ma plačana y g o tO vin.! 1 Q L ^UBL^ANA^"), ï7. januarja Knjiga 11 ŽIVLJENJE IN SVET — ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din S.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno iy2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan P o d r ž a j. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnika r. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani. Rokopisi in korespondenca za uredništvo naj se pošiljajo na urednikov naslov Ljubljana I, predal 171. VSEBINA ŠT. 3: Potratna mati narava. — Vsevolod Ivanov: Petelin (konec). — Borba za svobodo Indije. — Oskar Wôhrle: Pet tisoč psov tuli. — Umetna čutila. — Dr. VI. Travner: Desetletnica Ljudske univerze v Mariboru. — J odo, staro pristanišče suluških morskih roparjev. — Indija. — F r a n t i š e k Kohl: Cvet brez ploda. — žalovanje za umrlimi pri Hevzurih. — Kriminalni muzej v Rimu. — Gobe, ki rasejo v kleti. — Najstarši kip sveta. — K. Kocjančič: Fotografija pri umetni luči. — Znamke pripovedujejo. — Karikatura. — Japottka šiva za svet. — Avtomatizem. — Humor. Japonka šiva za svet Danes jo nežna Tsuja Okuda najbolj znamenita ženska sodobne Japonske. Iz njenih spretnih rok sprejemajo žene vsega sveta »happy go\vn«. Slikovitega pra-vnuka jutranje halje in japonskega kimona iz plesnih noči starega očeta je ona krstila z merilom in statistiko. In ker je bil soprog, gospod Okuda, za krstnega botra, se je mogel »happy govvn« s pomočjo krepke propagande dobro razvijati. Danes spada že v vsako omaro in vsak kovčeg in — kakor ime pove — obdaja no-sitelj.i co s potrebnim »appealom« sreče ... »Парру gown« je navadno iz pisane tkanine, iz pralnega, bomba/nega krepa, ki ga ni treba likati. Pokrit je z živimi cvetličnimi vzorčki na temnem ali svetlem dnu; sega do nog. Včas.i pa je tudi kratek in potem ga spopolniujejo dolge. ' črne hlače K temu nosijo k slo£u spadajoči kulijsiki klobuk. Taka ^oleka zbudi pozornost v vsakem morskem kopališču. Lahko je pa tudi iz enobarvne svile in znotraj vati ran: tedaj v-aruje srečno lastnico nahoda in »neoblečanosfii« med njenimi last nimi štirimi stenami. Zdaj citateljica seveda že davno ve, kaj ie »happv govvn«. ^ко-Јз ie na le, da svet ne pozna njegove stvariteljice, ki je naredila kljub napredujoči evroraeizaciiii iz zastarelega modnega oblačila standardni predmet za ves svet. Tsuja Okuda je začela svoje življenje na brezčasnem Niponskcm otoku kot hčerka siromašnega ribiča. Ljudjo njene vrste se navadno rode v Ameriki in so od prvega dne blagoslovljeni z nepremag- ljivim humorjem. A deklica Tsuja presa-nja prvih dvanajst let ob morju Kišu. Grajaj i j zaradi lenobe, ker rada sedi v temni sobi in »premišljuje«. S trinajstimi leti ziida ladje in svetišča v steklenice z ozkimi vratovi. Iz svilenih krp dela mucke s poševnimi očmi in jih tudi daje v take steklenice, da se igrajo s klobčičem. Ljudje radi kupujejo te redkosti in družini se godi bolje .. . S štiri in dvajsetimi leti gre Tsuja Okuda H indus t an in živi v bližini stoletnega eremita. Obrije si lase in se hrami / zeli-ii. Starec jo uči sredi himalajske samote budistične filozofije. Ko se vrne na Japonsko, obvlada nekai čudovitih jogi j skih umetnosti. A življenjskega smotra ne najde v premišljevanju. Spozna svojega moža, in družabne zveze, ki jih dobi z zakonom, ji pomagajo naprej. Žena cesarjevega telesnega zdravnika se zavzame za načrte Tsuje Okude. Z državno podporo je odprla nred petimi leti svojo visoko šolo za konfekcijo kimonov in zdaj obvlada s svojo produkcijo ves svet. Tsuja Okuda ni imela v tisti dobi ni-kakega matematičnega znanja. Ničesar ni vedela o poslovnem življenju ali gospodarski politiki. Videla je pa, kako n'ene sestre z mnogim trudom šivajo oblačila za svoje mo-že. otroke, starše in same sebe. Na Japonskem perejo le po dvakrat na leto z Rapsol ali s Funori, morsko rastlino ,ki je podobna morski travi. Kimono (Nadaljevanje na predzadnji strani). ZIYPEN1E IN SVET àTEV. 3. UI BUANA, 17. JANUARJA 1932. KNJIGA U. ШШ RADOST IN ZDRAVJE V SNEGU Potratna mati narava Г-^Лј im globlje se spuščamo v skriv-\f nosti narave, tem bolj izgublja-1 J mo vero v red in smotrenost, ki vlada nad vsemi stvarmi. Tako je n. pr. plodnost v živalstvu in rastlinstvu v sila neugodnem razmerju z eksistenčnimi možnostmi naraščaja. Nagon po razplojevanju teži za tem, da bi se ta ali ona živalska ali rastlinska vrsta raz- , širila po vsem svetu. Ker pa streme za tako nadvlado hkrati bilijoni in bilijoni različnih vrst, katerih vsaka terja zase enak delež na prostoru, svetlobi, zraku in hrani, se more seveda razviti le neznatno število potomstva, vse ostalo mora pa poginiti, še preden je moglo pričeti boj za obstanek. Vsako sekundo zažive milijoni novih bitij, ki nimajo niti riaj-manje izgleda za življenje. Kako potratno razsipa narava kali življenja, se najbolje vidi iz nekaterih primerov. Polenovka spravi za časa drstenja iz sebe do osem milijonov jajčec, jegulja 'celo do deset milijonov. Ena sama ostriga bi lahko za vsakega drstenja spravila na svet milijon potomcev. Ter-mitova samica leže na dan osemdeset tisoč jajčec, çebelna matica pa milijon na leto. V rastlinskem kraljestvu pa je vzoren primer plodovitosti tobak. Na vsaki tobakovi rastlini dozori letno do 360.000 semen. Če ne bi bile tej ekspanzijski sili posameznih vrst postavljene tako tesne meje glede na življenjske pogoje, potlej bi utegnile nastati katastrofalne posledice. Zamislimo si samo, kam bi privedlo, če bi se lahko polenovka ali jegulja neovirana razmnoževala? Ena sama dvojica bi'od početka našega štetja let do danes spravila ha svet tolikšno potomstvo, da bi bili vsi oceani, vse reke in jezera za-basani s polenovko kot s sardinami. Pri ostrigah bi bilo razmnoževanje še hitrejše. Že v nekaj stoletjih bi jih bile. polne vse vode, tako da bi ostale samo še kop-nine. Toda -— že dolgo preden bi moglo priti tako daleč, bi bili prestreženi razmnoževalni pogoji zaradi nedostajanja zraka, toplote in hrane. Na nižji življenjski stopnji je razmnoževanje še neprimerno burnejše kakor pri navedenih živalih. Bakterije so v dvajsetih minutah že docela zrele in zmožne spraviti na svet novo generacijo. In to se nenehoma ponavlja, dokler so življenjski pogoji količkaj ugodni. Če ne bi bilo ovir, bi so bakterije v nekaj dneh razrastie v velikansko gmoto, večjo od zemeljske oble. Boj vseh proti vsem pa pobere nadštevilni zarod in ustvarja tako potrebno ravnovesje: Kar je za lastni rod potomstvo, pomeni za tujce hrano. Od bakterij se redi naslednja višja stopnja živin in tako se ta lestvica medsebojnega ugonabljanja vzpenja prav do človeka, ki pa sam spet poginja kot žrtev najmanjših in najprimitivnejših organizmov. Bilanca rodovitnosti posameznih vrst .ie neugodna, vendar pa zadošča, da se ohranjuje življenje v potrebni mnogo-ličnosti, ki je pogoj ravnotežju. Zakaj če bi n. pr. izumrle vse bakterije, potlej bi bil izločen prvi. in zadnji člen v brezkončni verigi življenja in veriga bi razpadla. Vsa živa bitja pa le niso uravnana na masno proizvodnjo potomstva. Posamezne živalske in rastlinske vrste imajo prav skromen naraščaj, vzlic temu pa ne izumirajo. Narava namreč pozna mimo neizmerne rodovitnosti tudi nego zaroda, -ki je lastna skoraj vsem malo plodovitim "organizmom. Krap bi lahko imel vsako leto tričetrt milijona potomcev, toda za ohranitev vrste mu ni treba skrbeti, čeprav ostane nepoškodovanih le tisoči del jajčec in čeprav tudi od teh doseže komaj vsak stoti svoj namen. Trnika pa spravi na svet komaj sto mladičev, a za ta pičli zarod skrbi z veliko požrtvovalnostjo. Na tisoče miši se rodi, med tem ko pride na svet en sam slon, ki je pa leta in leta v materini oskrbi in pod materinim varstvom. Enaki primeri bi se dali navesti tudi iz nižjih živalskih vrst. Med mrčesom se opaža vzorno odgajanje zaroda pri stenicah. Samica izleže le malo jajčec, te pa tako varno poskrije, da se le malokatero uniči. V rastlinstvu je narava posebno potratna glede na proizvodnjo semenja, toda tudi tukaj ne brez izjeme. Tako dozori n. pr. na kokosovi palmi le malo orehov, toda jedrca so v njih zavarovana •proti morebitnim poškodbam. Celo težke naravne katastrofe jim ne morejo tako kmalu do živega. V trdnih lupinah lahko preplavajo morja in vzklijejo na drugem kontinentu k novemu življenju. Na ta način se je kokosova palma navzlic skromni plodnosti razširila daleč po svetu. Čim višja je razvojna stopnja kake vrste, tem manj potomcev pride na svet. Ali mesto tega jih ostane mnogo več pri življenju. Pri človeku je prav tako: Seli-šča neciviliziranih ljudstev kar mrgole otrok, a vendar je prirastek prebivalstva jako skromen, ker večina samim sebi prepuščenih otrok pomrje že v zgodnjih letih, še za časa Napoleona so dejali, da mora imeti vsak zaveden državljan vsaj šest otrok: Dva kot nadomestek staršev, dva, ker bosta umrla, še preden dorasteta, dva pa za prirastek prebivalstva. Iz tega se vidi, da je bila takrat umrljivost otrok še zelo velika. Dandanašnji pa se je že pri treh otrocih na družino v nekaterih državah bati preobljudenosti. Narava ne pozna nobenega spekulativ-nega uravnavanja rojstev. Čim bolj so življenjski pogoji neugodni, tem večja je rodovitnost. Neki botanik je napravil ljudsko štetje« pri znani rastlini lučni-ku, ki producira letno 700.000 somen, med kateremi je 600.000 zdravih. Na trati je dal več metrov na okoli poruvati vse rastline razen ene, ki je bila po tem takem deležna prav ugodnih življenjskih pogojev in bi lahko raztrosila vse seme-nje. Toda pokazalo se je, da je v vsej okolici vzklilo le 108 semen, in še teh klice so druga za drugo počasi zamrle, tako da je slednjič ostala ena sama rastlina za potomstvo. Več sreče mora imeti rastlinsko seme, da si pribori golo življenje kot pa igralec, ki zadene v loteriji glavni dobitek. Po razpravi dr. KSrberja ti in mu ie žal. da ne more povedati vsega o svojem življenju, kakor bi bilo treba. Jelizaveta Fjodorovna je tudi i;~razpoložena. Že davno ve, čemu hodi predsednik k njej in nikakor ne more privoliti v to, da bi postala njegova žeaa. čeprav ve. da se bo to morala /goditi. Mati jo kara: leta so kakor raki, bolj ko ješ. več ostane. Jelizaveta Kiodorovna pa misli, da ie najbolje doma. pobeša oči nad krožnik, tiste oči. ki so kakjr sen, mile.i.ye od očeta in matere. .'