L. V., Št. 1C (»Jutro" XII., žt, 56 a)
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefoo št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št \ — Telefon št 190.
Podr»žnie>? Jesenice: pri kolodvora št. 1O0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
podružnica Trbovlje: v hiši dr. Banro-
garmerja
Ljubljana, 9* marca 1931
Cena 2 Din
Ponedeljska Izdaja
Pooedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja po pošti preje-| mana 4 Din, po razna šalcih do-? stavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 100
■	1	=3—
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
SILEN POTRES V GRČIJI
IN V NAŠIH JUŽNIH KRAJIH
Potres, Id je povzročil že v petek ponoči mnogo škode, se je v sobotni noči ponovil - Po še nepotrjenih vesteh je zahteval mnogo človeških žrtev in porušil veliko
V,	l" *V
stevLO ms
Beograd, 8. marca. Kakor je bilo ze favljeno, so v petek okoli 1.20 ponoči imeli v severna Grčiji in v južnih krajih naše države močan potres, čegar epicenter je bil v bližini Soluna. Potres so nadhujše občutild v okolica Soluna v smeri proti O rfantskemii zalivu, od koder pa še ni podrobnih vesti, pri nas pa v Vavaldovu, Str umi ai, Gjevgeliii, Udovu, Demar Kapi j i, Negotinu in Kavadaru, kier je poškodoval mnogo b'š. Že v petek ponoči je prekinil mnoge telefonske zveze. Trpel je tudi železniški promet, ker so se ponekod vsule na progo ska<le in so bili omajani posamezni železniški mostovi.
Iz Gjevgielije poročajo, da so skoro na i vseh poslopjih nastale razpoke. V Smokvi- I ci je poškodoval potres zgornje nadstropje kolodvorskega poslopja tako močno, da je postala zgradba skoro neuporabna. Zdi se, da je največ trpela od potresa Stru-mioa in okolica, kamor so bile takoj odposlane pomožne ekspeddcije. V Struni'ci je bilo od prvega potresa poškodovanih okoli 20 novih poslopij, ki so razpokala, med niimi poštna in občinska zgradba.
ZHasti iz okoliških vasi Gjevgielije poročajo, da je potres poškodoval mnoge hiše. Največ je trpelo selo Miirovče, v katerem je bilo v petek ponoči poškodovanih okoli 150 hiš. Trpelo ie tudi kolodvorsko poslopje, kjer se je porušilo celo prvo nadstropje. Uradniki so se mogli rešiti 3e z begom. Zgraditi bodo morali novo kolodvorsko poslopje. Težje in lažje ranjenih je bilo devet oseb. Skoda je tu nad 2 milijona dinarjev.
Iz sela Konjskega poročajo, da ie potres tanukai porušil štiri hiše, sedem pa močno poškodoval. V selu Sermeninu je porušil dve teši in 6 močno poškodoval. Tudi v raznih drugih vaseh je povzročil potres veliko škodo. Iz sela Pardejci poročajo, da je porušena ena hiša. dočim jih je večje število pokopalo- Kolodvorsko poslopje v Meletkovu je postalo popolnoma neuporabno. Poškodovano je tudi kolodvorsko poslopje v Udovu.
Posebno je bil močan potres v Demar Kapiji in Vaiandovu ter sploh v vsem do-jeranskem srezu. Novo zgrajena kolodvorska zgradba je močno razpokana, kakor tudi vsa ostala poslopja v vasi. Med postajama Demar Kapijo in Udovom so zemeljski plazovi na dveh mestih zasuli progo, zarad' česar je moral brzi vlak Beo-grad-Atene čakati v Denuir Kaplji celi dve uri, da so očistili progo. O raznih škodah poročajo iz vseh krajev.
Beograd, 8. marca. p. Po vesteh iz Skopija, je M v pretekli noči ponovno močan potres skoro po vsej vardarski banovini. Ob 2.55 so začutili južno od Skopija zelo jak potres, ki je trajal približno 8 sekund. Temu potresu so sledili drugi nekoliko slabejši sunki. Zaradi jake-ga potresa so bile telefonske zveze z mnogimi kraji v južni Srbiji prekinjene in je bil deloma šele danes vzpostavljen telefonski promet. Z Valandovom, ki je največ trpel od potresa, zlasti v pretekli noči, še niso vzpostavljene telefonske zveze ter še ni znano, koliko je bilo tamkaj žrtev in porušenih haš. V selu Mirovču je bila ubita neka ženska, dočim je bilo 9 oseb težje ranienih, več pa lažje. Kakor se doznava, je bilo porušenih tudi mnogo hiš.
Tudi v selu Grčišta Je bila ubita neka
ženska, dočim se Pod razvalinami nekega porušenega poslopja nahaja še vedno sedem oseb pokopanih. Rianjemh Je bilo mnogo oseb. Prav tako Je v selu Sermeninu ubilo nekega človeka.
V	selu Banji in Demir Kapiji Je b3 potres prav tako močan kakor v Vaiandovu ter je porušil mnogo hiš. Poškodoval Je celo neka] državnih poslopij, ki so bile nove zgradbe. Od posameznih hiš so ostale samo razvaline.
O številu žrtev še ni točnih podatkov, vendar pa se ve, da je bilo mnogo oseb ranjenih. Kakih 17 km daleč od Valandova se je ponoči odtrgala veHka skala, ki je padla na železniško progo. Vsled hitrega posredovanja železniškega osobja in policije so dopoldne ob 10. odtrgano skalo razstrelili, nakar so progo očistili in vzpostavili normalen promet.
V	Mšletkovu je poškodovano kolodvor-sko pos-lopje. kakor tudi vse okoliške zgradbe. Poškodovana so tudi kolodvorska poslopja v Stranici, Mirovču in Smo lonci. Podrt je tudi železniška most pri StiumricL
V	dorianskem srezn je bil potres tako močan, da prekinjenih telefonskih zvez še niso mogli popraviti, vendar pa pripovedujejo potniki, kS so došli z današnjim vlakom v Skopi je, da je ves okraj od potresa zelo trpel in da Je mnogo človeških žrtev.
V	valandovskem srezu Je največ trpelo selo Pirava, v katerem ni skoro nobena hiša ostala cela. Poleg večjega števila težje in lažje ranjenih je tu tudi mnogo smrtnih žrtev.
Direkcija pošte in brzojava Je odredila, da se nujno popravilo telefonske in brzojavne zveze v svrho ugotovitve, kam W bilo nujno potrebno poslati zdravniško pomoč V teku noči so odpotovali v razne smeri višji ba no vinski uradniki, da odrede vse potrebno za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Ban Žika Lazič je ves dan pošiljal navodila s reškim načelnikom in
ostalim uradnikom za organiziranje prve pomoči prebivalstvu.
Tudi mesto Strumica je mnogo trpelo. Prebivalstvo se nahaja na prostem ln se v bojazni pred nesrečami noče vrniti v hiše. Ker dežuje so mu vojaške oblasti dale na razpolago šotore za bivanje. Tudi ostale kraje so vojaške oblasti nujno odposlale šotore za nastanitev ljudi, ki so ostali brez strehe.
V okolica Strumice je do včeraj obstojalo primitivno kopališče, kjer pa je po prvem potresu zdravilna voda izginila, dočim je v okolici Valandova, kjer sploh ni bilo mineralne vode, pričel nenadoma izvirati močan izvirek
Iz Skopija so bili takoj odposlani v prizadete vasi vsi državni, železniški in zasebni zdravniki. Tudi Rdeči križ je podvzel potrebne korake za pomoč.
Po dosedanjih vesteh, ki pa še niso potrjene in ki še niso točne, znaša število človeških žrtev nad 100. dočim Je težje in lažje ranienih nad 500. Poškodovanih hiš je zelo mnogo, baie okoli 900.
Kakor pa že rečeno, te številke še niso točne, ker so še mnoge telefonske zveze prekinjene in ker oblasti še niso prejele iz vseh prizadetih krajev uradnih poročil. Danes ob 2. popoldne ie ban Ž;ka Lazič odpotoval v spremstvu več višjih uradnikov v nanbolj prizadete kraje, da odredi potrebno na licu mesta.
Potres so čutili tudi v Negotinu okoli 3. ziutraj ter je trajal nekoliko skund. vendar pa tu ni povzročil nobene škode. Ob 2 50 so čutffi močan potres tudi v N'i-šu. kjer je traial celo minuto, pa tudi tu ni povzročil š^de.
Skoplje, 8. marca č. Potres, ki je preteklo noč divjal v istih krajih kakor včeraj, pomeni nadaljevanje stabilizacijskega procesa na jugozapadu Rodopov. Po prvih vesteh je porušenih od potresa 850 hiš. Na neštetih krajih je privrela iz zemlje vroča mineralna voda. že danes je banska uprava v Skoplju ter vlada v Beogradu storila potrebne ukrepe za čim izdatnejšo pomoč ponesrečencem. Kakor poročajo iz Bolgarije, je tudi onstran meje napravil potres velikansko škodo.
Skoplje, 8. marca č. Po poslednjih vesteh iz Velesa je zahteval potres v južni Srbiji 150 smrtnih žrtev ter nad 500 težje in lažje poškodovanih. Ti podatki sicer še niso popolni in ni izključeno, da je upravičena bojazea o večjem številu žrtev. Potres so občutili preteklo noč v vseh krajih južno od Prizrena. Med prebivalstvom je zavladalo silno razburjenje. Porušenih je bilo mnogo telefonskih in brzojavnih zvez, ki so jih za silo danes zopet vzpostavili. Na več krajih je bil prekinjen tudi
železniški promet, vendar le začasno. Najbolj so prizadeti kraji Demirkapija, Strumica, Valandovo in Radovište, razen teh pa na stotine vasi in manjših mestec. V okolici Valandova se je pojavilo mnogo toplih mineralnih vrelcev. V ponesrečene pokrajine so odšle razne odprave službenih in zasebnih zdravnikov s sanitetnim materijalom in najnujnejšimi potrebščinami za olajšanje bede ponesrečenega prebivalstva. Iz Skopija so odposlali zlasti mnogo delavcev, vojske ter oddelke Rdečega, kriza. Na deset.tisoče ljudi je brez strehe, kar je tem bolj tragično, ker še neprenehoma dežuje. Materijalna škoda je ogromna. Po potresu so najhuje prizadeti kraji Milovača, Grmište, Sermen, Banja, Miletkovac, Pirava. V poslednjih dveh vaseh ni ostala niti ena hiša cela.
Kralj Aleksander
v potresnem ozemlju
Beograd, 8. marca. AA. Ko je zvedel Nj. Vel. kralj za katastrofalne posledice potresa v Vardarski dolini, je odpotoval v spremstvu s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom živkovičem v kraje katastrofe. Pred odhodom je izdal naredbo, da naj se vsi vojaki iz oškodovanih krajev takoj pustijo na dopust, da gredo v domače kraje.
Poročilo beograjske
potresne opazovalnice
Beograd. 8. rnairca. AA. Seizmografska postaja na Tašmajdanu poroča:
Ponoči ob 1.55.18 se Je ponovil mnogo močnejši potres od snočnega v isti daljavi 528 km Južno-Južno-vzhodno od Beograda z istim epicentrom, ki ga Je imel potres 7. t m. ob 1.17.42. Maksimalno gibanje tal Je bilo 1.57.18 in Je znašalo 500 mikronov. Dolžina valov Je znašala 8 sekund. Potres je bil tako moča« da so izkočile na seizmograiih vse igle. K temu Je pripomniti, da Je ta veliki katastrofalni potres nadaljevanje seizmičnega procesa, ki se Je začel pred nekoliko časa med Strumico in Vardarjem na eni ter Mesto in Egejskim morjem na drugi starni. Sedanji potres Je znak, da se prenesel proces dalje proti zapadu. Pričakovati Je nadaljnih potresov. V naši državi so prizadeti nekateri kraji v Vardarski dolini, Južno od Demir Ka-pije.
Berlin, 8. marca. AA. Meteorološka postaja v Hohenheimu pri Stuttgartu je zabeležila nenavadno močan potres, čigar epicenter je najbrž na Balkanskem polotoku.
Pred razpustitvijo turškega parlamenta
Zanimiv dvoboj med državnim predsednikom in predsednikom vlade
Ankara, 8. marca. Državni predsednik Mustafa Kemal paša je sklenil razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
Carigrad, 8. marca. Tukajšni večernik »Akšam« poroča, da smatra Kemal paša razpust parlamenta za neobhodno potreben
Kemal paša
čin v razvoju nadaljnje politike. N« svojem potovanju po Anatoiidi »e je prepričal, da mora dobiti prebivalstvo možnost izreči svoje mnenje o politiki vlade Izmet paše. Kemal paša se je hotel že dvakrat otresti Izmeta, ki je bil v začetku njegova desna roka. Pred letom dni je skušala skupina poslancev ustvariti rr vladni stranki opo-
zicijo, kar pa se jI ni posrečilo. Prav tako se je pozneje ponesrečil poskus ustanovitve stranke Fethi beja pod Kemalovim pokroviteljstvom.
Na svojem večmesečnem inšpekcijskem potovanju po Turčiji je dobil Kemal paša
Izmet paša
vtis, de Je vendarle močnejši. Izmet paša p« je nasprotnega mnenja in baje zadovoljen z razpustitvijo parlamenta, tem bolj ker se morajo s parlamentarnimi volitvami vršiti tudi volitve novega predsednika. Kljub vsemu ni izključeno, da ostane vse pri starem in da ne pride še do odločitve med obema mogotcema.
Poplave v Franciji
Pariz, 8. marca. AA. Zaradi trajnega deževja reka Seine vse bolj narašča ter je poplavila več industrijskih krajev.
