJO, 9. FEBRUARJA. NA POT BOMO KRENILI OB 8. URI IZPRED OSNOVNE ŠOLE V ZG. TUHINJU. KULTURNI PROGRAM SE BO PRIČEL OB 10. URI PRI SPOMENIKU. KS IN ZZB NOV TUHINJ KOLEDNICA O, da nam je priti do svoje podobe i meni i tebi narod moj! (Oton Župančič) V letu 1991 so se Slovencem zgodile pomembne stvari, ki jih bo šele čas ovrednotil in postavil na pravo mesto. Iz ožjih petspektiv na bregovih Bistrice gledamo naš Kamnik, ki je v preteklih letih spremenil svoj obraz, pokril polja, travnike in vrtove z gmotami zidov, betona in asfalta. Kakšna bo njegova podoba? Razvoj stoletij in destletij lažje prepoznavamo s pomočjo besedne, likovne in glasbene umetnosti. S tiskano besedo se v istem času soočijo Frančišek Miha Paglavec in Jurij Japelj z Josipom Ogrincem in Antonom Medvedom; na isti tiskarski poli se srečata Rudolf Maister in France Balantič s slovensko besedo sodobnega Kamnika. Samo kratek sprehod in odprte oči potrebujemo za odkrivanje romanike, gotike in baroka; samo nekaj korakov, pa nam spregovorita ar- hitekt Plečnik in kipar Tršar. Od nekdaj so božična in novoletna sporočila sprejemali • v univerzalnem jeziku glasbe. Tako nam s pesmijo voščijo slavni pevci izpod naših planin; blesk glasov na posnetkih Josipa Gostiča, Valerija Heybalove, Franje Golobove in Jerneja Plahute ne bo zbledel. Naj bodo naslednje vrstice namenjene božičnim in novoletnim koncertom, s katerim so nas kamniški izvajalci vodili iz starega v novo leto. Božični voščili sta Kamniča-nom podarila Prvo slovensko pevsko društvo Lira in Mešani pevski zbor Cantemus v plemeniti arhitekturi in akustiki frančiškanske cerkve; s svojimi freskami je poslušalcem voščil tudi zamolčani kamniški slikar Stane Cuderman. Letos sta »pozdravila« tudi parkirni prostor ob lepo obnovljenem zidu samostanskega vrta in provizo-rična asfaltna prevleka, ki je pokrila polstoletno sramoto lukenj, luž in blata. Morda so to znanilci časa, ki obeta obnovitev samostanskega po- slopja, ki so ga »dotolkli« nevestni upravljala med okupacijo in v desetletjih »po svobodi«. Zborovodja Samo Vremšak je z Liro, solisti in orglavcem Hubertom Ber-gantom pripravil zanimiv program, ki že uvaja praznovanje 110-letnice delovanja pevskega društva z najdaljšim stažem na Slovenskem. Preden so odšli na gostovanje v Nemčijo, so pevci Can-temhsa pod vodstvom zborovodja Janeza Klobčarja predstavili domačim poslušalcem svoj božični program. S tem so potrdili svoje zmogljivosti in rast kvalitete, kijih uvrščata med naboljše slovenske zbore. Neurejenost, negotov status in hlad v pravem ter prenesenem pomenu besede so dejstva, ki »destimulirajo« izvajalce in poslušalce, kadar pridejo v edino kamniško dvorano, kjer je mogoče organizirati zahtevnejše kulturne prireditve. Zato zaslužita Mestna godba Kamnik in Simfonični orkestor Domža-le-Kamnik vse priznanje za solidno izvedbo lepo izbranih programov. S prazničnim koncertom Mestne godbe Kamnik je dirigent Franci Lipičnih z god- beniki in solisti ogrel poslušalce, ki vedo, da mesto brez godbe ni pravo mesto. Tudi domžalsko-kamniški simfoniki z dirigentom Tomažem Habetom, s solisti in povezovalcem Tonetom Ftičar-jem so uspešno prevesili staro v novo leto. To so opravili že enaindvajsetič, in tudi to je nekaj. Res je, da je Dunaj s svojim novoletnim koncertom pojem in neprimerljiv. V Kamniku pa smo bili zraven - v živo! O božiču, novem letu in sv. treh kraljih so koledniki zaželeli vsaki družbi in vsakem domu srečo, zdravje in vse dobro. Čudovito kolednico je Kamniku ob 750-letnici napisal akademik dr. Emilijan Cevc v razmišljanju o mestu - rastlini in semenu, ki je vrženo v naš čas: Da spet vzklije? To bi si iz vsega srca želeli Ali pa da ga izniči stehnizi-rana mrzlica brez srca, spaj-dašena s hlastanjem za napačno razumljenim civilizacijskim »napredkom?« Željo uglednega rojaka sem podčrtal in jo vzel za kolednico. Upam, da to smem, saj sem vendar »kamniški ko-lednik«. JANEZ MAJCENOVIČ z lastnimi težavami poslovanja) in le redki so, ki potrkajo na njihova vrata v želji, da bi Us-njarno s skupnimi močmi rešili. Čimprej do novega lastnika Usnjarne Vsekakor je za delavce Usnjarne razveseljiva tudi odločitev sodišča, s katero je na obravnavi 14. januarja priznalo terjatve delavcev v višini okoli 21 milijonov tolarjev in jih tako uvrstilo med večje upnike Usnjarne. Na tej obravnavi je bilo priznanih 96,5 milijonov upniških terjatev (med največje sodijo terjatve Ljubljanske banke, Zavarovalnice Triglav in Stanovanjsko investicijske banke), 93 milijonov je bilo pre-rekanih (razlogi zanje so predvsem nerazčiščeni lastniški odno- si, saj zahtevki sodijo še v čas, ko je bi) Utok - Utok in ne holdin-ška družba, pravni naslednik Utoka pa ni Usnjama, temveč Družbeno podjetje), približno enak znesek terjatev pa je preložen na naslednjo obravnavo. S prerekanimi terjatvami se bodo morali upniki ali strinjati ali iztožiti na sodišču, usoda odloženih terjatev pa bo odvisna predvsem od želje po nadaljnjem sodelovanju in iskanju sporazumnih rešitev. Na tej obravnavi se je oblikoval tudi upniški odbor, v katerem poleg že imenovanih največjih upnikov sodeluje tudi predstavnik Komunalnega podjetja Kamnik (kot javno podjetje občine), predlagano pa bo tudi imenovanje predstavnika upnikov — delavcev. Za Usnjarno bi bilo najbolje, da bi se čimprej »našel lastnik«, ki bi izplačal druge upnike (obstaja pa možnost, da bi upniki spremenili terjatve v delnice) in tovarno postavili na zdrave temelje. (Nadaljevanje na 2. strani) EMONA MARKET KAMNIK Praznujte z nami od od 30. januarja do 1. februarja! - 20% popust pri plačilu nad 1.000 SLT — pokušine — vesela urica - brezplačna jubilejna kavica. Nadaljevanje s prve strani Škoda povzročena z adaptacijo Petkove hiše Hiša Titov trg 9 predstavlja za mesto Kamnik kvalitetno meščansko reprezentativno stavbo, ki so jo v preteklosti lastniki zasnovali kot enoten trgovsko stanovanjski objekt. Naši generaciji je bila predana v historičnem slogu. Stavba, ki je enonadstropna, stoji na dominantni lokaciji v centru mesta. Petkova hiša leži v tistem delu mesta, ki ga je občinska skupščina Kamnik z aktom razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik (Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik). Iz družbenopolitične odločitve izhaja, da je za vsak poseg na tem področju, torej tudi za Petkovo hišo. potrebno upoštevati omenjeni odlok, zakon o naravni in kulturni dediščini ter vse z naše strani ratificirane mednarodne konvencije in priporočila UNES-CA. Evropskega sveta in načel, sprejeta z listinami v mednarodnih strokovnih organizacijah. Ocenjujem, da je za razumevanje problematike adaptacije Petkove hiše, potrebno citirati dva odstavka iz tako imenovane »Be- Imenovane komisije za denacionalizacijo Izvršni svet je imenoval tri strokovne komisije za denacionalizacijo, in sicer za področje denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev (vodil jo bo dipl. ing. Tone Kotnik iz občinskega sekretariata za gospodarstvo), za področje denacionalizacije zasebnih gospodarskih podjetij (vodila jo bo Judita Mlinar - Kcrn, dipl. ekon. iz sekretariata za gospodarstvo) in za področje denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki ji bo predsedovala Žnidaršič - Pintar Matjaša, dipl. pravnica iz sekretariata, za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik. Predsednik komisije mora po zakonu biti delavec upravnega organa. V vsaki komisiji sodeluje en član kot izvedenec ustrezne stroke, član - diplomirani pravnik, in član, izvedenec geodetske stroke. Naloga teh komisij bo pomoč upravnim organom pri vodenju postopkov v zvezi z denacionalizacijo. F. S. neške listine« oz. Mednarodne listine o konzervaciji in restavraciji spomenikov in spomeniških območij (1964), ki se glasita: »Zgodovinski spomeniki vseh narodov nam v sodobnosti pomenijo žive priče stoletnih izročil. Človeštvo jih šteje skupno dediščino in priznava, da je odgovorno za to, kako jih bo ohranilo pri-hodnim rodovom. Naša dolžnost je, da jim jih predamo v vsem bogastvu njihove prisotnosti.« Uporabnost spomenikov v družbene namene je zaželena, ne sme pa prizadeti razporedile ali okrasja stavbe. Glede na prošnjo Skupščine občine Kamnik, da se ji poda poročilo o škodi, ki je bila z adaptacijo povzročena objetku Petkova hiša, menim, da je poslednji gradbeni poseg še zmanjšal pričevalnost Petkove hiše in s tem del identitete starega mestnega jedra Kamnika. Tu moram omeniti, da ie v pritličju Petkove hiše, obrnjenem proti Titovemu trgu, že bila leta 1968 izvršena neprimerna adaptacija, ki bi jo bilo možno v okviru poslednjega posega v veliki meri popraviti. Zadevno problematiko moramo obravnavati kot tako imenovano celostno prenovo stavbe. Ta pojem s programom revitalizacije starega mestnega jedra oz. z ureditvenim načrtom določiti za stavbo, primerno namembnosti in na osnovi tega izbrati uporabnika; objekt gradbeno tehnično sanirati in v njem izboljšati bivalne razmere ter prezentirati njegove spomeniško-zgodovin-ske vrednote. V nadaljevanju navajam poglavitne dobre, slabe in napačne rešitve, izvedene s poslednjo adaptacijo: Iz prvotno trgovsko-stanovanj-ske hiše kot celote so bili z adaptacijo urejeni prostori za poslovanje banke ob Slandrovi ulici še za nekega drugega koristnika. Rešitev je slaba, saj se sedanji uporabnik objekta, t. j. banka, ni prilagodil osnovni konceptualni zasnovi hiše, bodisi zaradi tehnologije svojega poslovanja, hotenja ali pa tudi nepoznavanja strokovnih vprašanj. Zgradba kot celota je gradbe- nopolitično sanirana, kar je edina pozitivna rešitev. Zunanje fasade so zadovoljivo adaptirane. Slabe rešitve pri tem so: iz betona namesto z ometa, - vzhodna vrata ob Titovem trgu so brez značilne profilacije nekdaj bogato oblikovanih veznih vrat, - železne mreže na okvirih oz. njihovo oblikovanje ni prilagojeno stavbi. Atrij objekta ni direktno dostopen s Titovega trga čez originalno vežo Petkove hiše, kar je konceptualna napaka. Izvedena rešitev praktično onemogoča revitalizacijo celotnega atrijskega prostora, kar je glede na intencijo prenove kamnika, napaka. Kamniti dvoriščni portali so delno, zazidani in nastala okna zamrežena. Tlak v atriju, izveden s kockami in asfaltom, na dvoriščnih fasadah pa izvedena neustrezna nadzidava nad obstoječim profiliranim strešnim napuš-čem, kar so vse slabe rešitve. V nadstropju so bili ob Titovem trgu porušeni notranji nosilni zidovi in koncept stanovanjskega reprezentačnega dela Petkove hiše (veliki salon, »gospodova soba - kadilnica«), kar je velika napaka. Nova konceptualna rešitev prejšnjih reprezentančnih prostorov Petkove hiše je zmanjšala gospodovo sobo in omogočila izgradnjo sanitarij, čajne kuhinje in stopnišča na podstrešje. Ta rešitev degradira hišo in ji tudi zmanjšuje uporabno vrednost. Menim, da je evidentno, da bi servisni prostori morali biti oddaljeni nekaj deset korakov od salona, saj so takšne rešitve v reprezentančnih hišah ali pisarnah nekaj običajnega. Poleg doslej navedenega bi opozorili še na pomanjkljivosti, kot so: - niso odstranjene štukature na stropu v velikem salonu, obnovljene ali vsaj nadomeščene z novimi, - strešna okna na podstrešju predimenzionirana in okenske stene na zunanji strani niso ometane. - del notranje opreme ni V ČASU ZIMSKE SEZONE HONORARNO ZAPOSLIM DEKLE ZA STREŽBO V OKREPČEVALNICI PRI SPODNJI POSTAJI ŽIČNICE VELIKA PLANINA. TELEFON 832-225. S seje izvršnega sveta Ponovno o črnograditeljih adekvaten pomenu Petkove hiše, kar velja predvsem za veliki salon in likvidaturo. Z doslej navedenim sem predstavil poglavitne slabe in napačne rešitve, ki so nastale zaradi neupoštevanja navodil Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, katerega pravica in dolžnost je izražena v 36. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini. Ta pravi: »Imetnik sme opraviti posege na spomeniku ali zmanenitosli le v sporazumu s strokovno organizacijo v skladu z njenimi navodili in z izvajalci, s katerimi se ta organizacija strinja«. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in strokovni svet Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pa sta bila postavljena pred že izvršena dejstva. V postopku za izdajo upravnih dovoljenj so bila gradbena dela že delno izvršena. Zavoda sta bila zato soglasna s kompromisnimi rešitvami, sprejetimi tudi s strani SGP Graditelj, vendar pa so se gradbena dela izvajala po prvotnem načrtu. Škodo gledam predvsem s kulturnega, moralnega in tržnega vidika: - kulturna škoda predstavlja zmanjšanje pričevalnosti Petkove hiše in s tem dela identitete Kamnika. - Moralni vidik škode je predvsem v tem, da bo primer Petkove hiše vzpodbuda drugim dejavnikom za podobne akcije na območju občine Kamnik! - Tržni vidik škode pa predstavlja nižja prodajna cena objekta. Ta izhaja iz slabe nove konceptualne zasnove in zato funkcionalnosti in izvedbe same adaptacije. Oh vsej škodi ne smemo pozabiti idej o usposobitvi atrija (skupaj s sosednjo hišo), kar postaja po tej adaptaciji praktično nezanimivo in nerealno. Kamnik je s tem posegom na Petkovi hiši zamudil eno od svojih velikih priložnosti. Marijan Kolarič Predlogi občinskega inšpektorata Ker delegati na novembrski skupščinski seji niso imeli pripomb h gradivu s predlogi za spremembo zakonodaje, ki zadeva graditev objektov, inšpektorat predlaga, naj IS ponovno posreduje že predloženi sklep skupščini z dopolnitvijo, da delegati v republiški skupščini zahtevajo pospešitev sprejema zakonodaje s področja urejanja prostora. Inšpektorat predlaga, da bi gradnje na robu zazidljivih območij poskusili legalizirati s spremembami občinskega družbenega plana, objekte, ki so zunaj zazidljivega območja v novem območju kmetijskih zemljišč, pa bi bilo treba odstraniti. Pred tem bi bilo treba ugotoviti, da teh objektov ni mogoče upravičiti ne z gospodarskega, krajinskega in ne z urbanističnega vidika. Urbanistični inšpektor pojasnjuje Urbanistični inšpektor Jože Host-nik v pojasnilu na nekatera vprašanja delegatov občinske skupščine odgovarja, da temeljev črnih gradenj ni mogoče rušiti zaradi dolgotrajnih pri- tožbenih postopkov. Inšpektor ne bo prevzemal rizika za eventualno škodo, ki bi jo moral povrniti graditelju, če bi ta v pritožbi uspel. Izmed 24 primerov, za katere so rfile lani izdane odstranitvenc odločbe, se je polovica graditeljev pritožila. V 6 primerih je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bila v petih primerih že opravljena, 18 predlogov pa je urbanistični inšpektor poslal sodniku za prekrške. Na zahtevo izvršnega sveta, naj urbanistična inšpekcija pojasni, zakaj v posameznih primerih ni pravočasno ukrepala, le-ta dokaj posplošeno navaja, da je bil vzrok zato v vplivu bivše občinske strukture, ki da je »zakuhala« nekatere prostorske probleme in da se le-ti prelagajo na naslednje občinsko vodstvo, da je bil inšpektor v posameznih primerih, ko bi želel ravnati zakonito, izpostavljen možni izgubi službe, da so bila za odstranitev nedovoljenih objektov zagotovljena preskromna sredstva. Nekateri člani in predsednica s pojasnilom, da je vsa krivda na prejšnjih občinskih vodstvih, niso bili zadovoljni. Menili so, da tudi upravne in strokovne službe, ki bi morale ob stališčih bivšega izvršnega sveta za hitrejše reševanje lokacijskih zadev za določene obrtne dejavnosti opraviti svoj del nalog, tega niso storile, SKLEPI Izvršni svet je podprl predlog občinskega inšpektorata, naj bi vse primere nezakonitih gradbenih posegov na najboljših kmetijskih zemljiščih na robovih zazidljivih območij razrešili z ustreznimi spremembami občinskega dolgoročnega plana. Obrazložitve za te izjeme posega v prvo območje kmetijskih zemljišč bo pripravil občinski referent za kmetijstvo in jih predložil republiškemu ministrstvu. Izvršni svet bo imenoval tudi strokovno komisijo za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč in razvrstitev v območja, ki bo omogočila uzakonitev teh gradenj. Glede spornih objektov, postavljenih zunaj zazidljivega zemljišča na prvem območju kmetijskih zemljišč in jih nikakor ni mogoče opravičiti, pa naj urbanistična inšpekcija izvede postopke za njihovo odstranitev. S tem v zvezi je izvršni svet razveljavil tudi svoj decembrski sklep s poimenskim seznamom nekaterih črno-graditeljev, ki naj bi jih po takratnem sklepu vključili v spremenjeni dolgoročni plan občine. F. S. 0 tem se govori... Škodo po julijskem neurju bomo morali pokriti sami Miha Novak, sekretar za gospodarstvo in družbene dejanosti je seznanil občinski izvršni svet z odgovorom republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z vlogo za dodelitev finančne pomoči za odpravo posledic neurja z dne 14. julija lani. Po dokončni oceni oktobra 1991 je znašala škoda v gozdarstvu 9.938.394 SLT, kar predstavlja 0,16% družbenega proizvoda občine v letu 1990. Po republiških merilih pa se iz solidarnostnih sredstev republike pokrije škoda, ki doseže 4% družbenega proizvoda v preteklem letu. Naša občina pa tega pogoja ne izpolnjuje. Zato bomo morali nastalo škodo pokriti sami - brez udeležbe republike. Onesnaženost vode že kritična? Glede onesnaženosti rečnih voda in podtalnice izvršni svet ugotavlja, da so se skupaj s centralno čistilno napravo v Domžalah lotili pregleda največjih onesnaževalcev vode. Zvedeti želijo, kaj nameravajo v posameznih podjetjih ukreniti na tem področju, ker je centralna čistilna naprava že polno obremenjena. Zato se pripravlja program investicij v CČN in odlok o uporabi kanalizacije, ki bo urejal način koriščenja kanalizacijskega omrežja. Upoštevajoč finančne možnosti, je predvi, dena izvedba kanalizacije v Podgorju, na Križu in v Šmarci s priključkom na glavni kolektor. Na območu