\,brohntnost. ki' .ie ves čas mučila Jegor.ia Ivaniča. ga je namali zapustila. Spet .ie legel na hrbet. »To ti ni pomivalka, da hi jo vsak prijemal,« je deial in hkratu pomislil, da je to dejal o Jelizaveti Fjodorovni. Predsednik ima novo srajco in v te-lovnikovem /epu ima tia ;ekl;ni verižici uro. Človek ne hodi zastonj z uro okoli. Zdi se. kakor da bi ga ura gonila naprej. Lobačev izprazni ves samovar. namigne, odpelje starko v stran. — on je revolucionar, komunist, kni bi pošiljal snubače? — in ji z globokim glasom pravi: »NTo, je hči zadovoljna?« Starka mora danes še na trg, prav k postaji, in zato se ji mudi. Hčer odpelje v šolsko sobo. Hči ne bo ugovarjala, - na koga in doklej bi naj tudi čakala? — in čez dva tedna bo svatba, bobenčki, harmonike, popivanje. Fantje bodo peli podoknice. Lobačev je vztrajen mužik in pameten, samo on Petelin eka.i listov na jablani so nače-| le gosenice. Jegor Ivanič se je I oprl na konnolec in jel gledati J po ulici. Po peščenih, razho.ie-nili kolovozih so ležali in se valjali brezovi listi, dolge bilke in kratke vejice. Predsednik prav gotovo pije čaj, se po- W. Giese: V medvedji kletki zna poravnati spore zastran košnje. Žena mu bo rekla dve besedi in vzel bo Je gorja Ivaniča v oblastno službo. Tišina je postajala kar nekam gostejša. Jegorju Ivaniču se je celo zdelo, da slui, kako se pesek v kolovozih suši. kako se pričenja usipati iti kako ena bilka pade na drugo. Jegor Iv. nič je zamižal, pajčevinasta koprena mu je za 'trenutek obvisela ua trepalnicah, toda namah ga je rezek, hripav glas pretresel od glave do nog. Dvignil se je — sonce mu je sijalo naravnost na Havo — in sedel. Velik petelin z zlatordečim repom in krvavo fjodplutimi očmi se je novzpel na plot. lino krilo ie imel pobešeno, v prekipevajoči strasti se je poganjal naprej in nazaj in perje je bilo videti potno. Nekaj kokoši, ki jih je njegov krik vidno zbegal, se je strahoma stiskalo k plotu gnojišča. Petelin je iztegnil vrat, kakor da bi se potapljal, odprl kljun in zakikirikal. — toda Jegor Ivanič ni imel moči, da bi ga napodil. Kokoši so se namršile, ena je kokodaknila, slišati je bilo, kakor da bi vzdihnila, petelin jo je pogledal, pa se ni dosti zmenil zanjo. Potem je z vso težo zletel na zemljo in ko je tekel na gnojišče, se je izpod njegovih velikih nog dvigal oblak pr^hu. Kokoši so zakokodakale in nepremično obstale. Petelin je stekel k najbližji, skočil je in njegovi kremplji so se vsesali v njeno perje. Kokoš je drreta.la. trla kljun ob zemljo in zdaj pocenila, zdaj spet vstala. Jegorju Ivaniču se je zdelo, da se je trava vse-naokrog dvignila, da se je divja jablana vzravnala in iztegnila pod nebo svoie veje, obsojene na sramotno brezplod-nost. Tam na koncu ulice je od nekod zavel močan veter. Jegor Ivanič se je spomnil, kako je bilo časih v prvi mladosti, ko so otroci z nožem šli proti vetru in verjeli, da se bo na nožu pokazala kri. Jegorju Ivaniču je postalo težko pri srcu. Počasi je vstal in pljunil. Bilo mu je. kakor da se je kri v njegovih žilah posušila, noge so ga komaj nosile in pesek se mu je zdel nenavadno vroč in oster. Jegor Ivanič je takšen, kakršen je bil, v odpeti srajci in brez šapke. zlezel čez plot. Petelin ga ni videl, gnal se je za drugimi kokošmi in rumena proga je izzivalno plamtela na njegovem hrbtu. Izpreženi konj je dremal v šolski lopi. Rdečelasi voznik je spal in stiskal sončnik med nogami, najbrže zaradi .-varnosti, Okna .so bila odprta, v ogrom- nem samovarju so odsevale zelene loke in daljnji hriboviti rž eni nasadi. Jegoir Ivanič se je ustavil pri veznih vratih in prevrnil ogromno vedro premoga. iNa prag je pritekla Jelizaveta Fjodorovna, bleda in presenečena, na komolcih so ji od veselja in zadovoljstva zasijale sinje žilice. Kakor daljna pajčevima so zablestele njene oči, ko je zagledala lice Jegorja Ivaniča. »Mislila sem, da ste pijani,« je šepetajo dejala. Predsednik je sedel prav tako. kakor si ga je bil predstavljal Jegor Ivanič, in zato mu je postalo prijetno in strašno hkratu. Odrinil je čašico proč, predsednik je zagledal odrinjeno čašico in meglene veke Jegorja Ivaniča, bilo mu je za malo. celo zardel je in, čeprav ai nikoli tako govoril, dejal: »Oprostite, prosim ...« In vsi so namah vedeli, da predsednika ne bo več in tudi Jegor Ivanič je vedel, da bo predsednik mogoče še danes zapustil komuniste, med vasmi se bodo pričeli pretepi in klanje, teikla bosta spet žganje in vino. Starka-mati se bo snravila na hčer in nainj, javila ga bo sodišču, pritožila se bo na vaškem sestanku in oditi bo moral kolikor mogoče daleč od greha. V mestu pa ni stanovanj, jesen bo kmalu, prenočišča so prenapolnjena, stradati bo moral in zima ga bo pobrala. Vse to je Jegor Ivanič dobro vedel in tudi vsi okoli njega so vedeli, pa vendar ni mogel nihče izpregovoriti besede, ko je odhajajoči Lobačev surovo zbudil voznika, se naslonil na te-bgo in strogo gledal tja proti loki. Jegor Ivanič se je v zadregi smehljal, roke je imel iztegnjene ob hlačnem šivu in oči lji mogel odvr.ùti od samovaria. v katerem se je krivilo v pa-i in plavalo njegovo zlatozeleno lice. Potem se je Lobačev odpeljal, starka je v kuhinji neka i сп«л premetava' д posodo, nato pa je pridrdral pred hišo koleselj, ki naj bi jo odpeljal na trg proti postaji. Jelizaveta Fjodorovna ji je tiho in nehote prigovarjala, naj to potovanje odloži. Starka je stisnila ustnice, privzdignila doko krilo zlezla v telego. Tedaj ce je Jelizaveta Fjodorovna obrnila k Jegorju Ivaniču: bila je bleda, tudi veke je imela blede in večkrat jih je pobesila. Jegor Ivanič je vse dotlej premišljeval, kako vsega tega prav za prav ne bi bilo treba, zdaj pa ie tudi on pristopil k njej, jo .prijel za ramena, ona je nepričakovano za-drhtela, zaplakala in tedaj mu te tUo, kakor da bi mu kri privrela na ustnice, dvignii je Jelizaveto Fjn^ -"-no h. io tieiodno, tako da so noge v ponošenih čevljih zadevale ob tla. povlekel v izbo. Ko jo je položil na posteljo ir. ko ni odtegnila roke, ki ji je bila zlezla pod hrbet, tedaj je zadcdn' nvne blede \ _ke z . išnjevim bleskom, posta'o mu je zoperno do slabosti in'tudi on je zamižal... Stari Ivan Mitrič je tiho deial: -Ostroge imaš, pa nisi komisar,« in zvezal petelinu noge: ko se sin pogovori s predsednikom o košnji, bosta prišla sem, s čim naj neki predsednika pogosti? Položil je petelina na tnalo. Petelin je imel spet s krvjo podplute oči, prav take kakor nedavno, ko je sedel na plotu. »Si vesel?« je z laskavim šepetom dejal starec in udaril petelina s sekiro po vratu. »Veseliti se moramo, zakaj narodu služImo in mir prinašamo. Veseli se !. -.« Iz ruščine prevel B. Ziherl Borba za svobodo Indije E vropci in zapadnjaki sploh ocenjujejo današnje prevratno gibanje edino s stališča "sena- _ reine borbe za osvobojenje. zato smatrajo Indijo kot plemensko, Indija — mešanica vseh plemen narodno, versko, kulturno, jezikovno in socialno enoto. To evropsko merilo pa v nobeni «"-jd omenjenih panog ni primerno, kajti Indija je enota edino v političnem ogledu, to pa šele, odkar so tako enoto stvorili Angleži, ki jo tudi vzdržujejo in so prav za prav edina nje . vez; - V narodnostnem oziru so Indci dale-ko pestrejša mešanica nego Evropa, vzeta kot celota. Kdor potuje od južnega kanca Prednje Indije do podnožja Himalaje, bo na svojem potu srečava! ljudi vseh polti od najbolj črne do rumenkasto blede, skoraj zamolklo bele barve. Nič manjše niso razlike v jezikovnem oziru. saj govore Indci kakšnih 20 samostojnih jezikov, ki pa zopet razpadajo v več ko sto narečij, od katerih se posamezno dasi spadajo k istemu glavnemu jeziku, tako zelo razlikujejo med seboj, da si skoraj več ne sličijo. Kakor je edina politična vez v ^deželi angleška uprava, tako šele angleški jezik zbližuje izobražene sloje, da se vob-če lahko snorazumevajo. Ako bi indski voditelji ne bili angleško šolani, bi med seboj sploh ne mogli govoriti, ako so iz različnih pokrajin. Angleški jezik je nïh važn- sredstvo za medsebojno občevanje irt kakor je kuriozno, ie vendar res, da kalkutski in bombajski politiki med seboj govore angleški, kadar razpravljajo o življenjskih potrebah svojega ljudstva. Tujcu, ki pride v Indijo, da angleška uprava, vojska, policija, železnice, denar m upravni postopek nekako fikcijo enote, ki oa se mora takoi razbliniti v nič. ako človek začne podrobneje proučevati indske prilike. Jezikovne in narodnostne razlike, ki so v Evropi tako velikega pomena, da se po njih in skoraj izključno le po njih ustvarjajo države, s o v Indiji tako zelo podrejenega pomena, da bi bilo skoraj igrača ustvariti enotno državo iz 320 milijonov brez angleškega varuštva. ako tej enoti ne bi nasprotovale verske. socialne in gospodarske razlike. V sedanjem b«ju za svobodo sta v Indiji merodajni dve glavni veri: bra-manska in muslimanska. Razna druga verstva, kakor krščanstvo, Parzi. Sik-hi in druga pri tem skoroda ne prihajajo v poštev. Muslimani štejejo v Indiji okoli 70 milijonov pripadnikov in so tedaj nasproti brantanski masi z vsemi njenimi ločinami v znatni manjšini. Vendar so ravno ti najdelavnejši, najbor-benejši in najsamozavestnejši del ind-skega naroda. Imajo slavno tradicijo kot bivši gospodarji dežele in ta del je tudi edini, ki je nevaren vsakemu tujemu gospostvu, ker je vojaško sposoben, bojevit in pripravljen, da vedno nastopi za svoje pravice. Angleži so se zato seveda naslonili nanj, pospešujejo nje-, gov vpliv in njegovo udeležbo pri vladi in javni upravi. Kar se tiče bramanov, manjkajo tem izrazite borbene lastnosti. Evropa je dolgo mislila, da je vzrok slabosti ind-skega naroda, ki se da vladati od tisočkrat manjšega števila angleških vojakov in upravnih uradnikov, iskati v tropskem podnebju. ki je' v stoletjih Indce tako pomehkužilo, da so zapadli v popolno Ietargijo. Ta nazor je nastal zavoljo tega, ker je Zapad smatral do najnovejšega časa Indijo za enoto v družabnem, verskem in narodnem pogledu. Bolj ko pa se je širilo poznavanje indskega polotoka, je bilo videti, da podnebje ni klavni činitelj obupne izro-jenosti ogromnih indskih milijonov. Prvi razlog je bramanska vera. ki je usmerila vse duhovno življenje ljudstva v onostranstvo, ki mu je naložila zatajevanje samega sebe do skrajnosti in ki je določila kot edini cilj človeka, da se v tostranskem življenju pripravi za nirvano, t. i. da njegova duša ob smrti ugasne, kakor lue v praznini. To pa se da doseči le s popolno izločitvijo vsega materialnega iz življenjskega načina. Ta duhovna usmerjenost je kriva popolne apatije. ki onemogoča vsa, količkaj odločnejša dejanja in smele podvige. Telesna izroditev Indcev pa ima svoj izvor v neskončni bedi. slabi prehrani, grozovitih zdravstvenih prilikah, srednjeveški zaostalosti delovnega ljudstva