Znamke sv. Antona
Padovanskega
Rim. 8. marca. AA. V proslavo 700 letnice smrti sv. Antona Padovanskega bo ministrstvo za pošte in brzojav izdalo spominske znamke- Veljale bodo tudi za pisma v inozemstvo.
Smrt dobrodelne čehinje
Praga, 8. marca. h. Nocoj je umrla soproga guvernerja Češkoslovaške narodne banke Zdenka PospišiL Pokojnlca je bila znana po svojem dobrodelnem delovanju.
Prepovedani listi
na Madiarskem
BcdlmpeBte, 8. marca. n. Vlada je odvzela listom *>Reggel«, »Ujszag« in »Mag-
yar Heltyj5«, ki se pisali o vnanji politiki proti interesom Madžarske, pravico do kol-portaže.
N}. Vel. kraljica Marija
v Dubrovniku
Novi parnik »Kraljica Marija" je prispel včeraj s svojimi visokimi gosti v grnsko luko, odkoder je Nj. VeL kraljica Marija posetila Dubrovnik — Velikanske manifestacije kraljevskemu domu
Dubrovnik, 8. marca AA. Največja ladja naše trgovske mornarice »Kraljica Marija« je krenila z Nj. VeL kraljico Marijo, njenim spremstvom in ostalimi gosti iz Splita po modrem Jadranu proti močnemu južnemu vetru v svojo domačo luko Dubrovnik. Spremljalo jo je mnogo edinic naše bojne mornarice, da počasti Nj. Vel- kraljico. Povsod na obali je bilo zbrano mnogo ljudstva, svirale so godbe in vihrale zastave. Prebivalstvo je z nepopisnim navdušenjem pozdravljalo Nj. Vel. kraljico, ki se ni ustrašila težkega in napornega pota h krstu novega parnika, 8 čimer je pokazala, kako visoko ceni našo mornarico. Dalmacija je to pravilno razumela ter se odzvala z ovacijami ljubezni in hvaležnosti visoki kumici.
Nešteto ljudstva je spremljalo do obzorja ladjo. Ob 12. se je pojavila »Kraljica Marija: pred Hvarom, pred zoro pa v Dubrovniku. Iz Dubrovnika ji je odplulo nasproti več ladij, prva med njimi »Kumanovo«, na kateri so posadka in potniki s klici in z zastavami pozdravljali ^Kraljico Marijo«. Odgovarjali so jim potniki »Kraljice Marije« na isti način. To se je ponovilo, ko se je pojavila ladja >Ston«.
V stari dubrovniški luki Je bilo zbrano vse meščanstvo in kmetje iz okolice, da pozdravijo prihod »Kraljice Marije«. Svirale so godbe in naznanjale veseli dogodek. Morje je bilo razburkano in ladja ni mogla v staro luko, kakor je bilo določeno, temveč je pol ure križarila pred luko, nakar je od-plula v gruško luko. V Dubrovniku je bilo vse na ulicah. Mesto so preplavile velike množice, ki so se zbirale že od ranega jutra. Pred staro luko so bili zbrani zastopniki oblasti in društev, častna četa mornarjev in ogromno število ljudi, ko pa so čuli, da bo brod pristal v gruški luki, so odšli vsi v Gruž.
Ko so dospeli tja, je vozila »Kraljica Marija« ravno v luko. Mornariška godba je igrala državno himno, s starodavnih trdnjav pa so pokali topovi. Navdušenje je bilo velikansko. V luki je ladja naše moraanre »Zmaj« izkazala Nj. VeL kraljici najvišjo čast. V pristanišču so bili zbrani predstavniki vojnih in civilnih oblasti, duhovščina, predstavniki društev in raznih ustanov, predvsem pa mornarji in Sokoli-
Nj. VeL kraljica je izstopila v spremstvu treb dvornih dam, ge. Švrljugove, Srškičevo in Tavčarjeve. Prvi je pozdravil Nj. VeL kraljico admiral Wickerhauser, nato pa je podal raport komandant častne čete mornarjev.
Pristopil Je ban zetske banovine Uroš Krulj ter pozdravil Nj. VeL kraljico z besedami:
Čast mi je izraziti Vašemu Veličanstvu dobrodošlico v imenu zetske banovine ter največje zadovoljstvo, da je Vaše Veličanstvo posetilo Dubrovnik in zetsko banovino. Želim Vašemu Veličanstvu srečno bivanje. Naj živi Vaše Veličanstvo!
Dobrodošlico je izrekel nato načelnik mesta Dubrovnik Micič s temle govorom:
Vaše Veličanstvo! Kot načelnik Dubrovnika sem srečen, da mi je bila dodeljena čast, pokloniti se v imenu mesta Vašemu Veličanstvu in izraziti veliko hvaležnost Dubrovnika, ki je ponosen, da sprejme v svojo luko ladjo, ki nosi najvišje ime. Dubrovnik, starodavno mesto, čegar mornarji so pod zaščito sv. Vlaha od nekdaj ponosno vozili po Jadranu, je hvaležen, da je Vaše Veličanstvo s kumovanjem dalo z najvišjega mesta priznanje trgovski mornarici, ki predstavlja poleg vojne mornarice našo moč in silo. Naj Bog živi Nj. VeL kraljico, naj Bog živi Nj. VeL kralja, naj Bog živi visoki dom Kara-djordjevičev!
K načelniku Miciču je pristopila Nj. Vel. kraljica, mu podala roko ter se mu zahvalila za pozdrav Množice naroda so prirejale Nj. Vel. kraljici burne manifestacije. Nj. Vel. kraljica je vstopila nato v dvorski avtomobil in se odpeljala s spremstvom do mesta, da si ogleda stari Dubrovnik. Peljala se je skozi Pile do starih mestnih vrat. Množice, zbrane na cestah in ulicah, so bile tolike, da je avtomobil mogel le z največjo težavo voziti naprej. Navdušenje je bilo velikansko. Nj. Vel. kraljica je nameravala kreniti preko Stradona in Plača nazaj v Gruž, toda tu je bilo zbrano toliko ljudstva, da se je moral avtomobil obrniti in voziti nazaj po isti poti. Navdušenje občinstva je bilo toliko, kakor da bi hotel Dubrovnik tekmovati pri sprejemu Nj. Vel. kraljice z bratskim Splitom v dokazih ljubezni do Nj. VeL kraljice ln kraljevskega doma. Po ulicah so svirale godbe, pred občinsko hišo pa sta kcmcertirali vojaška in sokolska godba. Zvečer je priredila »Filharmonija« koncert na čast Nj. Vel. kraljice.
Narod navdušeno
pozdravlja kraljico
Dubrovnik, 8. marca. AA. Za časa bivanja v Dubrovniku je Nj. VeL kraljica Marija napravila dva izleta. Dopoldne se je z avtomobilom odpeljala do Trstenega. popoldne pa do Cavtata. Zvečer je priredila občina svečan koncert ▼ Bondinen gledališču s sodelovanjem Filharmonije in pevskega društva »Dubravče«. Nj Vel kraljica Je prisostvovala koncertu v spremstvu dvornih dam ge Svrllugove, Tavčarjeve in Srskičeve. Pred gledališčem zbrane množice so kraljico navdušeno pozdravljale. Ovaeije so trajale tako dolgo, dokler ni Nj. VeL kraljica šla v gledališče. V. gleda-
lišču so kraljico pozdravile najuglednejše osebe Dubrovnika Ko je stopila kraljica v dvorano, so nastali v dvorani urnebesni klici: živela kraljica! Kraljica je prisrčno odzdravljala in se priklanjala na vse strani.
Po koncertu je Nj. Vel. kraljica šla peS iz gledališča na teraso Spondja. Dubrovčani so jo ponovno pozdravili z nepopisnim navdušenjem. Od tu je gledala kraljica ilumi-nacijo Dubrovnika in Gruža. Iluminacija je bila prirejena njej na čast Pred gledališčem in na Stradonu je bila zbrana ogromna množica, ki je bila izven sebe od navdušenja Tako gromkih vzklikov še niso slišale ulioe starodavnega Dubrovnika. Po par trenutkih bivanja na terasi je Nj. VeL kraljica šla na ulico, ter se odpeljala z avtomobilom. V Dubrovniku je bilo vse na ulici in to ne samo odrasli, ampak tndi mala deca Ko je stopila kraljica v avtomobil, so množice kot v naskoku šle proti avtomobilu. Ni jih bilo mogoče zadržati, da ne bi prišle neposredno do kraljice. Ljudje so poljubljali kraljici roko ves čas vožnje. AvtomobU se je le s težko muko mogel preriti skozi množice. Moral je voziti 20 minut prodno je prišel iz mesta do pristanišča, kjer se nahaja parnik »Kraljica Marija«.
Dubrovnik, 8. marca. AA. Dasi je danes padal v Dubrovniku od časa do časa močan dež tn na morju vel široko, je vendar mnogo Dubrovčanov posetilo Ladjo »Kraljica Marija«. Vsi so bili navdušeni nad to lepo ladjo naše trgovske mornarice.
Dubrovnik, 8. marca AA. Ponoči ob 2. je ladja »Kraljica Marija« z Nj. VeL kraljico odpiuia po načrtu proti Rotorju .
Rimski sporazum in svetovni mir
Važna izjava dr. Beneša
Pariz, 8. marca AA. Vnanji minister Briand Je prejel od češkoslovaškega vn»< njega ministra dr. Beneša prisrčno brzojavno čestitko k sklenitvi francosko-itali-janskega pomorskega sporazuma. Dr. Be> neš povdarja v brzojavki, da je ta sporazum največje važnosti za svetovni mir in za uspeh bodoče razorožitvene konference. Poročajo, da bo predsedoval tej konferenci najbrže sam dr. Beneš.
Akcija proti hfflerjevcem v Nemčiji 1
Berlin, 8 marca- AA Republikanske oblasti so sklenile, da bodo ostro nastopile proti častnikom, ki podpirajo revolucionarna stremljenja narodno-socialistične stranke. Včeraj je vlada odstavila dva policijska ka-petana in tri častnike v Berlinu. Pruski notranji minister je odredil disciplinarno preiskavo proti svetniku v. Kuesebecku, ki se je aktivno udeležil narodno-socialistične propagande. Iz Porenja poročajo, da so narouni socialisti zaradi pastirskega lista nemških škofov proti njim razbili shod katoliške stranke in težko ranili nekega duhovnika. Končno so zažgali pohištvo katoliškega kluba. V paniki, ki je nastala, so ranili 12 oseh.
Osvoboditev političnih jetnikov v Indiji
London, 8. marca. AA. Po sporazumu s Gaudhijem in indijskim podkraljem so bili v raznih indijskih mestih izpuščeni prvi politični jetniki. Sporazum je napravil v vseh krogih indijskega prebivalstva zelo ugoden vtis. Prihodnji teden bodo izpustili na tisoče političnih kaznjencev. Po poročilu nekaterih listov odpotuje Gandhi kot načelnik indijske delegacije na konferenco v London, ki bo izdelala podrobnosti nove indijske zvezne ustave. Konferenca se sestane najbrž koncem 1^-ta.
Nov grSko-bolgarski incident
Atene, 8. marca g. Včeraj zjutraj je prišlo pri Drami zaradi poizkusa bolgarskih komitašev, da bi prešli na grško ozemlje, do streljanja z grškimi obmejnimi stražami. Streljanje je trajalo več ur ter je prenehalo šele na posredovanje poveljnikov grške in bolgarske obmejne straže.
Slovo admirala Gueprattea
Beograd, 8. marca p. Nocoj Je odpotoval iz Beograda francoski admiral Guepratte s svojo soprogo in nečakom, ki so se mudili dalje časa na posetih v naših krajih. Admirala je bilo prirejeno na kolodvoru prisrčno slovo.
Ministra Demetrovič in
Preka v Zagrebu
Zagreb, 8. marca. č. Ministra Juraj Demetrovič in Nikola Preka sta danes odpotovala iz Beograda v Zagreb.
Samomor orožnika
v Zagrebu
Zagreb, 8. marca. n. Danes je izvršil samomor 27 letni orožnik Vasilij Kovačlft, stanujoč v orožniški kasarni. Ustrelil se je t, revolverjem v glavo. Zapustil je pismo, v katerem opravičuje svoj obupen korak. Slo; mu je za neke službene zadeve.
Velik slovenski
pevski praznik
Impozanten zbor pevcev Hubadove župe — Uspela tekma naših pevskih društev
Nastop Hubadove župe
Ljubljana, 8. marca. Ljubljana je danes sprejela v svojo sredo pevce ne samo iz mesta samega in okolice, marveč tudi iz drugih slovenskih krajev. Prišli 90 pevci, da pokažejo svoj napredejt in nam zapojejo bisere naše narodne in umetne pesmi. Pri popoldanskem koncertu je bila to
impozantna revija naših vrlih pevskih
društev.
Pred tem pa se je vršilo dopoldne v prostorih Glasbene Matice lepo uspelo zborovanje Hubadove pevske župe, ki je bilo izredno živahno, kar je bil znak, da so bili vsi zborovalci z zanimanjem in s srcem pri stvar L
Zbor, na katerem 90 bili zastopani delegati 1? pevskih društev
in je bil prisoten tudi mojster g. Matej Hu-bad, je uvodno pozdravil predsednik dr. Švigelj, ki je omenil, da je to po lanskoletni ustanovitvi Hubadove župe njen 1. občni zbor. Predsednik je v nadaljnjem govoru opravičeval delo uprave, ki ga ni bilo mogoče vršiti tako, kakor je bilo v začetku zamišljeno. Temu je bilo v veliki meri krivo premalo razumevanje p>osameznih društev za skupne pevske zadeve. Razmere pa se vendarle zboljšujejo in obstoja upanje, da bo vse kmalu v najlepšem redu. Predlagal je nato
vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravni brzojavki prosvetnemu
ministru in JPS kar je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem.