Komende, Laz, Godiča in Stranj pa je predvidena gradnja lastnih kanalizacijskih sistemov. K varovanju podtalnice spada vsekakor izgradnja prekladalne postaje v Suhadolski jami in odvoz odpadkov na Barje. Vse meteorne vode na prekladalni postaji se bodo stekale v vodotesne bazene. Kmalu po obnovljeni cesti v Kamniško Bistrico Vse kaže, da bo rezultat pogovorov, ki jih občinski izvršni svet že od avgusta lani dalje vodi z odgovornimi predstavniki pristojnih republiških organov, ta, da bodo v kratkem začeli obnavljati celotno traso od Stahovice do Kamniške Bistrice. Doslej so bile v glavnem odpravljene najtežje posledice vodne ujme, tako da je cesta za silo prevozna. S ponovim zagonom žičnice na Veliko Planino pa se je promet spet povečal. Zato sedanje stanje ceste proti žičnici kar kliče po obnovi. Kljub občutnemu pomanjkanju sredstev za obnovo in vzdrževanje cest v republiškem proračunu je izvršnemu svetu Kamnika uspelo pritegniti k sodelovanju vse pristojne financerje in izvajalce, tako da lahko pričakujemo začetek del v teh dneh. Izvajalec del, SCT, je ponudil izvajalski kredit, s katerim bodo v republiški upravi za ceste premostili pomanjkanje sredstev in skupaj z republiško vodno upravo ter sekretariatom za finance zagotovili financiranje obnove te ceste. Po že sklenjeni pogodbi bo cesta nared v petih mesecih, kar pomeni tja do konca letošnjega junija. Dela bodo obsegala rekonstrukcijo posameznih delov in preplastitev celotne trase do Kamniške Bistrice. Onesnaženost terja ogrevanje s plinom Po mnenju izvršnega sveta bo treba vse dosedanje študije in načrte o toplotni preskrbi Kamnika, ki datirajo že od leta 1981, ponovno proučiti in jih prilagodili novim razmeram. Stanje zraka v Kamniku je že kritično, saj meritve kažejo, da smo s povprečjem 90 mg SOj na m' zraka med Trbovljami s 150 mg/m' in občinama Kranj ter Jesenice s 50 mg/m' S02. V dolgoročnem planu občine do leta 2000 bo treba predvideti lokacijske načrte za primarno in sekundarno omrežje plinifikacije širšega območja Kamnika. Že letos bo izdelan idejni načrt primarnega sistema plinovoda. Za uresničevanje tega načrta bo treba zagotoviti denar v občinskem proračunu. Del predinvesticijskega programa je izvršni svet že poslal ministrstvu za energetiko Republike Slovenije. F. S. Nadaljevanje s 1. strani bodo rešili usnjarno? Prizadevanja za rešitev Usnjarne so rodila prve sadove; že od meseca decembra lani Utok posluje s trgovino KOTEKS TO-BUS, ki jim dobavlja surovine in posluje zanje na celotnem področju uvoza in izvoza (kontoko-rent), Usnjarna sama pa posluje na domačem tržišču (prodaja usnja tovarni Peko in Alpina). Seveda je pred tem sodišče moralo odobriti nadaljevanje proizvodnje in po končanih novoletnih praznikih se je petdeset delavcev že vrnilo na delo. Pomembna je tudi pogodba o poslovnem sodelovanju Usnjarne s Slovenijale-som, ki Usnjarni daje prednostno pravico odkupa osnovne, polpre-delane surovine iz Rusije. Zaradi znanih političnih in gospodarskih težav v Rusiji do pravega poslo- vanja še ni prišlo, a ostaja edina realna možnost za pridobivanje surovine kakor tudi za prodajo celotne strojne opreme (lužilni-ca), ki v Usnjarni zaradi »zelenega vala« ekoloških zahtev ne bo več obratovala. Korak k pragu rentabilnosti pomenijo tudi možnost pridobitve »Ion« posla iz Italije. Zaslužek ne bo dobičkonosen, bo pa dovolj velik za preživetje štiridesetih delavcev (30 do 40 tisoč m2 podloge). Ekološki davek Usnjarne moramo prevzeti vsi Kamničani Z odločitvijo Izvršnega sveta občine Kamnik o ukinitvi Utoko-ve lužilnice so bile zapečatene usode vsaj petdesetih delavcev, Obvestilo starejšim občanom Center za socialno delo Kamnik bo v mesecu februarju 1992 začel z anketiranjem vseh občanov, starih nad 65 let. Z anketo bi radi ugotovili, kako živite in če potrebujete pomoč na domu. V ta namen vas bodo v naslednjih mesecih obiskali anketarji, s katerimi boste, to vas vljudno prosimo, čimna-tančneje izpolnili vprašalnik. Podatki, ki jih bomo na tak način zbrali, nam bodo v veliko oporo pri organiziranju in koordinaciji pomoči in postrežbi na domu ter pri našem nadaljnjem delu. Za vaše prijazno sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo. Direktorica Centra za socialno delo Kamnik METKA ROMŠAK ki so si v mokrem delu proizvodnje služili kruh. Tega bi se morali zavedati prav vsi Kamničani, saj bodo imeli prav ti največjo korist. Tu prav nič ne pomaga obžalovanje »zlate dobe« Utoka, ki je vsaj pet let pustil Usnjarno v agoniji. Tudi leto ali dve nazaj bi se Usnjarna še rešila s carskim rezom, s katerim bi odstranili »okuženi del« stare Usnjarne. Pri tem pa stečajni upravitelj ni pozabil omeniti zglednega sodelovanja s kamniškim Izvršnim svetom, ki z vključitvijo Komunalnega podjetja kot javnega podjetja občine želi sodelovati pri sanaciji Usnjarne. Tudi finančno jim je priskočil na pomoč pri čiščenju posedalnih bazenov. Da Usnjarna ne bo »razštelan« orkester je že poskrbljeno in od treh kraj, od katerih je bila ena kar precejšnja, varujejo zdaj tovarno delavci Varnosti. Zaradi zaščite premoženja bo v tovarniško poslopje Usnjarne mogoče priti le še skozi glavni vhod. Čas za žalostinke skoraj mrtve ptice ni primeren. Tega se sami najbolj zavedajo in vso svojo energijo in voljo namenjajo sedanjosti in prihodnosti. Res da ena lastovka še ne naredi pomladi, a eni bo sledila druga in tretja in morda je pomlad tudi za 170 delavcev Usnjarne zelo blizu. IVANA SKAMEN Ob razvojnih usmeritvah Preudarna do trdnih gospodarskih temeljev Življenjski standard prebivalcev v krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Črna je mogoče izenačiti z ravnijo povprečnega standarda v naši občini, če se bo večji del ljudi zaposlil v krajih, kjer živijo, če se bo spodbudil razvoj kmetijstva, turizma, obrti in trgovine, če se bodo čimprej odpravile posledice naravnih nesreč in če se bo zmanjšalo onesnaževanje okolja. To jc zapisano v uvodu razvojnega programa za območje Kamniške Bistrice in Bistričice, ki ga je občinska skupščina sprejela konec decembra 1991. Seveda pa bo treba zato zagotoviti določena sredstva, in sicer predvsem z davčnimi olajšavami, z namenskim republiškim denarjem za pospeševanje razvoja nerazvitih in demografsko ogroženih območij ter z vlaganjem drugačnega privatnega pa tudi tujega kapitala. Program izhaja iz predvidevanj, da bo glede na težave kamniške industrije polovica aktivnega prebivalstva s tega območja morala začeti iskati možnosti prezaposlitve v drugih gospodarskih dejavnostih. Glede na naravne danosti bo to gotovo predvsem kmetijstvo, seveda z boljšim izkoriščanjem zemljišč in s prirejo mesa, mleka in drugih pridelkov na podlagi doma pridelane krme. Poleg govedoreje, konjereje in ovč-jereje bi kazalo razmisliti tudi o reji divjadi, kožuharjev in reji perjadi za gojitvena lovišča. Čistost vodotokov omogoča tudi razvoj ribogojništva, zlasti gojitev postrvi in šarenke pa tudi potočnih rakov. Na celotnem območju bi bilo smotrno ponovno oživiti razvoj sadjarstva in čebelarstva. Gotovo je ipomembno vprašanje, kako za povečan obseg pridelave zagotoviti ustrezno prodajo. Sestavljalci programa menijo, da bi tako trženje dodatno spodbudili z nastajanjem turističnih kmetij in preko posebnih prodajnih dnevov (sejmov) v večjih centrih. Obstoječa kmečka gospodarstva se bodo morala organizirati po načelu družinskih kmetij, kar pomeni, da se bodo morala ustrezno povečati, če bodo hotela gospodarno delovati. Drugo področje dejavnosti, ki bi lahko pospešilo razvoj tega območja, so turizem in gostinstvo ter uslužnost-na obrt. Ker je osnova za te dejavnosti na območju Velike planine, bomo o tem več spregovorili prihodnjič. ti je potrebno tudi lokano cestno povezavo Bistričica-Zakal in Črnivec -Velika planina, kasneje pa tudi cesto proti Sidražu v kranjski občini in cesto preko Volovjeka proti Lučam. Republika je za dosedanjo ureditev ceste Bistričica-Zakal lani prispevala 2 milijona tolarjev. Velika iluzija bi bila pričakovati, da bo program kar sam po sebi zagotovil hitrejši razvoj teh območij, če mu kmalu ne bodo sledili zelo konkretni Kaj o razvojnem programu pravijo občani Jernej Žagar, delavec, Okroglo: Težko si zamišljamo razvoj naših kmetij brez zaposlitve in zaslužka v dolini. Samo sem in tja kakšen teliček in kakšen odsekan »štremelj« nista dovolj niti za preživetje. Iz naše vasi, kjer so tri kmetije s Šestnajstimi prebivalci, se sedaj sedem ljudi vozi na delo v kamniške tovarne. Brez dodatnega denarja stvari ne bomo spremeniti. Seveda pa bi bito najprej treba urediti cesto, zaenkrat vsaj do ovinka nad Tratnikom, kjer je najslabša, Andrej Kregar, upokojenec, Kregarjevo: Po mojem bi bilo treba dolino Bistričice preko Zakala povezati s Šenturško goro, do koder so Kranjčani cesto že asfaltirali. Podpreti kaže predvsem razvoj kmetijstva, zlasti živinoreje. Morda bi bito zanimivo tudi rirjogojništvo. Poskrbeti bo treba tudi za organiziran odkup kmetijskih pridelkov, zlasti mislim pri tem na odkup mleka v hribovskih predelih. Janez Cevka, predsednik »vela KS Kamniška Bistrica: Program je treba podpreti, seveda predvsem z ustreznimi sredstvi. Menim, da bi bilo zelo pomembno, da bi pristojni občinski organi pomagati krajanom pri pridobivanju potrebnih dokumentov načrtov in dovoljenj za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij. Ljudje, ki nameravajo graditi ah obnavljati poslopja, naj bi potrebna dovoljenja dobili čimprej, brez odvečnih potov. Temeljni pogoj za razvoj slehernega območja so dobre cestne povezave. Zato bo treba modernizirati dve regionalni cesti po dolini Kamniške Bistrice in Črne. Rekonstruirati in asfaltira- ukrepi, zlasti v obliki zagotovitve primernih sredstev za razvoj, davčnih oprostitev, sofinanciranja izdelave projektov in strokovne pomoči. F. S. Kam s komunalnimi odpadki Začasna rešitev - Barje Skupščina občine Kamnik je januarja 1991 naložila izvršnemu svetu, naj izdela celostni načrt zbiranja, uporabne predelave in odlaganja odpadkov, hkrati z načrtovanjem deponije. Takšna ureditev problematike odpadkov bi pomenila najboljšo rešitev tudi za širši slovenski prostor. Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik je skupaj z mestom Ljubljana takoj pričel urejati zadevno problematiko. K temu so nas prisilili predvsem neuspešni poizkusi, da bi pridobili zemljišče za začasno deponijo odpadkov v Rudniku, Tuhinju ali v Mostah. Kamniški Sekretariat za prostorsko urejanje sodeluje z ljubljanskim Mestnim sekretariatom za urbanizem in varstvo okolja pri pripravi načrtov in dokumentacije, hkrati pa je izvršni svet naše občine podpisal z izvršnimi sveti Domžal, Litije, Zagorja, Grosupljega, Ljubljane ter podjetjem Snaga predpogodbo za skupno urejanje problema odpadkov. Vse občine, ki jih pesti pomanjkanje ekološko primernih odlagališč, se obvezujejo, da bodo na svojem ozemlju dovoljevale strokovno presojo možnih lokacij ter financirale študije ter izdelavo prostorske in tehnične dokumentacije. Občina Kamnik, ki pobira 70% delež odpadkov celotne občine, je pri odlaganju na deponijo Barje udeležena s 6,2% v primerjavi z vsemi ljubljanskimi občinami ter Domžalami in Grosupljem. Mesto Ljubljana bo preko podjetja Snaga omogočilo za čas štirih let na deponiji Barje odlaganje komunalnih odpadkov za občine - podpisnice tega sporazuma. Zato je bila sklenjena med IS mesta Ljubljana in IS SO Kamnik pogodba o možnosti odlaganja komunalnih odpadkov na deponiji Barje. Ker bo drugo polje deponije Barje v kratkem času zapolnjeno s komunalnimi odpadki, je bila med IS SML, Snago, občinama Kamnik in Domžale ter Ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije sklenjena pogodba za investiranje projekta in izvedbo tretjega polja komunalne deponije Barje. To polje bo zadoščalo za odlaganje v naslednjih štirih letih. Zaradi racionalizacije smo se odločili v občini Kamnik za centralni sistem zbiranja komunalnih odpadkov na prekladalni postaji v Suhadolski jami. S takšnim načinom bomo izločali na tem kraju vse koristne odpadke, kovine, steklo in papir ter kosovno blago kakor tudi nenevarne (inertne) odpadke. S tem bomo v veliki meri zmanjšali stroške nadaljnjega prevoza kakor tudi odlaganja na deponiji Barje. Na tej postaji bo omogočeno najbolj enostavno selekcioniranje odpadkov. Vse kovinske dele bomo z elek-tromagnetom ločevali od drugih odpadkov in jih odlagali v posebne zabojnike. Zanje je zelo zainteresirana Surovina iz Kranja. Ves inertni material bomo odlagali v predvideno deponijo in pridobili nazaj kmetijsko zemljišče. To pa je le del programa pri selekcioniranju odpadkov. V Kamniku so že na več krajih postavljeni zabojniki za steklo in star papir. Ko bo zaključena investicija v prekladalno postajo in izgradnjo tretjega polja »barjanske« deponije, bomo lahko začeli selekcionirati odpadke na izvoru. Za tak način se bomo lahko odločili skupaj z drugimi občinami v regiji, če bo tak način priznan kot ekološko ustrezen in ekonomsko upravičen. Za nakup treh različno obarvanih posod sistema »saubermacher« je potrebno približno 700 ATS. S tem bi ločevali v eno posodo biološke odpadke, v drugo star papir in v tretjo druge komunalne odpadke. Tak način selekcioniranja pa zahteva za biološke odpadke tudi kompostntco, sestavljeno iz 1600 m2 asfaltirane površine, od tega 900 m2 pokrite površine. V Avstriji znašajo stroški priprave m' komposta približno 800 ATS. Poleg takega načina selekcioniranja odpadkov obstaja tudi način separiranja komunalnih odpadkov na central- j nem prostoru. Tak način zahteva zaprto ureditev in ekonomsko upravičenost ob širokem zaledju zbiranja. Za takšen pristop se bo morala odločiti širša družbena skupnost na ravni Re-' publike. Za enak način se bo potrebno odločiti v primeru zbiranja in odlaganja odpadkov po sistemu »pirolize« ali zaprtega sistema zažiganja. Na koncu velja poudariti, da je občina Kamnik prva v Republiki Sloveniji začela z regionalizacijo zbiranja komercialnih odpadkov in z izgradnjo prekladalne postaje omogočila vse nadaljnje možnosti ekološkega zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov. Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo oko(ja Žalostna slika hiše na Titovem trgu O tej znameniti hiši so zapisali: Akademik prof. dr. France ŠTELE v knjigi Politični okraj Kamnik, Topografski opis - Enonadstropna hiša s pomolom na kamnitih konzolah iz nadstropja preko ogla proti ŠJakarjevi ulici. Večkrat prezidana. Arhitektonsko najbogatejša stara hiša sedanjega Kamnika, ena najodličnejših po svoji zidavi. Na dvorišču je ohranjen pol-krožen pozno gotski portal, v veži in kuhinji so delno zazidane obširne arkade, sloneče na štirioglatih in okroglih stebrih, katerih glave so prirezane spodaj kot šilasti listi, v prvem nadstropju je na dvoriščni strani lepa baročna arkada na stebrih. Na fasadi na zunanji strani krase podokenske police reliefi prek treh oken na Trg in dveh sprednjih oken pomola. Sledi podroben opis reliefov. Akademik prof. dr. Emilijan CEVC v delu Srednjeveška plastika na Slovenskem, da jc kamnoseški okras podokenskih polic hiše na Glavnem trgu dragocen zaradi svoje neponovljivosti. Kolikor jc kiparju in naročniku manjkalo domišljije in oblikovne zrelosti, sla si pomagala s fan-tastičnostjo. Reliefi spominjajo na glave stebrov v kranjski župnijski cerkvi in na bogate živalske figure v Pragi. Žal, da nam vsebina visokih reliefov ni do kraja razumljiva. Na prvi polici je videti dvoje fantastičnih živali, na drugi mesnato listnato orna-mentiko, na tretji dve živalski spaki z opičjima glavama, na četrti drži do-pasna figura dva grba in na peti zabada sv. Jurij meč v zmaja, ki ga grize v gobec podlasici podobna žival, uni-čevalka kač in krokodiljih jajc, staro egipčanskih ihneumon. Msr. Viktor Steska v IV. št. Izvestij muzejskega društva v Ljubljani — v zgodovinskem oziru je imenitna hiša št. 23 v Kamniku. Pod okni je pet plošč z gotskimi reliefi. Ne strinja se s trditvami v knjigi »Kopališče in Kne-ippovo zdravilišče v Kamniku« iz leta 1894. Ljudevita Stiasnvja, po katerih naj bi bili zanimivi reliefi prvotno v stari mestni zbornici oz. vzidani v stavbo bivšega rotovža. Pisatelj se je pogovarjal s takratnim lastnikom naše hiše Frančiškom Setničarjem, ki mu je povedal, da so reliefi že od nekdaj v zidu pod okenskimi policami. Na redkost in znamenitost so ga opozorili dekan Križaj, dr. Samec in vitez Schneid. Reliefe jc dal obnoviti. Neki tujec mu je ponujal zanje 200 gld in trdil, da so iz 13. st. V francoski dobi, naj bi bila v hiši francoska blagajna, v prvem nadstropju pred shrambo železna, težko okovana vrata. Steska jc , opazil na nekem kamnu v stavbi kam-narsko znamenje, podobno znamenje je našel v kamnu pod kapelico na Malem gradu. Trgovsko in proizvodno podjetje MARKA razširja svojo dejavnost z odprtjem novega lokala v Kamniku. Slovesnega odprtja TRGOVINE Z MODNIMI TKANINAMI se je v petek, 10. januarja 1992, udeležilo precej prijateljev in poslovnih partnerjev (na sliki). Tako vas odslej dobro založena trgovina na Fužinah 6 (nasproti Diskonta Kočna) pričakuje vsak dan od 8. do 19. v sobotah pa od 8. do 13. ure. VERA MEJAČ metalka trgovina BLAGOVNICA KAMNIK IZREDNO UGODNO: 20% popust pri takojšnjem plačilu z gotovino za nakup ročnega orodja Black & Decker in malih gospodinjskih aparatov Iskra in Gorenje. V BLAGOVNICI KAMNIK in drugih prodajnih enotah METALKE - TRGOVINA. PRIPOROČAMO SE! j© m etnika Iz zemljiške knjige sodišča v Kamniku izhaja, daje hiša št. 23. po odločbi z dne 11. 4. 