ter v otroških zakonih, iz katerih prihajajo- zavoljo nezrelosti roditeljev vedno šibkejša pokolenja. Strogo ločene kaste pa so nedvomno največja ovira za vsakršen kulturni in gospodarski razvoj. Lončar ostane vedno lončar, kmet kmet, brivec brivec in to vsa pokolenja. pa naj se pokažejo pri posamezniku še tako izrazite sposobnosti- za kako drugo panogo. Prepad, ki zija med najvišjo kasto bramanov in INDSKA IDILA: Indci ne zahtevajo mriogo od življenja. Indski 'čevljar ima svojo delavnico kar pod milim nebom in ko se bliža poldanska ura, se lepo zlekne in položi glavo na obuvala svojih, odjemalcev »Svete krave« pred svetiščem v Bombayu med parffî, M so Izven lestvice vseh kast, je tako velikanski, da ga primerjajo z razliko med človekom in živaljo, pri čemer izpade primera skoro da v koirist živali. Šestdeset milijonov pari-jev živi v takih razmerah, da je bilo 'srednjeveško suženjstvo naravnost Idila v primeri s položajem teli nesrečnikov. Krava je pri Indih posvečena žival, bramana pa onečašča že bližina, sapa in celo senca pari je. Pri tem je važno, da je teli šestdeset milijonov aie-srečnikov tako zelo vdano v svojo usodo in se tako drži vere, ki jim odreka vsako človeško .pravico, da so prestopi v krščanstvo m islam silno redki. S prestopom v ti dve veri seveda preneha obenem vsa družabna razlika, pade vse kastovstvo, aR niti tî ramamlîivï izgledi za to potlačeno ljudstvo ninia.i<» nikakšne privlačnosti. Angleži s» se trudili cela desetletja, da clbude v teh zaničevanih masah vsaj iskrico želje po zboljšanju obupnega položaja, pa jim vse prizadevanje ni prineslo niii najmanjšega uspeha. Kot modri politiki so hoteli dvigniti pariije, da bi re nanje oprli in napravili iz njih politične čini-telje. Izkazalo se je pa, da pri pari j! h ne veljajo nikaki zakomi sociologije, kajti slednjim nedostaje vsaka želja po odpravi njihovega sramotnega suženjstva. Velika zapreka vseindskeimu narodnemu gibanju so tud;i diržave domačih knezov, najizamav, maliaradž in radž, čijih gospostvo sloni na. angleški sili. Nacionalisti Gandhijeve stranke zvra-čajo vse nesreče na angleško politiko izseeavanja, vendar govori proti njim dejstvo, da so gospodarske, zdravstvene in kulturne prilike skoraj najslabše v deželah, kjer imajo notranjo upravo domači knezi. Sprva so Angleži brezobzirno nastopali proti domačim knezom. kmalu pa so izpremenili način svoje poetične taktike, ko so bili spoznali, da gre ljudstvo kljub vsemu zatiranju vendarle vedno s svojimi knezi. Zato niso več odstavljali knezov, marveč so prevzeli jamstvo za njihovo gospostvo. S tem so domače oblastnike navezali nase in med svetovno vojno so' se knezi izkazali za največje podpornike Angležev. Radodarno'so podprli Anglijo z milijoni funtov in sto tisoči svojih veljakov. Celo Gandhi sam ie načeloval mi riP Pogled na BOMBAY uradu, foi Je nabiral med domačin i vojake za nemško fronto. Značilno je tudi, da se razvija uporniško gibanje pred vsem v onih delili dežele, ki stenje neposredno pod angleško vlado in upravo. Tu јз namreč svoboda daleko večja, gospodarsko in kulturno stanje boljše, nego na ozemlju, ikjer vladajo domači knezi. Ne glede na to pa je podoba, kakor da je prel> val-stvo pod domačimi knezi zadovoljnejše. Vsa organizacija indskili nacionalistov temelji na zahtevi popolne neodvisnosti od Angležev in ta zahteva ima v očeh zapadnjakov, posebno Nemcev, visoko moralno vrednost. Zapad pa pozablja le to, da je ta zahteva last le enega izmed 320 milijonov. Ta milijon je, ki vodi, ostalih 319 pa skoraj da ne kaže niikakega smisla in razumevanja /-a početje idealistov, ki se bore proti Angležem. Iz današnjega stanja se seveda ne snu jo izvajati zaključki, da bo ideja osvoboa'eoja ostala vedno omejena na tako malenkostno število Iudov. Misel je opasnejša od bajonetov, tembolj ker deluje tudi pri Angležih. Gosipa Magdalena Slade, hči angleškega admirala, ki se je z vso dušo zavzela za Inde in je stalna spremljevalka Gandhv- Ali je rak kulturna bolezen Precej razširjeno je nazi ran je, da je rak bolezen, ki se tem češče pojavlja, čim višja je kulturna stopnja tega ali onega ljudstva. Po tem takem bi bil rak nekako prokletstvo civilizacije. Ampak dolgo je tudi že znano, in najnovejša raziskovanja potrjujejo, da se najdejo na raku bolni ljudje tudi med di/jaki. Pač pa utegne biti pogostost te bolezni v veliki meri odvisna od povprečne življenjske dobe. Povprečna življenjska doba zapadnega Ev-ropca traja zdaj 55 do 60 let, dočim žive divjaki povprečno le 30 do 35 let, tedaj ne zadosti dolgo, da bi mogel nastopiti rak kot starostni pojav. Špinača proti i.^a'1;:; las Vitamin G, ki je v posebno izdatni množini v špinači, zelju in drugi zelenjavi pa tudi v mleku, je po najnovejših dognanjih izredno važen činitelj v gospodarstvu človeškega telesa. Ce ga manjka, peša rast. človek se jame nenormalno naglo starati. Zato je treba vedno pravočasno preskrbeti za nadomestek s pravilno hrano. Pomanjkanje vitamina G in s tem zvezano staranje organizma se predvsem opazi tudi po naglem izpadanju las. jeva, je samo ena lastavica, napovedujoča prodiranje indske teze tudi med vladajočim narodom, vendar priča '.tovorno, da je tako okuženje Angležev mogoče. V splošnem ji mnenje poznavalcev Indije to, da je nje osvobojenje odvisno samo od Angležev. Ako ti ne bodo v stanu več vzdrževati svoje nadv ade zaradi notranjih, čisto psiholoških razlogov, potem bodo izrinjeni iz l dije. Trenutek, ko bo opešala angleška volja do gospostva, pa je po vsem videzu Š2 daleč. Da pa imajo tudi nacionalisti strah in pomisleke proti popolni svobodi, pa je nad vse značilna misel, ki je izšia iz njih tabora. Ta namreč resno razglablja možnost, da bi se Angležem odvzîla vlada in vsafca možnost vplivanja na indske zadeve, toda njihovi vojaki in stražniki pa naj le še dalje ostanejo v Indiji kot najemniki v službi domače neodvisne vlade. Za naše pojmi з je ta misel naravnost gorostasna, Indci pa kljub svojemu sovraštvu do Angležev: podzavestno čutijo, da je anglešlko orožje edino jamstvo notranjega mrnu m reda. Vprašanje rasti rešeno? Hamburški zdravnik dr. Hurwitz zatrjuje, da je rešil problem človeške rasti. Posrečilo se mu je, da je z obsevanjem golšne žleze pripomogel k normalni rasti zaostalih in celo pritlikavih otrok. Znanstveno njegov postopek še ni potrjen. fi* Pet tisoč psov tuli •. p Za Jos. Miihlbergeijem je zopet neki nemški pesnik izvolil nesmrtni № mo-«etica iz Kostnice za svojega junaka. Oskar Wôhrle (Jan Hus, Der letzte Tagr> je z njim ustvaril drzno, pomembno, strastno delo. Poskusil je, da bi en зат dan srednjega veka zgostil v živo vstajenje. Gre -za mrko slavmost razkolniške-ga sodišča, ki izzove vse zle nagone v meščanstvu. Cesar, papež, vitezi, menihi, občani, prosjaki, vlačuge, ovaduhi —- neznanski živžav, pretresljiva tragedija Vsi zgodovinski romani so blede sence proti Wôhrlejevemu, trdi C. Hoffmann-Edino Costerjev »Tyll Ulenspiegel« se mu sme na stran postaviti po barvitosti, jedrnatosti in simbolični sili. V naslednjem priobčujemo značilen odlomek romana. / smrčkom strnila y stegno Amona Weiklija. Rabelj se je zdrznil pod tem sunkom, kakor da se je dotaknil žarečega oglja» Pomočniki so se na ves glas zasmejali strahu svojega mojstra. Ko pa je debeluh videl, da se je dal ustrašiti psu, je svoj porajajoči se srd stresel nad žival; med bogokletnimi izbruhi je posegal po pasji vrvici ob pasu. Pri tem poslu pa ga je oviral plašč, in preden je Weikli utegnil napraviti zanko in jo vreči, je doga povesila uhlje tesno ob glavo in zatulila kakor da je že ujeta in zaprta v temni konjačev voz. Ni živali, ki bi imela boljši vob za kri, grozo in smrt, kakor ona, ki sama lahko zadaja smrt. Dogi je naravnost naslada pregrizniti mačji tilnik. Kadar pa sama čuti na svojem grlu silnejšo moč, se ji izvije najgloblji glas smrtnega strahu. Samo žival, ki ubija, pozna smrt in se je boji; samo ona jo roti v ritmih, ki v svoji krvni zvezi spominjajo na primitivnega človeka. Doga pri mestni kašči tuli, kakor bi zvezana ležala na mesarskem plohu. Pri tem pa je še vedno svobodna in se spretno umika besno metani rabljevi zanki. Podoba je, kakor da vedno že prej ugane sovražnikovo nakano. V trenutku, ko je zanka v zraku, obmolkne in se po blis-kovo umakne, ko pa vrvica udari zraven nje, tem glasneje zatuli. Kmalu ni več sama v svojem tulenju. Pridružijo se ji mesarski psi, ki stra-žijo na spodnjem trgu stojnice svojih gospodarjev. Oglasijo se strojarski psi ob mestnem jarku, za njimi pa pridejo pekovski. Kjer je le kak pes, odpira svoje žrelo. Tulenje zveni sprva kakor vprašanje. Iz spanja in sanj splašeni psi sprva ne vedo, za kaj gre. Toda doga pri kašči kmalu vse pouči. Ko še kroži okoli Amona Weiklija in njegovih pomagačev, tuli brez prestanka svoje opozorilo: ,4Psi, nevarnost! Nesreča je v mestu!« JAN HUS et ûsoé psov tuli v mestu. Vse, kar ima vsaj kapljico volčje krvi v žilah, divja na verigi med zidovi, dviga gobec proti nebu in kriči svojo pasjo bol proti srebrnim goram na mesecu. Pet tisoč kostniških psov tuli; psi hlapcev, meščanov, vitezov, duhovnov kmetov, vlačug, vojakov in stražnji psi tulijo vse vprek; pettisočero kličejo po davni divjini. Tulenje se je začelo, brž ko so stražnji hlapci odprli mestna vrata in spustili v mesto Amona Weiklija, Graubiindenea in njegove tri pomagače. Doga pri mestni kašči je prva .zavohala rablja. Kakor kamen jo je zadelo izpa-rivanje njegovega telesa, da je planila iz svojega temnega kota in krožila okoli rabljeve skupine z visoko dvignjenim smrčkom. Začutila je kri in gnusobo, čedalje bolj razburjena je postajala žival, čedalje vsiljivejša, nazadnje pa je postala nasilna. Prišla je čisto blizu in z mokrim Pet tisoč psov razume svarilo. Zdaj niso več psi, ki se grizejo med seboj, ki si renče otimajo kosti, ki čakajo hlapčevsko in migljaje z repom, da jih kdo poboža, ki si prizadevajo, prikupiti se gospodarju s svojo pasjo uslužnostjo, ne, zdaj niso več ločeni, marveč so celota, ogromna pasja družba! Stražniki na mestnih stolpih si ne vedo pojasniti nemira, še čuječnejši nego doslej sede pri linah in strme na bele ceste, vodeče v mesto. Pet tisoč psov tuli v Kostnici. Neznosno tulijo, da stoka mesto, kakor da ga tlači silovita mora. Klic divjine končno zbudi vse mesto. Luči zaplapolajo, vrata se odpirajo in zaspani glasovi sprašujejo na ulico: »Ej, straža, kaj pomeni ta nemir? Ali je morda sovražnik v mestu ?s< Straža pa gre dalje, saj niti sama ne ve ničesar. Psi z vsega sveta tulijo v Kostnici. Njih ne loči