Izčrpno in pregledno
tajniško poročilo
je podal g. G r č a r. Iz poročila sledi, da je bila ustanovljena Hubadova župa JPS s sedežem v Ljubljani 2. maja 1930., s čimer je prenehala mučna prehodna doba po likvidaciji bivše Zveze slovenskih pevskih zborov, odnosno Ljubljanske župe. Takoj v začeku je pristopilo v župo 18 društev iz Ljubljane in dežele. Nekaj je tudi društev, ki so se prijavila, a niso izpolnjevala obveznosti. Zdaj
vodi župna uprava evidenco nad 28 pevskimi zbori z nad 1800 pevci in pevkami. Uprava župe stremi za tem, da ne bi bila osrednja pevska organizacija včlanjenim društvom v breme, da se ne bi videla kot nekaka izterjevateljica članarine in drugih dajatev, temveč da združi pod svoje okrilje vsa slovenska pevska društva, jim vsestransko pomaga in da postane tako vrhovna instan ca. ki se ji prostovoljno podajajo vsa včlanjena pevska društva. Uprava se je po svojih zastopnikih pridno udeleževala raznih javnih prireditev včlanjenih društev.
Kakor so združene danes vse telesno-kalttrr-ne organizacije v eni državni sveži, ki ima namen vzgajati zdrav, narodno zaveden rod, tako naj bi se naposled vsi pevci združili v
enotni pevski organizaciji, ki bi s pesmijo vlila dobro voljo v vesela srca in sejala blagoslov po naši domovini ln izven naših meja.
Iz poročila blagajnika g. Hladnika sledi, da je imela H2 precej finančnih zadreg, a je upati, da ae tudi to stan je v bodoče izboljša.
Nadzorni odbor, ki ga tvorita gg. B e z e-1 j a k in M a t u 1, je našel poslovanje uprave v popolnem redu, zaradi česar je bil
predlagan absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Arhivar g. Jernej P e r d a n je poročal o stanju arhiva, predvsem v zvezi z nabavka-mi notnega materiiala za župni nastop.
Župni pevovodja g. Zorko Prelovec je naglasil da je
delovanje naših zborov v artistični smeri prav zadovoljivo. Nekatera župna društva so delovala vzgled-no in smotreno, priredila so celo turneje-Nekatera so res tudi slabša, a ne po svoji krivdi Nimajo pevovodij ali pa jim manjka dobrih pevcev in pevk. Zbor se naenkrat vidno dvigne, ko pa je nekaj moči službeno prestavljenih drugam, se vse razbije. In zopet trčimo na staro poglavje, da
nam je treba zlasti dobrega pevovodskega naraščaja,
najbolje iz učiteljskih vrst Učitelj je v provinci kulturni pijonir in ne v zadnji meri za pevsko izobrazbo mladine. Glasilo HŽ so >Zt>orK. List se leto za letom razvija in izpopolnjuje, treba pa je intenzivnejšega sodelovanja tajnikov pevskih društev, ki naj sproti poročajo o vsakem važnem dogodku v društvih. Zanimanje za ta list naših pevcev pa na i se kaže tudi s tem, da se člani nanj naročajo. Za bodoče nastope želi m predlaga g'. pevovodja,
da vsako društvo izvaja na svojem nastopu vsaj eno, če ne ie ve? skladb našega festit-
Ijivega skladatelja p. Hngolina Sattnerja, ki obhaja te dni svojo Sftletnico. Na ta način bomo nailepše počastili delo zaslužnega moža, ki vkljub svoii starosti neumorno komponira in nam podaja skladbo za skladbo.
Pri' volitvah je bila
izvoljena stara uprava.
Pri slučajnostih so se obravnavale dajatve društev župi in JPS. 0 tem je referiral g. Silvin Pečenko, ki je raztolmaSil tudi borbo JPS za usodnosti pri železniških vožnjah. G. Prelovec je referiral o odnoša-jib pevskih društev do Udruženja jugoslovenskih glasbenih avtorjev. Določen je bil tudi
čas za vsakoletno bodočo skupščino, ki se fiksira na 1. nedeljo v marcu. Sledil je govor g. dr. Pavla Kozine o bližajoči se proslavi in odkritju spominske plošče bratom Gustavu. Benjaminu in Josipu Ipavcu ter skladatelju Juriju Flajšmanu. Dr. Švigelj je sporočil, da je
JPS odlikoval > diplomami vse one Flans, ki so ie 20 ali več let pri kakem društva. Teh odlikovancev Je skupno 64, katerih imena je tudi prečital.
S tem in pozivom g. predsednika k čim intenzivnejšemu skupnemu nadaljnjemu dolu je bilo lepo zborovanje naših pevcev zaključeno.
v Unionu
Ob prvi redni letni skupščini Je Hubadova župa priredila ob 15. velik pevski koncert v dvorani hotela Uraiona. Nastopilo je nič manj ko 13 različnih zborov pod lastnimi pevovodji. ki so podali 26 pesmi, odnosno priredb naših najboij upoštevanih zborovskih skladateljev.
Prvo je nastopilo Glasbeno društvo iz Hrastnika s spremljavo lastnega, dobro izvežbanega orkestra (14 mož). Sledili so: pevski zMr Šišenske Čitalnice, pevska društva »Slavec«, »Zvezda*«, trboveljski »Z^on«, Domžale, zaključi? pa Je prvo polovico sporeda zbor !>jui>Hanske Glasbene Mntice. kij je bil pod vodstvom svojega pevovodje g Poliča deležen prav posebnega odobravanja.

Pred odmorom Je tastopnlk Zupe ntve-
dei imenoma z diplomo odlikovane veterane nastopajočih pevskih zborov in župni pevovodja Z. Prelovec je naslovil nekaj besed« na občinstvo, v katerih je razložil pomen in važnost zborovega petja.
Druga polovica sporeda Je bila izpolnjena z nastopi pevskih društev »Krakovo-Trnovo« iz Ljubljane. »Celjskega pevskega društva« in ljubljanskih društev »Sava«, »Ljubljanski Zvon«, »Cankar« in »Ljubljana«. Vsa nastopivša društva so svojo nelahko nalogo rešila ne le častno, temveč nekatera celo jako odihično. Bilo je opažati jako znaten napredek v tehniki, materijaflu in predmašisnju od lanskoletnega nastopa skoro Dri vseh društvih. Taki pevski prazniki so kakor nalašč za to. da se društva kosajo med seboj za čim popolnejšo izvedbo pesmi in so plodovi takega tekmovanja vsega priznanja vredni
Vzorna je bila disciplina nastopajočih; le na ta način je bilo mogoče, da je bil jako obsežni spored končan v primeroma kratkem Času dveh in pol ur. Velika dvorana je bila jako dobro zasedena in navzoče občinstvo ni štedilo z zaslužen'm aplavzom. Hubadova župa more biti zadovoljna z moralnim uspehom svoje prireditve.
L. M. S.
Kako se je zgodila nesreča pri Pančevn
Kapitana in krmarja ponesrečenih parnikov aretirani Vzrok nesreče bržkone kratkovidnost krmarja parnika
»Zagreb"
Iz prosvetnega življenja
Beograd, 8. marca. p. Danainjl listi objavljajo obSirna poročila o strašni nesreči, ki se je pripetila v petek ponoči na Dunavu v bližini Pančeva. Danes opoldne so pričeli z delom, da bi dvignili potopljeni par-nik »Franchet d* Esperay«, dočim so par-nik »Zagreb« že davi odpeljali v Smedere-vo v popravilo. V teku današnjega dneva je mnogo Beograjčanov odšlo na mesto nesreče, da vidijo, kje ae je zgodila. Preiskava doslej če ni mogla ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo in koliko je prav za prav žrtev. Našli so doslej samo truplo krmarja S ime štuloviča, ki bo jutri pokopano. Policija nadaljuje preiskavo. Danes so policijske oblasti aretirale poveljnika parnika »Franchet d' Esperaya« kapitana Petra Ka-noviča, poveljnika parnika »Zagreba« kapitana Milana Batala ter krmarja obeh ladij.
Vse kaže, da sta zakrivila nesrečo ori Pančevu oba parnika, oziroma poveljnika. Proga, ki sta Jo vozila parnika med Paa-čevom in Beogradom, je zelo opasna. Iz Beograda do Pančeva vozi parnik običajno
1 uro 15 minut do 1 uro 48 minut, dočim potrebuje za pot iz Pančeva do Beograda proti vodi 2 do 2 uri 15 minut. Parnik »Zagreb«, ki Je vozil iz Pančeva v Beograd, je imel za vožnjo proti vodi preslabe stroje, čeprav je eden najlepših naših rečnih potniških parnikov. Zato je ukazal kapitan, naj krene parnik v takozvano mrtvo vodo, ki je bila na kritičnem mestu Dunava bolj na desni strani v smeri vožnje. »Franchet d' Esperay< Je plovil proti Pančevu sicer na pravilni strani, je pa v namenu, da laže pospeši svojo vožnjo, krenil v vode, kjer je prihajal nasproti »Zagreb«. Tako se more razlagati, kako se je nesreča pripetila. Razen tega navajajo tudi še zanimivo okoliščino, da je bil krmar »Zagreba« Ljubomir Milojkovič kratkoviden. Poveljnik Batalo ga Je pustil sicer pred dvema letoma zdravniško preiskati, toda krmar je prišel od zdravnika s potrdilom, da je njegovo zdravstveno stanje normalno in da je sposoben za težko in odgovorno službo.
Predavanje v Slavističnem klubu
Ljubljana, S. marca. Danes dopoldne je bilo v dvorani Filhar-monične družbe (kino Matica) peto predavanje Slavističnega kluba. Ta predavanja so si pridobila v Ljubljani lep sloves, čeprav se odlikujejo po težkem, nepoljudnem tonu. Zato je bilo tudi za današnje predavanje precej zanimanja: spričo njegovega umetnostno teoretičnega značaja je umljivo, da smo videli med poslušalci mnoge naše glasbene in likovne umetnike ter literate.
Predavanje je otvoril slavist g. Petrč in Izročil besedo g. prof- Francetu Vodniku, da predava o predmetu »Sodobni umetnostni nazor«. Kakor vsi zastopniki mladega rodu, je tudi g. Vodnik najprej izpovedal svoj nazor o sodobnosti. Današnji čas je nemiren, poln nezadovoljstva, ki ni le slučajno, ni samo izraz nekega dolgočasja, marveč Je odsev globokih izprememb. Tako korenito vznemirjen je bil človek samo v časih velikih duhovnih prevratov. Danes smo na prelomu. Kulturno člo teštvo prehaja iz mate-rializma v duhovnost, od vnanjosti v notranjost, od individualizma v kolektivizem. Življenje se preusmerja, preureja.
Poglavitne značilnosti novega življenakega nazora kaže tudi umetnost. Predavateljeva nadaljnja izvajanja so se sukala predvsem ckoii vprašanja, kaj vidi sodoben človek v umetnosti. Tudi tu je današnji duhovno, centralno usmerjen človek v ostrem nasprotju z včerajšnjim racionalističnim in naturalističnim tipom. Današnjemu človeku je življenje organična celota in noben del, ki je bistvenega značaja za človekovo življenjskost, mu ni važnejši od celote. Zaradi tega vidi tudi v umetnosti le eno izmed premnogih oblik, ki se v njih izživlja in ki jih vsako po svoje doživlja, človek prejšnjega časa, je izvajal predavatelj, je umetnost povzdigoval visoko nad ostale oblike; hotel Je napraviti iz nje novo religijo in nov svetovni nazor. Predvsem so to hotela naturalistično usmerjena pokolenja, ki so si ustvarila znano krilatico l'art pour 1'art. Zoper larpurlatizem je predavatelj obrnil najostrej-šo ost svojih izvajanj, čeprav je priznal, da je utilitarizem še hujli škodljivec umetnosti. Larpurlatizem daje umetnosti izjemno mesto na škodo ostalih oblik življenskega udejstvovanja; on veruje v človeka — samo-umetnika. Mladi rod pa to vero zametuje ln vidi svojo najosnovnejšo silo v težnji po skladnosti in urejenosti. Nasproti razkroje-valnim silam preteklosti, kakor so materta-lizem, individualizem, naturalizem, larpurlatizem, postavlja ideal življenske harmonije, novo uravnovešenje socialnega, umetnostnega in religioznega življenja. Baš nova umetnost naj kaže pot iz dosedanjega individualizma v harmonično občestvenost, kakor gre njen razvoj od golega e9teticizma k dejavni človečnosti. Z duhom časa se Je izpremenila tudi umetnost, ki ni absolutna, marveč progresivna ter zavisi od idejnih rz» prememb- Nova umetnost hoče biti, kakor je pri nas povedal za njo njen najbližji predhodnik Ivan Cankar, v areni življenja; toda tu bo odločno varovala svojo avtonomnost, pokorna predvsem iracionalnim zakonom tvornosti, ne pa idejam, nazorom, interesom.
Skratka: Predavatelj je za umetnost, kakor so jo utemeljevali že stari romantiki; avtonomno in vendar organsko v vse ostale življenske panoge včlanjeno umetnost, ki bo vodila človeka njegovim metafizičnim ciljem nasproti. Zato izključuje povzdigovanje čiste lepote z isto pravico kakor prevladovanje ideje, tendence. Stil mu ni merilo kvalitete dela, marveč samo izraz svetovnonazorske usmerjenosti umetnika
To je nekako smisel Izvajanj g. Vodnika, ki je svoje misli podaJ v zelo zgoščeni oblika in — kakor se ob tej izrazito subjektivistični ideologiji razume samo ob sebi — ponekod tako motno, da misel poslušalca ni mogla prodreti skozi goščavo naglo se menjajočih tujk, metafor, sentenc ln strnjenih idejnih kompleksov Sicer pa bodo oni, ki čutijo potrebo izpregovoritl o teh vprašanjih, pretresavali nazore gosp. Vodnika v literarnih revijah. Poročevalec mora samo pripomniti, da je predavatelj razvijal svoje sporne nazore v lepi in dostojni obliki.