1958 v upravi Občine Kamnik. Do aprila 1989. je bila v hiši Kočni-na trgovina, ki so jo morali izprazniti ker naj bi v njej uredili galerijo kiparja Janeza Boljke. Takoj so pričeli z deli, hišo temeljito razkopali, potem pa z deli prenehali, ne da bi se kdo pobrigal in na primeren način zavaroval stavbo pred propadanjem. Stekla v oknih so razbita, dvoriščna vrata odprta, pogled v notranjost pa grozljiv. Dvorišče je zatrpano s smetmi in iz notranjosti odstranjenim materialom. Vsa ta zanikrnost in žalost sredi mesta pa leži tik občinske zgradbe. Ta zapis naj bi bil opozorilo, morda nepoklicanega opazovalca, na nepopravljivo škodo in kulturno sramoto - vse drugo pa je naloga in dolžnost spomeniškega varstva, občine in strokovnjakov. Nujni so vsaj najpotrebnejši zaščitni ukrepi, da nam še nadalje ne bo propadal arhitektonski in kulturni spomenik neprecenljive vrednosti. dr. S. F. Za srečen meter igrišča V krajevni skupnosti Srednja vas smo v letu 1991 ponovno izglasovali 2% samoprispevek. Ob referendumu smo si zadali veliko nalog, ki pa jih samo s sredstvi KS ne moremo opraviti. Kajti perečih problemov, predvsem v zvezi z neurejenostjo cest, kanalizacije, vodovoda in pokopališča je toliko, da na manjše, a vendar pomembne stvari, niti pomisliti ne moremo. Že več let se namreč trudimo našim otrokom urediti primerno kombinirano igrišče (rokomet, košarko...). Ker je naša osnovna šola na Lokah brez igrišča, naši otroci nimajo varnega prostora za sproščeno igro in možnosti za pravilno telesno vzgojo. Krajevna skupnost je odkupila primerno zemljišče, uredila odvodnjavanje meteornih in drugih voda (teren je bil močvirnat); zemljišče so zravnali in utrdili z nasipom gramoza. V letošnjem letu smo si zastavili pogumen načrt, da igrišče tudi asfaltiramo. Potrebno bo položiti približno 1.250 m2 asfalta. Pri sedanji ceni 440,00 SLT za m2 pomeni to kar 552.000,00 SLT, kar je veliko denarja, ki pa ga KS Srednja vas nima, saj ga toliko komaj zberemo od samoprispevka v enem letu. Da bi izpolnili svoje obljube in želje otrok in mladine, smo pripravili akcijo: »ZA SREČEN METER IGRIŠČA« Skupaj z otroki in krajani računamo tudi na pomoč delovnih organizacij, obrtnikov, gostincev, sindikatov in vas občanov kamniške občine! Kot je razvidno iz naslova akcije, vas otroci iz Lok prosijo, da prispevate za m2 asfalta, ki jim lja, vam pa zadoščenje, da ste z minimalnim zneskom osrečili toliko mladih. Akcija naj bi potekala do poletja; prek Občana pa vas bomo redno obveščali o njenem poteku, višini zbranega denarja; imenovali pa bomo tudi vse darovalce, razen tistih, ki bi hoteli anonimnost. Zbiranje denarja bo nadzoroval odbor, sestavljen iz otrok osnovne šole, obeh učiteljic in predsednika KS Srednja vas. Prosimo torej vse, ki ste sc odločili pomagati mladim srednje-vaščanom, da nakažete svoj prispevek na žiro raču št.: 50140-842-015-82063 KS SREDNJA VAS s pripisom »ZA SREČEN METER IGRIŠČA« ali pa ga izročite osebno v osnovni šoli na Lokah! Verjamemo, da nas je na Kamniškem 1250 občanov, ki nam ni vseeno, kako in v kakšnih razmerah raste naš mladi rod. JERNEJ KONC1LUA TV ANTENE IN TERMO-AKUMULACIJSKE PEČI popravljam in montiram. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. bo pomenil izpolnitev srčnih že- oblematiko. Zato si poglejmo pobliže te podatke v odnosu do števila oddelkov od prvega do osmega, da si bomo laže predstavljali stanje v obeh šolah; v Mostah in v Komendi. Število osnovnošolskih otrok in njihova porazdelitev na oddelčne skupine. Skupno število otrok, ki v tem šolskem letu 1991/92 obiskuje pouk v obeh osnovnih šolah: v nižji osnovni šoli v Komendi in v nižji in višji osnovni šoli v Mostah (s skupnim imenom Komenda-Moste), je 517. Porazdeljeni so na 23 oddelkov. 374 otrok, kolikor jih hodi v moš-čansko šolo, je razdeljeno na 16 oddelkov; 142 otrok, kolikor jih hodi v komendsko šolo, pa na 7 oddelkov. Glede na število oddelkov pride v povprečju na en oddelek v Mostah 23,4 učencev in v Komendi 20,3 učencev. Ob upoštevanju (idealnega) kriterija, da v enem oddelku ne bi bilo več kot 20 učencev, izkazujeta obe števili negativni podatek, enako velja tudi za 13 posameznih oddelkov: 3 v nižji osnovni šoli v Komendi in 10 v nižji in višji šoli v Mostah. Da bo slika popolnejša, primerjajmo te podatke s podatki predšolskih otrok, ki čakajo na vpis v šolo v šolskem letu 1992/93 do 1997/98; nanašajo se na posamezno krajevno skupnost: Pričakovati pa je, da podatki, ko bo prišlo do dejanskega vpisa otrok v prvi razred osnovne šole, ne bodo ostali isti, ker je pričakovati, da bo tudi v bodoče prišlo do dotoka (sicer ne v tolikšni meri kot doslej) prebivalstva na to področje. Življenje teče torej naprej, rojevajo se novi otroci, v šolo prihajajo novi učenci iz istih ali še iz nekaterih drugih krajev; menjajo se učni programi, odnosi med učenci in učitelji, menjajo se materialni pogoji za učenje in otroci si pridobivajo tudi več znanja zunaj šole, povsod v naši bližini so se gradile nove in moderne šole, na Komend-skem pa smo ostali pri starih in dotrajanih ter nefunkcionalnih. Bilo bi krivično, če bi trdili, da si ljudje niso dovolj prizadevali, nasprotno, njihovo prizadevanje je šlo celo tako daleč, da je zaradi njihove goreče želje po šoli nastal že prav mučen odnos med ljudmi krajevnih skupnosti: Komendo, Most in Križa, ne glede na to, da živijo v isti farni skupnosti. Boter neuspelemu prizadevanju teh ljudi pa so poleg povojnih političnih struktur vse bolj postajali tudi odgovarjajoči kamniški občinski organi, ki so denar, ki so ga zbirali ljudje iz teh krajevnih Krajevna 1992/ 1993/ 1994/ 1995/ 1996/ 1997/ skupnost 1993 1994 1995 1996 1997 1998 Skupaj Komenda 36 29 29 40 36 25 195 Moste 20 16 26 22 16 26 126 Križ 11 3 6 6 7 3 36 Skupaj 67 48 61 68 59 54 357 Zeleni svetujejo Nasveti sadjarjem Čeprav nam je v zadnjih januarskih dneh namedlo nekaj snega, bo pomlad vseeno kmalu tukaj, z njo pa številna opravila na vrtu in v sadovnjaku. Za vse ljubiteljske sadjarje so Zeleni Kamnika v sodelovanju s strokovnjaki Kočnine drevesnice pripravili razveseljivo novost. Če bo vreme primerno, bodo v drevesnici že konec februarja pripravili praktičen prikaz obrezovanja sadnega drevja in sajenja dreves, povedali pa bodo tudi kaj o sadnem izboru. Druga novost, ki je še pomembnejša za ohranjanje zdravega okolja, varovanja tal in vode, pa je, da bodo Kočnini sadjarji pomagali zasebnikom tudi pri škropljenju dreves proti boleznim in škodljivcem. Ker je v trgovinah največkrat mogoče kupiti zaščitna sredstva proti boleznim in škodljivcem v prevelikih količinah, ti strupi pogosto ostanejo »varno« spravljeni kje v domačih shrambah, ko pa jim poteče rok trajanja, največkrat končajo kar v kanti za smeti, čeprav bi jih morali kot posebne odpadke posebej odstraniti. Poleg tega domači sadjarji pogosto pripravljajo previsoke koncentracije zaščitnih sredstev. V Končnini drevesnici bodo zato prodajali že pripravljena, pravilno koncentrirana sredstva za štiri do pet osnovnih škropljenj. To bo po eni strani bolj varno in strokovno, po drugi strani pa za sadjarje tudi ceneje. Skupaj z Zelenimi bodo tudi obveščali vse zainteresirane, kdaj bodo demonstracije in kdaj je najprimernejši čas za škropljenje. Vse podatke je mogoče dobiti tudi pri Zelenih Kamnika vsak dan od 11. do 13. ure, razen ob sredah, ko lahko od 16. do 18. ure pokličete na številko 831-011. Informacije bodo dajali tudi v Kočnini drevesnici po telefonski številki: 811-402. ZELENI KAMNIKA skupnostih v obliki samoprispevka za šolo kar 15 let, tako rekoč v celoti uporabili v druge namene (Srednješolski center v Kamniku, Zdravstveni dom v Kamniku, Matično knjižnico v Kamniku in nekatere osnovne šole). Zbrani podatki nam povedo, da tako Komenda kot Moste izpolnjujeta pogoje za svojo osnovno šolo: Komenda s šestnajstimi razredi in Moste z osmimi razredi, medtem ko bi bilo vodstvo z učnim kadrom eno in isto za obe šoli. Iz tega razloga so kakršnikoli alternativni predlogi nepotrebni. Nadaljevanje sledi! Dr. MARKO ŽEROVNIK Popravek V Kamniškem občanu št. 1 je v članku z naslovom KULTURNI SPOMENIKI IZGINJAJO, MAR NE? prišlo do neljube tiskovne napake, ki povsem spremeni smisel in logičnost dveh stavkov. V drugem stolpcu spodaj je stavek: Kje je izginula cerkvena oprema iz znamenite malograjske nedavno podrte hiše v Novem trgu ob današnjem Balantičevem spomeniku? PRAVILNO BI SE MORALO GLASITI: Kje je izginula cerkvena oprema iz znamenite Malograjske kapele? V kateri »zbirki« je končal prelepi sv. Florjan s pročelja nedavno podrte hiše v Novem trgu ob današnjem Balantičevem spomeniku? Avtorju in bralcem se opravičujemo. UREDNIŠTVO V začetku se je vse odvijalo kot v pravljici. Izvršni svet je opredelil kot prednostni panogi v Kamniku OBRT IN TURIZEM. Vse kamniške politične stranke so opredelile obrt in podjetništvo kot edino rešitev. Nekatere so to pisale v programe, druge pa so to dale jasno vedeti na prvih sejah nove skupščine. Sklep je bil jasen: obrtniki in podjetniki izvolite, Kamnik vas čaka. Pa so začeli prihajati. G. Poje je, na primer, začel postavljati svojo obratovalnico na parkirnem prostoru, ker so mu to svetovali najvišji občinski vladni možje. In imeli smo prvo afero. G. Cotman iz Podjelše je stvar vzel zares in začel graditi mali Litostroj. Dokazal jc le, da je obrt težavna zadeva in da niso vsi za podjetnišvo. Pa smo imeli drugo afero. G. Koderman si je dovolil obnoviti ostrešje in preurediti lopo. Stari odpad s svojo podobo ni kazil mestnega jedra, pa tudi streha, ki se je pogrezala že sama vase, je bila čista podoba našega mesta. Adaptacija pa je bila namenjena pridobitvi novih poslovnih prostorov in s tem je bil greh storjen. Tretja afera. G. Sedmak je kazal zelo podobne želje. Obnoviti objekt in ga dati v najem jc v Kamniku greh, mar ne? Četrta afera. G. Repanšek pa je zares vzel kar obe prednostni dejavnosti občine. Po njegovem mnenju je Rudnik idealna krajevna skupnost za razvoj obrti in turizma. Povrhu vsega pa je še velikopotezno začel z gradnjo. Peta afera. Pet primerov, pet afer, resnici na ljubo pa je takih aferic v Kamniku po želji bralcev. In v čem so si ti primeri podobni? Glavna značilnost je, da so se posamezni nadebudni podjetniki zmotili, ko so mislili, da imajo za svoja dejanja podporo. Jasno je, da gradbena dokumentacija ni urejena, soglasja sosedov ni in ga ne bo, zemljišče je mestna ali pa kmetijska površina, in za to dejavnost ni in ne bo primerna, obnova mestnega jedra pa se tako in tako dela čisto drugače. Torej črne gradnje od začetka do konca. In v čem je naša zmota. Daleč od tega, da bi podpirali črnograditelje, vendar smo bili prepričani, da je potrebno biti prilagodljiv, še posebej v časih, kot so danes. Ko smo se odločili, da bomo podpirali obrt, podjetništvo in turizem, je to za nas pomenilo, da bomo pomagali tem ljudem tam, kjer to lahko storimo. To pa so prostorska dokumentacija, soglasja, nasveti in v končni fazi tudi dovoljenja. Kakšna zmota. Kamnik kot mesto ima ideje, kje naj bi bil trgovsko podjetniški center, nima pa denarja, da bi to realiziral. Obrt je zaželena, obrtne cone pa nimamo. Podjetništvo je nujno, poslovnih prostorov pa ni. Poslovni prostori, so pa predragi in še za drugo dejavnost, kot bi jo posameznik želel. Sklep se vsiljuje kar sam. Podpiramo obrt, podjetništvo in turizem. Vendar ne tako, kot si predstavlja investitor. Njegova naloga je, da daje denar, mi pa mu postavljamo pogoje in ovire, ki naj jih preskakuje. In v tej dirki lahko zmaga samo najvztrajnejši. Kadrovska selekcija torej. To pa je že nekaj, s čimer se ne more pohvaliti vsako mesto. In kakšna je naša prihodnost? Kratkoročno lahko pričakujemo nove afere na področju starega mestnega jedra, predvsem v neposredni bližini Utoka. Prvi bodo vsekakor bivši nunski hlevi. Prav tako boste v svoji krajevni skupnosti našli primere, ki so se že ali pa se bodo vsak čas pokazali v isti obliki kot zgoraj navedene afere. Nato pa sta dve možnosti; Prva, težja, je, da bomo znali in hoteli obrti in podjetništvu dati podporo, ki jo zasluži, da bosta lahko zaposlovala nove delavce, da bomo na področju prostorskega planiranja zmogli kompromis med željami, potrebami in možnostmi in da se bomo zavedli, da smo turizem mi sami. Druga, lažja pot pa je, da bo nastopila kriza, ki jo je mesto v svoji stoletni zgodovini že nekajkrat občutilo, pokaže pa se v umiranju obrtništva in podjetništva, v propadanju mesta in v životarjenju njegovih prebivalcev. Ne bojte se, Kamnik je neuničljiv, čez kakšno desetletje se bo dvignil iz pepela v vsej svoji lepoti. Pa do takrat? Če se zavzemate za prvo možnost, najprej preverite, če je to res vaša želja. Test je enostaven. Predstavljajte si, da želi vaš najbližji sosed sam služiti denar. Pri tem pa potrebuje vaše soglasje. Motil vas bo hrup, prihajali bodo ljudje, ki jih ne poznate, on bo imel denar, vi pa nič. Če mu boste podpisali, potem ste test opravili. Če pa ne, ste za drugo možnost; in kaj potem? Ah, nič, le glejte, da ne bo imel vaš sosed več kol vi in oba bosta preživela to desetletje. Če ne najdete drugačne poti, ga pa prijavite inšpekciji, skoraj gotovo gradi in dela na črno. Na koncu še nauk te zgodbe. Če se odločate za samostojno dejavnost v naši občini, se vam za reklamo ni treba bati. Brezplačno boste postali medijska zvezda. Če imate debelo kožo, boste znali to obrniti sebi v prid. Če poznate sive eminenec in prikrite lokalne veljake, se bo vaš primer obravnaval malo bolj tajno in razplet je odvisen od vaše iznajdljivosti. Če pa nimate nobene od navedenih lastnosti, vam še vedno ostane tolažba, da imate vso podporo občine Kamnik, to pa tudi nekaj pomeni. Brez zlobnih namenov, samo za v razmislek vam je kost ponudil: DIMITRIJ PERČIČ in Poslanski klub LDS-OO KAMNIK SPOŠTOVANI! Stopnja onesnaženosti zraka na Kamniškem je dosegla že kritično mejo, saj smo se povzpeli na 5. mesto v Sloveniji. Da bi spregovorili o tem problemu in nakazali poti za reševanje, ZELENI KAMNIKA vabimo na JAVNO TRIBUNO »ONESNAŽENOST ZRAKA NA KAMNIŠKEM« ki bo v ČETRTEK, 30. JANUARJA, ob 18. uri v dvorani nad kavarno VERONIKA. Javno tribuno bo vodil prof. dr. STANE UHAN, predsednik komisije za varstvo okolja pri IS občine Kamnik. Sodelovali bodo: VANE GOŠNIK - podpredsednik Skupščine R Slovenije in mag. MITJA BRICELJ - namestnik republiškega ministra za varstvo okolja ter RO-ZALIJA CIGLAR - dipl. ing. - strokovni sodelavec Hidrometeorološkega zavoda R Slovenije. Vabljeni so tudi predstavniki Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Kamnik in inšpekcijskih služb. Prav tako smo povabili predstavnike Razvojnega zavoda Domžale, ki pripravlja projekt plinifikacije Kamnika. Upamo, da se boste javne tribune udeležili v čim večjem številu, da bi skupaj prispevali kar največ mnenj in predlogov. ZELENI POZDRAV! ZELENI KAMNIKA V spomin VtKtortjan Demšar Ravno na novoletni dan je prenehalo biti srce upokojenega župnika, zaslužnega dekana, duhovnega svetnika, častnega viteza malteškega viteškega reda, bisernomaš-nika Viktorijana Demšarja v Komendi. Pogrebno mašo in obrede je 4. januarja v prepolni župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Dekana Demšarja je na komendsko pokopališče na prostor, kjer so pokopani duhovniki, pospremilo 70 duhovnikov, dva diakona, redovnice, veliko sorodnikov in množica laikov, še prej na poslovilne besede nadškofa Alojzija Šuštarja, domačega župnika in dekana Nikolaja Pavlica, cerkvenega ključarja Janeza Pogačarja, podpredsednika ZPS Komenda Jožeta Pavlica, novomeškega prosta Jožeta Lapa, predsednika Glavarjeve družbe Jožefa Ciraja in učenke OŠ Komende-Mo-ste Maje Drolčeve. Dekan Viktorijan Demšar se je rodil 12. marca 1904 v Stari vasi 12 pri Žireh očetu Jakobu in materi Heleni, rojeni Kopač, kot deseti med dvanajstimi fanti, poleg njih pa še pet deklet. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1928 v Ljubljani. Na vseh postajah duhovniške službe od Ljubljane, kjer je bil najprej vojaški kurat, Koroške Bele, Srednje vasi v Bohinju, Škofje Loke, Ribnice na Dolenjskem, Sv. Jakoba v Ljubljani in nazadnje Komende, se je z veliko ljubeznijo in predanostjo posvečal duhovniškemu delu. Odlikovala ga je življenjska premočrtnost, discipliniranost, čut za umetnost in lepoto bogoslužja. Bil je dober govornik, napreden pastoralist, mož širokih duhovnih razgledov in znanja, pozoren, živahen in načitan sogovornik, izvrsten katehet in širitelj verskega tiska. Prejel je veliko darov, kijih je še razvil in izkoristil v veliki meri. S svojo previdnostjo, modrostjo in izkušenostjo je v več kot 63 letih duhovniške službe premišljeno, pa tudi odločno reševal težavne zadeve. V povojnem času je izkusil tudi trdoto samice in Cerkvi nenaklonjenega režima. V duhovni oporoki je poudaril, da je bil srečen kot duhovnik, to pa dokazujejo tudi njegove zadnje besede: »Deo gratias! (Bogu hvala!) V Komendi se je poleg razvejanih dejavnosti duhovniške službe še posebej posvečal odkrivanju bogate duhovne dediščine Petra Pavla Glavarja. To je delal tudi zaradi tega, da bi ob njegovem zgledu domačinom in vsem Slovencem prikazal pravo vlogo duhovnika v slovenski preteklosti. Objavil je številne tehtne prispevke o Petru Pavlu Glavarju in komendski preteklosti, precej pripravljenega gradiva pa še čaka na natis. Za svoje znanstveno in publicistično delo je prejel visoka priznanja, med drugim tudi imenovanje za častnega viteza malteškega viteškega reda. S pomočjo priznanih slovenskih arhitektov in umetnikov je obnavljal in bogatil cerkvene zgradbe. Ob njem so se oblikovali novi duhovni poklici. Bil je moder duhovni vodnik svojim župljanom, pomočnik in svetovalec sedanjemu komendskemu župniku in dekanu Nikolaju Pavlicu ter prijatelj številnim ljudem, ki jih je prav do zadnjega diha sprejemal v svojem prijaznem domu v kaplaniji. Za dekanom Demšarjem je v Komendi nastala velika vrzel, ki zavezuje k duhovni in znanstveni hoji za njim. JOŽE PAVLIC 30. JANUARJA 1992 pisma, odmevi, mnenja, stališča KAMNIŠKI OBČAN Kamniška telefonija PREDNOST, A NE ZA VSAKO CENO Ko bo prek telefonskega omrežja povezan s svetom še zadnji naročnik, se bo Kamnik ponašal z zglednim telefonskim omrežjem in se bo po številu priključkov brez sramežljive rdečice spogledoval z vsemi naprednimi deželami. Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, ki vodi zapleteno in obsežno akcijo telefonije, bi si ob zaključku del upravičeno lahko nadel venec zmagoslavja (tudi in predvsem po mnenju strokovnjakov PIT), če . . . PISMO G. PROF. DR. FEDJI KOŠIRJU Cenjeni gospod profesor, na pritlehne izjave nekaterih, ki jih je politična pomlad po naključju pripeljala , v kamniški politični prostor, sem si dovolil odgovoriti, tako da sem se ponorčeval iz njihovih grdih karakternih potez. Univerzitetnemu profesorju, ki se trudi mestu pomagati, pa sem, ne glede, da me je zgolj politično »pretehtal«, dolžan dati bolj spoštljiv odgovor. Iskreno sem žalosten, če sem vas res jaz s svojo izjavo pripravil, da ste zapisali nekaj, kar bi bolj kakor v Kamniški občan sodilo v kakšen opravljiv časopis. Pojdimo lepo po vrsti. Prav dobro veste, da si tako kot mnogi drugi želim, da bi bilo vse, kar se naredi v mestu, najboljše. Vendar je velikokrat zaradi pomanjkanja denarja med dvema slabima rešitvama treba izbrati manj slabo. Oba veva, da ni nihče protestiral, ko se je v Kamniku na novo polagal asfalt, tudi po površinah, ki bodo verjetno nekoč namenjene zgolj ali predvsem pešcem. Oba tudi veva, da za obnovo javnih cestnih površin upravljalec ne potrebuje soglasij. Zakaj vam je torej trn v peti le asfalt pred samostanom? Ko ste v svojem gradivu k revitalizacijskemu načrtu razčlenjevali samostansko dejavnost. Frančiškanskega samostana niti omenili niste oziroma tako »diskretno«, kakor ste nekoč rekli, da ga povprečni bralec ne najde. Zakaj enkrat takšna, drugič drugačna skrb? Samostan, ki bo kmalu praznoval 500-letnico, je kljuboval vsem vladarjem, celo radikalnemu Jožefu II. ni prišlo na misel, da bi ga ukinil. Potem so prišli Nemci in samostansko obzidje se je pričelo podirati. Za Nemci so prišli »naši« in prav ob pomoči vaše stroke je Kamnik namesto zaključenega samostanskega kompleksa dobil kegljišče, ki ga še danes ne more »dobro skriti« niti betonska kritina. Veste, gospod profesor, zgodovine se ne da popravljati in, kakor reče moj znanec, »narod moj dokaze hrani«! Pogled v samostansko kroniko bi vsem, celo tistim, ki sedaj s tolikšno kompetenco razlagajo potrebo po varovanju arhitekturne dediščine, razkril, da se med uničevalci slednje, vsaj, kar se samostana tiče, nikoli ne morem povzpeti na prvo mesto. Ne vem sicer, kje ste prebrali, da so mi takšne stopnice všeč, upam le, da si tega preprosto niste kar sami izmislili, saj bi vas to še dodatno prikazalo v čudni luči. Ne vem tudi, kaj vam ni všeč pri spomeniku pesniku Francetu Balantiču. Ker sem po vaši presoji nerodnež med politiki, saj naravnost povem, kar mislim, si bom kar takoj privoščil še eno. Meni je spomenik všeč, predvsem pa to, da še živimo v času tolikšne strpnosti, da ga je bilo mogoče postaviti. Čisto za konec, gospod profesor, pa še tole. Svoj odnos do teh stvari izpričujem tudi tako, da poleg mnenj občanov, delegatov in pristojnih služb, poslušam tudi mnenja izkušenih intelektualcev, ki jih karkoli veže na naš Kamnik. Upam, da mi ne bodo zamerili bahanja, če rečem, da jim po svojih močeh celo pomagam pri njihovem vključevanju v razreševanje pomembnejših vprašanj. Nikoli pa ne bom vprežni konj tistih, ki si lastijo edino resnico, pa čeprav za njo stoji cela dinastija arhitektov. MAKS LAVRINC Solze Ivanke Skamen Solze navadno spuščamo takrat, ko smo užaloščeni ali pa se nasmejemo do solz. Članek O Sizifu drugič, ki naj bi bil odmev na moj članek Sizif o Sizifu pa spominja na trmoglavljenjc otroka, ki ne more ničesar doseči brez solz, in da bi bil mir v hiši, mu pač popustimo. Ivanka Skamen ima najraje zadnjo besedo, saj potem v tako poveličani samokritičnosti meni, da ima prav, ker nihče tega ne zanika. Kako tudi bi, saj je doma na vseh področjih; politika, gospodarstvo, otroška problematika, kultura, šport, socialna politika in »noro« bi bilo dvomiti, da se ne spozna na Stanovanjski zakon in pa seveda novinarstvo. S tem je vsaj kar se mene tiče, polemika zaključena, da bom imel zadnjo besedo, pa jc zagotovo utopična misel. DAMJAN GLADEK Odgovor SDSS - pressu EKOLOGIJA NI STRANKARSKO OROŽJE Vzro/ce za znižanje življenjskega standarda, socialno ogroženost in zapiranje določenih tehnologij je potrebno v prvi vrsti iskati v okoreli filozofiji in praksi intervencij v gospodarstvu, ki prevečkrat pomeni le neprogramsko pokrivanje izgub. Zato se Zeleni zavzemamo predvsem za celovit in sinergi-čen pristop države in družbe k razvojni politiki, ki temelji na eko-socialno-tržni osnovi. Prenekateri pa, »na žalost« vse prepogosto izrabljajo ekološko problematiko za medstrankarsko orožje. Zelena »ideologija« torej ni ne leva niti desna, liberalna ali konzervativna, temveč v prvi vrsti odgovorna za življenje človeka in vseh živih bitij, solidarna tudi do bodočih generacij. Zapiranje obratov prav gotovo ni rešitev za tiste, ki so v stanju spremeniti in posodobiti tehnologijo na raven, ki bi zagotavljala ekonomsko in ekološko uspešnost. Dejstvo je, da se bodo podjetja prebila na evropski trg samo pod pogojem, če bodo povečale pozornost ekološkim problemom in rasti ekološke zavesti. Samo tako lahko proizvajamo ekološko čiste proizvode, ne obremenjujemo okolja, s tem pa osvajamo zahtevne evropske trge. Jasno je, da pri vsem tem ne gre brez sodobne, visoko razvite tehnologije. Prenekatera podjetja pa imajo tehnologije iz časa Franca Jožefa ali pa poceni v tujini kupljeno odsluženo, ekonomsko in ekološko sporno opremo. Take je prav gotovo potrebno zapreti, družba pa mora poskrbeti za ustrezne nove, vsebinsko pretehtane rešitve. Torej dejstev, resnice in strankarskih bojev le ne smemo metati v isti žakelj. Onesnaževanje okolja in brezobzirno izkoriščanje omejenih naravnih virov v Sloveniji in po svetu ni odraz krize okolja, temveč krize človeka, njegovih vrednot in načina razmišljanja. Onesnaževanje okolja se torej prične v naši glavi, gre za duhovno krizo. Kolegom iz SDSS-press pa predlagam, da svoje programske usmeritve, kar se ekologije tiče, le vzamejo bolj resno in dosledno, če si hočejo delati reklamo na račun življenjsko pomembnih vprašanj, kot je odnos do človeka, narave in celega planeta. Bojne sekire so tu odveč, potrebujemo strpnost in razum. Stranke prihajajo in odhajajo. Zemlja pa jc samo ena. ZELENI KAMNIKA Predsednik IO: Vili Turšič ... če mu je tik pred dokončanjem del (mimogrede, ta po pogodbi zamujajo že več kot leto dni) ne bi zagodli telefonski naročniki, ki so pri izračunu dokončne cene priključitve na telefonsko omrežje odkrili več napak. Že pri prvem izračunu meseca oktobra lani je strošek okoli 40 tisoč tolarjev izzval jezo in ogorčenost, ki je dosegla nevarne temperature meseca decembra, ko je znašal strošek za priključek že okoli 60 tisoč tolarjev. Vse tako kaže, da je tudi občinskim poslancem jasno, da je v končni ceni obračuna kar nekaj šolskih napak. In, bog obvaruj, da bi jih človek omenjal še zdaj, kajti ozračje med pogodbenima strankam je že tako ali tako polno prejudikacij. Tako zdaj Sklad stavbnih zemljišč, pod perutmi Skupščine občine Kamnik, moralizira in opozarja na lepo vedenje drugo pogodbeno stranko (naročnike) in javnost, kot da njegove lastne napake niso vzrok za peripetije in upravičeno nezaupanje telefonskih naročnikov. Pri vsem tem pa mirno presliši očitke naročnikov o svoji enostranski odločitvi (četudi dobri) za povečanje obsega del na telefonskem omrežju (ki je verjetno tudi delni vzrok za visoke dokončne cene). Na 7. člen pogodbe, ki določa sporazumevanje med pogodbenima strankama, če prihaja do sporov, pa Sklad stavbnih zemljišč pristaja šele po sklepu občinske skupščine. Nogometno vzdušje dogovarjanja Tako je nekdo slikovito imenoval več kot dveurno dogovarjanje predstavnikov Sklada stavbnih zemljišč in telefonskih naročnikov, ki so se končno le sestali 20. januarja letos. Kljub prisotnosti predstavnikov nadzornega odbora Sklada, Stanovanjsko komunalnega gospodarstva in Podjetja za PIT je pogovor kar nekajkrat pripeljal do tega, da bi se obe strani razšli, ne da bi se kaj dogovorili. A če je človek jezen (in telefonski naročniki so), ga že malenkost lahko spravi iz tira. Vzrokov, poleg starih in že znanih, je bilo tudi to pozno popoldne dovolj, da so se ob njih dvigali lasje celo neprizadetim. Predstavniki telefonskih naročnikov na svoje očitke (da se predstavniki Sklada stavbnih zemljišč kljub poprejš- njem zagotovilu niso udeležili sklicanega sestanka - 8. januarja in celo Stanovanjsko komunalnemu gospodarstvu prepovedali posredovanje kakršnekoli dokumentacije) niso prejeli pravega odgovora in pojasnila, s častno izjemo, da Stanovanjsko komunalno gospodarstvo v tem postopku ni pristojno sklicevati nikakršnih sestankov. Pogovor se je po tem zaostril, vsakršno »odstopanje« od dnevnega reda, ki ga je določil Sklad stavbnih zemljišč (to pa je izključno dogovor o načinu postopka revizije stroškov izgradnje telefonskega omrežja), pa je »kršiteljem« obetal izključitev iz pogovora. Res škoda, da je takšna usoda doletela tudi (molčečo) CA TV Impulz, čeprav ta ni kršila delovnega reda in je imela pravico spremljati javni sestanek - za javnost. A kljub vsemu - avtoriteta sklicatelja sestanka je bila neuklonljiva. Skrb za lastno proračunsko »zdravje«? Ker je sklad označil sklep občinske skupščine, s katerim apelira na občane, naj s plačilom stroškov po položnicah ne odlašajo, kot dobronamerno skrb za občane pred nepotrebnimi stroški povišanja cen, je naročnikom prekipelo, in so opozorili sklad, da je takšno »nagovarjanje« Skupščine, milo rečeno, nepravilno. Kajti prav ta Skupščina je v istem svežnju sklepov sama ugotovila, da je dokončni obračun nepravilen. Bo torej že držalo, da je skrb za proračunsko zdravje občine močnejše od pravne in ekonomske zaščite občanov. Revizija izgradnje telefonije se začenja Že 22. januarja se bo komisija predstavnikov sklada, naročnikov in nadzornega odbora preselila v prostore Stanovanjsko komunalnega gospodarstva, kjer je večji del tehnične in finančne dokumentacije, del te pa bo pregledala na PTT v Ljubljani. Sele rezultati pregleda bodo rekli bobu bob, in javnosti ne bodo mogli izključiti, ne glede na to, komu bodo v prid ali breme. Da bo delo naporno, je jasno vsem, predstavniki Pošte in Stanovanjsko komunalnega gospodarstva pa jim obljubljajo vso pomoč in sodelovanje pri pregledu gore dokumentacije. Morda bodo pa pridne in bistre glave, ki bodo zagrizle vanjo, dobrodošle, če jih bo več, kajti po mnenju sklada, bi se število predstavnikov naročnikov zaradi konstruktivnega dela komisije moralo oklestiti. A na to predstavniki naročnikov ne pristajajo, saj so v komisiji le po en predstavnik iz krajevnih skupnosti, ti pa naj bi tudi poskrbeli za kontinuiteto obveščanja krajanov. Za konec pa še • . . Delo in čas komisije za revizijo bosta pokazala, koliko napak je vplivalo na visok izračun dokončne cene. Vsekakor pa se je ena, čisto nenačrtno, odkrila tudi na tem srečanju. Predstavniki PTT v dogovarjanju s Skladom niso bili pripravljeni prevzeti dela stroškov za telefonsko razvodno omrežje za 1200 naročnikov v blokovnih naseljih iz razloga, ker je bilo to delo opravljeno že pri komunalni in gradbeni izgradnji naselij in kupcem zaračunano v ceni kvadratnega metra. Na to so opozarjali Sklad tudi naročniki, a so bile njihove trditve kot bob ob steno. Kakorkoli že, čisto za konec še ena cvetka: Pošta nudi zainteresiranim naročnikom telefonski priključek za 26.000 tolarjev. IVANA SKAMEN Novosti z Rdečega križa Na občinski organizaciji RK Kamnik smo zvedeli vrsto zanimivosti, nekatere izmed njih posredujemo našim bralcem. Begunci Zaradi vojnih razmer na Hrvaškem so se številni prebivalci umaknili z ogroženih področij, da bi si obvarovali življenja. Precej beguncev je našlo zatočišče tudi v kamniški občini, o čemer smo v tem glasilu že poročali. Po podatkih, ki so na voljo, je do sedaj na RK Kamnik v seznam vojnih beguncev vpisanih 296 ljudi. Nekateri so se že vrnili, drugi pa čakajo, saj zaradi uničenih domačij nimajo možnosti povratka. Trenutno je v kamniški občini še 146 beguncev. Največ jih je na ožjem mestnem področju, nekaj pa tudi v drugih krajih. V Mostah in Komendi jih je osem, v Kamniški Bistrici šest, v Šmarci osem, v mekinjskem samostanu jih je enajst, v Delavskem domu pa so štirje begunci. RK Kamnik nudi beguncem različno pomoč v hrani, malo pa pomaga tudi z denarjem, da nekoliko omili stisko teh ljudi. Brez statusa begunca je v Kamniku okrog 15 ljudi. Za šoloobvezne otroke je bil te dni organiziran pouk v Ljubljani v Mostah, kamor se bodo učenci vozili. Takih je po podatkih 16. Nekateri otroci bodo ostali v kamniških šolah, kamor so bili vključeni že do sedaj. Krvodajalska akcija v 1992. letu Prva letošnja krvodajalska akcija za kamniško občino bo 24. februarja, za podjetja: KIK, Kamnik; ETA, Kamnik in KO RK Šmartno ter Srednja vas. Naslednja krvodajalska akcija bo 16., 17. in 18. marca za vse krvodajalce iz delovnih in drugih organizacij in iz vseh krajevnih skupnosti. Letna krvodajalska akcija bo 13. in 14. avgusta prav tako za vse, ki so voljni darovati svojo kri. Organizacija prijav in prevozov v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi bo enaka, kot je bila, in bo potekala na dosedanji način. 80-urni tečaj za bolničarje 28. januarja ob 18. uri bo v učilnici na Ljubljanski cesti (stari Zdravstveni dom) pričel z delom 80-urni tečaj za bolničarje občinskega voda RK. Prijavljenih je 23 članov RK v starosti od 17. do 26. leta - moških in žensk. Vsi prijavljeni so se prostovoljno priglasili za ta tečaj in bodo svoje naloge prav gotovo opravljali z veseljem in odgovorno. STANE SIMŠIČ Preimenovanje kamniških ulic Zaslužni rojaki bratje Benkovič Po drugi svetovni vojni malo poznani kamniški rojaki niso prišli v poštev, da bi dobili priznanje za svoje narodno in kulturno delovanje v slovenski zgodovini. Med njimi so tudi bratje Benkoviči, rojeni v Kamniku v Novem trgu. Podatki o rodovini Benkovic izvirajo iz 17. stoletja. Prvi nosilec rodbine Benkovič je bil Matevž Benkovič, rojen 1636. Med številne prednike je šteti VALENTINA, rojenega 12.2. 1841. Poročil se je z Marijo Ogrinec iz Podgorja, sestro pisatelja Josipa Ogrin-ca. Rodilo se jima je štirinajst otrok. Med njimi so trije dosegli visoko izobrazbo in so svoje življenje posvetili narodnemu prebujenju kot pisatelji, pesniki in znanstveniki: Alojzij Benkovič, magister farmacije, roj. 1867, Josip, duhovnik, roj. 1869, Ivo, odvetnik, roj. 1875. Utemeljitev predloga: ALOZU je končal gimnazijo v Ljubljani, na Dunaju je končal študij farmacije in se zaposlil kot lekarnar v Mariboru, Celju, Ljubljani in v Kamniku, kjer je umrl 1934. Kot farmacevt je bil tu- di zeliščar. Sestavil je Slovensko -latinski-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel (1922). Ta izdaja je bila prva, kije znanstveno obdelala zdravilna zelišča slovenskih dežel. Alojzij Benkovič pa ni bil samo farmacevt, temveč tudi prevajalec (poliglot). Prevajal je iz češčine, poljščine, ruščine in drugih slovanskih jezikov. Prevajal je tudi iz francoščine in nemščine. Zlasti je prevajal pripovedna in dramatična dela za kamniški, ljubljanski in mariborski oder. Izmed pesnikov Heine-ja, Petofija, Wildeja in dr. JOSIP BENKOVIČ - pisatelj in zgodovinar Rojen v Kamniku 5. februarja 1869. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in leta 1892 končal bogoslovje. Že leta 1893je prišel v Novo mesto in se na prostiji posebno zavzel za obnovo skoraj porušenih samostanov v Stični in Pleter-jah. Umrl je v Velesovem leta 1901, pokopan pa je v Kamniku. Še kot dijak je pričel objavljati v raznih mladinskih listih (Domače vaje. Vrtec; svoje pesmi, basni, povesti in spise je pošiljal tudi v Dom in svet). V letu 1891 je dokončal novelo Josipa Ogrinca Gosta-čeva hči. Med drugim je sodeloval v: Pomladnih glasilih, Drobtinicah in pisal članke v Slovenca in Dom in svet, kjer je bil tudi urednik znanstvenega dela na polju domače, kulturne in slovstvene zgodovine. Zlasti so ga mikali življenjepisi njegovih ožjih rojakov. V DS je priobčil biografijo svojega sorodnika pisatelja Josipa Ogrinca. Leta 1894 biografijo Kamničana Jurija Japlja in Tuhinjca patra Flo-rentina Hrovata. Obširno je opisal zasluge kamniškega župnika Leopolda Raspa in njegovih sodelavcev na kulturnem, slovstvenem in šolskem polju. Orisal je učitelja novejše dobe Kamničana J. Šlakarja. Zbral je gradivo za življenjepis misijonarja Friderika Barage (DS 1897), v DS je priobčil biografijo J. Para-pata in drugih znamenitih Kamničanov. V DS so izšle njegove črtice o rokovnjačih. zgodovino je imel nabrano gradivo, ki zaradi prezgodnje smrti ni bilo objavljeno. Umrl je zelo mlad (32 let) in Je pokopan ha kamniških Žalah. (1901). IVO BENKOVIČ, roj. 24. junija 1875 v Kamniku Gimnazijo je končal v Ljubljani, pravo na Dunaju. Bil je odvetnik v Brežicah. Celju in Ljubljani. Objavil manjše spise in članke v Vrtcu in prevedel Manzonijevo delo Zaročenca, dramo Stra-homir (Gorica 1898). Izdajal politično in gospodarsko glasilo Posavska straža (Brežice 1906- 1908)(napisalštudijo). Kot kandidat Slovenske ljudske stranke je zastopal okraj Brežice - Se vnica -Laško v državnem zboru 1907- 1918. Kot politik je bil predan Slovenec in velik rodoljub. PRIPOMBA: Mislim, da je delo vseh treh Benkovičev toliko pomembno za naš kraj, da bi bilo nujno določeno ulico imenovati po BRATIH Benkovičih. ŠTEFAN REPANŠEK Ob izidu monografije Kamnik Mesto se predstavi svetu Kamnik je končno deležen predstavitve, na katero je lahko ponosen. Izid slikovne monografije s čudovitim izborom fotografskih motivov Lubadarjev in doživetim, nekonvencionalno sestavljenim besedilom Janeza Majcenoviča je povzročil hitrejše bitje srca pre-nekateremu domačinu in ljubitelju mesteca pod Kamniškimi planinami. Vidi se pač, da je to intimen izdelek ljudi, ki v mestu živijo, do potankosti poznajo njegov utrip in ga, seveda, predvsem ljubijo. Zato ne preseneča, da so znali s kamero in besedo poiskati prav tiste detajle, ki Kamničanu največ pomenijo, hkrati pa mu tudi širijo vedenje o rodnem mestu. Moški pevski zbor »Janez Čebulj« Iz koncertnih dvoran Naša pesem jih je ganila Čestokral v naslove prispevkov s pevskih koncertov zapišemo hvalnico pevcem, tokrat pa bi radi poudarili hvalnico poslušalcem nedavnega koncerta Moškega pevskega zbora Janez Čebulj iz Komende in ženskega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika v Adergasu pri Velesovem. Če bi zapisali v naslov BIL JE LEP VEČER, bi si gotovo bralci spet razlagali, da gre za oceno sodelujočih. Pišemo o toplem sprejemu, kakršnega bi si želeli nastopajoči tudi od kamniških poslušalcev oziroma obiskovalcev kulturnih prireditev. Na odru v kulturni dvorani v Adergasu smo pevke stale prvič, pevci pa drugič; sprejeli pa so nas, kot da smo že stari znanci. K temu je mogoče pripomogel komendski pevec Peter Pibernik, ki ga tamkajšnji prebivalci dobro poznajo, saj je več let prepeval v moškem zboru Davorin Jenko iz Cerkelj. Na njegovo pobudo nas je povabilo Kulturno društvo iz Velesovega. Povabilo smo z veseljem sprejeli in splačalo se je. Še si želimo prepevati pred takim občinstvom. Dvorano so zapolnili do zadnjega kotička. Radovedno so prisluhnili komendskim pevcem. še s posebnim navdušenjem so sprejeli tri pesmi iz njihovega programa, v katerih je Peter Pibernik prepeval solo. »Njegova« - Hišica draga, domača - seže v sleherno srce. Tudi pevke so lepo pozdravili. Svoj program so začele s koroško narodno in ga prek domačih in tujih zborovskih pesmi zaključile z dodatno pesmijo Oj, ta mlinar. Višek lepega večera je bila skupna pesem Triglav. Čeprav zbora ne nastopata skupaj, sta hvaležnim poslušalcem dokazala, daju pesem združuje. Razvneti poslušalci se niso dali odpraviti. Z bučnim ploskanjem so si res zaslužili dodatno pesem - Domovini. Solista v njej, Peter Pibernik in Janez Kern, sta dokazala, da njuna glasova prevzameta še tako zahtevnega poslušalca. Ob tej priliki smo si skupaj z obiskovalci ogledali bližnjo farno cerkev, za katero sta značilni skladnost in akustičnost. Zato smo v lepem božičnem ambientu pevke zapele še Ave verum. O bogati zgodovini cerkve nam je veliko povedal domači župnik. VERA MEJAČ »NEČISTI CAS Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar iz Komende je 18. januarja v kulturno-pro-svetnem domu v Komendi priredilo recital za Dubrovnik. Domiselno so ga imenovali Nečisti čas, kajti ta čas takšen zares je. Časovno so sicer glede Dubrovnika malce zamudili, vendar je še mnogo drugih življenjsko in kulturno ogroženih prebivalcev Hrva* ške. ki so že doživeli in še doživljajo usodo Dubrovnika. Besedilo recitala — vanj so predvsem strnili verze slo-. venskih pesnikov Daneta Zajca, Gregorja Strniše in 44 Svetlane Makarovič - ima rmdčasoven poudarek. Je upor proti kakršnemu koli nasilju nad človekom in deli njegovih rok, proti rušenju, moriji, posurovinjenosti in poblaznelosti »homo sapien-sa« in klic k spravi, prijateljstvu, sožitju, ljubezni. Je smer, ki jo moramo hoditi, če hočemo preživeti ta »nečisti čas« in vse hudo, ki se je v njem zgrnilo nad nas. Tudi nad Slovence. Nastopajoči Komendčani so z besedo, pesmijo, mračno sceno, svetlobnimi in senčnimi učinki prepričljivo pou- stvarili ozračje »nečistega časa«. Majhna, uigrana ekipa igralcev je na koncu požela zaslužen aplavz. Žal se je prireditve udeležilo le manjše število krajanov. Dopoldne, ko je bilo predavanje o vzreji polžev, je bila dvorana polna, povedati pa je treba, da soprišh poslušalci iz raznih delov Slovenije. Prido-bitaištvo vleče, nepridobitai-ške dejavnosti, kot so recitali in podobne kulturne prireditve, pa še vedno ne kaj prida. Tisti, ki so bili navzoči, so v grobni tišini spremljali nastop igralcev in obČutcvali vso pezo »nečistega časa«. Zaželeli so si žarkov, da bi ga presvetlili, in čimprejšnjega začetka drugačnega, »čistejšega časa«. JOŽE PAVLIC Seveda pa monografija ni namenjena zgolj Kamničanu in obiskovalcu iz Slovenije. Pohvalno je, da se izdajatelj ni ustrašil dodatnih stroškov in je s prevodi v jezike dežel, od koder prihaja največ tujih gostov, svoje lepo delo naredil dostopno tudi njim. Prav o tem, o prevodu, pa je treba - v opozorilo izdajatelju pred morebitnim ponatisom - povedati kar nekaj grenkih. Angleščina velja za jezik, s katerim te »ne bodo prodali« nikjer na svetu. Nemščina in italijanščina ostajata omejeni na neposredno okolico dežel, v katerih sta doma, z angleščino pa se boš kar v redu sporazumel s Francozom, Skandinavcem, Afričanom, Kitajcem; še celo gramofonska plošča, ki jo je v vesolje ponesel Vovager, ima posnetke v angleščini! Zato bo angleško besedilo v naši knjigi bralo največ tujcev — in ravno angleški prevod je žal udaril mimo na celi črti. Bralcu, ki jezik malo bolje obvlada (in njim je prevod namenjen!), bo težko zdržati do konca in se prebiti skozi kar neverjetno okorne stavke in dobesedne prevode, vse vrste slovničnih napak (od napačne rabe časov in členov, nemarnih napak pri nepravilnih glagolih), neprimerne izraze ob s sinonimi za nas kar preveč bogati angleščini, nepoznavanje pravil o prevajanju lastnih imen (predvsem krajevnih; italijanska pokrajina Friuli pač ne more biti poangležena v »Furlania«) in podobno. Če pa že bo tekst iz prijaznosti prebral in si na njegovi podlagi ustvaril mnenje, pa bo najbrž ostrmel in zaman iskal po idiličnem podeželskem Kamniku »ogromne nebotičnike« (avtor jim pravi seveda stolpnice) in podobne cvetke - tako da mislim, da ga številne tiskovne napake niti ne bodo več motile. Škoda! Izjemno korektno delo je žal razvrednoteno. In komu pripisati krivdo? Kar enakomerno si naj jo razdelita izdajatelj, ki je nekomu - preveč - slepo zaupal, in pa seveda prevajalka (Henka Škrlj), ki je očitno daleč precenila svoje sposobnosti. Prevajalec, ki ima do svojega dela Na željo kupcev podaljšujemo akcijo KONČNO NEKAJ ZASTONJ do 30. 6. 1992 primer POVPREČNA VREDNOS T_DE SETIH NAKUPOV I ~ |i!msojj ' Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalki™ blago' Kamnik in ne glede na vrednost Ima kupec posebno jgovniri ^^m^Tr\\ IJ l\ I' \ P" •napte"1 zaporednem nakupu se kupcu ugodnost: * t £i {•! (J '/J J t? ■ vrednost predhodnih desetih nakupov ' ' Lžltm.m.mm velja pri gotovinskih plačilih. odšteje povprečna Možnost nakupov Vključite se v akcijo! kolikor toliko profesionalen odnos, namreč dobro ve, da obstajata vsaj dve ravni: prevodi, ki so namenjeni bolj ali manj interni rabi oziroma gredo pred objavo še v resno lekturo, in pa oni, ki so namenjeni za tisk - in pred takim delom ima še celo star maček precej rešpekta. Prvi korak je seveda, da prevajalec samokritično oceni, koliko jezik obvlada in kakšnega posla se torej lahko loti; če se pri tem preceni, mu svoje nelaskavo mnenje povedo drugi. Mislim, da se ne motim preveč, če ugibam, da v našem primeru prevajalka ni nikakršen »maček«, še najmanj star; povsem očitno pri njej tudi ni bila upoštevana kvaliteta, ki sem jo pohvalila pri avtorjih - namreč, da bi poznala kraj, katerega opis je prevajala. Iz vsega povedanega pa je tudi jasno, da bo morala, preden se bo spet lotila podobnega posla, marsikaj postoriti tudi pri svojem znanju angleščine. Zaradi opisanega upam, da bo prva, dokaj majhna, naklada monografije kmalu pošla in da bodo pred novo izdajo opravljeni nujni lektorski posegi. Knjiga si namreč zasluži, da postane običajno darilo protokolarnim in zasebnim obiskovalcem in preko njih ponese sloves Kamnika daleč v svet. Cica Štele Svet krajevne skupnosti Šmarca vabi vse ljubitelje zborovskega petja na KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU ki bo v soboto, 8. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Šmarci. Peli bodo pevci KAMNIK Vabljeni! in pevke DKD SOLIDARNOST Sin nadaljuje tradicijo V kavarni Veronika je v decembru in tudi še v januarju razstavljal akademski slikar DOMEN SLANA. Predstavil je izbor krajin in tihožitij, predvsem cvetličnih, na manjših in majhnih formatih. To so drobni, lahko rečemo intimni likovni zapisi (iz) narave, nekakšen slikarjev likovni »dnevnik«. Poetična vzdušja, ki dihajo iz teh drobnih del, nas uvajajo v razmišljanje o kontinuiteti »poetičnega realizma« in krajinar-ske tradicije v slovenskem slikarstvu od Ferda Vesela, Ivana Vavpotiča, Franceta Pavlovca, Evgena Sajovica, tudi preko Maleša in Jakca, pa Lojzeta Perka in Anteja Trstenjaka, od sodobnikov, kot sta, denimo, Dora Plestenjak in France Slana. Slednja, umetnika starša, sta brez dvoma, vede ali nevede, hote ali nehote, vplivala na slikarstvo sina Domna Slane. Nadaljevanje tradicije realističnih tendenc v slikarstvu in plenerskega načina slikanja je pri mladi in najmlajši generaciji slikarjev pravzaprav redkost, ki pa se lahko našemu mlademu avtorju samo še, tako ali drugače, obrestuje. DUŠAN LIPOVEC Slikarstvo Jelke Skuk V kavarni Veronika v Kamniku potekajo vsakomesečne likovne predstavitve, kar je hvalevreden prispevek v likovno-razstavni ponudbi v mestu. Takšne razstave, postavljene v gostinskem lokalu, vsekakor opravičujejo svoj namen, saj so koristne za likovnika in gostinca: največ pa lahko pridobi publika - ki so ji prireditve tudi namenjene. Razstavljajo akademsko izobraženi slikarji, pa tudi amaterji; edini pogoj naj bi bila predvsem kakovost predstavljenih del. V januarju in februarju razstavlja slikarka Jelka Skuk iz Ljubljane, ki sicer ni šolana likovnica, vendar se je v zadnjem času povsem posvetila slikanju in je svoj prvotni pravniški poklic povsem zamenjala za slikarstvo. Slika že od otroštva. Velika vzpodbuda na slikarski poti ji je bilo zlato priznanje v okviru mednarodne likovne dejavnosti, ki ga je prejela kot štirinajstletno dekle. Glavno likovno izrazilo Skukove je barva. Bleščeče, barvno nasičene slikarske ploskve so slikane na način, ki nudi širok diapozon možnih likovnih rešitev. Po likovnem konceptu bi njeno slikarsko dejavnost lahko razdelili na slike, kjer je vsa kreativnost zgolj igra naključij, in na podobe, ki so bolj ali manj zavestno koncipirane. V nekaterih delih pa zasledimo kombinacijo prvega in drugega pristopa. Predvsem v slikah, kjer se igra naljučij druži s slikarkino zavestno imaginacijo, je Jelka Skuk najbolj izvirna. Te slike so včasih že skoraj prenasi-čene z drobnim inventarjem, ki ga tvorijo našteti drobni elementi, črte, packe, naključni brizgi ipd., drugič pa asketsko izčiščene. Slikarka slika navadno serijo slik v osnovnem tonu, zato lahko govorimo o njenih zelenih, modrih, rdečih, temno-zlatih slikah. Kompozicije na večjih formatih so močno eruptivne, na majhnih slikah pa zaznavamo intimnejša zatišja. Iz vseh slik pa diha izredna elementarna igrivost, ki v igri naključij prehaja mestoma že v prave barvne izbruhe in halucinacij-ske vizije, ki opozarjajo na naš kaotični svet in nam dajo misliti. Seveda pa so pri takšnem načinu slikanja možna občutna nihanja v kvaliteti, kjer lahko umetniška vrednost hitro zdrsne na raven čiste dekorativnosti. Jelki Skuk pa tudi figurativno slikanje ni tuje. Na to nas opozarja izredno občutno naslikan, v v svoji enostavnosti graciozen ženski portret - pravzaprav edina »realistična« podoba na razstavi. DUŠAN LIPOVEC Ljudski običaji SLOVO OD ZIME Iz preteklosti (9)' BISTRIŠKI GOZD Ko so bili sv. trije kralji mimo, se je po slovenskih vaseh začela preja, ki je vrsti rodov pomenila praznični dogodek. Laneno in konopljino prejo so poznale skoraj vse slovenske pokrajine, polne skrinje platna pa so bile v ponos tudi gospodinjam v mestih. Preja ima izreden pomen v življenju in obstoju naše ljudske omike, velik delež pa ima tudi pri ohranjanju izročila. Ob teh večerih, ko se je zbirala malodane vsa vas, se je ohranjal zaklad naših pravljic, pripovedk, ugank, bajk in smešnic iz roda v rod... Malo je še žensk, ki bi znale presti, kajti razvoj tekstilne industrije jc s svojo bogato ponudbo najrazličnejših tkanin ta lepi družabni dogodek pustil pozabi. 17. januarja goduje po vsem krščanskem svetu dobro znani svetnik Anton Puščavnik. Na številnih podobah ga vidimo s prašičkom (Dolenjci mu zato pravijo »sv. Anton prešičkar«) in z dvema zvončkoma na palici, s katerima je odganjal številne hudobne duhove in »nečiste« skušnjave, ki so ga skušale. Po Slovenskem slovi kot varuh živine, mladina pa ga je izbrala za posrednika pri iskanju zakonskega druga. K sv. Antonu v Špitalič Na nedeljo po svetnikovem godu so dekleta romale k sv. Antonu v Špitalič. Gredoč so se z glavo butale v »peči« (pečine, skale). V motniški okolici so takšnim skalam rekli »babje peči«. Tudi fantje so zaupali svoje zakonske skrbi svetniku, katerega kip v naravni velikosti je stal v votlini pod cerkvijo na Šmarni gori pri Ljubljani. Med prvimi znanilci biižajoče se pomladi sta tudi sv. Boštjan in sv. Fabijan (20. 1.), ki sta umrla mučeniške smrti. K. sv. Boštjanu, zavetniku zoper kugo, so se zatekali številni bolniki z bolečimi ranami, na Notranjskem pa so se ta dan selili posli. Tudi sv. Neža (21. 1.) je, hoteč ohraniti čistost, zavrnila bogatega snubca in pretrpela mučeniško smrt. Med Slovenci je znana kot varuhinja ovc in zaščitnica pastirjev ter ovčarjev, njeno ime pa je bilo zelo pogosto krstno ime, kar priča na veliko priljubljenost te svetnice pri nas. Zavetniku vinske trte in dobre letine, sv. Vincencu, se priporočajo predvsem v vseh slovenskih vinorodnih krajih. Na Vincencijevo (22. 1.), ko je dan že za »en jelenov skokov« daljši kot o božiču, se tudi »ptički ženijo«. »Če vidiš ta dan lep ptičji parček, se gotovo oženiš...«. Vincencij je tudi vremenik: Kakor koli Vincenca bilo, tako čez leto ostalo bo. 25. januarja se krščanski svet spominja dogodka Pavlovega spreobrnjenja in poti v Damask. Stari pratikarji so šteli ta dan za »sredo zime«, kar naj bi izviralo še iz predkrščanskih časov. Tudi preganjanje megle, z njo pa bolezni, smrti in slabe letine se »srečuje z duhovi prednikov«, ki lahko škodujejo. Tudi vreme so napovedali o Pavlovem. V Motniku je sonce tega dne obetalo obilno letino, megla, dež in veter na ta dan pa povsod po Slovenskem ne pomenijo nič dobrega... Prehod v toplejši čas Ob začetku februarja velja svečnica (2.2.) za prvi mejnik očitnega prehoda iz stroge zime v toplejši letni čas. V cerkvenem bogoslužju je praznik spomin na Marijino očiščevanje in srečanje častitljivega starca Simeona z Mesijem. Na evropskem Zahodu se je praznovanje le počasi udomačilo, pri nas pa je ostalo predvsem kot praznik sveč, praznik luči. Cerkev na ta dan blagoslavlja sveče, ki ne služijo zgolj za razsvetljavo, temveč z mističnim doživljanjem luči ustvarjajo posebno praznično vzdušje. Vse do srede prejšnjega stoletja so na Gorenjskem skrbeli za cerkveno svečavo vsi farani s prinašanjem stavnic na novega leta dan. Na Notranjskem in v Brkinih pa so o božičnih praznik napravili kar »ofer« za sveče, da je cerkveno predstojništvo z nabranim denarjem lahko samo nakupilo sve za cerkev in za vso faro. Blagoslovu sveč pripisujejo verniki posebno moč. Tako dajo umirajočemu v roke o svečnici blagoslovljeno svečo, ponekod na Gorenjskem in Štajerskem pa prižgo svečo ob hudi uri, da bi »sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo«. Zelo znana in še danes živa pa je otroška svečeniška šega »ante pante populore« v Železni Kapli na Koroškem. Otroci izdelajo majhne cerkvice iz lepenke, okenca in vrata prelepijo z raznobarvnimi prosojnim papirjem, v cerkvico postavijo svečo in jo pritrdijo na vrh dolgega droga. Na večer pred svečnico se zberejo pri cerkvi Device Marije v Trnju in ko odzvoni večernico, kriče zdrvijo skozi trg. Na južnem koncu tega se množica ustavi na mostu čez Belo, otroci pa spustijo cerkvice v vodo. Kocljeva vrata »cviliore« Med cerkveno procesijo je po blagoslovu sveč duhovščina pela v latinskem jeziku. Tudi otroci so do 1. 1852 molili po latinsko. Takrat je živel stari cerkvenik Tone, ki je fantičem vtepel v glavo latinsko besedilo. Tem že tedaj latinščina ni šla rada v glavo in mimogrede so kak stavek hotč ali nehote spremenili. Med eno izmed teh procesij je nekdo odprl Kocljeva (sedaj Šumijeva) vrata, ki so na glas zacvilila in našel se je šaljivec, ki je bleknil: »Kocljeva vrata cviliore«. Ta »dodatek« naj bi nastal 1. 