nikaka meja, nikaka dežela. Jezik doge pri kašči je vsem razumljiv. Vsi so se ji pridružili: psi papežev in njih legatov, kraljevi psi in psi cesarjevih odposlancev, psi cerkvenih predstojnikov, Umetna čutila Neki duhoviti prirodoslovec je imenoval raziskovalne instrumente in pripomočke umetno __ narejena čutila. V resnici se ne da zanikati velika sličnost n. pr. med fotografsko kamero in človeškim očesom, med živčevjem in telegrafskim kablom, kortijskim organom v človeškem ušesu in klavirjem, ter številnimi drugimi tehničnimi proizvodi, ki so v marsičem kar točno posneti po naravi. Spričo te podobnosti je zanimivo vprašanje, kolikšna je občutljivost takih umetnih priprav, ki si jih je iistvaril človek za svoje potrebe, v primeri z občutljivostjo prirodnih čutil. Že kar naprej moramo priznati, da se konča taka primerjava prav neugodno za prirodna čutila. Občutljivost nekaterih instrumentov je tako velika, da se zdi naravnost fantastična, če jo primerjamo s sposobnostmi čutil. V dokaz naj sledi samo nekaj prav značilnih primerov: Fotografska plošča nam odkrije skozi teleskop milijone zvezd, ki ne zapu-ste na svetločutni mrežnici človeškega očesa vobče nikakega vtiska. S pomočjo največjega zvezdarskega daljnogleda na patrijarhov, kardinalov, nadškofov in njihovih legatov, psi škofov in posvečenih škofov, psi svetnih knezov in njih komisarjev, psi vojvod in redovnih kom-turjev, psi proštov, dekanov in korarjev, psi opatov in menihov, psi grofov, baronov, vitezov in oprod, psi magistrov tujih visokih šol, psi potepuhov in psi kost-niških plemičev in meščanov. Pošastno tulenje trka in prebuja najtršo vest. Na spanec ni več misliti. Ali so se odprla peklenska vrata?-Ali hodi satan po mestu ob jezeru in išče, koga bi pogoltnil? Kdo ve, da-li ni to eno izmed strahotnih božjih znamenj. Predhodnik sodbe za grešnike, ki se valjajo v blatu posvetnega življenja ? Bojazen stiska ljudi z davečimi rokami; duša trepeta in se zvija. Ni druge rešitve pred lokavim, nego neizmerna milost božja in presveti Krist! Sklonite se, srca! Molimo! Pet tisoč psov tuli v Kostnici, v mestu koncila. Skozi noč pa tava človek, za katerim gre tulenje psov kakor vlečka. Rabclj je. Krvnik Jana Husa. svetu, ki stoji na Mount Wilsonski zvezdami, so do sedaj na fotografski način našteli nad osem sto milijonov zvezd. Zorna moč tega optičnega instrumenta prekaša dva in pol milijona človeških očes. Vrh tega pa ima daljnogled še neprecenljivo prednost, da se ne utrudi kakor oko, ki postaja vse manj občutljivo, čim dalj motri kak predmet. Pri fotografski plošči je narobe. Čim delj učinkuje nanjo svetloba, tem močnejši je vidni vtisek. Pod mikroskopom se vidijo še predmeti, ki nimajo v premeru več ko pet tisočink milimetra. Pa tudi tu še ni skrajna meja dtobnogleda. Pod ultramikroskopom se razločijo celo še desetkrat drobnejše reči. Prav • kakor je oko nemočno v primeri z daljnogledom ali mikroskopom, tako je topo tudi človeško uho nasproti mikrofonu. Neslišne stopinje muš;ce odmevajo v mikrofonu liki topot drveče konjenice in najtišji zvoki se lahko spremene s pomočjo mikrofona v tulenje orkana. Posebno klavrno pa odrežejo človeška čutila, če jih preskusimo kako natančno so v stanu preceniti težo te ali one reči. Navadna kemična tehtnica je ;ie- kako tridesetmilijonkrat občutljivejša od človeške roke. Menjavanje zračnega tlaka občuti človek brez instrumentov samo, če nastopi mahoma in z izredno silo. Precizni barometri so pa tako občutljivi, da lahko merijo stomilijonski del ene atmosfere. Nič bolje ni razvit pri človeku čut za toploto. Ce se spreminja temperatura za manj ko desa-tinko stopnje Celzija, je organizem tže ne zaznava. Poznamo pa Longleyev bo-lometer, ki igra zelo važno vlogo v astronomiji in ki zanesljivo reagira le na milijonski de1 Celzije ve stopnje. Spektroskop nam nezmotljivo odkrije milijoninko grama kake žareče snovi. Če se menjavajo slike pred človeškim očesom več ko desetkrat na sekundo, jih oko ne more več posamično razlikovati, marveč se zlijejo v njem v eno samo podobo. Zaradi tega prav naglo potekajočih pojavov ne moremo zasledovati s prostim očesom, ampak moramo vzeti na pomoč kronoskop, ki more registrirati nad petdeset tisoč ločenih slik v sekundi. Toda to so le pomanjkljivosti naših čutov. Nerodnejše je, da je človek za nekatere prirodne pojave vobče nedovzeten. Ultra kratkih zvočnih valov, ki napravijo nad dvajset tisoč tresljajev na sekundo, uho ne dojema več. Oko je nedovzetno za infrardeče in ult.ravijoli-časte žarke. Radijevi in rentgenski žarki, kozmični žarki ter vsi električni in magnetični pojavi bi nam ostali za vedno prikriti, če bi človek ne izumil ostrih aparatov, ki jih po ovinkih dovajajo našim čutilom. Toda, čemu tarnati, da je narava po tej plati tako slabo poskrbela za nas. Mesto z ostrimi čutili nas je obdarovala z ostrim, razumom, s katerim lahko nenehoma ustvarjamo vsakovrstne pripomočke, da ž njimi premostimo naravne vrzeli. D r. V 1. T r a v n e r Desetletnica Ljudske univerze v Mariboru ———— eseea januarja t. 1. poteče deli A set let oiik; r so se zbrali v Ma-/»#* ribi-ru požrtvovalni kulturni de-/ Vi lavci in ustanovili s pomočjo .1 ' *. mestne občine Ljudsko univerzo v namen, širiti s sistematičnim delom prosveto m-1 vse sloje prebivalstva, utrjevati etična in moralna načela in vzgajati tako narod v duhu človekoljubja LJUDSÈA UNIVERZA V MAKIH! )KU. V ju vem nadsl rop.ju študijska knjižnica in resnične demokracije. T.-.j nalogi se je posvetila univerza z vso vnemo in postala tako eden najvažnejših kulturnih i.i nacionalnih čini tel jev v severnem delu Slovenije. Zato je umestno, da se spomnimo te obletnice. Ljudska univerza je bila prvotno napol uradna ustanova. Načeloval ji je tedanji mestni župan Viktor Grčar. Odborniki so bili večinoma zastopniki raznih prosvetnih organizacij. Posebne zasluge si je pridobil prof, Favaj, ki je upravljal 4 leta tajniške posle. Odličen sotrudnik je bil tudi prelat dr. P. Kovačič. Od 28. jan. dalje so se vršila predavanja redno vsak teden, čutilo pa se je, da manjkata prireditvam smotrenost in vzgojna smer. Te razmere so se Spremenile, ko je bil 1923 izvoljen za predsednika inž. Janko Kukovec, ki vodi univerzo še danes z vzgledno požrtvovalnostjo in marljivostjo. Prireditve niso več slučajne, temveč se vrše po določenem načrtu, k; obsega ctlo sezono. Tako so nastali od 1924 dalje tako zvani predavalni cikli, ki obravnavajo v zaokroženih serijah določeno snov iz raznih vidikov in omogočujejo obiskovalcem splošen sistematičen pregled. Taki cikli so bili slovenski, hrvaški, srbski, češki, ruski, francoski in angleški. V njih so predavali domači in tuji strokovnjaki o zgodovini, književnosti, umetnosti, šegah in navadah in o narodnogospodarskih razmerah vsakega posameznega narodu in pokazali v skioptičnih slikah dežele, prebivalce in spomenike. Vzvišeni smoter teb prireditev je bil, zbuditi in utrditi med prebivalstvom jugoslovensko miselnost in pokazati kot vzgled kulturno delo sorodnih in prijateljskih narodov.' Drugi cikli so se pečali z etičnimi, vzgo-jeslovnimi, pacifističnimi (oziroma espe-rantskimi), pravnimi (posebno državnimi), medicinskimi, higieničnimi, evgenetični-mi, tehničnimi, naravoslovnimi in drugimi za splošnoet važnimi problemi. Pogosta so bila tudi potopisna, posebno turistična predavanja. Tako je skušala univerza razširiti obiskovalcem duševno obzorje, jim izoblikovan okus, jih oplemeniti in jim dati praktična navodila za vsakdanje življenje. Upoštevajoč veliki vzgojni pomen glasbe, je posvetil odbor (referent prof. Druzovič) posebno pozornost raznim muizikaličiiim prireditvam, predvsem narodnim pesmim. Semtertja so se vršili hu-moristični večeri; kajti tudi smisel za zdrav humor spada k vzgoji, ker pospešuje življenjski optimizem. Večkrat so se priredili skupni poučni izleti n. pr. v Zagreb, v Rogaško Slatino, v Ptuj, v Falo in na Pohorje. Tako se je nudila udeležencem prilika, videti lepote naše domovine, zgodovinske in umetniške spomenike, tehnične naprave itd. Mladini, ki ni imela prilike si izpopolniti svoje znanje, je pomagala univerza s tem, da je organizirala razne strokovne tečaje, kjer so poučevali učitelji praktične predmete kakor materni jezik, stenografijo. knjigovodstvo i. dr. Pozabila pa tudi ni najmlajših ter jim posvetila več dobro uspelih mladinskih oz. rodbinskih prireditev. Ljudska univerza se ni omejila samo na Maribor, temveč je razširila svoj delokrog tudi na bližnjo in oddaljeno okolico. Tako je priredila več predavanj v Ptuju, posebno pa v Studencih pri Mariboru, kjer je ustanovila 1926 svojo podružnico. Iz nje se je razvila samostojna Ljudska univerza, ki deluje zdaj uspešno med tamošnjim delavskim prebivalstvom. Ogromno kulturno delo, ki ga je izvršila univerza v Mariboru v času od 28. jan. 1922 do 18. maja 1931, dokazujejo naslednji statistični podatki: Predavanj — v Mariboru, Ptuju in Studencih (do ustanovitve lastnega zavoda) —- je bilo 358. Obsegala so vse panoge človeškega znanja in se vršila v slovenskem, srbohrvaškem, ruskem, nemškem in francoskem jeziku. Strokovnemu pouku je bilo posvečeno 521 večerov. Glasbenih večerov je bilo 58. Otrokom je nudila univerza 17-krat pouk in zabavo. 