Jugoslavija na grafični razstavi v Parizu
Beograd, 8. marca.
V mesecih maju, juniju in juliju se bo poleg veličanstvene koloniijalne razstave v Parizu v prostorih mestne posvetovalnice splošna iti posebej še franooska razstava umetnišrih in drugih tiskarskih izdelkov. Poleg tehnično lepo izdelanih vezanih in nevezanih knjte bodo razstavljena tudi ka-Kgrafska in tipografska dela, tisk v barvah. Ilustracije in platnice za knjige- Razstava bo obsega'a diobo zadnjih 20 let. Naša kraljevina. ki njima velike tiskovne industrije. bo navzlic temu Izkoristila tudi to priliko, da pokaže vsemu svetu, da Imamo letna deta tudi v tem področju kulture. Naš oddelek nas mora dostojno reprezen-■ tirati in zbrati čimveč in čimbolj reprezen-
tativnih naših det V to svrho so ustanovljeni v vseh naših kulturnih središčih lokalna odbori, ki bodo zbirali materija! za razstavo.
Opozarjamo vse naše bibliografe m tipografska podjetja, da imajo priliko brez stroškov sodelovati pri tej razstavi. Interesenti naj javijo tajnikom omenjenih odborov, kaj in katere knjige želijo staviti na razpolago za razstavo. Ni nobene nevarnosti. da bi se predmeti Izgubili ali pokvarili, ker Centralni presbiro pri pred' sedništvu ministrskega sveta prevzame vso odgovornost za predmete na tej razstavi m za njihovo vrnitev. Da bi naša udeležba pri tej razstavi bila čim bolj reprezentativna in pomembna, sodelujejo v odboru naše najuglednejše ustanove, profesorji univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državni muzeji in veliko število naših umetnikov, razen tega pa pomaga odboru aktivno društvo francosko-jugoslo-vanskih prijateljev.
Zadnji termdn, v katerem morajo biti predmeti v rokah Centralnega presbiroja pri predsedmištvu ministrskega sveta je 14. t m. Omeniti je treba še, da je Jugo-slaviia na razstavi dekorativne umetnosti 1, 1925. dobila največje število kolajn in diplom. Zato prireditelji razstave upa-jo da bo Jugoslavija tudi tokrat pred vsem svetom dokazala, da ne zaostaja za drugimi državami.
V Sloveniji se vsi Interesenti za razstavo obveščajo, da javijo vsaj do ponedeljka zvečer dopisniku centralnega Presbiroja v Ljubljani g. Antonu Zobcu, B(!>eaweisova oesta 15-1, ali in s katerimi deli se nameravajo udeležiti grafične razstave v Parizu.
Skupščina delničarjev Narodne banke
Beograd, 8. marca. p. Danes ob 11. se je sestala skupščina delničarjev Narodne banke, ki je bila izredno dobro obiskana. Predsedoval ji je guverner Ignat Bajloni s celotnim upravnim odborom, v katerem je izmed Slovencev Ivan Jelačin ml. Navzoča sta bila tudi komisar finančnega ministrstva dr. Jovanovič in komisar ministra za trgovino in industrijo Milan Dostanič. Po razdelitvi letnega poročila in počastitvi spomina pokojnega člana uprave Vojislava šole, je bančni direktor Milan Protič poročal o bilanci za lansko leto. Sledilo je poročilo nadzornega odbora. Vsa poročila so bila odobrena. Po daljši razpravi je bila izvršena izpopolnitev upravnega odbora. Izvoljenih je bilo nanovo 7 članov.
Važno zborovanje UJN2B v Beogradu
Beograd, 8. marca. Danes se je vršilo zborovanje nacionalnih železničarjev ter brodarjev in sicer širša seja osrednjega vodstva, na katero je prišlo nad 50 zastop-nikov poedinih oblastnih uprav iz vse dr» žave. Obravnavala so se razna važna vpra-šanja o organizaciji sami, nadalje o uredi' tvi voznih ugodnosti z vpokojence, o z« plačilu delavskih razlik iz prejšnjih let, o vprašanju izplačila službenih doklad na» stavljenemu osobju, tolmačenju novega de« lavskega pravilnika in še razna druga vai« na vprašanja. Sprejeti so bili primerni sklepi in se bo zglasila pri ministru za pro met g. Radivojeviču in drugih merodajnih čini tel jih posebna delegacija zaradi pospe-šitve rešitve vseh za železniško osobje in vpokojence važnih vprašanj.
——	al*	I 'PvKUJCTicc vuznin vjjrasuuj.
Tone Kralfrazstavlja Konfiscirani praški listi
Umetnostne razstave so zadnji čas pri nas dokaj redki pojavi In v teh sivih dneh nas je prijetno tznenadilo vabilo Toneta Kralja na razstavo njegovih novih ded. — (Frančiškanska ulica 10/11.)
Tone Kralj Je brezdvomno od« naflih najproduktivnejših umetnikov. To pot razstavlja (razen treh) izključno religiozne motive.
Umetnik je v sebi dozorel, našel Je svoj izraz ta svojo formo. Ni potrgana, vulka-nična natura, ki se bori sama s seboj. Is njegovih del diha mir, samozavest Ln — vera. (Apropos vera: Mislim, da more v današnjem kaotičnem času le veren umetnik slikati religiozne slike; sicer je ali kruhoborec nizke sorte ali — lažnik).
Oblikovno »e nagiba bolj to bolj k modeliranju.
Njegova olja spominjajo na freske (kjer se Je te mnogokrat uveljavil). Vendar kljub silnemu nianslranju tonske lestvice ne umori barve: Ima svojstveno tehniko, (skoro dosledno so Izogiba bele barve »Deekweiss«), slika lazurno ta (najbrž) z okroglim čopičem. Baš ta tehnika daje njegovim platnom neverjetno svežino.
Tu pa tam me motVta dve stvori: le pre-enako tretiranje materljalov (meso, lasje, draperija) ta skoro dosledno Izogibanje krivulj višjega reda (opozarjam na Crtioo A. Sfcrtadberga: Lepota človeškega telesa ta na na videz sila primitivno, a v Isttai vražje preštudirane stllizsetJ« L Mefitro-viča).
Izbami so neftuterl nalivno gledani detajli u pr. človek, ki cepi drva (na portretu očetovem).
Risba »Sv. Štefana kainenjaijoc Js prostorno ta dinamično sijajno rešena.
Razstavlja tudi eno plastično delo: glavo Ivana Cankarja
Dve parketdraari, topli scMci mirni Frančiškanski ulici, po stenah platna Toneta Kralja---kakor solnčen žarek,
ki pada v teh pustih dneh na cestno brozgo.
J. t.
Iz Narodnega gledališča
Jutri se vprlaori po daljšem presledku s-Werther« s Gostlčem v naslovni partiji. Loto bo pela prvič ▼ letošnji sezoni Thier-ryjeva. Ostala zasedba kakor pri premljerl. Dirigent, ravnatelj Polič, režiser Kreft. Za abonma C.
V	sredo se ponori »ValMra«. V partiji Hundlnga nastopi Križaj. Dirigent ravna* telj Polič. Za abonma B. Začetek »Valki-re ob H 20. Blagajna se odpre ob 19.
V	petek bo gostoval znani češki tenorist Masak v orperah »Ca^alleria rusticana« ta »Glumafci«. Kritike zagrebških dnevnikov o pevskib vrlinah Mas&ka so Izredno ugodne. Zato pričakujemo v petek v naši operi lep, užitka pota večer. Ker bo predstava Izven abonmaja, opozarjamo na predpro-dajo vstopnic pri dnevni blagajni v operi
Bayer-iev križ nudi jamstvo za pristnost
ASPIRIN
TABLET
Praga, 8. marca. Cela vrsta praških listov je bila danes zaradi poročila o vprašanju glede imunitetne zadeve poslanca Gay-de na včerajšnji seji poslanske zbornice konfiscirana. Vzrok za konfiskacijo je tvorila pripomba poslanca Gayde, da parlament nima nobenega smisla za pravico. To pripombo je cenzura pustila v dveh čeških listih, ker je bila v poročilo stavljena beseda »baje«. Konfiscirani so bili »Prager Tag-blatt« ,»Bohemia«, »Prager Presse«, »Na-rodny Listi«, oficiozna »češkoslovenska republika in tudi uradni list. Udruženje parlamentarnih poročevalcev je o teh zaplembah obvestilo predsedstvo poslanske zbornice. Vsi listi bodo, ko prejmejo odlok o zaplembi, vložili priziv.
Ostavka avstrijskega ministra za kmetijstvo
D"naj. 8. marca- g. Minister za kmetijstvo Andrej Thaler bo prihodnji torek, kakor zatrjujejo v parlamentarnih krogih, dejansko izstopil iz vlade, o čemer je ministrski svet že obvestili. Vodstvo poslov ministrstva za kmetijstvo bo do nadaljnjega prevzel predsednik zveznih železnic dr. Dolfuss, ravnatelj nižje - avstrijske zbornice. Kakor znano, se rnirolster ThaleT bavi z načrtom kolonizao;je Avstrijcev v Južni Ameriki, v Paraguayu, kamor se namerava tudi sam izseliti.
Razpis volitev v Španiji
Madrid. 8. marca. g. Na petkovi seji mčnistrskega <*veta je bil določen kot rok za občinske volitve 12. april, za pcicraj;n* ske vtfdtve 12. m "j in za sploSne volitve 12. jura! j. Parlament bo po sklepu ministra skeg« sveta ptvorjen dne 15. junija.
Osnovanje lige proti reviziji mirovnih pogodb v CSR
Praga, 8. marca. h. Včeraj le dosoel semkaj pTedsednfk jugoslovenskega odbora Mg* proti reviziji nfrovnih pogodb dr. Ceda M-ihajiovič. ki bo tudi v Pragi in na Češkoslovaškem pripravil teren ra ustanovitev take lige.
Ruski petrolejskl
dumping v CSR
Praga, 8. marca. g. Te dni se mude tukaj zastopniki ruske industrije za nafto, ki se Dogajajo s češkoslovaškimi predstavniki za dobavo nafte na Češkoslovaško. Rusi izjavljajo, da bodo preplavili češkoslovaški trg z rudninskimi oJji po dumpin-Skih oenah. če ne bo prišlo do sporazuma s karteJom.
Zračni promet med
Jugoslavijo in Grčijo
Aten«. 8 marca. č. Te dni so se pričela tulca i podajanja za uvedbo rednega zračn. potniškega prometa med Grčijo in Jugo-slaviio. Te zračne zveze bi se kasneje spojile z nemškim ta franooskim prometom
Nesreča italijanske jadrnice
Rim, 8. marca. g. h Reffio Kalabrije po« ročajo. di je hod vihar v pertek vrgel neko jadrnico proti obali, kjer se le razh'^. Dva mornarja sta se pri tem ubila, ostala posadka pa se je s težavp rešila.
Sava naplavila utopljenca
Krško, 7. marca. Živo je ie vsem v spominu utopljenec, ki ga je Sava naplavila preteklo leto r Krškem in katerega identitete še do danes ni bilo možno ugotoviti. Po kratkem presledku moramo znova zabeležiti novo žr» tev Save v utopljencu, ki so ga našli v petek 6. t m. krog ll. ure dopoldme na« plavljenega na desnem bregu Save v bližini vasi Gornje Pijavško. Pn pregledova« nju železniške proge Videm—K.-ško—Blan« ca so železničarji v bližini čuv«t,n''ce št. 21 opazili na savskem bregu mošitega vtop» ljenca in o najdbi takoj informirali pri« stojna oblastva v Krškem, ki si že razpadajoče truplo utopljenca dala prepeljati
v	mrtvašnico v Krškem.
Utopljenec ima na sebi zelenkastosivo karuane hlače, del spodnjih hlač tx rjavkastega barhenta, na desni nogi pa Dizek čevelj z lakasto kapico in dobro jhranje« nim gumijastim podpetnikom. Krog vratu se mu vije kos okrvavljene srajce :n kav« čukast ovratnik. Po postavi »ooed je bil visok človek in krog 40 let star. Truplo je že precej načeto, že brez no« in oči Tudi glava je na temenu popolnoma obje« dena od rib, zato bo pač težko po zuna« njosti ugotoviti utopljenčevo identiteto in dognati, ali se mu je zgodila nesreča sli pa je postal žrtev zločina.
Ker bi bilo edino svojcem ki znancem možno po obleki in obutvi spoznati utop« Ijenčevo identiteto, se naprošajo vsi, ki bi utegnili kaj vedeti, da to javijo cblastvom.
Jugoslovenska filmska zvezda Ufe
Berlin, 8. marca. V velika berlinski biosikopski palači »Gloria« se je te dni vršila svečama premiera Ufine nove zvočne filmske operete: »Njeno Visočanstvo zapoveduje«. V filmu, ki močno ironizira nekdanje vojaške razmere v Nemčiji, glumita glavni ljubavni par Vili Fritsch in Jugoslovenska Katica Nagyjeva. Naša mala Subotičanka je do« segla zelo velik uspeh. Kritika jo soglasno hvali. »Vossische Zeitung« pravi o njej, da s svojim osebnim čarom osvaja vse gledalce od pričetka do kraja. Katica poje prijetno čisto in jasno, škoda pa je, pra«
vi	kritika, da to dobro igralko z vso silo pritegujejo v veseloigre, ko je v resnici predstavljalka resnosti in tišine. Kateri režiser ji bo prvi poveril veliko in resno vlogo.