1854. Otrokom je postal tako všeč, da še danes z užitkom ponavljajo ta »odpev« med »svojo procesijo« na večer pred svečnico... Kapelčani pravijo, da je ta šega spomin na hudo povodenj, ki je pred davnimi časi poplavila ves trg, le romarske cerkvice Marije v Trnju valovi niso dosegli. Tedaj so se ljudje menda zaobljubili, da bodo prirejali take procesije. Svečnica že obeta daljši dan, ta pa prinaša več sonca, luči in toplote. Ob koncu februarja še »Matija led prebije« nato pa že Pust ponuja pomlad... MATEJA RADEŽ Povzeto po: Pavle Zablatnik, Čar letnih časov, Rado Radešček, Slovenske ljudske vraže, Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 2) Marko Prezelj o svojem himalajskem vzponu (4) Quo vadiš - alpinist Po petih dneh počitka, mrzličnega težkanja, prekladanja opreme in tesnobnega razmišljanja o vzponu, se zgodaj zjutraj z Damijanom ■n Tonetom, ki nama pomagata tovoriti opremo, odpraviva do vstopa v smer. Ure ne vzamem s seboj, da mi ne bo treba ugotavljati hitrosti minevanja časa. Na začetku smeri se napijeva in obteživa z vso opremo. Sprva se mi zdi nemogoče plezati s tako težkim nahrbtnikom. Po prvih metrih pa že začnem uživati v vzpenjanju. Kmalu se morava navezati. Splezam prek navpičnega ledenega jezika, potegnem za seboj nahrbtnik, nato pa varujem Andreja. Hitro pride do mene. Odlično se počutim. Naslednji raztezaj je Andrejev. Čaka ga trideset metrov mrzlih skal. Uredim si stojišče in ga varujem. Že prestop iz snega v skale je prava poslastica. Andrej s težavo pri-praska do prve luske, za katero zabije klin in sname dereze. »Po počeh bo šlo hitreje,« si mislim, a kmalu opazim svojo zmoto. »Andrej, plezaj! Plezaj, hudiča! Zebe me kot cigana!« Stopicam na mestu, minute pa se vlečejo v neskončnost. »Še pet metrov,« drgetaje zatulim in brzdam svoje miselno nerganje. »Varujem!« odmeva naokrog. To je balzam za moja ušesa. Med pripravljanjem za nadaljevanje me oplazi sonce. Sonce! Najraje bi zavriskal, a mc Andrej *e vleče k sebi. Derez ne snađem. Tik nad stojiščem me postane sram, da sem v mislih pri-Sanjal Andreja. Nič več me ne ^be, zato se" širina misli poveča. Raztezaj je težak. Nahrbtnik tudi- Andrej mi mora večkrat polagati z vrvjo. Sopiham pod težo nerodnega nahrbtnika, ki me ne- Opravičilo , V prejšnji številki Kamniškega obdana je v nadaljevanju št. 3 v tiskarni "astaia neljuba napaka, zato je smisel-j13 Povezava prispevka otežena. Zače-^k objavjenega prispevka do stavka ~~ Tone je vesel, midva pa pošteno '"lahana - bi moral biti na koncu. Za nenamerno napako se avtorju in bral-Cern opravičujemo. UREDNIŠTVO izprosno vleče navzdol. Do Andreja pripraskam z vsem spoštovanjem, popolnoma preznojen. Za najtežji raztezaj v smeri sva porabila več kot tri ure. Naslednji raztezaj je bil spet »moj«. Spet sem moral na stojišče potegniti težak nahrbtnik, kar me je od vsega še najbolj utrujalo. Andrej je hitro prišel do mene in prečil na sneženo rampo. Raz-vezala sva se in vlekla vsak svojo vrv za sabo. Prehodi po rampi so bili presenetljivo dobri, čeprav sta naju na koncu pričakala strm leden žleb in drobtjiva prečnica na skalnati raz. Za robom sva se ustavila in oblekla v višinska oblačila. Jaz sem kuhal, Andrej pa je pripravljal opremo. Sčasoma se je pooblačilo in pričelo snežiti. Vedno glasneje sva razmišljala o bivaku, kljub temu da sva sprva načrtovala tudi nočno plezanje. Grmenje in bliskanje, kakršno v teh predelih ni običano, naju je kmalu prepričalo! Na kamnitem gre-benčku sva dolgo premetavala kamne vseh velikosti in oblik, predno sva lahko za silo postavila šotor. Nenadejani bivak sva izkoristila za izdatno pripravljanje tekočine. Pogosto sva brezvoljno segala iz šotora po sneg. Zjutraj naju iz šotora zvabi šele sonce. Pospraviva zveriženo plahto. Novozapadli sneg je razmere v steni šc poslabšal, saj je prekril tudi strme in gladke skalne plošče. Po grebenu ne gre, zato se spustiva na vzhodno stran. Menjaje gaziva sneg in iš-^ čeva boljše prehode. Debelejša" vrv se nama zdi pretežka. Položiva jo v sneg. Andrej prevzame vodstvo in se zapraši v strme plošče, zasute z globokim snegom. Nekaj časa nekako rine v breg, dereze škrta-jo, z rokami pa šari po sipkem snegu in išče opore. Stojim ob strani pod njim in nemo opazujem njegovo početje. Naenkrat dereze zaškriptjejo, Andrej zdrsi po skalah malo navzdol in preplašeno izdavi: »Padel bom!« »Ne boš,« mu zatrdim in ga z roko potisnem v sneg. Zasoplo si poišče trdnejše opore, nato pa jaz začnem riniti bolj proti levi in od tam desno prek skalne zapore. Ne varujeva se, a bi nama dobro delo. Sneg je premehak, skale pa zasute z njim. Nekako se prekopljeva v bolj »položen« svet. Brez občutka za ravnotežje tukaj ne bi nič opravila. Konice derez najdejo drobne opore na plošči, oklo cepina pa zatikava v majhne razpoke nad seboj. Kar nekaj časa tako balansirava, predno uspeva priti na raz, ki se kmalu položi. Po njem hitro in varno napredujeva vse do noči. Vztrajno iščeva prostor za bivak. V trdi noči šele odkrijeva s snegom prekrito razpoko. Spustim se vanjo in ugotovim, da bo na na trhlem »dnu« možno postaviti šotor. V zavetje pride tudi Andrej. Precej dolgo s cepini izmenično kopljeva po trdem snegu kot dva knapa. Za silo postaviva šotor, zlezeva vanj, kuhava in sladko zaspiva. (Se nadaljuje) Smer vzpona na južni vrh Kanca (Foto: Marko Prezelj) 4. Okrajna komisija za agrarno reformo v Kamniku dne 5. novembra 1946 izda odločbo (št. 82/46) o razlastitvi premoženja Meščanske korporacije brez odškodnine. Meščanska korporacija se pritoži, a Okrožna komisija za agrarno reformo v Ljubljani z odločbo dne 1. julija 1947 (št. 180/1) potrdi odločbo prve stopnje, se pravi Okrajne komisije v Kamniku, z razlago, da se Meščanska korporacija šteje kot agrarna skupnost nekmetijskega (op. nekmečkega) značaja. Ž gozdovi še nadalje gospodari Gozdna uprava v Kamniku, kasneje ne več v sklopu ministrstva, ampak v okviru Gozdnega gospodarstva v Ljubljani, ki se osnuje leta 1948. 5. Vlada LR Slovenije dne 16. junija 1951 izda odločbo (št. II. 1712/4-51), s katero bistriške gozdove dodeli Fakulteti za agronomijo in gozdarstvo v Ljubljani. Ista vlada izda dne 3. avgusta 1951 tudi odločbo (št. III. 990/7-51), z veljavnostjo od 1. julija 1951 dalje, s katero se osnuje fakultetno posestvo SILVA, ki med drugim upravlja in gospodari tudi z bistriškim gozdom vse do svojega razformiranja v letu 1961 oziroma 1962. 6. Dne 1. aprila 1962 Gozdno gospodarstvo Ljubljana zopet prevzame nazaj bistriški gozd, s katerim neposredno gospodari preko svojega gozdnega obrata v Kamniku (danes TOZD Gozdarstvo Kamnik), prenosi lastništva v zemljiški knjigi se izvrše v letih 1970 do 1975. Tako veliko posest, dobrih 6000 hektarov vseh zemljišč skupaj, ki je bila nepretrgoma več stoletij last kamniških meščanov in je bila kot otok sredi veleposestev zemljiških gospodov na Kranjskem (v času AO monarhije), lahko po pravici štejemo kot neko posebnost. Naj se vrnem k urejanju obravnavanih gozdov. Ko je potekla veljavnost prvega povojnega gozdnogospodarskega načrta ob koncu leta 1967, je Gozdno gospodarstvo Ljubljana šele v letu 1968 zaupalo izdelavo revizije tega načrta Biroju za gozdarsko načrtovanje. V tem letu so s polno pre-merbo izmerili 706 hektarov (38% površine vseh gospodarskih gozdov). Izdelan je bil revizijski načrt z veljavnostjo za obdobje 1969-1978. Lahko rečemo, da je obdobju spravila lesa s samotežnimi žičnicami sledilo obdobje (1965/66) spravila lesa s prenosnimi motornimi žičnicami (s KS-1, med drugim npr. iz predela Svetenca, odd. 62 in 63, ter v Korošici iz odd. 4. Winte-regger, Kostenapfel). V letu 1978 je drugo revizijo izdelal sektor za urejanje gozdov pri Gozdnem gospodrstvu Ljubljana (načrtovalec Tomaž Kočar, dipl. ing. gozd., avtor tega prispevka). Načrt je bil sestavljen za obdobje 1979-1988. Spolnopremerboje bilo v letu 1978 izmerjeno 356 hektarov lesnoproizvodnih gozdov (22% površine te kategorije). Po desetih letih sem v letu 1988 imel že drugič priložnost opraviti vsa potrebna terenska dela za tretjo obnovo povojnega načrta. Ta revizija je bila v rokopisu izdelana z zamudo šele spomladi leta 1990 in potrjena ob koncu istega leta. Zamuda je nastala pri izdelavi vseh načrtov, tako na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana kot drugih območij v Sloveniji zaradi prehoda na računalniško obdelavo ter nedodelanih navodil in pojasnil. Že v letu 1987 pa še v naslednjem letu (1. 1988) smo s polno premerbo izmerili 623 hektarov oziroma 35% površine vseh lesnoproizvodnih gozdov. Opravili smo tudi manjše premike v kategorizaciji gozdov (lesnoproizvod-ni, trajno varovalni in gozdovi s posebnim namenom — za učne namene). Že v drugi reviziji (1. 1978) kot v tretji (1. 1988) je bil gozdnogospodarski enotni Kamniška Bistrica, s katere gozdovi v celoti gospodari Gozdno gospodarstvo Ljubljana, priključen tudi manjši gozdni kompleks (4 ha), s katerim upravlja in gospo- dari lovska organizacija Kozorog iz Kamnika. Tretja revizija ima veljavnost za obdobje 1989-1998. Značilno za obdobje pred drugo svetovno vojno je, da se je zniževal delež iglavcev vse od leta 1888 pa do prvih let po vojni. Ob podatkih o opravljenih sečnjah, ki so znani in sem jih med besedilom navedel, naj dodam še sledeče; po znanih podatkih naj bi v obdobju 1952-1957 posekali 14.070 m3 iglavcev in 34.310 m3 listavcev oziroma skupaj 48.380 m3. Ing. Anton Knez, poročevalec k prvemu načrtu po drugi svetovni vojni, piše, da so posekali že v prvih šestih letih (1959-1964?) okrog 13.800 m3 iglavcev in listavcev. V prvi reviziji (veljavnost 1969-1978) so navedene sečnje iz preteklega 11-letnega obdobja (1958-1968) 33.384 m3 iglavcev in 52.622 m3 listavcev. Druga revizija (veljavnost 1979-1988) navaja podatek o sečnjah preteklega 10-letnega obdobja(1969-1978):24.300m3 iglavcev in 46.407 m3 listavcev. V gospodarskih gozdovih ter še 577 m3 iglavcev in 3.141 m3 listavcev v varovalnih gozdovih zaradi vetrolomov v letih 1975 in 1976. Po oceni terenskega osebja naj bi ostalo v varovalnih gozdovih od vetroloma podrtih še nadaljnjih okrog 150 m3 iglavcev in 1.200 m3 listavcev, ki jih niso izdelali in speljali v dolino zaradi nevarnosti erozije (predel Konjska). Tretja revizija (veljavnost 1979-1988) pa navaja količino sečenj za desetletje 1979-1988: 35.354 m3 iglavcev in 29.459 m3 listavcev. Skupni, iz podatkov znani posek v letih 1952-1988 (37 let): 107,108 m3 iglavcev in 162.798 m3 listavcev oziroma skupno 269.906 m3, kar je povprečni letni posek 2.895 m3 iglavcev in 4.400 m3 listavcev. TOMAŽ KOČAR (se nadaljuje) metalka trgovina PRODAJALNA DOMŽALE UGODNO: Metalka Domžale vam nudi 20% popust pri plačilu z gotovino za: - opremo za kopalnice - gospodinjske strojčke Gorenje, Iskra in Elma - električno orodje Black & Decker. Pri nakupu instalacijske ga blaga (elektrika, vodovod, centralna kurjava) pa vam nudimo 10% popust pri plačilu z gotovino nad 5.000 SLT. Tel. 721-267 in 714-851 PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! _ © metalka • H^ovirm trn £xf ■ potMbniml marA. Strelstvo Sašo Podgornik -Slovenije Na strelišču v Ljubljani je bila v nedeljo, 22. decembra 1991, velika slovesnost. Proglasili so najboljše športnike-strelce Slovenije. Sašo Podgornik, mladi Kamničan, je bil proglašen za najboljšega strelca v nacionalnem programu (serijska zračna in MK puška) Slovenije za leto 1991. Proglasitev za najboljšega strelca pomeni za prejemnika veliko priznanje in čast za kamniški strelski šport. Saša Podgornika, kije bil rojen 1970. leta, poznamo že dlje časa po njegovih odličnih rezultatih, doseženih na področju strelstva. O njegovih dosežkih smo že pred časom pisali v Kamniškem občanu, o njegovih osebnih rezultatih in o rezultatih kamniške strelske ekipe. najboljši strelec Sašo Podgornik s pokali in priznanji. Sašo je končal poklicno kovinarsko šolo in je zaposlen pri Ambrožu Podgorju, stanuje pa pri starših v Mekinjah. V prostem času se največ ukvarja s strelstvom; za drugo mu zmanjkuje časa. Kot pionir se je ob strelstvu ukvarjal še z biatlonom. sedaj pa se je specializiral na strelstvo. V to športno dejavnost ga je vpeljal oče Janez že osemletnika. Od tedaj živi za strelstvo. Z 12. leti je postal republiški pionirski prvak z MK puško; postal prvak na tekmovnaju Alpe-Adria s standard zračno puško. V občini je bil kot pionir in kasneje kot mladinec dolgo časa najboljši. Postal je republiški mladinski prvak z MK puško, in to prvenstvo je imel več let. V merilu Jugoslavije je z MK puško dosegel III. in II. mesto, leta 1989 pa tudi I. mesto. Podobne rezultate je dosegel tudi v republiškem merilu, leta 1990 pa je postal članski prvak Jugoslavije. Marca 1991 je dosegel II. mesto na državnem prvenstvu s serijsko zračno puško (imel je enak rezultat kot prvak). Se- daj se je preusmeril v mednarodni program s standardno zračno puško. Postal je član republiške strelske ekipe, kjer deluje tudi Rajmund Debevec - svetovni prvak. Vsa leta je član kamniške ekipe in vse lovorike, ki jih je dosegel, so rezultat skupnega dela v okviru kamniške strelske organizacije. Kamniška ekipa kot celota dosega izredne rezultate. Bila je republiški in državni prvak. Osvojila je še vrsto drugih trofej, k uspehu je dobršen del prispeval tudi Sašo sam. V pogovoru je potrdil, da je za uspehe potrebno veliko delati, vaditi, najmanj trikrat tedensko, sicer ni mogoče pričakovati uspehov. Našteli smo le nekaj uspehov, ki jih je Sašo dosegel na raznih tekmovanjih. O tem še zgovorneje pričajo številni pokali, priznanja in medalje. Povedati velja, da ima Sašo vzornika v-svojem očetu, ki je prav tako dosegel izjemne rezultate. Po pravici povedano Podgornikova družina že dolgo živi s strelstvom, saj sta se oba, Planinski kotiček SpominsUi pohod 19. januarja je minilo leto dni, odkar se je pri plezanju v zaledenelem slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil alpinist DANILO GOLOB, član kamniškega alpinističnega odseka. Ker je plezal sam, ne bomo nikoli točno vedeli, kaj je bil vzrok njegovega padca: zdrs, odkrušen led ali pa kaj drugega. V spomin na svojega sotovariša, prijatelja, so člani AO Kamnik organizirali spominski pohod na Grintovec, s čigar vrha je Danilo smučal še na dan svoje smrti. Zaradi zimskih nevarnosti je bil pohod namenjen samo izkušenim gornikom in je potekal po alpinistično, to je v navezah. Zato tudi udeležba ni bila ravno množična, kar pa pravzaprav niti ni bil namen te akcije. Kljub temu pa si je na vrhu kar 15 ljudi seglo v roke in tako uresničilo obljubo: »Še bomo šli v gore in gazili sveže zapadli sneg, občudovali sončni vzhod in zahod, plezali čez stene. Spet si bomo segali v roke na robu stene, na vrhu gore. In takrat, dragi Danilo, boš zopet z nami.« Gore in ljudje Televizija Slovenija bo predvajala v oddaji Gore in ljudje posebno reportažo Razgledi s kamniških vrhov. Prispevek za to oddajo je bil posnet na Kamniškem sedlu 8. in 9. januarja 1.1., vključuje pa tudi poglede na bližnje gorske vrhove, na predel Kamniške Bistrice in še druge zanimivosti, kot je področje alpinizma in reševanja ljudi v gorah. O snemanju oddaje je v zadnji številki Občana poročal naš dopisnik Bojč. S TV Slovenija smo dobili obvestila o točnem času predvajanja: v petek, 31. januarja 1992, od 21.35 do 22.35 na II. TV Mreži; ponovitev pa bo v ponedeljek, 3. februarja 1992, od 15.15 do 16.15 na I. programu TV mreže. Upamo, da smo s tem obvestilom ustregli mnogim našim bralcem, zlasti ljubiteljem gora. nekajkrat več, drugemu je pa težko dati sploh kaj. Vsak ima pač svoja merila o tem, kaj mu kaj pomeni in koliko je to zanj vredno. Ker pa je novo leto pametnejše od starega, so člani UO PD Kamnik letos našli kompromisno rešitev. Tako je celoletna članarina za PD za leto 1992 za odrasle 330 SLT, za mladince 160 SLT in za pionirje 80 SLT. Ti zneski veljajo samo za plačilo v prvem četrtletju, to je do 31. marca. Po tem datumu bo članarina gotovo večja, ker bo tudi marka več vredna. Članarino lahko poravnate v pisarni PD Kamnik na Kidričevi 38 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure. Lahko počakate na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom. Vabilo Planinsko društvo Kamnik bo tudi v mesecu februarju pripravilo zanimivo predavanje z naslovom POTOVANJE PO ALJASKI IN BANGKOKU Predavanje, spremljano t lepimi diapozitivi, bo v petek, 28. februarju 1992, ob 19. uri v dvorani Veronika nad kavarno. O zanimivem potovanju in vzpon na najvišji vrh Aljaske bo govorit Cena Grilje, ki je neposredno doživljal vse radosti in tudi napore na tej odpravi. Planinsko društvo vabi vse ljubitelje naravnih lepot, zanimivosti krajev in se zlasti drznosti hudo zahtevnih vzponov, da se obeh planinskih predavanj udeležijo v polnem številu. S. S. ČLANARINA Na zadnjem sestanku upravnega odbora PD Kamnik v letu 1991 je bila na dnevnem redu tudi točka o članarini za leto 1992. PZS je predlagala, naj bo celoletna članarina za odrasle člane 8 DEM plačljivo v SLT, od katerih naj bi dobila PZS 4 DEM, druge 4 DEM pa PD. Ker se je nekaterim članom UO zdela ta članarina previsoka, je niso potrdili. Čeprav se višina članarine formalno sprejema na občnem zboru, bo moral UO PD čimprej sprejeti višino članarine, da jo bodo člani lahko plačali. Plačana članarina je pogoj za popuste pri prenočiščih v planinskih kočah in tudi nekaterih registracij ni možno narediti brez tega. Zato je povsem nesmiselno čakati na občni zbor, ki je običajno enkrat marca, saj planinci hodijo tudi pozimi v gore, pa tudi registracije je običajno potrebno narediti do konca februarja oziroma marca. Če pa je celoletna članarina 8 DEM za odrasle člane previsoka ali prenizka, je težko objektivno presoditi. Marsikdo daje za svoje konjičke tudi po Odbojka Republiško kadetsko tekmovanje Začelo se je letošnje kadetsko tekmovanje v odbojki. Tekmovanje poteka v več skupinah. Mlada kamniška ekipa tekmuje v najmočnejši ligi. V njeni skupini so še PARSTIZAN TABOR, KRIM, BRASLOVČE, ŠENTVID. Tekmovanje poteka po turnirskem sistemu. Prvi turnir se je odvijal prav v Kamniku. Sem sta prišli ekipi iz Braslovč in Tabora. Prvo tekmo so igrale Kamničanke in Štajerke. Zmagale so slednje, a šele po ogorčenem boju, z rezultatom 15:10, 15:4. Drugo tekmo so igrale gostje med sabo. Zanesljivo so zmagale Tabor-janke, ki so tako napovedale zmago v tej skupini. V tretji tekmi so se domače skušale čimbolje upirati razigranim Taborjan- kam, a so bile te močnejše nasprotnice kot Štajerke. Drugi turnir, na katerem so sodelovale Kamničanke, se je odvijal na Taboru. Naše so igrale s Krimom in Šentvidom. S prvimi so se mlade Kamničanke nekako še tipale med sabo. Tekmo so izgubile s 15:3 in 15:6. Proti Šentvidu pa so Kamničanke presenetile z odlično igro in premagale Ljubljančanke, kar je bilo prvovrstno presenečenje. Zmagale so s 15:12 ter 15:11. Na koncu je potrebno dodati, da Kamničanke trenirajo samo enkrat tedensko (sobota), medtem ko druge opravljajo treninge skoraj vsak dan. Ekipo sestavljajo: trener ACO KRAMAR, igralke BARBARA MUŠIĆ, META SKOK, PETRA MAVRI, ALENKA ŽAVBI, NIKA MALI, URŠKA POGAČNIK, NIKA KOKALJ, TINA BRICELJ, MATEJA KOŠIR, TINA KUKOVIČ in najmlajša TINA JERAS. F. K. Čmo-bela polja V organizaciji Občinske šahovske zveze Kamnik in Šahovskega kluba Komenda jc bil v Komendi odigran novoletni turnir članskih ekip. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip. Zmagala je ekipa Ba-kovnikn (v postavi: Kragelj. Kar-nar, Bavčar, Krivorotov) brez izgubljenega dvoboja in z osvojenimi 14,5 šahovskimi točkami. 2. mesto ekipa Komenda - člani, 6 meč točk in 10 šahovskih točk. 3. mesto ekipa Godiča, 4 meč točke in 7 Šahovskih točk. Sledita ekipi Kamnik-veterani in Komenda-mladi. Nil odprtem Članskem prvenstvu Ljubljane v šahu, od 29. novembra do 1. decembra so v močni članski konkurenci uspešno nastopili mladi šahisti iz Šahovskega kluba Komenda. V 9 kolih je Sla- par osvojil 5, D. Dolinar 4,5, R. Bergant 3,5, B. Hribar 3, N. in N. Gajič pa po 2,5 točke. Na I. mednarodnem ženskem šahovskem turnirju »Ptuj - '91« ki je bilo odigrano decembra na Ptuju, je uspešno nastopila Petra Ipavec; prvič se je pomerila z odličnimi šalustkami mednarodnega slovesa in pridobila pomembne izkušnje. Na X. memoriain Iva Sonca '91 so v močni članski konkurenci uspešno nastopili mladi šahisti. Iztok Slapar in Damijan Dolinar sta osvojila 4, Petra Ipavec in Robi Bergant pa po 3,5 točke. Tradicionalni novoletni turnir pionirskih ekip v Komendi je lepo uspel, V skupini starejših pionirjev je nastopilo pet ekip. 1. mesto je osvojila ekipa osnovne šole Ko- menda-Moste-I (v po deljko Gajič, Ncbojša Gajič, Emil Jenko in Boštjan Poglajen) 2. me-sto je osvojila ekipa OŠ Piana j Albrehta, 3. OŠ Marije Vere. V skupini mlajših pionirjev so nastopile štiri ekipe. Zmagala je ekipa OŠ Komenda-I (v postavi: Primož Podbclšek, Uroš Jerov-šck, Tadej Smole m Grega Kr-mavnar). V organizaciji Šahovskega kluba Komenda je bil Izveden turnir tretjekalegomikov. Zmagal je Bojan Hribar z osvojenimi 8,5 točkami. 2. mesto je osvojil Nc-detjko Gajič, tretje pa Matej Gašper I in. F. Poglajen OŠ Marije Vere z Duplice je bila organizator občinskega ekipnega tekmovanja za osnovnošolce. Tradicionalno srečanje jc privabilo veliko mladih Sahistov, ki Ne- S0 II rpno čakali, da začnejo z odkrivanjem šahovskih skrivnosti.: Tekmovanje sta vzorno vodila Šahovska cntuziasta in sodnika Franci Poglajen in Zdravko Suha-dolc. Največ šahovskega znanja so■ pokazali mlajši šahisti z OS Komenda in starejši šahisti z OS Frana Albrehta. Sicer pa je bil vrstni red naslednji: MLAJŠI ŠAHISTI (1.-5. r): 1. mesto: OS Komenda! L, 2. mesto: OŠ Duplica, 3. mesto: OŠ Komenda II , STAREJŠI ŠAHISTI (5-8. r): 1. mesto: OŠ Frana Albrehta, 2. mesto: OS Moste, 3. mesto: OŠ PRI ZUIM. Poleg lepega pokala sta se pr-vouvrščcni ekipi uvrstili na regijsko oz. državno tekmovanje. Občinsko tekmovanje za posameznike bo februarja na OS .Komenda. RAFKO LAH oče in mati, v mlajših letih aktivno ukvarjala s strelskim športom. Oče Janez Podgornik je še danes zelo uspešen mentor in trener strelske družine v Kamniku. Zaradi vseh omenjenih uspehov je Strelska zveza Slovenije podelila Sašu naslov najboljšega strelca v nacionalnem programu za leto 1991. Čestitkam se pridružujemo tudi Kamničani in mu želimo na njegovi nadaljnji poti še obilo uspehov in uveljavitev v mednarodnem merilu. STANE SIMŠIČ Otroške resnice o odraslih Veliko resnic o tem, kako odrasle vidijo otroci, je privrelo na dan tisto četrtkovo decembrsko popoldne, ko je v dvorani nad kavarno Veronika »zasedal« otroški parlament, že drugi po vrsti. Razveseljivo je bilo preštevanje otroških glavic, ki so priromale iz vseh kamniških in podružničnih osnovnih šol. Ustavilo se je šele pri številki sedemindvajset. Ker smo na koncu zasedanja ugotovili, da ni bilo prisotnih ravno tistih (odraslih), o katerih so se pogovarjali, jim namenjamo ta zapis. Če pa bodo šolarji iz Komende in Most držali obljubo, se bomo kmalu srečali na »klepetu pri njih doma«. Nanj pa bodo povabili tudi starše in učitelje. Na tem srečanju naj bi se predvsem pogovarjali. Tudi o tem. zakaj odrasli otrokom nismo vedno za zgled. Veselimo se torej srečanja v njihovi šoli, v kateri se bomo lahko tudi na lastne oči prepričevali o prepotrebni (ob)novi šoli! Odrasli nismo vedno zgled otrokom!? »Eno govorijo, drugo delajo; seveda je tisto, kar govorijo, namenjeno nam, sami pa delajo drugače...« Tako so modrovali mladi poslanci in se hudovali nad dvojnimi merili njihove odraslosti. Dovolj so odrasli za pomoč pri hišnih opravilih, a čisto »prezeleni«, da bi smeli kakšno »odraslo« ziniti, kadar družina razpravlja o pomembnih rečeh. Če so preveč pogumni, lahko mladi jezikavci dobijo še kakšno okoli ušes. Še hujši od fizične kazni je hišni pripor, oboje pa otroci občutijo kot ponižanje, ki v njihovih mislih spleta načrte, s katerimi bodo naslednjič poskušali skriti tisto, zaradi česar so bili kaznovani. Le redkokdaj se zgodi, da bi se starši o njihovih napakah z njimi pogovarjali, čeprav si otroci želijo prav to (prepričani so namreč, da so velikokrat kaznovani, ker jih starši ne razumejo). Pogovarjanje z odraslimi je redkost in »praznik« v hiši. Zanj ni nikoli časa; ko se starši vrnejo z dela, jim do tega ni zaradi utrujenosti; otroci so jim v napoto pri hišnih opravilih, zvečer pa še najraje sedejo pred televizijo in si pri tem, seveda, želijo mir. Gledanje televizije je nadloga številka ena. Kadar to počno odrasli, mora biti pri hiši mir. Zato so otroci začudeni, da odrasli tega ne privoščijo tudi njim. Zaradi ljubega miru so se otroci s tem že sprijaznili in ugibajo, če ni ravno to vzrok, da odrasli pri tem priljubljenem »opravilu« zaspijo. A je to čudno spanje, saj so v trenutku budni in jezni, če si otroci drznijo pritisniti na tisti čarobni gumbek, ki prikliče na ekran zanimivejšo oddajo. Povrhu vsega pa so še obtoženi za lažnive kljukce, če se branijo pred njihovo jezo z opravičilom, da so starši pač spali. Tudi otroci pričakujejo od odraslih spoštovanje svoje zasebnosti (četudi majhne in otroške). Zato jih strašno jezi odpiranje njihove pošte in »prisluškovanje« pogovorom s prijatelji. Pa bi jim vse to še oprostili, če se o njihovih skrivnostih ne bi pogovarjali s sosedi in prijatelji in z njimi spletali včasih že kar »znanstvenih fantastičnih« zgodbic. Pogrešajo tudi upoštevanje svojega dela in obveznosti, saj je tudi šola kar naporna »služba«, ki se ne konča na šolskem pragu, ampak jih spremlja domov, saj se je treba učiti in pisati domače naloge. Staršem se to zdi mačji kašelj, pa temu še zdaleč ni tako. »Zakaj nas starši sploh imajo, ie jim gremo kar naprej na živce...?« Tako je spraševal kratkolasi fantiček in dodal, da jim gredo otroci na živce doma, pa tudi na izletu v naravo se hudujejo nad njimi, če preveč kričijo... Večina poslancev je odkimala na vprašanje, če dobivajo od staršev žepnino. A bi jo radi in zadovoljni bi bili s skromnim zneskom. Dvesto tolarjev, kolikor je njeno višino predlagala ena od poslank, je kot sramežljiva želja obvisela v zraku. Morda se bo uresničila marsikateremu otroku, ko bodo starši ob tem prebiranju sklenili, da je že čas, da se njihovi nadebudneži naučijo ravnati z lastnim denarjem. Ampak nečesa pa otroci le ne razumejo. Staršev namreč, ki kar naprej tarnajo, koliko jih otroci »stanejo«. Mogoče res veliko, saj sendviči niso nikoli dovolj veliki, da bi nasitili mladež, ki raste kot trava po dežju. Preden odraste, se res popije tudi veliko litrov soka... Ampak saj tudi odrasli ne živijo od zraka, njihovo pivo, vino in cigarete tudi veliko stanejo, pa še smrdijo povrhu. Učitelj z zvezdnico je... ... tisti, ki zamuja v razred (da jc šolska ura krajša), hitro razloži snov (in učencev ne utruja i utrjevanjem in preverjanjem znanja). ..'.Če tako razmišljamo, smo v zmoti, kajti takšnega učitelja učenci ne cenijo, četudi merila ocenjevanja zniža (da je več pozitivnih kontrol in jih ni potrebno ponavljati). Tudi učitelj, ki nima enakih meril pri spraševanju in ocenjevanju ni priljubljen, še manj pa, če zunanjost in »ime« učenca vplivata na višjo ali nižjo oceno. Učenci zlahka prepoznajo učitelja, ki svojih ocenih težav ni pustil pred šolskimi vrati. Vedo tudi, kateri učitelji hodijo v šolo samo zaradi plače. Čeprav jim na začetku šolskega leta vsi po vrsti naročijo, naj jih opozorijo vsakokrat, ko česa ne bodo razumeli, med letom na obljube pozabijo, in so slabe volje, kadar jih otroci ne razumejo. Včasih jim celo svetujejo, naj se pritožijo, če se jim godi krivica, ko pa to storijo, je »ogenj« v razredu. Skratka, veliko vzpodbudnih besed in obljub in precej manj dejanj, so modrovali mladi poslanci in stisnili glavice vkup ter sklenili pohvaliti učitelje, ki so »super« - pravični in dobri predavatelji učne snovi, ki jim ni žal časa za pojasnjevanje, pogovarjanje in izpovedovanje življenjskih izkušenj. Kdo so torej učitelji, ki so si prislužili pohvalo poslancev? Iz OS Moste Komenda: tovarišice Zornada, Mejač in Meško, pa tovariš Švigelj in mentorica Kuharjeva; iz OŠ Tomo Brejc: tovarišice Ačkovič, Kališnik in Kovačič ter tovariš Babnik, priznanje pa si je prislužila tudi mlada socialna delavka Irena; iz OŠ Stranje: tovarišici Vozel in Ozimek in mentorica Novakova; iz OŠ Frana Albrehta tovarišici Mrzel in Zupin ter socialna delavka Anica; iz OŠ Marije Vera sta bili pohvaljeni (od enega samega poslanca, ki se je zasedanja udeležil) tovarišici Teršek in Perše. Poslanci so se s kritiko dotaknili tudi kuharic, saj jih menda preveč silijo jesti, še posebno pri kosilu, saj priloge ne dobijo, dokler krožnik z juho ni prazen. ★ ★ ★ Vse zapisano je le drobec njihovih kritičnih razmišljanj, pogovor o odraslih pa se jim je zdel toliko vreden in pomemben, da se zaradi njega »pozabili« na avtobus in so se odpeljali domov po dveh debelih urah, kolikor je trajalo zasedanje (dokaz več, da otroci potrebujejo »pogovarjanje«). Kritičnost mladih nas je prepričala, da odrasli naivno razmišljajo, da je otroškim očem mogoče kaj prikriti. Tudi ušes jim z našimi resnicami ni mogoče napolniti. Ce pa nam to kljub vsemu uspe, je to samo zato, ker smo odrasli močnejši in imamo v rokah škarje in platno; Žal se velikokrat premalo zavedamo tako občutljive vsebine! Ivana Skamen oglasi KAMNIŠKI OBČAN Krajevna skupnost Šmarca Trg padlih borcev 2 Kamnik Hišo 90 m2, poleg kulturnega doma v Šmarci, oddamo v najem najboljšemu ponudniku. Hiša je namenjena izključno samo poslovnim dejavnostim (v ponudbi navedite dejavnost, ki bi jo opravljali). Hiša je nujno potrebna popravila. Ogled je možen 8. februarja od 9. do 10. ure. Ponudbe sprejema Svet KS Šmarca do 15. februarja 1992. Steletova 25 ■» ■ (za Cedamom) Obveščamo cenjene stranke, da je trgovina po novem odprta od 12. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. V teh dneh, ko se je končalo prvo polletje v šoli, smo dobro založeni s šolskimi potrebščinami, hkrati pa imamo še vedno veliko izbiro igrač. Tudi unikatni keramični izdelki čakajo na vas! Pridite, ne bo vam žal, saj so tudi cene zelo ugodne! NOVO NOVO NOVO BISTRO »ŠPENKO« Prešernova 14 c, Kamnik (ob avtobusni postaji v Centru) Odprto v delavnikih od 7. do 22. ure, v sobotah od 7. do 14. ure, v nedeljah od 8. do 12. ure. Poleg pijače in hladnih prigrizkov vam od 8.30 dalje nudimo tudi tople malice. Pridite, zadovoljni boste! MALI OGLASI Instruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662. Inštruktorji tima AS poučujemo matematiko, fiziko, kemijo in elektrotehniko. Tel. 831-597, 831-182. V najem oddam opremljen poslovni prostor v centru Kamnika. Te. 832-761. Kamničanka s 4-letno hčerko nujno najame manjše stanovanje. Kaker, Matije Blejca 12, Kamnik, tel. 831-311. Samohranilka išče varstvo za otroka na našem domu. Tel. 814-071. Plemenske zajklje (belgijski orjak), prodam. Tel. 812-060. Instruiram klavirsko harmoniko, vključno z glasbeno teorijo. Tel. 815-021. Nudim pomoč ostarelim (likanje, čiščenje ipd.) popoldne. Informacije na tel. 831-311. Popravljam GOSPODINJSKE ŠIVALNE STROJE in nudim instrukcije za njihovo uporabo. Rudi Galin, Župančičeva 3, tel. 812-826. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhoplje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom. ljubljanska banka d. d. Ljubljana PODRUŽNICA KAMNIK TOLARSKA VARČEVALNA KNJIŽICA Z novo »TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO« želi banka ponuditi svojim varčevalcem možnost ohranjanja realne vrednosti njihovih prihrankov. Od običajne vpogledne hranilne vloge oziroma knjižice se varčevalna knjižica loči po drugačnem zunanjem in notranjem videzu, bistveno drugačni pa so tudi varčevalni pogoji. Pogoji varčevanja, ki veljajo za varčevalno knjižico, so: - da se sredstva obrestujejo po obrestni meri, ki velja za enomesečni depozit (v višini mesečne stopnje rasti cen - za mesec januar 15,4% mesečno); - da minimalni - osnovni polog, ki ga mora varčevalec vplačati na dan sklenitve varčevalne pogodbe, ni manjši od protivrednosti 200 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije; - da je razpolaganje s sredstvi varčevalne knjižice omejeno na enoto banke, ki je knjižico izdala; - da sme varčevalec privarčevana sredstva razen minimalnega - obveznega stanja dvigniti šele po preteku 15-dnevnega roka od dneva vplačila; - da lahko varčevalec dvigne osnovni minimalni znesek le ob saldaciji vloge; - da mora varčevalec ukinitev vloge predhodno najaviti v enoti banke, ki je knjižico izdala. Rok najave je 30 dni. Varčevalna knjižica praviloma ni namenjena prenosu osebnih dohodkov, pokojnin in drugim prejemkom, ki jih sicer varčevalci lahko prejemajo na običajno vpogledno hranilno vlogo. Imetnik varčevalne knjižice je lahko fizična oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji. Poleg fizičnih oseb lahko varčuje tudi skupina občanov, šolska hranilnica, BVP in drugi, vendar le pod pogojem, da privarčevana sredstva izvirajo iz varčevanja. NOVO Bankomat na Bakovniku. Informacija v naslednji številki Kamniškega občana. k£čna 30 LET kečna DELAVCI KOČNE SE OB 30-LETNICI POSLOVANJA ZAHVALJUJEMO VSEM NAŠIM CENJENIM KUPCEM ZA DOLGOLETNO SODELOVANJE IN ZAUPANJE. ŽELIMO, DA BI NAŠ JUBILEJ PRAZNOVALI SKUPAJ, ZATO SMO V ČASU OD 6. DO 20. FEBRUARJA 1992 PRIPRAVILI POSEBNO DARILO KUPCEM AKCIJSKA PRODAJA DARILNA PRODAJA 30 izdelkov za vsakodnevno 10% popust v bonih KOČNE uporabo - do 30% popusta za gotovinske nakupe nad v vseh naših prehrambnih 2.000 SLT za vse blago v vseh trgovinah. naših tehničnih trgovinah. PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK IN VAS PODZRAVLJAMO! JEANS CLUB PALMAS na Steletovi 25 (nasproti SKG) Trgovina PALMAS nudi: - pestro izbiro kavbojk - pajkice, klinaste hlače - trenirke - ženske jakne PARKA PO ZELO UGODNIH CENAH! Odprto od 13. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. PALMAS PALMAS PALMAS UNIVERZALE DOMŽALE vam v svojih industrijskih prodajalnah v Domžalah in na Homcu nudi VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE V ponudbi je pestra izbira oblačil in pokrival za otroke in odrasle. Obiščite ju, ne bo vam žal! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel. 721-421 ali 714-111, int. 232. kočna DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V FEBRUARJU 1992 sobota od 7.-19. ure nedelja od 8.-11. ure 1/2-92 - Metka, Duplica 2/2-92 - Metka 8/2-92 - PRAZNIK 9/2-92 - Market 15/2-92 -Zaprice, Šmarca, Stranje 16/2-92 - Zaprice 22/2-92 - Bakovnik, Moste 23/2-92 - Bakovnik 29/2-92 - Emona, Duplica 1/3-92 - Emona PETROL TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI Avgust Štele GOLICE pod Kozjakom v Tuhinjski dolini Se priporoča za nakup! Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 7. do 19. ure. SREČNO VOŽNJO! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK pripravlja v petek, 14. februarja 1992, ob 18. uri v prostorih Matične knjižnice Kamnik, Ljubljanska 1, v sodelovanju z Ljubljansko banko - podružnica Kamnik in Knjigarno Kočna PREDSTAVITEV KNJIGE »LEPA VRATA TUHINJSKE DOLINE IN KAMNIKA« avtorja Daniela Artička in odprtje RAZSTAVE SLIK akademskega slikarja Dušana Li- povca. URA PRAVLJIC bo v torek, 4. februarja 1992, ob 17. uri v prostorih knjižnice. Vabljeni vsi otroci, stari najmanj štiri leta. Pogovarjali se bomo o pujsku, ki spoznava promet... Delovni čas dislociranih enot Matične knjižnice Kamnik: Šmarca Laze Duplica Komenda Dom upokojencev ponedeljek četrtek ponedeljek torek sreda sreda sobota od 17. do 19. ure od 16. do 18. ure od 17. do 20. ure od 17. do 20. ure od 17. do 19. ure od 10. do 12. ure od 10. do 12. ure APREDEK WS1 A i E VELE — blagovnica □ Veliko sezonsko znižanje - do 40% - ženske, moške in otroške konfekcije □ pohištvo po znižanih cenah - do 40% □ nov oddelek talnih oblog (350 kv. m.) □ V TRGOVINI ŠPORT - NAPREDEK (600 kv. m.) vse za smučanje in drsanje Pri plačilu z gotovino 20% popust. Veliko parkirišče. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... SREDA, 5. februarja, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ALADIN LANC (1917-1990) — ODPRTJE RAZSTAVE AKVARELOV iN LITERARNI VEČER Razstava bo odprta do 25. februarja 1992 vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne. ČETRTEK, 6. februarja, ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM Gledališko-lutkovni dogodek za otroke od 4. do 10. leta Gostuje Gledališče Igorja Somraka Vstopnina 30,00 SLT PETEK, 7. februarja, ob 19. uri Avla SENŠRM, Kamnik XIII. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK Nastopa deset odraslih pevskih zborov občine Kamnik Vstopnina 50,00 SLT SOBOTA, 8. februarja, ob 19. uri Dvorana Veronika, Kamnik MUŠICA AETERNA: JOHANN SEBASTIAN BACH Izvajata: Urška Meglic, klavir Aleš Studen, čembalo Vstopnina 200,00 SLT TOREK, 11. februarja, ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA Torkovo srečanje za otroke od 4. do 8. leta starosti Tema: ŽIVALI IZ AFRIKE PETEK, 14. februarja, ob 19. uri Avla SENŠRM, Kamnik FREDDYJEVE NOČNE MORE — plesno poetični spektakel — hommage pred nedavnim preminulemu pevcu skupine Oueen Freddvju Mercurvju Gostuje plesna skupina FORUM iz Celja Vstopnina 100,00 SLT Predprodaja vstopnic in informacije: ZKO Kamnik, Japlje-va 2 (Veronika), tel. 831-612! VABLJENI! 1 TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM na Steletovi 25, v Kamniku tel. in faks: 812-511 Po ugodnih cenah pralni praški (persil, lind, oskar), barve za kovine, les, avtolaki, avtokoz-metika, čopiči iz žime in drugo. Možnost plačila na dva čeka. Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Priporočamo ugoden nakup! VKJ TRGOVINA Z MODNIMI TKANINAMI Fužine 6, Kamnik (nasproti Diskonta Kočna) Tel. 832-994 Visoko modo ustvarjamo le z visoko modnimi tkaninami. Te smo za vas, dragi kupci, uvozili iz Italije, Nemčije, Francije... - modni hit ALCANTARA iz Francije - STRETCH iz Italije - kitajska, tajska in indijska 100% svila. Odprto vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure. ■V-V^V TRGOVINA\ I iReRy KAMNIK Kidričeva 14 tel. 831-703 Vabimo vas k nakupu spodnjega perila, kopalk, pižam, puloverjev in metrskega blaga. mm RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAMSKA RaCunalnBklln!8*lng,prohodil|a*trgo*a,d.o.o. OPREM A 41)30 Dom!*. l|ubl|OTla »0. Ur 061/7144«, F« 06I/7IM« S V E T O VA N J E Cl s 2 SPOŠTOVANI! Podjetje HIPeC iz Domžal v svojih novih poslovnih prostorih v sodelovanju s podjetjem B2 iz Ljubljane širi svoj program ponudbe. Od sedaj naprej vam je na voljo poleg strojne in programske opreme tudi računalniško izobraževanje. IZBIRATE LAHKO MED NASLEDNJIMI ZAČETNIMI TEČAJI: V70RDSTAR 3. 2.-7. 2. OUATTRO PRO 10. 2.-14. 2. DOS 17. 2.-21. 2. dBASE 24. 2.-28. 2. LOTUS 1-2-3 2. 3.-5. 3. Tečaji potekajo v naših poslovnih prostorih na Ljubljanski 80 v Domžalah (SPB) na naših računalnikih, in sicer 5 dni po 4 šolske ure. Na tečaju delata na enem računalniku največ dva udeleženca. ČE S TEČAJEM V PRVIH DVEH DNEH MOGOČE NE BOSTE ZADOVOLJNI, GA LAHKO ZAPUSTITE BREZ PLAČILA. Ob samem tečaju vam nudimo tudi svetovanje in demonstracijo: - računalniške opreme HIPeC - (po želji) programske opreme s posebno ponudbo za obrtnike in mala podjetja podjetja PROBIT KRAJ LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE ČAS 17-2015 CENA 6.900 SLT INFORMACIJE IN PRIJAVE 061 713 399, 714 809 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK obvešča najemnike grobov na pokopališčih Žale, Mekinje in Nevlje, da je višina najemnine za leto 1992 sledeča: - najemnina žarnega groba (novi del pokop.) 250,00 SLT - najemnina groba do 1,00 m 390,00 SLT - najemnina groba nad 1,00 do 2,00 m 650,00 SLT - najemnina groba, vključno 2,00 m in več, ter grobnice 1.080,00 SLT Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo hudo boli... V SPOMIN Mineva leto, odkar se je na smučanju na Veliki planini smrtno ponesrečil naš dragi GREGA URŠIČ iz Stahovice, učenec 8. razreda Pogumno prestajamo to strašno izgubo in praznino. Pa čas ni dober zdravnik. Z bolečino in ponosom hranimo spomin na njegovo prisrčnost in vedrino. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Vsi njegovi 16. januar 1992 ZAHVALA V 98. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, dedek in pradedek FLORJAN ŠUNKAR z Žal 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Titana za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Mestni godbi Kamnik, gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in gospodu Modicu za zadnji pozdrav. Vsi njegovi Kamnik, Križ, Nemčija, Domžale, januar 1992 ^ organizira MeninA prodajo UMETNIH GNOJIL po naslednjih cenah: UREA 46% KAN 27% NPK 13-10-12 NPK 15-15-15 14,50 SLT za kg 13,50 SLT za kg 13,50 SLT za kg 16,50 SLT za kg Zaloga umetnih gnojil je omejena. Nabavite jih lahko vsak dan od 12. do_17. ure, v sobotah od 8. do 12. ure, v podjetju Menina, Šmarca, Trg padlih borcev 3. d. o. o., Križ 24, tel. 841-113 takoj zaposli: 1. samostojnega instalaterja centralne kurjave 2. PK zidarja Rok prijav 8 dni od dneva objave. Poslovni vodja VINKO PETEK M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo mnogo prezgodnji izgubi hčerkice, sestrice, svakinje in tetice MATEJE VRHOVNIK iz Kamnika, Fužine 2/a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli pisna in ustna sožalja, ji darovali toliko lepega cvetja in jo pospremili na njeni zadnji poti v prerani grob. Posebna zahvala njenim sodelavcem iz podjetja Konditor Ljubljana, našim sodelavcem iz Kočne in Kemijske industrije Kamnik, prijateljem, sošolcem, sostanovalcem, govorniku za poslovilne besede, pevcem Solidarnosti, gospodu Spruku za odigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakomur najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni Kamnik, januar 1992 Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo hudo boli. ZAHVALA V komaj 46. letu življenja nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mamica, stara mama, sestra in teta HEDVIKA PRODNIK iz Kamnika, Klavčičeva 9 Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Klavčiče-vc 9, prijateljem, znancem in sodelavcem iz podjetja Titan, Tehno-PET, Rudnika kalcita in Klcparstva Vrtačič za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebej hvala govorniku iz Titana za tople besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo Hcdviko spoštovali, jo imeli radi in jo boste ohranjali v spominu. Žalujoči: mož Gusti, sin Robi i družino, hčerka Darja, bratje in sestre z družinami Januar 1992 GOSTILNA PLANINKA KAMNIK CLUB MONTE CARLO Titov trg 4, tel. 831-451 V prijetnem ambientu organiziramo ohceti in druga družabna srečanja. Z veseljem pa seveda postrežemo vsakega individualnega gosta. Obiščite nas In prepričali se boste! OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Novo v Ideji na Kidričevi - jedilni kompleti - okrasni cvettični lonci - unikatni izdelki iz keramike, porcelana in stekla Za vsak okus in vsak žep! STUDIO SIK od 9h-13h in od 15h-19h liTTle ENGLAND CLUB Kamnik, Medvedova 6 v sodelovanju z LERNSERVICE, Celovec V SPOMLADANSKEM SEMESTRU ZAČENJA Z NOVIMI NIZI JEZIKOVNIH TEČAJEV ZA: • MALČKE (ZAČETNI; ANGLEŠČINA) • ŠOLARJE (ZAČETNI IN NADALJEVALNI; ANGLEŠČINA, NEMŠČINA) • DIJAKE IN ŠTUDENTE (KONVERZACIJSKI; ANGLEŠČINA, NEMŠČINA) • ODRASLE (ZAČETNI IN NADALJEVALNI: ANGLEŠČINA, NEMŠČINA IN INTENZIVNI VVEEKEND TEČAJI POSLOVNE IN SPLOŠNE ANGLEŠKE IN NEMŠKE KONVERZACIJE) • MANJ USPEŠNE UČENCE IN DIJAKE - POMOČ PRI ANGLEŠČINI PRIJAVE IN INFORMACIJE PO TELEFONU 832-865, 448-831 CONSULT CENTER CONSULT CENTER, d.o.o. podjetje za poslovne storitve 61241 Kamnik, Ljubl/anska 45 ' tel: (061 j 813-397 fax: (0611 811-979 A) Posredujemo pri: - nakupu in prodaji stanovanj in stanovanjskih hiš; - oddaji stanovanjske pravice; B) Organiziramo ali pripravimo: - kupoprodajne pogodbe za vse vrste nepremičnin; - cenitve nepremičnin, osnovnih sredstev in opreme za fizične in pravne osebe; - najemne pogodbe za stanovanja po določilh stanovanjskega zakona; - vpis nepremičnin v zemljiško knjigo, tudi etažne lastnine (VPIS LASTNINSKE PRAVICE V ZEMLJIŠKO KNJIGO NA LASTNIKA STANOVANJA V STANOVANJSKEM BLOKU); C) Obrtnikom in podjetnikom ali podjetjem lahko: - davčno svetujemo (prometni davki, drugi davki in prispevki); - pomagamo pri oblikovanju raznih vrst komercialnih pogodb in drugih poslovnih listin; - svetujemo v zvezi s tujimi vlaganji, ustanovitvijo podjetij, kjer je ustanovitelj ali soustanovitelj tuja oseba. Informacije: Consult center, d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 45 (v poslovni stavbi STOL), tel. (061) 813-397, 812-211, fax (061) 811-979. Zima, zima bela... Snežna odeja, njene nadloge in radosti Bela snežna odeja ostane v mestih bela le kratek čas. Tudi z letošnjim snegom se ni godilo nič drugače, kot v prejšnjih belih zimah. Opazili pa smo. da komunalci le niso tako hitro in v taki meri opravili svojega dela, kot bi sicer od njih pričakovali. Zakaj tako, smo povprašali tehničnega vodjo v Komunalnem podjetju Kamnik. Janeza Petka. Povedal je, da skrbijo za 300 km lokalnih cest in drugih nekategoriziranih prometnih površin. Najprej poskrbijo za glavne, lokalne in povezovalne ulice, nato pride na vrsto drugo. Priznal jc, da so omejili stroške za zimsko službo, vendar so vsem udeležencem v prometu, ki so imeli primerno zimsko opremo, omogočili kolikor toliko normalen prevoz. Finančna sredstva, ki jih zagotavlja občinski proračun, so preskromna, da bi lahko naredili kaj več. Posipavanje cest opravljajo v glavnem njihovi delavci, le v odročnejših krajih delo opravijo krajani iz deponij Komunalnega podjetja Kamnik. Tudi pluženje po nekaterih krajevnih skupnostih opravljajo njihovi kooperanti. Za posipavanje uporabljajo natrijev klorid s peskom. Z novim sredstvom za posipavanje letos ne bodo pričeli, ker zanj nimajo ustrezne mehanizacije; prilagodili bi lahko le en stroj, novi pa so dragi. Tudi njih gospodarska kriza ni obšla; ker ni tuzlanske soli. jo morajo uvažati. S soljo morajo torej varčevati, zato posipavajo samo vozni pas na cestišču, v nekaterih predelih samo klance in pa najnevarnejše površine, namenjene pešcem. Za varnejšo hojo pa bomo poskrbeli tudi sami tako da bpTVO pravočasno očistili dvorišča in pločnike. VERA MEJAČ Snežno bela odeja je v debelini do 40 cm nekaj dni pred počitnicami le prekrila tudi naše lepo mesto. A ne za dolgo. Treba je bilo v službo, po opravkih, zato smo godrnjali zaradi neočiščenih in poledenelih cest in pločnikov. Tudi brez verig je šlo. KGM Janez Kalan Prodaja in dostava premoga Pokličite po telefonu: 823-609, 824-420, 824-424. Se priporočamo! KANARČKI DVAKRAT ZLATI Kljub težkim časom, ki še najbolj pestijo humana in amaterska društva, kot je Društvo za varstvo in vzgojo ptic iz Kamnika, pa je le-to v okviru svojih skromnih možnostih v vsem svojem času obstoja delovalo nadvse aktivno in dosegalo zavidljive rezultate. Od ustanovitve društva v letu 1976, danjega praznika republike 29. ko se je vanj vključilo prek 40 članov, je sicer opazen manjši osip, vendar pa se člani, ki so ostali, trudijo, da ptičje petje v Kamniku ne bi zamrlo. Tako vseh preteklih 15 let redno organizirajo društvena tekmovanja in razstave ptic pevk, udeležujejo se republiških, državnih in mednarodnih tekmovanj, prav tako pa so aktivni v organih Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic-Slovenije, ki združuje 30 slovenskih društev. Kot vsa pretekla leta so tudi letos kamniški člani sodelovali na I. odprtem mednarodnem tekmovanju ptic v Murski Soboti, ki bi se lahko imenovalo tudi I. državno prvenstvo ptic samostoj neRepublikeSlovenijel991. Na tem tekmovanju je sodelovalo 27 društev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Italije in Nemčije s preko 200 gojiteljev in 1417 pticami vseh vrst. Za barve Kamnika so nastopili štirje člani kamniškega društva: Drago in Zalka Kovačič, Valentin Homer in Boško Simeunovič s svojimi 16 kanarčki. V ostri konkurenci čopastih kanarčkov je rjavi gloster corona Bo-ška Simeunoviča osvojil prvo mesto z oceno 90 točk, kolekcija štirih rumenih izabela satinet kanarčkov Zalke Kovačič pa je z oceno 358 točk za prvo mesto dobila zlato kolajno in diplomo. Uspeh je vsekakor pohvalen in vseh čestitk vreden, hkrati pa krepka vzpodbuda kamniškim gojiteljem za še vztrajnejše delo s pticami. Mnogi občani so se spraševali, kaj je z razstavo ptic, ki je bila že kar tradicionalno vsako leto v okviru nek- RAZSTAVA V galeriji Zala v Komendi, Zadružna 21, bodo v četrtek, 6. februarja, odprli razstavo akademskega slikarja Pavleta Učakarja z naslovom SCHANSON D'AMOUR ali VZORCI INDIVIDUALNOSTI. Razstava bo odprta do 7. marca od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Lidija Pirman in njen 5-letni Gašper sta : lepot, kakršne malokrat ponudi narava. id Groharjeve do mesta naužila KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec. Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, tel. 831-311 in n.c. 831-511, 831-504, 831-266 in 831-623, interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35. vembra. Ker tega praznika ni več, so se člani društva dogovorili, da bodo odslej vsako leto z razstavo ptic popestrili in počastili božične praznike, kar naj bi z drugimi prireditvami le polepšalo prednovoletno vzdušje. Razstava ptic je bila od 25. do 29. decembra 1991 v prostorih OŠ Toma Brejca. Ker je prvi mraz s snegom že krepko pritisnil in je premrzla sinička z lačnim kljunčkom začela trkati na marsikatero okno, je seveda prav, da zanjo poskrbi roka dobrotnika. Teh rok je v Kamnniku veliko, seveda pa mora biti med prvimi roka člana Društva za varstvo in vzgojo ptic, saj jc varstvo in s tem skrb za naše ptice v naravi ena primarnih nalog in dolžnosti tako društva kot vsakega posameznika. DRAGO KOVAČIČ Kisle kumarice Stari grad spet v druge roke? Nekaj čudnega se dogaja v starograjskih razvalinah, da nekoč priljubljeno gostišče na Starem gradu ne more in ne more zaživeti. Iz oglasa v Delu lahko sklepamo, da ga sedanji najemnik, ki je gostišče najel od kamniške občine, daje naprej v najem drugemu najemniku kar za 30 let. Kaj bo storila občina kot sedanji lastnik, da bi gostišče končno začelo dejansko služiti interesom kamniškega turizma? Če ne bomo izboljšali turistične ponudbe, nam tudi turistični biro ne bo pomagal. Pa smo našli grešnega kozla! Od urbanističnega inšpektorja smo zvedeli, da v preteklosti inšpektorji proti črnograditeljem niso ukrepali, ker so se bali, da bodo izgubili službe. Res lepo, torej če inšpektor ni nič delal, dlje je obdržal službo. Sedaj tudi vemo, komu morajo biti graditelji hvaležni. Bojazni za ljubi kruhek! Za službe pa je čedalje težje ... EE - TOZD - PC Stari ata je delal v ekonomski enoti, ata je združeval delo v tozdu, jaz pa sem delojemalec v profitnem centru, vendar vsi smo delali pri istem stroju. Table so nove, plače pa ostajajo stare - slabe. ZBOR O DENACIONALIZACIJI bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik. Vabljeni vsi zainteresirani! Pododbor ZLRP Kamnik VABILO K SODELOVANJU Center za socialno delo Kamnik poziva in vabi k sodelovanju vse občane (dijake, študente, delavce, gospodinje, upokojence, obrtnike, nezaposlene, itd.), ki so kakorkoli pripravljeni nuditi pomoč in usluge sočloveku, potrebnemu pomoči, da se zglasijo osebno na Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1. NAGRADNA IGRICA V prejšnji številki smo vas povabili, da nam pošljete čimveč fotografij, ki ste jih posneli v božično-novoletnem času in ki prikazujejo svečani trenutek v prehudu iz starega v novo leto. Se vedno imate čas, saj je zadnji rok za dostavo fotografij 5. februar, ko bomo najboljše nagradili in izbrali za objavo v časopisu, VABLJENI! Urednik Komenda RAZSTAVA JASLIC Župnijski pastoralni svet Komenda je s krožkom ročnih del (kleklanje, makrame, v adventnem času božično-novoletni okraski), ki ga vodi likovnica Stana Pibernik, 22. decembra 1991 v župnijski kapeli pripravil razstavo jaslic. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi po obeh nedeljskih mašah, prihajali pa so praktično vso nedeljo. Žal je le malo izdelovalcev oziroma lastnikov jaslic odgovorilo na povabilo ŽPS Komenda, naj za to prireditev odstopijo svoje jaslice. Tako so bile razstavljene le jaslice Stanka Zamika iz Suha-dol pri Komendi (pobarvana glina), več kompletov jaslic bogo-slovca Pavla Pibernika, prav tako iz Suhadol (žgana in pobarvana glina). Roka Kališnika iz Šmarce (barvni mavec), Jožeta Pibernika iz Suhadol (papir), Vide Jenko ih Suhadol (testo), Kristijana Habala iz Trzina (mavec). Obiskovalci so si lahko nabavili tudi jaslice, ki jih izdeluje umetno rezbarstvo Zupane iz Suhe pri Škofji Loki. Jaslice so bile zelo lično pripravljene, za kar se je še posebej potrudila Stana Pibernik. Kipci svete družine, pastirjev in živali so bili razmeščeni po hribcih, šta-lice so bile narejene iz korenin, grč, lubja in slame. Za ozadje so' bile uporabljene borove veje. Prvi korak je bil s to razstavo narejen. Zamisel je bila uresničena, letos pa bo treba pritegniti še več jasličarjev, kajti ljubitelji jaslic bodo prišli. Tako je bilo uresničeno še eno od prizadevanj obiskovalcev in voditeljice krožka ročnih del, ki že dobro leto uspešno deluje v Komendi. Pokazalo se je, da imajo obiskovalci krožka (tudi moški spol je zastopan) veselje, da bi se naučili izdelovanja raznih okrasnih predmetov in z njimi polepšali svoje domove, hkrati pa, da bi med seboj stkali nove prijateljske vezi. Čeprav za svoje zbiranje in učenje nimajo ustreznejših prostorov, kot je veroučna učilnica, pobudnica tega krožka mag. Angelca Žerovnik in voditeljica Stana Pibernik z zaupanjem gledata v prihodnost, kajti ravno okrasni predmeti, za katere jc potrebna spretna roka, zlasti pa ljubeče srce, prinašajo posebno domačnost in razpoloženje v vsak pravi slovenski dom., JOŽE PAVLIC