7-krat so napravili udeleženci poučne izlete. Slednjič je priredila univerza dve razstavi, često so se vršile prireditve skupno z drugimi kulturnimi organizacijami, predvsem z zgodovinskim društvom, s Francoskim krožkom, z Društvom prijateljev angleškega jezika in kulture in z Glasbeno matico. Predavateljev in glasbenikov je bilo 404. Zastopani so bili skoraj vsi stanovi: univerzitetni in srednješolski profesorji, učitelji, duhovniki, sodniki, drž. pravdniki in odvetniki, zdravniki (posebno specialisti), poklicni pisatelji itd. Med njimi je bilo mnogo splošno in celo svetovno znanih oseb kakor umetnostni zgodovinar Strzygowski (Dunaj), naš zgodovinar prof. dr. Kova-čič, konservatjr dr. Štele, več odličnih univerzitetnih profesorjev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Skoplja. Mnogim mlajšim umetnikom in pisateljem je omogočila univerza prvi nastop ali jih seznanila z mariborsko publiko Prireditve se je udeležilo skupno ok. 67.200 oseb vseh stanov in poklicev To je brezdvomno častno število in dokaz splošne priljubljenosti univerze; saj šteje Maribor komaj polovico toliko prebivalcev. Zavod ima svojo lastno predavalnico (bivši kino Apo-lo), strokovno knjižnico, skioptične aparate itd. To so seveda samo vnanji, vidni uspehi. Kako delo pa je izvršila univerza v resnici, se ne da izraziti v številkah. Kajti kdo ve. koliko ljudi je v teh letih razširilo in poglobilo svoje znanje, koliko jih je postalo plemenitejših, kolikim se je utrdila narodna m državna zavest in koliko telesnih dobrot je izkazala univerza vsaj posredno svojim obiskovalcem. To delo je vredno tem bolj občudovanja in priznanja, ker ga je izvršila Ljudska univerza le s skromnimi sredstvi. Podpore, ki jih sprejema od države, banovine, občine itd. so pičle in često slučajne, tako da je navezana skoraj izključno na članarino, vstopnino in požrtvovalnost svojih članov in obiskovalcev. Ce sme univerza kljub temu z opravičenim ponosom zreti na uspehe svojega desetletnega delovanja, je to v veliki meri zasluga njenih odbornikov, ki izvršujejo svoje funkcije brezplačno in iz nesebičnega idealizma. Kljub težkim časom veruje Ljudska univerza trdno v svoje poslanstvo in v svojo bodočnost, še več: univerza hrepeni še po višjem smotru, namreč po ljudski visoki šoli z internatom kakor obstoje v klasični deželi ljudske prosvete — na Danskem. Morda se ji bo uresničila ta želja v drugem desetletju. To bi bilo za Maribor neprecenljive vrednosti; kajti z uresničenjem te ideje bi prevzel Maribor vodilno vlogo v narodno prosvetnem delu naše domovine. Crepinje vzrok gozdnih požarov Skrbno proučevanje vzrokov gozdnih požarov je dovedlo do presenetljivega zaključka, da zakrivijo 20 odstotkov gozdnih požarov črepinje steklenic, ki jih izletniki malomarno pomečejo vstran. Steklene črepinje zlasti pa dna steklenic namreč učinkujejo kot zbiralne leče ali zažigalna stekla kakor se pravi po domače in koncentrirajo sončne žarke v eni sami vroči točki pod seboj. Na ta način se vname suho listje ali mah in ogenj je neizbežen. ________________ fi9 mi м i NUTB Tl%i P0T0VAH7A Jolo, staro pristanišče suluških morskih roparjev V Jolu, mestu Stilov še vedno veje duh davnih časov, ko so bili najstrašnejši zločini in grozodejstva na dnevnem redu. Orientalska obleka Vse neprijetne lastnosti v značaju Mo-rov se najbolj očitujejo v njihovi neverjetni, naravnost strašni nošnji. Mori so že nekaj desetletij pod zaščito Zedinjenih držav. Zdaj hodijo njihovi otroci celo že v šolo, ampak odrasli nosijo še zmerom svoje strašno orožje s slonokoščenimi in zlatimi ročaji, ki jim je že pred stoletji prineslo žalostno slavo nasilnosti, zlobno-sti in krvoločnosti. Mori so bih najstrašnejši pirati v tem delu sveta in še enkrat ponavljam, da človek še zdaj srečava po tihih ulicah današnjega Jola spomine na tiste zle čase. Poleg starega dragocenega orožja nosijo moški sijajne orientalske kostume, bogato okrašene z zlatniki in dragulji. Vse to jih spominja na tiste slavne dni, ko so jadrali njihovi predniki na rop in pokolje v sosednje kraje. Danes je Jolo bambusova vas, obdana z vencem nepopisno lepega eksotičnega drevja. Ena najzanimivejših točk v Jolu je proslulo kitajsko pristanišče, V nekdanjih časih prizorišče neštevilnih, naravnost neverjetnih zločinov. Zdaj pa cveto v bližini tega pristanišča skrite opijske beznice in igralnice in ponoči skrivajo tihotapci svoje čolne v črnih sencah pristaniških naprav. Jako prijazen je pogled iz mesta na zaliv, po katerem kar mrgoli vintov, to je čolnov, čijih lastniki no Bajaos — znameniti cigani Južnega morja. Ti ljudje vozijo v pristanišče- velikanske tovore najrazličnejše robe, od posušenih rib pa do biserov in jih prodajajo kitajskim trgovcem, ki vodijo tukaj vso kupčijo. Vsak belec, ki pozna domačine plemena llora, se ne bo mogel iznebiti vtiska, da so to hudobni ljudje, zakaj stoletja trajajoči plemenski beji so jim vtisnili na obraze neizbrisen pečat okrutnosti, če pa obišče to pestrobarvno mesto na otočju Sulov, bo moral počasi le priznati, da domačini še zdaleka niso tako zlobni, kakor jih prikazujejo. Umetna svila iz bombaža Bombaž ima čedalje manjšo vrednost. Na farmah se kopičijo zaloge, s katerimi producenti ne vedo ne kod ne kam. Posebno močno izpodriva bombažne tkanine umetna svila. Lastniki bombažnih nasadov pa skušajo zdaj obrniti ta pojav v lasten prid in porabiti bombaž za sirovino, iz katere se bo v bodoče izdelovala umetna svila. Vir za izdelovanje umetne svile jc namreč celuloza, te pa je največ in najčistejše ravno v bombažu, ki je vsebuje 90 odstotkov, dočim je je v lesu igiičastega drevja kvečjemu 60 odstotkov. Bombaž je za izdelovanje umetne svile sijajna sirovima. Samo bombaževo piredivo je sicc-r dokaj dr ai je od lesa. toda za pridobivanje celuloze ni porabno zgolj predivo marveč cela rastlina s koreninami vred. Pri tem pa odpade tudi dosedanje skrbno negova nje bombažnega grmičevja, /a kar jc po trebnih mnogo drago plačanih delovnih moči. Poslej nameravajo farmerji obirati samo še bombažno semenje, ki daje dobro olje, vse drugo pa se bo predelalo v celulozo. Lastniki bombažnih nasadov upajo, da jih bo ta metoda nc le rešila bombažne krize, marveč, da jim bo prinesla tudi velik dobiček. Izrazita ženska bolezen Preizdatno delovanje zaščitne žleze, ki povzroča težke telesne in živčne motnje, se imenuje Basedova borzen, po magde-burškem zdravniku Basedowu, ki je 184S napisal o tej bolezni temeljno razpravo. Zvezo med to boleznijo in preizdatnim delovanjem zaščitne žleze je pa odkril šele živčni zdravnik Moebius 1886. Neka statistika kaže, da je odpadle na 3800 primerov Basedove bolezni 3210 žensk, kar kažo, da je »Basedov«, ki se najbolje pozna po izbuljenih očeh, izrazito ženska bolezen. me ma (Glej Članek »Borba ui si do Indije«, str. Ш) j Zgoraj (levo): č»v<*to stopnišče ' ob gesu v romanskem mestu ВепалигевЈ sredi): Itidski otro-ci v Bombajyai3 strmijo s pro>tiangleškimi napiši^ kriivalih. —- (Desno): Palača podkraija v Neu Delhi. — Spofrdaj-j Jotnišriica y Puni, kauiior so wa-pr fibija in njegove sovo-dltelje. IBofl žig nje angleškega blaga. (SpwxïB Gandhi, spodaj desno Patel, '..rroral angleški podkralj lord WMlinja^B (Dosoo): Navzlic vsem dog'o-dkyH ga jo po ces tah in t rgih v kilslkjB »svete krave«, kj jih ne sme : шШ ШкШ František K h o 1 Cvet brez ploda T svečami 1. 1596. se je gospod j \ / Malovec z Malovic napotil iz \/ svojega dvorca na južnem Ce- J—z._I škem v Prago na splošni de- * žolni zbor. Akoprav so on in oba hlapca jahali dobre konje s krepkimi nogami in širokim hrbtom, so po zasneženih, neizhojenih cestah le počasi napredo- vali. Bil je večer, ko so dospeli v Tabor. Po kratkem preudarku se je gospod z Malovic odločil kreniti v gostišče »Pri sinji ščuki«, kjer je že nekajkrat prenočil. Gostilničar. Jan Holy, dolg suhel-j v pisanem suknjiču, je veselo želel dobrodošlico žlahtnemu gospodu. Medtem ko sta hlapca peljala konje v hlev, jih krmila z ovsom in senom, je krčmar prinesel vitezu velik kos pečenega srnjega bedra in vrč sarno-delnega piva. Komaj je vitez povečer-jal, je stopil na ulico, da bi si po dolgi ježi pretegnîl trudne ude. Tihe in prazne so bile ceste. Nekaj pešcev, ki so se s svetilko v roki žu-rili proti domu, birič, ki je opravljal nočno službo, so,šli mimo njesa. Dospevši do mestnih okopov, se je zopet okrenii proti gostišču. Stopil je skozi pivnico, kjer sta sedela njegova hlapca z nekoliko meščani pri poliču, in jo ubral v prvo nadstropje. V prostorni izbi je stalo nekaj praznih postelj. V veliki levi je prasketal blagodejen ogenj. Malovec se je slekel in legel na eno izmed postelj. Toda vitez ni mogel zaspati. Bližnja ura na stolpu s svojim enoličnim bitjem, glasovi hlapcev, mesec, čigar bledi prameni so svetili v veliko čumnatn, so mu preganjali spanec. Mislil je tu svoj dom. Malovec z Malovic je M vdovec. Sele pred kratkim je dal svojo mlado ženo pokopati v rodbinski grobnici pod graisko kapelo. Enoletni sinček mu je bil edini spomin nanjo. Na ta dva je mislil v tem trenutku. Na rajnico, čije ljubka pojava mu je sedaj dalje živela v pameti, in na dete, ki ga je pustil doma. Ob misli na pokojnico se mu je srce bolestno stiskalo. Otrokova usoda mu je delala tajne skrbi. V teh nemirnih časih šo nevarnosti prežale na njegovo nežno življende. Medtem ko je razglabal in v duhu ponavljal vse ukaze, ki jih je da) gradniku, stari krščenici ter ostali služinča-di, je začul hrup na dvorišču. Prthaijal je iz hleva. Konji so se bili vznemirili in so tolkli ob leseni opaž. Ali pa je bil celo tat, ki je konje plašil? Malovec je ročno skočil iz postelje «t stopil k oknu. Na jasno razsvetljenem dvorišču se ni nič ganilo. Tudi v hiši je bilo tiho. Ropot v hlevu pa se je vedno večal. Tedaj je gospod Malovec smuknil v svoj lisičji kožuh, obul težke jahalne škornje pa z mečem v roki stopil doli, da bi pozvedel za vzrok hala-buke. Od štirih v konjaku stoječih živali so tri spale. Četrta, njegov serec, je bila z nogo zabredla v jermen, s katerim ie bila privezana k jaslim. Otepal je, da bi sj rešil, ob leseni oboj na zidu. Vitez je oprostil svojega ljubljenega zelenka spon, ga potapljal po širokem križu iti kanil oditi iz konjušnice. Pred vrati pa se je še slednjič pazljivo ozrl no tem- nem hlevu. Tačas je zagledal v kotu sključeno orno postavo. Plemič je ostrmel. »Kdo si?« je zakli-cal in poprijel za orožje. Postava.v kotu se je zganila. Bil je moški, čigar glava je bila pokrita s črnim, koničastim klobukom. »Kaj delaš tu?« je vprašal gospod z Malovic in stopil za korak bliže. »Prenočujem tukaj,« je odvrnil tujec in privzdignil glavo. Sedaj se mu je videlo v obraz. Bil je bled in lep, obkrožen s kratko, črno polno brado. »Kdo si?« je vprašal vitez. »Jaz sem Samuel Doktor, Jud iz Prage.« Pri teh besedah se je neznanec povzpel v vsej svoji velikosti in plemeni-taš je zagledal na levem poprsju plašča rumeni odznak Judov. Preko bledega obličja so mu lile solze. »Jočeš?« se je zavzel žiahtnik. »Ali ti je kdo storil kaj žalega? Potrebuješ pomoči?« »Ne, hvala,« se je odzval Jud z drhtečim glasom. Zakaj pa jokaš?« »Ah, visoki gospod, jako nesrečen sem.« »Kaj se ti je pripetilo?« >Svojo ljubljeno ženo sem izgubil.« »Je li umrla?« je vprašal plemenitnik. »Ne, gospod. Hujša nezgoda me je zadela. Vzeli so mi jo.« »Kdo pa?« »Mojzesov zakon in občinski starešine.« »Kaj pa je zakrivila?« »Nič. Moja žena je čista in nedolžna ko golobica. Vendar so ločili najin zakon zaradi neporodnosti in ženo pognali v svet.« Vitez je gledal Judu v lepo. bledo, objokano lice in nenadno usmiljenje mu je seglo v srce. Morebiti ie bil spomin na lastno bol, ki se je v tem trenutku predramil. Gospod Malovec je stopil k Judu in ga prijel za roko. »Hodi z mo noj v sobo in pripoveduj mi o svoji nesreči.