A zaenkrat je Katica Nagvjeva, ki je za stalno angažirana kot Ufina zvezdnica zaposlena pri treh veselih zvočnih filmih, ki bodo izšli še to sezono.	T.
Naseljevanje Prekmurcev v Apaski kotlini
Murska Sobota, 8. marca. Edini Slovenci, ki se sistematično :n organizirano naseljujejo v nemško Apaško kotlino, so evangeličanski Slovenci iz Gor« niega Prekmurja. Štejejo danes že okroglo 500 duš. Največ jih je v Apačah ln ne« posredni okolici, v Ženovcih ;n ?ibeic'h. Raztreseno pa žive do Slatine Rader.cev in do skrajne avstriisko»jugos1ovenske meie. Na i starejši načelniki prebivajo tam že do trideset let, najmlajši so se nasel'li šele letos.
V splošnem so ti naši evangeličand z raz* merami tam dokaj zadovoljni — bolelo jih je le, da niso mogli opravljati svojih cerkvenih pobožnosti. Globoko verni kme> tie so sedaj sklenili, da si pomagajo sami Ker snadajo pod soboški senjorat, so naprosili svojega, »inšpektor i a«, župana in banovinskega svetnika g. Benka. da jim pomaga kupiti v Apačah hišo, ki bi jo preuredili za Dom duhovnih vaj. Te dni je bila kupčija zaključena. Za 215.000 Din so odkupili od vdove ge. Schaupove eno najlepših in najsolidneje grajenih hiš v Apačah. Dom za duhovne vaje bo še letos blagoslovljen in bo tvoril trdno vez med tamkajšnjim živi jem. Kmetje sami seveda še nimajo zbranega denarja in pricno zbi« rati prispevke šele te dni. Pričakovati je tucfi. da bo banovina dala izdatnejšo podporo. ki jo ti naši slovenski pijonirji prav gotovo zaslužijo.
Še eno vročo Selfo imalo. Željo, Id jo prosvetna uprava takoj lahko izpolni, ako hoče pokazati Ie malo uvidevnosti in razumevanja za težnje evangel;čanov. Namesti naj se s pri^odnrm šolskim letom na osnovni šoli v Amičah učiteljaevaneeličsm, ki bo mogel onravljati verske vaje. dokler število evan^eličonov tam toliko ne naraste, da bodo lahko dob;li lastnega duhm7« nika. Prosvetni imravi Hkt« nastavitev ne bo delala posebnih preglavic, ker krmči*o letos učiteljišče med drugima tudi trije evangeličani.
Ml	.-*««««
•venske ***<ffif«M»vane tedenske revi'«» -*fvlfenje in •vet"?
Marcev sneg na debelo in drobno
Močno zasnežena nedelja — Zameti na Notranjskem In na Krasu — železniška služba zaenkrat v redu — Nevarnost povodnjl
Ljubljana, 8. marca.
V	meteorologija 6e raičuna k pomladi ves mesec marc; vTeman.oslovsko se je tev~ij pomlad pričela žc s 1. marcem ;n nedelja je bila zares prav temu podobna
Za zgodnjo pomlad je značilno, da se vremena izredno naglo spreminjajo, bolj kot v drugih letnih časih. Tudi v tem je prvi suščev teden pošteno izvršil svojo vlogo, zakaj vreme se je sprevračajo kakor za stavo. Že nedelja nas je pripeljala iz prav pomladanskega jutra v pravi zimski večer in tekom tedna se je igra ponavlja« la do konca, samo da nedeljske topline pstald dnevi niso dosegli. Čeprav oblačno, smo dobili kar na biro zopet čisto jas« no vreme in pa izredno suho, da je mo« gel veter dvigati že prah. Koncem tedna se je zima vrnila še prav temeljito, ali v soboto zvečer je sneg znova zamen.pl dez.
Tako je že prvi teden opravil vse tri po* glavitne naloge, ki jih kmetska meteoro« logija pripisuje marcu: V prahu se je po* valjal, pompčil se je in jajce je znesel.
Tudi v ostali Evropi je bilo vreme na« žemu podobno, torej skrajino spremenljiv vo. V naglem valovanju je zračni tlak pa« da! v smeri od za,pada proti vzhodu, pa se zopet dvignil; območja nizkega tlaka ali depresije so se naglo p/>dile čez kontinent in za njimi območja visokega tlaka ali an« ticiklone. V zvezi s tem so se menjavali dnevi deževnega ali snežnega vremena z jasnimi, a mrzlimi dnevi. Pričetkom tedna je tud: nad Rusijo pričelo južno vreme ter napravilo konec hudi zimi, ki je tamkaj trajal i z manjšima presledki ves čas. To« da odmeka se ni držala dolgo; za odhaja« jočo depresijo je znova prodrl proti jugu severna mraiz ter vnovič zavzel Rusijo, prodrl pa tudi v srednjo Evropo ter sili od» tod d1!je na zapad in jug. Toda iz Atlant« skega oceana se je približala nova velika depresija in na njeni sprednji strani se ženejo proti severu tople zračne mase z Atlantskega oceana ter Sredbzemskega morja. Ob stiku mrzlega vzhodnega ter toplega južnega zračnega toka so nastale obilne padavine v široki progi srednje, za« pa,dne ter južne Evrope. Tudi naš* kraji^ so koncem tedna prišli v to območje; južna struja je ostala omejena na višje lege. a pod n jo se je vrival mrzle jši tok od vz*v> da, vendar v vedno slabotne jši meri, dokler ni končno zgornja južni zrak dosegel tal — sneg je prešel v dež. Taikšna je bila
situacija v soboto zvečer.
*
V	soboto, na dan akvinskega Tomaža, je začelo po vsej dravski banovini močno snežiti. Sprva je padalo bolj suho in drobno, v noč je začelo deževati, a vso nedeljo je zasnežil težak in moker sneg. Marčev
sneg, pravijo, je beračev gnoj. In: akvin-sld Tomaž rad s pšenora babe draž', veli pregovor. To je letos pošteno opravil.
Na Gorenjskem je po mnogih krajih, osobito okoli Kranjske gore, zapadlo do pol metra in še več novega snega. Tudi po Notranjskem, v snežniških, čabranskih in kočevskih gozdovih je sila močno snežilo. Po Krasu so na mnogih krajih veliki snežni zameti, ki ovirajo promet. Novi sneg se še precej naglo taja in obstoja nevarnost pred večjimi poplavami. Reke so tudi v naših krajih že začele naraščati. V primeru, da se pojavi nagel vremenski preobrat in da se začne sneg z največjo hitrico tajati, ni izključena nevarnost, da bodo reke naglo narasle in prestopile bregove.
Zaenkrat pa v dravski banovini nI prehudo ovirana železniška služba in so vlaki na ljubljanski glavni kolodvor prihajali dosti normalno in redno.
Splošni vremenski položaj v dravski banovini pa je bil posebno popoldne dokaj različen. Na mnogih krajih je močno snežilo, drugod deževalo, a ponekod imajo poledico. »Temperatura je bila prav tako različna in je davi ob 7. varirala med —4 C (Kranjska gora) in +1 (Ljubljana odnosno Rakek). Jutranja vremenska poročila navajajo naslednje stanje: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica —1 C, sneži, novega snega 50 cm; Kranjska gora —4 C, sneži, snega 80 cm; Jesenice 0 C, sneži, snega 20 cm; Tržič 0 C, sneži, snega 10 cm; Kamnik —1 C, sneži, snega 12 cm. štajersko: Dravograd - 4 C, oblačno, snega 4 cm; Maribor —2 C, sneži, snega 5 cm; Ljutomer —3 C, oblačno, snega 5 cm; Celje +1C, oblačno, snega 5 cm; Brežice 0C, oblačno, snega 5 cm. Dolenjsko: št. Janž na Dolenjskem —1 C, oblačno, snega 5 cm, Novo mesto +1 C, oblačno, snega 5 cm, Kočevje 0, deževno, snega 50 cm. Notranjsko: Rakek +1C, dež s poledico, snega 13 cm. V Ljubljani je sneg zvečer popustil, barometer pa je zopet zlezel nazaj na 752, a temperatura je na poldrugi stopnji nad 0.
Stari vremenarjl pravijo, da bo letos prav pozno nastopila prava pomlad. Kmalu bo sv. Gregor tičke ženil, a namesto belih telohov po hribih in gričkih bomo morda po ravnim in gorah imeli še snežno odejo. Tički morajo pred mrazom in snegom iskati povsod primernega za"etja in ščinkovci se še niso oblekli v svoje sva-tovsko oblačilo, kar so druga letu že zgodaj storili in so ob tem času že veselo žgolell svojim družicam. 'I oda — upajmo
_ da bo sveže napojena zemlja naglo oze-
lenela, čim bo solnce uveljavilo svojo svežo moč.
Prireditve ln zborovanja
številm občni zbori stanovskih organizacij — živahna nedelja navzlic snegu in zimski puščobi
Ljubljana, 8. marca.
Zasnežena Je bila vsa nedelja in na zunaj puščobna, v resnici pa je bilo toliko življenja in gibanja, da zlepa kdaj v letu. Ne mislimo smučarjev, ki so seveda tudi danes izkoristili zimsko ugodnost, pač pa številne prireditve in občne zbore, ki se kar ne dajo našteti na vse prste. Dasi o nekaterih govorimo posebej, naj jih v naslednjem vse skupaj naštejemo po vrsti:
Poleg dveh proslav Masarykovega rojstnega dne sta bili v soboto zvečer tudi dve večji plesni prireditvi (na Taboru in v Kazini), zborovali so bančni uslužbenci ter Društvo poštnih uradnikov, ki je izvolilo zopet stari odbor in sklenilo združitev v enotno poštno organizacijo. Nedelja je bila v glavnem pevska, zborovala pa je dopoldne v dvorani OUZD Zdravniška zbornica in popoldne v kolodvorski restavraciji Društvo zobnih zdravnikov. Obe zborovanji sta bili čisto interni, ker so se obravnavale važne stanovske zadeve. Nadalje so danes imele zborovanja naslednje organizacije: Ujedinjeni železničarji Jugoslavije v Unionu, i ovinarji v Delavski zbornici, Strokovna organizacija uslužbencev živilskih strok, urarska zadruga itd. Torej za eno samo nedeljo res odlično število.
V pocaščenje prezidenta Masaryka
Kakor prejšnja leta, Je naša Jugoslovansko • češkoslovaška liga tudi lotos praznovala rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryka. Proslava se Je vršila v soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice. Oder je bil izpremenjen v majhen, ljubek gaj zelenja, med katerim je v ospredju stala na .podstavku soha preži-denta.
Kmalu po 20. nrl je občinstvo napolnilo dvorano. Samo ob sebi se ume, da so bili prisotni vsi ožji delavci na polju jugoslo?.-češkoslovaškega zbližanja, predvsem oi-boraiki J.-č. lige z obema podpredseini-koma gg. dr. Gustavom Gregorinom in r nateljem Rastom Pustoslemškom, ii.i1e številni člani Lige in českč obce z nje vodilnimi funkcijonarji in mnogi drugi prijatelji Češkoslovaškega naroda. Navzoči pa so bili tudi predstavitelji naših oblasti in korporacij. Tako je bila banska uprava zastopana po prosvetnem šefu g. dr. Lončarju, mestno občino j* predstavljal župan g. dr. Puc, vojaško oblastvo je bilo zastopano ipo g. generalu Popoviču. Naš najvišji kulturni zavod, Univerzo kralja Aleksandra, Je predstavljal prorektor g. dr Dolenc, češkoslovaški konzulat je v odsotnosti gosp. konzula zastopal g. podkonzul Cihelka. Navzoča je bila poleg drugih uglednih dam soproga našega poslanika v Pragi ga. Anči Kramerjeva. Kakor pri vsaki češkoslovaški prireditvi, se je tudi tn med občinstvom odlikovala markantna osebnost prvega pod-staroste SKJ g. E. Gangla, ki je obenem z ljubljanskim starosto Kajzeljem predstavljal naše sokolstvo. Opazili smo še predsednika deželnega sodišča g. Petra Keršiča, intandanta Narodnega gledališča g. Otona Župančiča podpredsednika odvetniške zbornice g. dT. žirovnika, predsednika Glasbene Matrice g. dr. Ravniharja, dalje gosp. prof. dr. Zalokarja tn mnoge druge.
Slavnostni večer je otvoril Krapežev orkester, nato pa je povzel besedo poslevo-dečd podpredsednik Lige g. ravnatelj Baato
Pustoslemšek In je v svojem kratkem, lepo zasnovanem predavanju orisal prezidenta M as ar yk a kot sograditelja Jugoslavije. Podal je v izvlečku najvažnejše odstavke iz Masarykovih vojnih spominov (»Svč-tovš revoluce«), kolikor se tičejo sodelovanja z Jugosloveni. Bil je to obenem kratek oris naše jugoslovanske akcije med vojno, gledan skozi bistro, kritično osebnost velikega Masaryka: oris vseh naših težkoč in uspehov .in hkrati prepričevalna slika najožjega sodelovanja čehoslovakov ln Jugo-slovenov v dobi, ko se je odločevala naša skupna usoda. Predavanje je občinstvo sprejelo z iskrenim odobravanjem in je na predavateljev poziv vzkliknilo »živel« velikemu prezidentu in voditelju. Ta presrčna počastitev se je ubrano Izlila v češkoslov. in jugoslovensko himno, ki Jo je sviral orkester. S tem se je otvoril koncertni del večera. Prva je nastopila operna pevka ga Vera Popovič - Adlešičeva in Je zapela po Dvofaku dve ljubki slovaški narodni pesmi; »Lahko noč« in »Zelo dekle, želo travo«, nato pa še težko, a efektno skladbo Del Acque »Villanella«. S svojim simpatičnim .prednašanjem in fino pevsko kulturo Je dosegla popoln uspeh Ln se ji Je občinstvo zahvaljevalo s ponovnim burnim aplavzom; dobila je tudi šopek cvetja
Pozorno je občinstvo poslušalo naslednjo točko: mladi konservatorist g. Uroš Pre-voršek je s sp remijev an jem g. Marijana Lipovška odsviral na violino Novškovo »Uspavanko« in Riesov »Perpetuum mo-bile«. Oba izvajalca sta občinstvo zelo zadovoljila in g. Pre voršek je bil ponovno poklican .pred oder.