« je velel. Moža sta krenila preko opuščenega dvorišča, stopila navzgor po lesenih, škripavih stopnicah in prišla v stanico, kjer je svetila mesečina in ogenj v ko-menu. Ob durih je Jud odložil klobuk in plašč in stal sedaj v bogatem, črnem oblačilu iz sukna pred vitezom. Da ni bilo žoltega znaka na levi rami. bi ga bil vsakdo štel za plemenitega go-da. Plemič ga je opazoval z ugodjem. Nato je, primaknil k oknu udoben naslanjač in velel Judu sesti. Sam pa se je zložno nastanil na postelji in vlekel gosto ve besede na uho. Jud je pripovedoval. Govoril je z globokim," zvonkim glasom, ki je trepetal od zadržane bolesti. Njegove preproste, presunljive besede so plavale po prostoru. Donelo je ko povest iz davnih časov. * »Jaz sem Samuel Doktor, Jud iz Prage,« je pričel neznanec. »V Židovski ulici, ne daleč od kopališča, stoji hiša, ki je bila pred kratkim še moja. Vsako dete v Židovskem mestu pozna to hišo, kajti jaz sem spadal med najuglednejše meščane in sem smel ob sobotah in praznikih v templju citati sveta mesta iz tore. Imel sem obilo zalogo dragega blaga za obleke, brokatov in koprem in beneških nakitov. Po nekajkrat na leto sem potoval v Italijo. Sest voz in trideset oboroženih hlapcev sem jemal s seboj in spravljal vse te dragotine domov. Bil sem uspešen in spreten trgovec in božja milost me je spremila. V kratkem je bilo vse blago razprodano. Neko noč, ko smo se s takega potovanja vračali domov, nam je pre-vrnjen voz zagradil pot. Na veliki cesn so ležale razrezane platnene ponjave, razbiti sodi in zaboji ter poročali o tragediji. Bil je roparski napad. Ob svitu plamenic smo blizu voza našli moškega in žensko. Možu je bila lobanja prekla-na. ženi pa je na vratu zevala velika rana. Mrtveca sta bila Juda. Preiskali smo kraj nesreče. Naposled ie nekdo izmed mojih ljudi našel okoli sedemletno dekletce, ki se je bilo skrilo v vozu. Zavzel sem se za dete Takrat sem-na potu našel svojo usodo, ki je pomenila mojo bodočo srečo in nesrečo. Drugi dan. ko se je nialka pomirila, je pripovedovala bolj natanko. Njeni roditelji, Judje i/. Benetk, so bili na potu proti Poljski, da bi se tam naselili. V poslednji noči so jih naskočili tuji •možje, ki so hlapce prepodili in starše umorili. Konje in voz, kjer je bila vsa imovina družine, so razbojniki vzeli s seboj, drugi, razbiti voz pa pustili lfa cesti. To je bil tisti, na katerem se je skrivala mala Estera. Ves dan je ostala liri truplih svojih staršev, šele pri našem prihodu s'j ie zopet skr-ila. Sedaj je sedela v joku in stoku poleg mene ter mi tožila svoje gorje. Žive duše ni imela na svetu, ne v Benetkah, ki jih je ostavila, ne na Poljskem, smotru svojega potovanja, in ni vedela, kam naj se obrne. Spravil sem .io v Prago in jo tam izročil rabiju Maislu. Poznate rabi.ia Mordahaja Maisla? Njegovo ime vam je bržkone znano. To je najbolj čislan mož v našem judovskem mestu, poleg častitega rabi 'a Lo-\va naiiobožnejši. Njegova hiša. odda-leč vidna s svoiiui lepim tinom in krasnimi vrati, stoji nasproti Stare Nove sinagoge. Vsakdo v Pragi ceni njegovo dobrodelnost, ki se ne omejuje samo na njegove sovernike. Njegovo veliko bogastvo je znano. On ie bil. ki je Judom sezidal bolnico in hiralnico ter oži-votvoril mnoge ustanove. Tega rabi.ia Maisla je zasačila nenavadna nesreča, (rospod Bog je poslal nadenj kletev neplodnosti. Njegov zakon z lepo Rebeko .ie bil razveljavljen zaradi nerodovitnosti. Njegov drugi zakon s Saro je ostal tudi brez otrok. Ves poparjen .ie pokleknil pred svetom rabinov, ki so hoteli raz-družiti sedaj še to zvezo, iti prosil milosti. Moledoval je. naj ga nikar ne razporočijo, ker se ne more več oženiti. kajti -krivda jalovosti zadeva sedaj njega. Rebeka, njegova prva soproga, se ie potlej omožila z drugim in postala srečna mati zdrave dece. Naj se mu dovoli še dalje ostati s Saro, zato pa obeta, da bo vzgajal nekaj-sirot in tujih otrok. Srenjski starešine so privolili, ganjeni po njegovi bolesti, da se njegov zakon ne loči. l ega se jim ni bilo kesati. Rabi Maisl -in tregova pridruga sta držala svojo obljubo. V njuni hiši so vsek-dar nekatere sirote našle zavetje. Zakonca sta iih odeaiala in naposled po-r »čila. V gostoljubnem domu so sprejeli tudi l>;ero. Rastla .ie v krogu ne- kih tovarišic, a rabi Maisl iti njegova družica sta jo skrbno negovala. Videl sem jo na svojih pogostih obiskih v hiši svojih prijateljev. Prinašal sem ji darilca in sladčic. hoteč ji čimbolj olajšati bivanje v tuji deželi med tujimi ljudmi. Vselej me je čakala pri oknu in me z veliko radostjo bogosprijemala. Ko pa je listera zorela, |tni je čn lno čuvstvo prevzemalo srce. Sam nisem vedel, kaj me vleče k mali lepotici, katere posebna milina me je spominjala španskih Judov v Benetkah. Neki dan sem vendar razbral, da je to ljubezen. od katere mi je srce jače tolkio in kri nagleje krožila. Tudi to sem opazil. da ii ni.-,, m čisto ravnodušen. Imela je trinajst pomladi, ko sva si priznala liubezen. S petnaistimi leti nai bi se vzela. Ah, prekrasni čas najine ljubezni! V tej sem pač užival srečo vsega svojega življenja! Ali me more doleteti še kaj dobrega, ko so mi vzeli Estero? Običajno sva stala ob oknu Maislove hiše. odkoder je bil razgled na pokopališče, naših očetov, (irobišče je bilo spomladi polno dišav cvetoče lipovke. jeseni pa vonjav mročega listja, Estero so pri Maislovih zaradi njene žarke krasote imenovali »Sonce . Stari rabi. ki ;e zapazil, kako zamaknjeno počivajo moji pogledi na n.iej. mi je šaljivo-pretil s prstom: Samuel. Samuel, nikar preveč gledati v sonce, da ,ne oslepiš! Slušal ga nisem in tako se je zgodilo, da sem res (oslepel za vse, kar se ni tikalo Estere. Odpravljal sem še zadnjikrat v Italijo, hotel sem predvsem prinesti .svatbenih daril za svojo nevesto, l am s :m nakupil redkega nakita, brokatov iti zla-tovezenega blaga, samih stvari, ki bi niogle krasiti skrinjo vsake žene iz naj-odličnejšega plemstva. Vrnivši se v Prago, sem ukrenil vse potrebno za ženitovanje. Svoji hiši sem pripisal 400 tnišenjskih tolarjev, ki sem jih določil svoji ženi /.a doto. Stanovanje sem opremil z novim pohištvom, :'.t bo moja krasna ženka dostojno sore-jeta. Sobota, ko ie rabi v moliLnici lavr v razglasil najino zaroko, ie bil najlep. i dan mojega življenja. Bila 'e skoro t.i-ko lepa kot naslednja nedelja, ko se јл vršilo pirovanje. (Dalje) Žalovanje za umrlimi pri Hevzurih Nr edavno je Žis ( 1931, knj. 10, št. 25) priobčil odlomek »Mašče-! vanje mrtvih pri Hevzurih« iz L»_I knjige, ki jo je izdal ravnatelj narodopisnega muzeja v Tiflisu. Dr. Nioradze piše dosledno >. Chewssuren :, ali Rusi izrekajo ime tega narodiča z mehkim z, kakor ga ima tudi Brockhau-sov Konv. Lex. 1901. Prastari običaji ob mrtvaškem odru se še vrše tudi ponekod po naši državi. Za Črno garo sporoča Mičun M. Pavice-vič v desetih snopičih »Črnogorci« dosti primerov, kako duhovito znajo včasi preproste ženice kar v verzih plakati za pokojnikom. Za take žalovalke dobiš v srbohrvaščini nazive: pokajnica, nari-kača, narikuša, tužbalica, tužkinja, za-pevalja itd. Tožba za rajnim se imenuje ponekod Ipri nas: narek( ovanje). Iz mladostnih dni se spominjam, kako so Dolenjke togovale s stalnimi rečenicami za otročičem: »Lepo moje dete, komu si te mene zapustilo« itd. Še pred malo meseci, ko se mi je svak v gozdu pono-srečil in kmalu preminil v ljubljanski bolnici, sem ob pokopu pri Sv. Križu imel priliko opazovati patetičen prizor, ki sta ga duhovniku v vidno spotiko pri- redili ob odprtem grobu s svojo nari-caljko pokojnikova hči in zlasti sestra . « Toda vrnimo se k naslovu. * Pogreb se vsekdar priredi kar se da svečan in sijajen. Zbere se vsa vas, pogosto pridejo tudi sorodniki in znanci iz bližnjih sel, obveščeni po posebnih slih. Goste sprejmejo s svojevrstnim obredom in ko je »čiriskena« opravljena, se prične splošno objokovanje. Pri tem pripisujejo udeleženci pokojniku zgolj dobre lastnosti, navadno jih še močno pretiravajo. S tem hočejo namreč ostalim storiti nekaj prijetnega, po vrhu pa mislijo seveda tudi nase, saj pri mrliču biva še ločena duša, ki vse vidi in sliši : če bi kdo kaj slabega povedal o mrtvecu, bi se mogla maščevati. Zato kaže le dobro in laskavo govoriti o njem, da se duša na ta način podkupi. Kako se duša mudi pri mrliču in vse čuje, to je natanko popisal slavni gruzinski pesnik Aka-ki Zeretheli v svoji noveli »Smrt«. »Saj to je smrt« - čitamo med drugim ondi pa nič več! Oči so zaprte, vendar jaz vidim ; srce je nehalo biti, toda jaz čutim. Pamet je čisto budna, le telo je oko- Najmodernejši most na svetu Pred kratkim je bil izročen prometu nov most čez reko Bzuro, levi pritok Visle na Poljskem. Most je nedvomno doslej najmodernejši na svetu, ker so vsi železni deli mostne konstrukcije zvarjeni in se ni porabila niti ena sama zakovica relo. Rad bi se vzpel — pa ne morem; rad bi govoril — pa ne morem jezika premakniti.« Tega seveda Hevzuri dandanes ne čutijo več tako krepko, vendar poteka običaj, da hvalijo in veličajo raj- ' nika na mrtvaškem odru, iz one trdne vere njihovih prednikov, da se duša ne loči takoj popolnoma od telesa. Splošno žalovanje se prične na dan pogreba. Za to se povabijo posebne žal-niee. kakršnih je v vasi le prav malo. Veliko selo Baris Aho n. pr., kjer sem se mogel udeležiti pokopa mlade deklice, ni imelo niti ene žalnice, zato so poslali po tako žensko v sosedno vas. Žaloval-ka počene k mrtvecu. Pri tem se opira ob sabljo oziroma bodalo pokojnikovo ali pa ob navadno palico, če gre za mrtvo ženo. Da bi bila palica z belim platnom ovita, kakor so že nekateri trdili, ni res, ker na žalni dan se Hevžuri beline ogibajo. Ako je n. pr. žalovalka belolasa starka, si mora nadeti črno lasuljo. Žalovalkina palica sploh ni ovita z nikako tkanino. Kadar žalujejo za zénsko, se žalovalka dotika svojega mandilija« (nakit za na glavo v obliki dolge volnene rute, kakršno nosijo edino poročenke). Poleg žalovalke čepi ali sedi v vrstah drugo ženstvo, spredaj bližnje, zadaj daljnje sorodnice, pri čemer je starina in mladina pomešana. Moški pa ostro pazijo na to, da stari spred stoje, medtem ko mlajši zavzemajo zâ-dešnje vrste. Kadar je vse zbrano okoli žalovalke in so razen osebnih stvari umrlega položili tja še tri kruhke, sladkorja") itd., se pod vodstvom žalovalke prične splošno togovanje. S pojočim enolično ritmičnim glasom jame žalovalka naštevati vsa rajnikova junaštva in z ganljivimi besedami povzdigovali njegova dobra dela. Ostalo ženstvo pomaga vodnici z vesoljnim jadikovanjem : venomer vpijejo »vaj, vaj« ali vzklikajo posamezne besede. Besedilo žalovanja je vedno po enem kopitu: mrtvemu se očita, zakaj je šel odtod, zakaj je pusti! svojce same itd. Za plačilo dobi poltretji funt masla in hleb kruha, težak pet do osem funtov. N. K. *) Ako v vasi obenem slučajno umre dete, prinese njegovi starši sladkorja in kruhkov ter jih polože tudi k mrtvecu s prošnjo, naj jih v onostranstvu predajo otroškim dušam. 