Prav prijetno presenečenje nam Je nudil tudi Slovenski vokalni kvintet, ka je s simpatično toploto, z zelo dobro šolanimi in v lepo enoto zlitimi glasovi absolviral 3 presledkom štiri pesmi ter je bil nagrajen z burnim odobravanjem.
Vmes med obema nastopoma Slovenskega vokalnega kvinteta je gdč. Lida Vedra-lova, hčerka pred leti umrlega simpatičnega profesorja glasbe v Ljubljani, zapela tri češke pesmi, med katerimi se je posebno odlikovala Jindrichova: »Ej hory, hory«. Tudi ta pevka je v visoki meri zadovoljila občinstvo ln je bila deležna pre-srčnega aplavza. G. Pustoslemšek je tudi njej poklonil v Imenu Lige šopek cvetja
Tako se je prireditev zaključila v popolno zadovoljstvo občinstva. Brez vnanjega hrupa, s poučno besedo ter z umetnostjo glasu in instrumentov smo počastili 81. rojstni dan moža, ki je vsem resničnim Slovanom simbol naše volje do državnosti in kulturnosti v duhu najvišjih idealov človeštva.
Lep večer pri »Sočanfli«
Ob prav povoljnl udeležbi Je tudi društvo »Soča« v soboto zvečer proslavilo 81. rojstni dan prezidenta Masaryka. Predavatelj g. prof. dr. Ivan Lah, ki ga je toplo pozdravil podpredsednik g. Sancin, si je za snov svojega govora Izbral temo: »Ju-goslovenska ideologija, kralj Matjaž ln kraljevič Marko«. V uvodu se Je spominjal prezidenta Masarykfi, velikega zagovornika našega naroda. Masaryk je kot filozof in državnik pokazal svojemu narodu pravo realno ppt, po kateri lahko doseže svobodo. Namesto fantastičnih bajk o narod-
nih vitezih Je postavil narodu za ideal mo že borbe. Masaryk je bil oni, ki se je od ločno uprl vsem narodnim bajkam o sv Vaclavu in blaniških vitezih ter opozori! narod na prave narodne junake Jana Hu sa in vojskovodjo Jana ZiSko ter na na rodne buditelje Palackega ln Havlička.
Slovenci pred vojno nismo imeli prave narodne ideologije, še ob 10-letnlci koroškega plebiscita sta dva dnevnika pisala da je bil izid plebiscita stvar božje previdnosti. Prav zdrava filozofija našega rodu se izraža v pregovoru: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Toda namesto, da bi bdli svojo narodno ideologijo naslanjali na zgodovino, smo sanjali o spečem kralju Matjažu, ki naj bi nekoč s svojo vojsko odrešil narod. O svobodi korotanski pravi prezident Masaryk, da smo bili Slovenci edin rod v Evropi, ki je sam postavil prestol svojim vladarjem na lepo polje sredi kmečkih domov, imeli smo drugič svojo staro pravdo v kmečkih uporih in naposled Napoleonovo Ilirijo.
Gospod predavatelj je pojasnil, kako je pri nas nastala bajka o kralju Matjažu zaspancu. Bajka ni originalna in ima svoj izvor v nemški o kralju Barbarossi, ki spi v Kufsteinu, in v madžarskem kralju Matiji Korvinu. Prva bajka je prišla iz Nemčije preko Koroške, a druga Iz Madžarske preko Prekmurja v naše kraje in se potem strnila v eno bajko o spečem kralju Matjažu. Gospod predavatelj je nato opozoril na Župančiča in Ivana Cankarja, ki sta oba pravilno karakterizirala našega narodnega junaka, kralja Matjaža. Oton Zupančič mu kliče: »Hej kralj Zaspanec, pokaži svoj meč! Prišel sem ga iz nožnice vleč!« Cankar pa je v povesti »Potepuh Marko in kralj Matjaž« podrl bajko v kralja Matiaža in opozarjal, da le boj prinese svobodo.
Dočim je naš kralj Matjaž pasiven, Je Ideal srbskega naroda kraljevič Marko aktiven in odločen borec za svobodo naroda. Zato bodi Jugoslovenom vzor ta Junak, ne pa kralj Matjaž. Gospod predavatelj' je nadalje opisal narodne Junake drugih evropskih narodov, tako H jo Muromca, Ni-belunge, Rolanda ln druge.
Po predavanju so se vrstile mnoge pevske točke ln deklamacije. Profesor v p. g. Zgrabljič se je presrčno zahvalil g. predavatelju za lepa izvajanja. Pevski zbor »Grafike« je zapel več narodnih in umetnih pesmi. Gdč. Klavorova in učiteljiflčnik Slapar pa sta zanosno deklamirala, prva Aškerčevega »Kralla Matlaža«, a drugi Aškerčevega »Kraljeviča Marka« ln Na-zorjeva »Istra zove Marka«. — Lep je bil prizor, ko je g. Sfiligoj predstavil navzočim očeta bazoviškega narodnega muče-nika, izgnanega bančnega slugo Frana Marušiča, ki je s sveto družino moral zapustiti svoj dom v Rokolu orf Trstu in poiskati zavetje v beli LjubljanL
Ljubljana rada pleše valček
9okol I je priredili v soboto zvečer svoj V. tradicionalni valčkov večer, ki Je privabil! na Tabor neštete prijatelje in prijateljice vai13ka «n dirugnh starejših plesov. Ob zvokih izvrstnega orkestra Sokola I. se Je sukallo po vseh divoranah mnogo parov. Pa tudi trhalna srodba je nastopila ;n zazibala vesele paT= po taktih mazurlce. potke, danzinga ftd. Vmes so pa prišle na račun tudi harmonike z raznimi orirmal-nimi domač:ml Plesi, kakor: šotišem in potikanim valčkom. Razpoloženje je bilo prav prijetno ves čas in sodimo, da Je valčkov večer na Taboru prav zadovoljivo uspel za staro in mlado.
Uspehi čevljarskega tečaja
V prostorih tehniške srednje šole so priredili danes obiskovalci 123 ur trajajočega čevljarskega tečaja, ki ga je vodil strokovni učitelj g. Josip Stelnman, izredno lepo uspelo razstavo del, priučenih in izgotovljenih v tečaju. Tečaj je poseSalo 32 čevljarskih mojstrov in pomočnikov iz mesta in dežele. Trud g. Steinmana nikakor nI ostal brezuspešen ln nepoplačan. Tečajniki so se učili in se izpopolnjevali v prikrojevanju in rezanju vzorcev, risanju in rezanju kolekcij, lepljenju po načinu ago in ekam, barvanju čevljev in usnjatib izdelkov ter ortoped iki.
Na razstavi, kl je bila odprta od 8. do 16., so občudovali Izredno številni posetniki res krasne vzorce finih damskih čevljev, vezenih v brokatu in drugem blaeu, dalje štra-pacne Sevlje damske kakor moške, oboje seveda tudi v finejših izdelavah. Razstavljeni so bili tudi drugj usnlati predmeti kakor ročne torbice in kovčesi. ki so videti kskor novi. dasi so v resnici stari prebarvani in s šablonskimi okraski. Pozornost so vzbujali tudi slikani ter izrezani modeli čevljev naj-raznovrstnejših oblik ln fazon.
Tečaj, ki Je imel namen vzbuditi pri naSlb čevljarjih zmisel za moderne oblike In čim najbolj praktično izvršitev, je tako popolnoma dosegel svoj namen in je gotovo veliko pripomogel k spretnosti zmožnosti konkurence in s tem izboljšanju emotnega položaja našega čevljarskega obrtnika.
Policijska kronika
beleži med raznim drobižem tatvino ženske torbice, izvršeno na prav drzen način v soboto opoldne na Mestnem trgu. Tatvina sama po plenu sicer ni velika, zanimiva pa je tatica. Platnena ženska torbica z vsebino 134 Din in raznimi malenkostmi je bila ukradena gospej Antoniji Z. Policija je prav hitro prijela svojo dobro znanko Kristino L. Tatica, rojena 1882 v Gradcu, je bila že sedemnalstkrat kaznovana zaradi raznih deliktov. Enako častivreden je tudi njen mož Ivan, ki je doslej sedemkrat bil gost sodnih zaporov in ga je policija v soboto aretirala skupno s ženo Kristino. Torbica je bila vrnjena lastnici.
Danes je bilo na policiji kakor tudi na reševalni postaji vse mirno.
Ali ste že naročili nove zbirke »Tiskovne zadruge"?
Plesni turnir za prvenstvo Dravske banovine
Naslov prvaka je obdržal par Stojkovičeva - Seunig
Ljubljana, 8. marca.
Kakor prejšnja leta, je tudi sinočni turnir za prvenstvo Slovenije, oziroma Dravske banovine, ki se je vršil v dvorani Kazine pod veščim aranžmajem znanega našega plesnega mojstra Jenka, privabil mnogo ljubiteljev plesa. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje, ker so se prijavili poleg Ljubljančanov tudi tekmovalci iz Kamnika, dočim so Kranjčani ter Mariborčani izostali.
Ples, ki se je pričel okrog 22., je bil razdeljen v tri tekmovalne skupine. Rezultat tekmovanja je bil nastopen: V drugi skupini, kjer so tekmovalci plesali fox-trot, tango in angleški valček, je zmagal par Anton Torelli in Amalija Rebernjakova, drugo mesto si je priboril par Alojzij Lom-bar in Mimi Marinžkova, tretje Rajko Kos in Meri Slatnerjeva (Kamnik) in četrto Leon Kovač in Marta Klemenčičeva. V?ega skupaj ao nastopili v tej skupini štirje pari. V splošnem je bilo opažati, da plesalci razmeroma dobro obvladajo plese, slaba pa je bila drža pri vseh gospodih, deloma tudi pri damah.
Največje zanimanje Je seveda vladalo za najtežjo skupino, v kateri je tekmovalo pet parov, ki so morali izvajati quicqu ste«p, tango in slow-fox. Tu je bila konkurenca precej ostra, vendar je tvorila plesna dvojica Stojkovičeva in Seunig tako harmonični par, da je bilo že pri prvem plesu videti, da nimata konkurence. Palmo zmage in obenem naslov prvaka Dravske banovine si je zopet priboril ta par, ki ga ima sedaj že več let zaporedno. Druga je bila plesna dvojica Sketelj Janko in Nuči Mikekova. Tretje mesto sta si priborila Miloš Adamič in Anica Tičarjeva, četrto Ivan Golob in Rozi Cižmekova (Kamnik), peto pa Andrej Rode in Minka Komar jeva (Kamnik).
Plesni par Stojkovičeva-Seunig, ki si je
ponosni naslov res zasluženo priboril, je pokazal toliko tehničnega znanja, rutine, elegance in harmonije, da je bilo užitek gledati njuna izvajanja. Briljirala sta zlasti v tangu, doma sta bila pa tudi v vseh drugih plesih.
Kot zaključek tekmovanja se je vršila plesna borba za naslov kralja valčka, ki si ga je v hodi konkurenci priboril bivši major Miško Poljanec s partnerico Rožo Ba~ zilovo, drugi je bil par Davorin Mikek in Nuči Mikekova, tretji pa Zvonko Zidar in Irma Schapirova, vsi iz Ljubljane. Huda je bila konkurenca med majorjem Poljancein in Mikekom, ki je bil lanskoletni kralj valčka. Majorja Poljanca je občinstvo za njegov tipično dunajski valček nagradilo s spontanim aplavzom. Poljanec je moral svoj ples še enkrat ponoviti.
Po plesu so bile tekmovalcem razdeljene nagrade, lepa in lična darila, in cvetlice, na tretjem in četrtem mestu plasirani pari so pa prejeli okusno izdelane diplome.
Prireditev se je vršila kakor rečeno pod aranžmajem Jenka, razsodišče so pa tvorili plesni mojstri in strokovnjaki Trost, Košiček, Cerne in Jeločnik iz Ljubljane ter Keglovič in Kekič iz Zagreba. Razsodišče je ocenjevalo ples s splošnega vidika, talso glede tehnike, elegance, drže in drugega, dočim je vrhovno razsodišče, ki so ga tvorili prof. Vavpotič, inž. Lavrič, inž. Kibl in novinar Frič, ocenjevalo ples z estetskega vidika. V splošnem je bilo mnenje in ocenjevanje obeh razsodišč skoro enotno in nI prišlo do diferenc.
Po končanem plesu se Je razvila animirana zabava, pri kateri je skrbel za razpoloženje izvrstno disponirani in močno pomnoženi Negodetov jazz, ki se je močno razpihal in pokazal vse registre svojega znanja.
Zborovanje bančnih uradnikov in nameščencev
Redni občni zbor zveze v Ljubljani — Zanimivosti iz borbe za novi zakon o socijalnem zavarovanju
Ljubljana 8. marca.