3IMSKI DAN v gorah Kriminalni muzej v Rimu a pobudo pravosodnega ministra Rocca se je o tvori;!' v Rimu Kriminalni muzej, ki naj bi rabil proučevanju zločinskega značaja, .__njegovih psiho - antropoloških posebnosti. pa tudi vseh pripomočkov in mo tivov njegovega delovanja. «hiževati rfočmcfc rftrihe, mettre, рабк«, bombe. Ena izmed pušk je vdelana nevidno v promenadno palico, eno izmed bodal nosi napis: Naj bi bila moja rana smrtnv \;a fitenab vise portreti znamenitih zločincev in posnetki zanimivih tetovacij. Eden izmed zločincev je imel na pršili naslikamo obglari- 1. Giljotina in vislice. 2. Samokres iz krušne sredice 3. železna kletka v katero so zapirali na smrt obsojene duhovnike. V zgornjem delu je viden še kos lobanje zadnjega obsojenca, V šestih velikih dvoranah, ki so razdeljene v tri sekcije (izvršitev zločina, njegovo zasledovanje, izvršitev kazni), je zbran ogromen material, do katerega so pripomogla vsa italijanska mesta. V prvih dveh dvoranah naletiš n. »r. na neštevilna orodja in orožja, ki. so se jih po- le v Ludovika XVI., drugi glavo pariškega rablja na krožniku. Posebno izčrpna je zbirka najmodernejšega orodja, ki ee ga vlor ndlci рлзшгијејо pri svojem sdeluc. V eni izmed dvoran je cel kabinet, ki predstavlja ponarejevalnico bankovcev z vsemi stroji in orodjem. Druga dvorana ob- seua predmete, ki si- nanašajo na zgodovino kriminalnih zavodov in na tehniko kaz-nilnišk;li zgradb. V c-i- lednji dvorani je zbrano orodje za justifikacijc zločincev, meil drugim ])et giljotin. 17 ve giljotini sta bili v obratu v pa-peškem liiniu se ili, 1S70! V majhni vitrini je shranjen rdeči plašč rimskega rablja lîngattija. ki se je ponaša! z rekordom, da je spravil na oni svet preko 500 zlofin-rev. poleg običajnih vislic je v nekem kotil shranjena kletka v obliki človeškega telesa, ki su jo našli v jarku gradil Milazzo. V njo -n v srednjem veku zapirali na smrt obsojene duhovnike, da so umirali od gladu. V nekoliko omarah hranijo r.azne zanimivosti, ki se tičejo pobegov in samomorov zločincev. Tu je n. pr. samokres iz krušne sredice, ki tra ie zločinec pobarval črno z. voščilom za čevlje in s katerim je vendarle ustrahoval paznika, da mu je odprl po: v svobodo. Zelo zanimiva so tudi sredstva, s katerimi skušajo jetniki biti" v medsebojni zvezi in v zvezi z zunanjim svetom: listki v kruhu, svečah, cigaretah, vrčih z dvojnim dnom i. t. d. Vse detajlno delo v 'tem muzeju, ki je tako zanimivo za znastvenika, kriminalista, psihologa in javnost, pa so izvršili jetniki iz raznih italijanskih kaznilnic. Gobe, ki rasejo v kleti " ajokusnejša goba jo brv. dvoma užitni kufcmak aH šampinjon, ki ga najdemo v gozdih, na polju, na I travnikih,, paznikih in celo ne' vr- —--1 tovih, a to ne sarao v Evropi, temveč tudi v Aziji, v .Severni Ameriki in celo tudi v Severni Afriki. To so gobice z belim aLi rumenkastobeLim klobučkom, 1 i-cstiči pod klobukom pa so rožnate, na starost čokoladnbrjave barve. Nanupinjon je edina goba, ki se da tudi umetno vzgajati. O umetni gojitvi smo svoječasno sieur že poročali, toda v novejšem čaou se vrši umetno vzgajanje po novem, uspešnejšem sistemu. Prvi so biLi Francozi, ki so umetno vzgajali to dragoceno gobo ter /, njo zalagali skoraj ves svet (konzervirani in posušeni šanipinjoni). V Nemčiji so začeli gojiti šampinjone šele med vojno in po vojni, da se osamosvojijo pred uvozoim. Daisi pa pridelajo zdaj v Nemčiji okrog 1 milijona kg šampinionov na leto, ne morejo s tem kriti vseh potreb. Še 1928 so v Nemčijo uvozili -/a IV2 milijona mark šampi-lijamov iz, Francije. Umetna gojitev šampinjona ni »osebno težavna, ne zahteva preveč zamude časa ter se lahko vrši v prostorih, ki bi sicer ostali i neporabljeni, kakor so kleti, poetraniSKii prostor i pri tovarnah, kamnolomih, opuščeni rovi rudnikov i. t. d. Glavni pogoji je samo ta, da so ti prostori vedno suhi in temni, ker šampinjon je goba, ki rabi za svojo rast mnogo svežega zraka, a ne svetlobe. Čim manj .svetlobe prihaja do njega, tem bolj belo in nežne meso dobi. Drugi pogoj pa je. da imajo prostori stalno toploto 15—20 stopinj, šampinioni se tere: lahko gojijo leto in dan ter donašajo pridelovalcu, ki 'ma primerne prostore in konjski ali osiovski gnoj, lepe dohodke, ker šampin j o mi se lahko vedno dobro prodajo, posebno pa v zimskem času, ko drugih svežih gob ni! Kdor seve misli, da mu je treba v kleti samo napraviti grede, da bo potem leto in dan pobiral šampinjone, ta je v zmoti. Gojitev šampinjonov zahteva skrbne priprave -in velike natančnosti, ker le tedaj je upa'i na uspeh. V prvi vrsti je- potreben evež konsjfci ali oslovski gnoj. Gnoj s.me biti samo iz pšenične ali rž ene slame m dobro prepojen s konjsko ecahrico. Ovsena eiama ni porabila. Najpraj se morajo s pretresali jem odstraniti iz gnoja vse eletrane bilke. Potem se gnoj na suhem prostoru îiameëe na kup, Ikii se mora trdno stlačiti, najbolje z nogami. Čez nekaj dni začne gnoj vreti. Travniški šampinjon, iz katerega so vzgojili umetne šampinjone. Na levi mlad šampinjon v prerezu da se iz kupa kadi. Zdaj je treba îr.up spet razmetati, pretresti in odstraniti zadnje bilke, nato pa znova trdo «tlačiti v kup. Ako se potem gnoj noče dolgo ugreti, naj so polije z vročo vodo. Premetavanje in t'arenje se ponovi navadno trikrat, da dobi gnoj temnorjavo barvo. Gnoj se »nora ob- tipati masten, imeti mora vlažno topioto m ne sme izpuvati vode. ako pa iztisnemo. Tako pripravljen gnoj se prenese v pripravni prostor (klet), da se napravijo u m o neft-Ijevalni pripomoček, oblok ali žarnica, odgovarja praksa ,s tem, da daje prednost žarnici, kajti obločnica razvija morda silnejšo. a tudi tršo svetlobo, zahteva posebnih upornikov za priključitev na hišno omrežje, nepremično brenči in šumi. ne gori enakomerno, zlasti če ie priključena na izmenični tok, vrhu vsega pa se pri uporabi navadnega oglja po aktiničnosti ne loči mnogo od dnevne luči. V tem primeru torej no dovoljuje izkoristiti prednosti, ki jih pri snemanju z umetno lučjo nudita visoko oi tohromatski in panhromatski material. Ta material, v prvi vrsti panhromatski, je namreč posebno občutljiv za dolgovalne žarke v obsegu oranžnega in rdečega spektra, ki jih ima n. pr. svetloba električnih žarnic preobilico tako da se v takšni luč: občutljivost harvočutnega negativnega mdte-nala zviša in dopušča zalo krajše momente. Svetloba navadne obloenice ima na- K. Kocjančič: SENCJNa àl'ùDijA sprotno težišče v modrih in violetnih žarkih. tako da so zanjo primernejše navadne, barvno neobčutljive plošče - le pa spet ne izrazijo naravne tonske veljave, kvečjemu če ne gre za predmete v črno sivo beli barvi. Amaterju bi bilo torej kot najideal-nejše razsvetlilo priporočati žarniške reflek-torke in sicer mu bo običajno povsem zadostovala 3h, treba je videti, kako delajo ta »okutska dekleta« v resnici z vročo iglo! Desnica drži blago, da sc nc more premakniti, л levica, katere srednji prst ščiti zlat obroč, leti z iglo točno kakor čolniček po blagu. Dtnevna produkcija: približno tri tisoč kosov, ki so si pod imenom »happy gown« osvojili svet. Iz šestdesetih začetnic je postalo že šestdeset učiteljic, ki stalno poučujejo šest sto učenk. Tsuja Okuda je zdaj obiskala Ameriko, kjer je proučevala mednarodno standardno modo. Če je kaj neodvisnega od spremembe mode ali čc kaj kaže, da se bo osamosvojilo od nje, bomo slišali o Tsuja Okudi. Stara je zdaj trideset let. Avtomatizem Stražnik je opazil na ulici čudno žensko, ki je očividno oprezovala okoli izložbe pred veletrgovino, in jo začel potajno nadzirati. Pride mimo pogrebni sprevod in neznanka nese roko k glavi, kakor bi hotela pri-dvigniti klobuk. Potlej se premisli, spusti roko in se skuša pomešati med množico. ■Oko postave« pa stopi za njo in jo povabi s seboj na policijski komisarijat. kjer se ženska razkrinka ... za moškega. Ta nedovršena kretnja, kako bi pozdravil mrtvaško krsto, je izdala možaka, ki ni bil z redarstvom v najboljšem sklada. Seveda ni tega nalašč naredil. Bil je to zgolj avtomatizem: neprostovoljen gib, kakršni so tako tesno spojeni z mišicami, da postajajo refleksi (odrazni zgibljaji ) ter se izvajajo samodejno, brž ko jih izzove kak vnanji povod. * Sličen zgled navaja E. Gautier iz šuan-ske dobe v Bretaniji. Rojalističen zarotnik se v žensko preoblečen pritihotapi v krčmo, kjer so se shajali »modri«. Bil je tako dobro načičkan in naličkan, njegovo vedenje tako pretehtano in pretuhtano, da živa duša ni niti za časek sumila o njegovi istovetnosti. Toda oreh, nesrečen oreh, ki ga je bil nekdo pozabil na mizi, se je za-kotalil in padel vsiljivcu naravnost proti kolenom. Kraljevi pristaš urno stisne b e d r a. Samo toliko je bilo treba, da so mu prerezali vrat. Tedaj pač niso poznali šale. Naš nezgodni šuanec je ponevedoma izdal svoj spol. Kadar hoče prestreči kak predmet, ki pada, ženska nenote razmak-ae koleua, da, bolj razprostre krilo. Prav tako nehotoma pa jih iz istega vzroka moški stisne, da poveča prestrezalno ploskev. Našteti bi vam mogel še celo vrsto primerov, kjer avtomatizem nosi nesrečo; še več pa je takih, ici so človeku koristni. Vse. kar delamo najboljšega, je samo-gibno. Avtomatizem zagotovi kolesarju ravnovesje, virtuoznost pianistu, telovadcu in sabljaču. Prežema vso našo dejavnost, ki bi se brez njega trošila v nezveznosti in anarhiji. Sam življenjski mehanizem zavisi od njega. Poglejte dele,* preden shodi. Spotika se, nožice se mu zapletajo, boji se. Sam nase se ne bo mogel zanesti, dokler ne bo vmes avtomatizma. Enaka je z vsemi opravili, celo z najplemenitejšimi. človek se vadi prav misliti, spoštovati tujo svojino, dajati prednost dobremu pred zlim — kakor se človek uči tujega jezika — mehanično, brez oklevanja in brez obotave, brez napora. Na vse zadnje: čemu vsa nravstvena vzgoja razen za ta namen, da vršenje dolžnosti preide iz zavesti v podzavestnost. drugače rečeno: da postane čimbolj sa-mogibno, samodejno, avtomatično? (k) ни ;;Кај pa režete iz časnika?« »Neko poročilo o ločitvenem procesu: neka žena je zmerom vtikala nos v moževo listnico, zato se je zakon ločil!« .vin kaj nameravate storiti z izrezkom?« »Spravil ga bom v svojo listnico ...