Sinoči se je vršil ▼ salonu restavracije prt >Mraku« redni občni zbor Zveze bančnih uradnikov in nameščencev ob lepi udeležbi članstva ter delegatov iz pokrajinskih mest. Zvezo društev privatnih in avtonomnih nameščencev je zastopal predsednik g. Zemlič, Pokojninski zavod za nameščence predsednik g. Alojzij Vrtovec in podravnatelj dr-Vrančič, navzoči pa so bili tudi delegati centrale v Zagrebu.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Vrančič, ki je po pozdravu orisal sedanje stanje gospodarstva v naši državi, kakor tudi stanje in potrebe sindikalnih organizacij 9 primerjavo pravic delodajalcev s pravicami uslužbencev. Ugotovil je, da slednji stalno izgubljajo na terenu, ker izvrstno organizirani gospodarski krogi brezobzirno uveljavljajo svojo premoč Ln neodvisnost, medtem ko delojemalci razmeroma zelo slabo razumevajo potrebo močnih stanovskih organizacij. Podčrtal je važno vlogo, ki jo imajo sindikalne organizacije ravno v sedanjem času, ko se vsa socijalna in gospodarska zakonodaja naše države preoblikuje, in utemeljil zahtevo nameščenstva, da mora država skrbeti za pravično ureditev medsebojnega delovnega razmerja. NameSčenci pričakujejo, da bo država v enakem razmerju z zaščito gospodarskih slojev skrbela tudi za zaščito delojemalcev, saj želi imeti dobre državljane, na katere se bo lahko vsak trenutek opirala.
Iz tajniškega poročila g. Golmajerja, ki se je v uvodu izčrpno bavil s postankom, zgodovino in razvojem sindikalnega organiziranja bančnih uradnikov Dravske banovine, je razvidno, da se društvo ni bavilo v pretekli sezoni samo s stanovskimi vpraSanji, marveč se je udejstvovalo tudi na zabavnem in strokovno-poučnem polju. Podpiralo *je tovariše, ki so bili v stiski, uveljavilo se je s svojimi predlogi v področju zakonodaje
itd. Ustanovljen je bil obvezni brezposelni in posmrtni fond proti malenkostni odškodnini, pokrenilo se je vprašanje volitev obratnih zaupnikov v posameznih zavodih. Omenjene zaščite se pa nameščenci zaenkrat niso v polni meri poslužili deloma iz prevelike obzirnosti do posameznih uprav, deloma pa iz strahu pred njimi. Čeprav v relativnem smislu ni zaznamovati posebnega napredka, vendar se je nadejati izdatnega zboljšanja zbog dejstva, da se je delovanje Zveze razširilo na vso državo. V preteklem letu je pristopilo k Zvezi tudi nameščenstvo iz pokrajin, ki so dosedaj članstvo odklanjale, to je iz območij: Novega Sada, Beograda in Cetinja ter se je s tem stanje organizacije pomnožilo za več sto članov.
Po poročilu blagajnika g. Sušnika o razmeroma povoljnem finančnem stanju, poročilu revizorjev in odobritvi delovanja ter podelitvi absolutorija odstopajoeemu odboru 60 bili izvoljeni v novi odbor naslednji tovariši: Vrančič Vlado, Stih Ludovik, Golmajer Ciril, Sušnik Ivan, Polajnar, Turšič, Kun-stek, Lesjak in Patik; nadzorstvo: Franke, Pleško in Potočnik; v glavni odbor centrale v Zagrebu: Golmajer in Skaza; v glavni nadzorni odbor: Vrančič. Za delegata na kongresu saveza, ki bo letos v Splitu, sta določena Vrančič in Sušnik.
Po izvolitvi je podal predsednik PZZN g. Vrtovec zanimive podrobnosti o borbi za novi zakon o socijalnem zavarovanju in glede predloga za razširjenje zakona za pokojninsko zavarovanje nameščencev po vsej državi. Dr- Vrančič je nato izčrpno poročal o novem osnutku in o njega določbah, ki predstavljajo nekatere opasnosti za nameščence. V tem pogledu so bile občnemu zboru predložene tehtne resolucije, ki so bile soglasno sprejete.
Z željo čim uspešnejšega delovanja v bodočem letu je bilo vseskozi stvarno in mirno zborovanje zaključeno.
Lepa nacionalna prireditev v Mariboru
Maribor, 8. marca.
Snoči je tukajšnja podružnica Jadranske Straže v lepo okrašeni dvorani in ostalih prostorih Uniona priredila veliko zabavo pod naslovom »Noč na Jadranu«, katere čisti dobiček gre v korist počitniškemu letovanju mariborske dece na Jadranu. Zlasti okusno je bil dekoriran v prvem nadstropju aranžirani bar, kjer smo videli lepo naslikano celo panoramo Dubrovnika po zamislih naših znanih umetnikov gg. Gvajca. Cotiča in Ravnikarja.
Obisk prireditve je bil rekorden. Poleg zastopnikov vseh tukajšnjih državnih ob-lastev, uradov .mestne občine in vojaštva ae je zbralo ogromno število narodnega občinstva. Poseben čar so dajale večeru številne pestre ženske narodne noše. Po nagovoru predsednika podružnice Jadranske Straže g. dr. Le s ko var J a, ki je poudarjal v daljših izvajanjih pomen morja za našo državo, je bil absolviran koncertni del. Vojaška godba 45. pehotnega polka je odigrala dve večji glasbeni deli, operni pevec g. Neralič je zapel Vilhar-jevega »Mornarja« ia Zajčevo »Na pomolu« ob spremijevanju prof. g. Vasilija Mirka na klavirju in končno je združeni pevski zbor mariborskih pevskih društev pod vodstvom prof. g. Mirka zapel nekaj narodnih ln umetnih pesmi. Gdč. Rudeže-va ln naš odlični gledališki Igralec g. Skr-
binšek sta ob burnem odobravanju občinstva deklamirala, prva Aškerčevo »Noč na morju«, drugi pa Iga Grudna »Tržaškim bratom«.
Sledila je izredno animirana plesna zabava, ki jo je otvoril g. general Pavlovič z go. soprogo predsednika podružnice Jadranske Straže.
Banovinska tkalnica preprog Sarajevo
Posetite našo razstavo!
Danes 9* t. m« zadnji dan Na 18 mesečno odplačilo!
Po nesreči se je obstrelil
Jesenice, 8. marca.
Carinski pripravnik 25 letni Stanko A v« sec je danes v službi izpraznjeval službeni revolver, v katerem pa je po naključju po« zabil na en naboj. V prepričanju, da je re» volver prazen, je potem tako nesrečno m a« nipuliral z orožjem, da se je ustrelil v no» go. Rana ni nevarna, vendar pa so moraii ponesrečenca prepeljati v ljubljansko bol« nico.
Novi grobovi
V Gradcu je umrla v soboto zvečer v ta-mošnji bolnišnici ga. Ana Womerjeva, upokojena učiteljica soproga g. Ivana Wo-merja, učitelja na mariborski osnovni šoli na Ruški cesti. Bolehala je že dalje časa in je iskala pomoči v raznih bolnišnicah, naposled pa se je pred štirimi dnevi zatekla tudi v Gradec. Vendar je bilo njeno stanje brezupno. Pokojna ga. Ana je svoječasno učiteljevala v Šmarju, v št. Vidu pri Grobelnem. v Gotovljah, Konjicah in na Muti, od koder je bila z možem pred nekaj leti premeščena v Maribor. Bila je blaga učiteljica in dobra žena. 2e pred tremi leti je zaradi bolezni stopila v pokoj. Danes bodo njeno truplo prepeljali v Maribor, kjer jo bodo v sredo popoldne izročili materi zemlji na mestnem pokopališču. žalujočim preostalim naše iskreno sožalje, blagi pdkojnici pa bodi ohranjen časten spomin!
Loterija Jadranske Straže
Dne 12. t m. bo prvo žrebanje 'ote-rije Jadranske Straže. Loterija ie prirejena v korist nabave šolske ladje za našo mornarico. Vse osebe, ki so prodajale sr-^č-ke, morajo najkeaneje do 12. t. m. dostaviti denar za prodane srečke, s neprodane srečke vrniti administrativnemu odsek« r Beogradu.
Za vsako kroglo leto dni ječe
Vedno nove krvave družinske drame v Parizu — Iz poslovanja policije in reševalne postaje — Razburljivi dogodki zadnjih dni - Kako je bilo na razpravi proti lady Owen
(Izvirno poročilo našega pariškega poročevalca)
/	Pariz, v začetka marca.
Prijatelj Charles je zadnje dni zelo za-poslen. Na njegovi uredniški mizi neprestano zvoni telefon m javlja, da je pred par trenutki povozil neki šofer štiri maie deklice, drugi zopet slepega starčka, tretji betežno ženico in tako dalje. To pa še m vse. Se večkrat kakor reševataa postaja se oglasi dežurni uradnik v novinarskem oddelku policije, ki javlja vedno nove krvave družinske drame. Tako sem dočakal samo včeraj, ko sem sedel za prijateljevo mizo, kar štiri družinske obračune. Dva s smrtnim izidom, dva Pa s smrtnonevarnlmi
poškodbami	t . . , , ...
Charlesov šofer že dolgo ni imel toliko posla Vozili smo se iz enega dela mesta v drugega m vršili novinarsko dotenost. V vseh štirih primerih je bil motiv streljanja ljubosumnost ali nezadovoljstvo z^ zakonskim drugom. Enkrait je streljal moz na ženo, ker se mu je izneverila z mladim prijateljem. Odpeljali so jo v pokopališko mrtvašnico, moža pa v zapor.
Drugič pa je streljala mlada zeraca. m streljanju je bila precej nesigurna. Od petih strelov sta zadela samo dva in je moz zaenkrat ostal še pri življenju. Na vprašanje zakaj je streljala, je ravnodušno odgovorila: »Ker me ni Avgust pustil s prijateljico na večerni ples«. Pri tem je gledala tako nedolžno, kakor bi streljada na
tretjič smo se ustavili v mali branjariji, kjer je še ležalo truplo žrtve, priletne, de-belušaste ženice, ki je krčevito stiskala z že mrzlimi prstmi temnomoder predpasnik fc ga tiščala na prsti, kjer je bilo pet Krvavih madežev. Ženico je ustrelil njen prijatelj, ker ni hotela zapustiti moža, ki je sicer vedel za njena postranska pota. a n vedno odpustil, ker jo je zelo ljubil. Morilec, možak star nad petdeset let, je pobegnil ter so ga našli šele drugi dan.
Četrto žrtev smo obiskali v bolnici, m Je mlad fantič, pravi tip gigoia. S povezano glavo je negibno ležal na postelji ter pripovedoval svojo zgodbo. Imel je dek.i-ča, po fotografiji soditi krasno dekle, ki jo je ljubil in ji tudi obljubil, da jo bo poročil Deklica je služila kot blagajmcarka v neki veliki trgovski hiši in ga v tezah časih tudi gmotno podpirala. Zadnje čase se ie seznanil z neko bogato tujko, ki ga ie osvoijiJa s svojo lepoto in bogatimi darovi Dekle mu je pretilo, da bo ubilo njega in sebe. Kupila si je revolver in se temeljito izučila v streljanju. Ko je smatraia. da je lahko gotova uspeha, je prišla pozno zvečer v bar, poklicala nič hudega slutečega gigoia na hodnik k garderobi in ga tam v pričo drugih s tremi streli podrla na tla. K sreča je bdila deklica precej razburjena in je merila taiko slabo, da je zadel samo en strel gigolovo glavo. Komaj pa se je zvrnil ubogi gigolo oblit s krvjo na tla, že je Alid padel revolver iz rok tej je jela plakati ko otrok in vpiti na pomoč. Vrgla se je nanj in mu s solzami v očeh tiščala z batistastrm robčkom rano na glavi in ga poljubljala ko obnorela. Ko ie prispela policija, jo niso mogli zlepa odtrgati od ranjenega prijatelja, ki ga je neprestano prosil as naij ji odpusti, ker je izvršila svoi obupni čin samo iz ljubezni.
S temi štirimi revolverskimd dramami ali tragikooiedSianM. kakor jih nazivije Charles, ki dobro pozna svoje Parižane, še bolj pa Parižanke, je b®o ustvarjeno naj boli še ozračje za veliki proces proo ladv Owenovi, ki Je bil pravcati družabni dogodek.
Za razpravo sicer nisem dobil osefones*
vabriia lady Owenove	Kh
razposlala svojim prijateljem te znarfram, vendar pa se mi je posrečilo dobiti vstopnico. Že doigo pred napovedano uro s* je zbrala pred justiono palačo v Versašllesu velika množica. Večinoma fiudje iz višjih krogov. Posebno številno je bS zastopan
ženski svet	_
Občinstvo Je t nepopisnim zanimanjem
sledilo vsaki izjavi otoženke, njenih zagovornikov, zastopnikov zasebne tožiteljice in državnega pravdnika, ki so se ponovno tako ostro s p,otekli, da je predsednik tribun ala obupano dvignil roke ter zalklieafc »Gospodje, ali smo na semnju, ali v sodni dvorani?«
Obtoženka. lady Owen, kljub svojim 38 letom krasna ženska, je osvojila takoj srca skoro vseh navzočih. Oblečena v elegatrco obleko, s kopreno preko lica in neprestano plakaioča je vzbujala dojem docela skesane ženske. Na vprašanja predsednika in zagovornikov je odgovarjala 1 mirnim glasom.
Življenje Iady Owen je bilo nadvse romantično. Rojena v okrilju pristne francoske malomeščanske družine v Havrn je prebila svojo mladost kot običajno podeželske deklice. Prvič so pričele govoriti o njej stare tete pri popoldanski kavi, ko je pobegnila iz internata ter imela potem precej burno avanturo, zavoljo katere so jo izključili iz zavoda. Sedaj protestira proti temu in pravi, da je šla takrat samo na koncert s svojim prijateljem, ker je velika oboževatefjica godbe.