« -Ali je res ne poznate? To je slika moje žene!'« ? Ah... močno se je spremenila!« *Zdi se .mi, da gospod še ni bil nikoli pri meni...« ,Pač, pat,.. Toda zdaj sem ze zdrav « Umetnik na ledu ris.- karikature. Otožno zaglobljen je preudarjal, ali ne bi morda storil bolje, ako se premtei in stopi še nocoj — iznenada pred njo in jo radostno preseneti-- Samogibno je potegnil iz žepa uro in zagledal svojo kretnjo v ogledala na, nasprotni steni. Prešinilo ga je, da je mahoma pozabil na svoj preudarek. Trenutek je zastrmeJ v lastni obraz v zrcalu, toda hitro se je spomnil svojega sklepa — in motne misli so znova planile vanj. Z uro v roki je stopil k oknu. Deset — deset? je mrmral in pritisnil čelo na mrzlo steklo. Čutil je vročino v glavi in udje so mu bili trudni. Počitka željan si je po neprijetnem sedenju v kavarnici poiskal ležišča v hotelu, zdaj pa mu je žal in bi najrajši stopil spet na cesto, kjer se je počutil svobodnejšega in bliže človeku« Bliskoma se je odločil: Tja pojdem! 2e je bil oblekel suknjo ter se bližal vratom, ko se mu je zbudila vročična bol in mu stisnila srce. Postal je, segel s prsti v brado in zamižal. Kako? Kam naj grem? Kje naj je iščem? so se mu podile misli v glavi. Odkar je bil prejel njeno zadnje pismo — in zdaj bo že druga pomlad — ko mu je sporočila, da se hoče preseliti, ne ve niti za njen dom--Kaj naj stori? Zdaj — sredi noči? Skušal je odpreti oči, pa ni mogel. Kakor zalepljene s svincem so težile njegove misli. Iznenada ga je obšel poživljajoč občutek. Prestopil se je, potegnil zastor od okna, ga odprl in se zagledal v temno noč. Od spodaj so prihajali veseli zvoki harmonike. Nekje nasproti je morala goreti luč, kajti njegove oči so obstale na kolobarčastem siju v vlažni megli, ki je pokrivala cesto pod njim. Prazniški izraz, ki je v prvem hipu zasijal na njegovem obrazu, se je umaknil občutku potrtosti. Ličnice so mu še bolj zaštrlele in z neko grozo je stopil od okna. Ko da je slišal ali videl nekaj strašnega. Čutil je tlečo bolest v duši — nepojmljivo plahost, ki ga je pričela mučiti, še preden je mogel misliti na vrnitev. Zamahnil je z roko in stopil pred ogledalo: Grigorij Jegorovič! Njegov glas je zamolklo odjeknil po sobi. Medli, rumenkasti odsev svetilke pod stropom se je združil z mrzličnim sijem njegovih oči. Urno se je obrnil, pogledal še enkrat na uro, odklenil vrata in se spustil navzdol po temačnih stopnicah. Kot plaščar se je. zmuznil skozi hotelske duri v ozko zamegleno ulico. Ura je bila blizu polnoči, ko se je ustavil pred enonadstropno hišo v Obodni ulici. Spotoma se je bil nekoliko pomudil, kajti vrsta novih ulic z novimi hišami je zbujala njegovo zanimanje. Tudi megla se je zmerom bolj redčila, čim dlje je prihajal na mejo mesta. Ivan P o d r ž a j 6_______ ______________s Ulična svetilka pred hišo je gorela kot nekdaj. Hiša sama — vrtna ograja, okniee po južnjaškem načinu, durisin na njih omarica za pisma — vse kot je bilo. Stal je pred hišo in zrl v pritlična okna. Čutil je vročico v žilah in vsi čuti so se mu opajali v sladkem nemiru. Bilo mu je, da bi potrkal na okno kakor nekdaj, ko se je bil zakasnil in je vedel, da se bo prikazala v oknu bela roka in spustila ključ. Ali da bi stopil skozi vrtna vrata — morda so duri nezaklenjene kakor tolikokrat, ko ni hotel, da bi se prehladila bela, oboževana roka-- Premakniti ni mogel ne roke ne noge. Še obraza ni mogel ganiti. Strmel je v temno, zastrto okno in prodiral s tajnovidnimi očmi v sobo. Misliti ni mogel. Samo čutil je. In še tega si ni bil v svesti. Trd korak za ovinkom ga je zbudil iz zamaknjene napetosti. Prestopil se je. Ni želel, da ga vidi kdorkoli v samotni nočni uri, tavajočega nalik potepuhu pred hišo, ki ne more in ne sme vanjo. Stopil je za vrtna vrata, ki so bila odprta in se postavil tesno ob boru, obdanem s cestne strani z zasneženim grmom. Po hodniku na drugi strani ceste je umerjeno korakal stražnik, ki je zdajci obstal in se obrnil proti vrtni ograji. Jegorovič je bil zadel ob deblo in z bora se je vsul sveži sneg. Stražnik je stopil čez cesto, si ogledal odprta vrata ter opazil temno postavo pod drevesom. Postal je pri vratih in molčal. Čez trenutek je vprašal z resnim glasom: — Kdo ste? Jegoroviču je bilo grozljivo, vendar se je premagal, stopil v odsvit ulične svetilke in rekel: — Pošten človek! — Kaj delate tu ? i— Doma sem--je umolknil Jegorovič •— Pa se skrivate? i— Pomota. — Torej niste tu doma? V prvem nadstropju se je odprlo okno. Kaj se godi? je vprašal moški glas. Jegorovič je takoj spoznal evnuški glas hišnega gospoda. •— Dober večer, gospod Suhič! je pozdravil. — Kdo je? Ne vidim. Jegorovič se je zasmejal in stražnik se je bil že odmaknil, pa je takoj spet pristopil, ko je videl, da je stopil neznanec nazaj v senco. — Kdo ste? je ponovil glas v prvem nadstropju. — Prijateljski človek, ki ni hotel motiti hišnega gospoda v spanju in še manj vznemirjati moža postave. r— Ne poznam vas! je rezko odvrnil glas v višini. — Ni vredno, gospod Suhič. Samo to-- — Ne kalite nočnega miru! Ali ne vidite, da vas gospod ne pozna? se je zdajci vmešal stražnik. — Samo to mi povejte, gospod Suhič, ali stanuje še tu gospa Romih? Hočem reči družina Romih? тг Bedakova ftsVeta __________— 7 — Zato ste prišli? Ob tej uri? Jegorovič je hotel nekaj reči, toda hišni gospod je nadaljeval z nejevoljnim glasom: — Potem pa kar lahko greste! Družine Romih že davno ni več. In tudi nje ni več v tej pošteni hiši! ■— Prosim? se je vzravnal Jegorovič in prvič pogledal kvišku. ■— Kot sem rekel. Moja hiša je poštena. Zdaj pa mir! je močno zaprl hišni gospod okno. ■— Kdo ste? Izkaznico, prosim! je stegnil stražnik roko. •— Človek in državljan! Izkaznice pa nimam! — Potem, gospod, vas moram nekoliko spremiti. Jegorovič se je prvi hip hotel upreti, nato pa je stopil na ulico in mirno stopal vštric stražnika. » V OBSE N'I JASTREBOV Prvo noč v svobodni državi je prebdel v muki na trdih deskah zatohlega zapora. V družbi pijanca, ki je onečaščal njegovo bol. Brez utehe v pomirjenju, brez volje in odločnosti. Ko ga je za trenutek prešinila zavest, da bi bil moral ravnati drugače, se ga je lotila blazna misel, ki ji je podlegal, ko se mu še sanjalo ni, da bo moral slišati, kar je slišal to noč. Bolna misel, da je trpel zaman, da bi bil moral živeti kot drugi, ki mu jih je dala usoda za tovariše v letih, ko so plačevali čednost z blatom in dostojnost s prezirom. Vklenjen v to misel se je pomiloval in njegova živahna domišljija mu je ustvarjala božanstvene oblike uživanja, ki ga je mikalo, vendar je ostal zvest sebi vzlic zasmehu okolice, ki je ni črtil, čeprav so mu očitali, da je jalov ali pa hinavec. Zastrmel je skozi okence, visoko pod stropom, in zdelo se mu je, kakor da vidi goli vrh breze, ki ga je gledal nazadnje skozi okno sobice, kjer je počival po delu, ki mu je dajalo pravico do kruha in strehe. Ali ni bil takrat srečnejši nego je zdaj, ko ga sreča, ki ji je žrtvoval kopo mladih let, peha od sebe s tako grozovitostjo? Takrat je smel vsaj upati navzlic mračnim slutnjam in se naslajati ob hrepenenju, ki je bilo zanj važnejše od vsakdanjega kruha, močnejše od domotožja, ki se ga je bil privadil in ga znal omejiti s potrpljenjem in tiho odpovedjo. In zdaj? Zdaj ko je moral izpred hiše, ki jo je imenoval gospodar pošteno, kamor so držale vse niti njegovih misli od prvega dne razstanka pa do prve noči na svobodni zemlji, v družbi stražnika,'ki ga je smatral nevarnega javnemu redu? Očitek, ki ga je izrekel gospod Suhič tako samozavestno in premišljeno, ga je dvignil s trdih desk. Skočil je proti pijancu, ki se je pravkar umiril, ga zagrabil v temi za koleno in potem za roko ter ga nagovoril: — Brat, napil si se! Vendar ne toliko, da ne bi mogel povedati, kdo na tem lepem svetu ti je storil krivico, da si omagal. Ivan P o d r ž a j Pijanec je zarohnel, nato pa se je počasi vsedel na ležišču in govoričil besede brez medsebojne zveze. i— No, prijatelj, ali si me razumel ? — Kdo si, ki me sprašuješ stvari, kot da si padel na ta lepi svet? — To zveš, ko bo čas. — Prav imaš. Tudi ti nisi vprašal; kdo sem jazi Jegorovič je mahoma utihnil. Njegove misli so se izgubile v spominu bolesti, ki se je združila z zoprnim trenutkom. — No, no, gospod tovariš, ga je začel pijanec tipati po životu. — Ne z rokami! se je osvestil Jegorovič. — Seveda, boljši tovariš! Gospod tovariš! Jegorovič se je odmaknil in zadel ob trd predmet, ki se je zamajal. — Pazi, tovariš! Nekako zmeden si. Sicer pa lahko sedeš na mizo. če bi jo bil prevrnil, bi5.se zdrobila v nič — haha! Državni inventar in moderna devica, oba sta krhka! — Kdo te je naučil te modrosti? Zdi se, da te niso privedli pod to gostoljubno streho zaradi presežka v meri. — Haha! Tebe gotovo ne! Saj govoriš, kot da sem v preiskavi pred teboj. Pa nisem pri volji. Mraz mi je navzlic presežku v meri, kakor praviš. — Zares, malo hladno je tu. — Kar potrpiva! Kmalu bo dan--ampak — zakaj so pa tebe pripeljali semkaj ? — Pomota, je suho odvrnil Jegorovič in zamahnil v temo. — Ne žali očesa postave! Postava je kakor ženska. Vse vidi in nikoli se ne zmoti. Le poskusi jo prepričati, da nima prav! Ne zaradi resnice ali laži — ampak zaradi žalitve boš obsojen! Sicer pa čemu govorim gospodu in meščanu o stvareh, ki jih ne more razumeti! Jegorovič, ki je bil že prej čutil ost njegovega tovariškega zbadanja, je bil zdaj preverjen, kdo je njegov sogost, čeprav mu ni mogel videti v oči. — Le molči! Poznam te. Poznam vas vse. Toda nikar ne pozabi, da pride čas, ko bi rad govoril, pa ti ne bo dano! Le zakaj si me vzbudil, to mi povej! Jegoroviča je razdražilo. Z obema rokama si je zakril obraz in stopil proti svojemu ležišču. Jezen je bil na pijanca in ni se mu več smilil. — Moj dragi, gosposki tovariš, je nadaljeval pijanec z vznesenim glasom, ki je izdajal, da se je bil zares nekoliko opil, da pa obvladuje svoje razgrete možgane. Nikar ne misli, da človek preneha biti tisto, kar je, če ga vtaknejo v temno luknjo. Toliko zraka ima še zmerom, da lahko diha, in kdor diha, še ni prenehal biti človek. Po vsej pravici, ki jo zahtevajo zase, bi morala tičati danes najmanj polovica rodoljubov za zamreženimi okni. Pa to ni glavno — — — Molči! Boli me glava! je kriknil Jegorovič ob vlažni steni svojega ležišča. Pijanec je trdo stopil na tla, pljunil po sobi in se pričel hahljati. Nekaj grozotnega se je zvilo v Jegoroviču. — Kje si, bolnik? je zasikal pijancev glas v njegovi bližini. Jegorovič se je zmedel. Obrnil je pijancu hrbet in dejal skoraj osorno :