Po očetovi smrti se je preseftla. v Angfi-jo, kjer je poučevala franoošSno. Tu ie spoznala 1914. šestdesetletnega vdovca, trgovca Owena, ki i o je najel za lektorico angleških in brancoskih romanov, ker je bil sam zelo kratkoviden. Mlada lektorica, takrat še Edmee Nodot, se je kmaln staremu vdovcu tako priljubila, da jo je poročil Med vojno je bil odlikovan Owen z viteštvom in mllada Edmee je postala ladv. katero jo sprejela v svojo STedo nanvišja angleška družba. Tako je bila ponovno sprejeta na dvoru. V tem času se je pričela udeistvovati tudi na umetniškem polju. pisala je v revije in celo javno nastopala na odru gledališča vojvode yor-škega. Pri tem se je seznanila z Argentin-cem Gregorinijem in postala kmalu njego-liubica. Stari Owen je vedel za vse to, vendar je spregledal mladi ženi brez posebnih očitkov njene postranske skoke. Prelomni ni z njo niti tedaj, ko ga je zapustila m se odpravila z Gregotinijem v Pariz, kjer je najela dvoje stanovanj. V enem je sprejemata kratkovidnega Owena, ki jo je redno obiskoval vsak teden: v drugem pa je preživljala lepe urice z Gregorinijem. 1926- je zatisnril sivolasi kavalir Owen svoje oči in zapusti! mlladi ženica nič manj ko* štiri mfliijone frankov ter še delež pri
dobičku velikih čajnih plantaž na Cej-lonu.
Po smrti viteza Owna je Gregorini odpotovali v Argentino, kjer se je mudil dalje časa. Lady Owen je pričela preganjati dolgočasje s tem, da se je hodila kopat v neki zavod za lepoto, kjer je plačevala za vsako parafinsko kopel po 300 frankov. Tu se je seznanila z dr. Gastiaudom. Ni trajalo dolgo in lady Owen je postala prijateljica sicer že proti petdesetim letom nihajočega doktorja, ki je imel bolehno ženo in je želel na kar najlažji način pridobiti čim več denarja. Lady Owen mu je nudila denar in ljubezen. Pričela ga ie obsipavati z darovi, vrednimi nad sto tisoč frankov in mu posojati kar po desettisoče frankov. Ko že izrazil željo, da bi postiJ družinski oče. se je podvrgla celo zelo opasni operaciji. Čim bolj je bila goreča njena ljubezen, tem mani je bil pripravljen doktor Gastaud zapustiti svojo ženo. Konec lanskega julija je sklenil prekiniti vse odnošaje z iady ter ji vrnil po skupaij prebiti noči, v kateri ji je še zatrjeval večno zvestobo, posojenih sto tisoč frankov z izjavo, da jo zapušča.
To je lady strašno razburilo, tem bolj, ker je bila prepričana, da je noseča. Odšla je v trgovino z orožjem, kjer je izbrala samokres in sklenila izvršiti samomor pred očmi nezvestega kavalirja. Zaradi sigurnosti pa je še preiskusila samokres in oddala petnajst strelov na figuro. Vsak strel je zadel v črno. Tako oborožena se je odpeljala na dom dr. Gastaud a. Spotoma je še spila dva absinta in poiskala doma pisma nezvestega ljubek a, da jih izroči njegovi ženi. Dr. Gastaud pa ni imel veselja doživeti z razjarjeno lady kakih presenečenj. Namesto da bi šel domov k svoji ženi, je naprosi svojega prijatelja, naj obvesti ženo o prihodu lady Owen in prepreči kake scene.
Ko se je lady Owen pripeljala do vile dr. Gastauda, je zahtevala od vratarja, naj jo prijavi gospodinji. Med tem je že pri-hite! dr. Berard, prijatelj dr. Gastauda, in z odločnim nastopom potisnil zapuščeno
lady nazaj proti njenemu avtomobilu. Usti hip pa je stopila iz vile žena dr. Gastauda in povprašala lady Owen, ka.j želi. Ta ie brez odgovora dvignila desnico, v kateri je imela z robcem povit samokres in oddala nanjo pet strelov, od katerih so štirje zadeli. Zena dr. Gastauda se je zgrudila v krvi in nihala potem več mesecev med življenjem in smrtjo. Lady Owen je romala v zapor, kjer je sedela sedem mesecev v samotni celici ter izgubila v dolgih urah premišljevanja že precej svoje lepote.
Pri razpravi je mirno priznala svoje dejanje in prosila gospo Gastaud odpuščanja. Dramatična je bila konfrontacija z dr. Gastaudom, elegantno oblečenim možem, s trakom legije časti, ki je prezirljivo pokazal bivši ljubici hrbet in Kcemersko dvgnil proti nebu oči ter dejal: »Obžalujem, da je morala moia dobra ženica toliko pretrpeti zavoljo take ženske, kakor je lady Owen!« Ta se je sesedla od žalosti m jeze ter samo vzdihovali: »Zaradi takega človeka sem prišla tako daleč!«
Manjkalo pa ni med razpravo tudi veselih vložkov. Najboljši je bil, ko je profesor streljanja pripovedoval, kako je kupila lady Owen pri njem revolver in se učila streljanja. Z zadovoljnim nasmehom je opisoval, kako se uče najboljše pariške dame streljati z revolverji in s kolikim uspehom jih poučuje »v tej za današnje čase tako potrebni umetnosti.« Naposled je še ponosno dejal, da je bila lady Owen ena njegov<h najboljših učenk, kateri se ne bi upal približati na 25 korakov, če bi imela samokres v roki...
Državna pravdnik je vzdihnil: »Jaz tudi ne!«
Posvetovanje porotnikov je bilo zelo zelo dolgo. Njihov predsednik je zahteval najnižjo kazen:... pet let Ječe.
Lady Owen je sprejela obsodbo s stoičnim mirom in izjavila, da se bo pritožila. Prijatelj Charles pa si je obrisal potno čelo in ugotovil: »Za vsako kroglo leto dni!«	—dv.—
Ali je polkovnik Lawrence mrtev?
Zagonetna smrt najslovitejšega angleškega političnega agenta — Glavni steber Intelligence Servicea — Kdo je
ponesrečeni Shaw?
Novica o tragični smrti slovitega, svetovno znanega angleškega političnega avanturi-sta polkovnika Lawrencea je vso javnost močno presenetila Podrobnosti o njegovi smrtni nesreči, ki jih beležijo angleški listi, so naslednje:
Ko se je pred dnevi razbilo letalo v Ply-roouthu, se je med smrtno ponesrečenimi navedlo tudi ime pilota T. E. Shavra- Takrat
nihče ni slutil, da ta psevdonim krije ime polkovnika Lawrencea. Angleško vojaško oblastvo in posebno še Intelligence Service sta se tudi vrestransko prizadevala, da bi onemogočila identificiranje ponesrečenega T. E. Shawa s polkovnikom Lawrenceom, toda zaman: dnevniki zatrjujejo, da je polkovnik Lawrence mrtev.
Londonski Intelligence Service, ki ima svo-
jo poizvedovalno, vohunsko in poročevalsko službo razpleteno po vsem svetu, šteje v svojih vrstah številne hrabre, skrajno drzne in spretne može, rekrutirane večji del iz vrst častnikov. Uslužbenci Intelligence Servicea se na Anglešem smatrajo za posebne heroje. O delovanju te ogromne institucije, ki takorekoč vodi vso -svetovno politiko brit-skega imperija, je lari poročal »Ponedeljek« v seriji podlistkov o skrivnostih vohunstva v svetovni vojni. Med agenti Intelligence Servicea si je mladi častnik Lawrence s svojimi nenavadnimi spletkarskimi sposobnostmi pridobil največjo veljavo. V svetovni vojni in po njej je bil organizator arabskih uporov in še raznih drugih puntov, ki so bili v prilog Angliji. Njegova energija je bila ogromna in duh nemiren, vedno stremeč po novih avanturah. Čeprav pa so o njem izšli nešteti članki in celo posebne knjige, je snovanje polkovnika Lawrencea vedno bilo zagrnjeno s kopreno mistenotnosti.
Pred osmimi leti je bil Lawrence nekje v Aziji obstreljen in je krogla obtičala v telesu. Ko se je vrnil v London, so mu zdravniki odkrito povedali, da je kandidat skorajšnje smrti, ker so ugotovili, da je tudi jetika pričela naglo razjedati njegova pljuča. Priporočili so mu popoln mir, sicer da bo podlegel najkasneje v poldrugem letu. Toda Lawrence se za to ni zmenil. Nemirna na-tura ga je gnala v nove podvige — in res je preko vseh zdravniških diagnoz nemoteno živel in snoval dalje. Zadnji čas je bival v Angliji in mu je Intelligence Service dal psevdonim T. E. Sbawa, da bi ga kril pred raznimi zasledovanji. Tudi mu je bilo ugodeno, da so ga dodelili k letalstvu- In tu ga je ugonobila nesreča.
Ampak — vprašanje je, če je polkovnik Lawrence res ponesrečeni Shaw. Kdo inore verjeti londonskim dnevnikom, ali (še manj) Intelligence Serviceu? Morda je baš narobe, kakor trdijo eni in drugi: da namreč ponesrečili Shaw ni polkovnik Lawrence, ali pa: da se >Shaw« sploh ni ponesrečil. Slej ali prej bo rešena tudi ta zagonetka.
Ameriška borba za svetovne rekorde
Gar Wood (levo), znani ameriški dirkač v novem dirkalnem čolnu »Miss America IX«. Poleg njega letalec »Duke« Schiller. S to gigantsko pošastjo hoče pridobiti dirkač Wood svetovni rekord motorke za .Ameriko
tfBfhft elita v umetnem drsanju
Slika kaže v Berlinu zbrane svetovne prvakinje v umetnem drsanju. Zadnja v vrsti
je petkratna prvakinja Sonja Henie.
Gospa - poskusite
z rastlinsko hrano!
Zelenjavni jedilnik poskusne večerje v »Mladiki" — Zakaj je rastlinska hrana zdrava - Jesenski tečaji o
novi kuhinji
Ljubljana, 8. marca.
Kratko smo poročali, da je priredila od« lična gospodinjska šola »Mladnke« pretek« K ponedeljek izredno zanimivo večerjo z zelenjadnim jedilnikom. Povabila je po* leg mnogih odličnih predstavnikov in pred« stavnic naše javnosti tudi večje število ljubljanskih zdravnikov in vnetih žago« vornkov rastlinske hrane.
Ker so se začele tudi naše črtasteljice ži« vahno zanimati za modernp prehrano, smo naprosili go. Zemljanovo, ravnateljico go* spodinjske šole v »Mladiki«, dja nam je od« stopila recepte za zelenjavni jedilnik po« skusne večerje, ki obstoja v naslednjem:
1.	surova mešanic: redkev z oljem, su« rova zelena in koleraba z banano in s sme« tanino majonezo, jaboHoa s (korenjem, orehi in limoninim sokom, par in rdeče zelje;
2.	pesna juha: iz kuhane in surove pese;
3.	špinačni kipnik in korenjev p;re;
4.	ohrovtovi zrezki m mešana solata;
5.	jabolčna pita.
Surova meianica.
Redkev dobro operemo, olupimo in de« nemo za 1 uro ▼ čisto mrzlo vodo. Nato jo nastržemo na strgakviku, osoldmo, pri« denesmo fiop sesekljane kumine in oliv« nega olja — Svežo, mehko, toda ne puhlo zeleno (1 do 2) in zelene kolerabice (3 do 4) dobro operemo in pustimo za 1 uro v čisti mrzli vodi. Naitp jih olupimo in zre« žemo na kolikor mogoče fine rezance, oso« liimo milo in pustimo stati 1 uro. Medtem umešamo 1 svež rumenjak, par zrn soli in 3 žlice olivnega olja, ki ga med mešanjem ukapamo v rumenjak, da se lepo sp,oji, na« kar pridenemo limonin sok in par žlic sve« že, nekuhane kavne smetane V6e to vlijemo čez zrezane kolerabe in zeleno, pri« denemo še 2 olupljeni, na rezance zreza« ni banani dn zmešamo. — 3 rdeče korene denemo za par ur v mrzlo vodo, da se le« po napoje, nakar jih skrbno operemo, olu« pimo in drobno nastržemo kakor redkev. Isto tako nastržemo par dobro izbrisanih jabolk, pokapamo jih nekoliko z limoninim spkom, da ne počrne, zmešamo s kore« njem, pridenemo tudi 3 žlice sesekljanih orehovih jedrc (ne žarkih), 3 žlice 6veže smetane (kakor zgoraj) in zmešamo. — Por zrežemo pa dolgem napol, denemo za 1 uro v mrzlo vodo, ga natančno operemp in zrežemo na kolikor mogoče tanke re« zance, osolimo, zabelimo z olivnim oljem in z limoninim sokom in zmešamo. — 2 g'avi rdeč^a želj' dobro otrcbimo, izre« žemo štorčke in debele žile ter ga dene« mo za nekaj časa v čisto mrzlo vodo. Naito ga zrežemo na tanke rezance, pridenemo 1 svež rumenjak, katerega umešamo z oljem kakor zgoraj in z limoninim sokom ter zabelimo s tem zrezano zelje in zmešamo.
_ Vse te 6olate naložimo v ličnem redu
na skledo m serviramo kot prvo ploščo.
Pesna juh«.
6 do 8 pes deneroo za par ur v mrzlo vpdo, d* se namočijo, nakar jih olupimo; polovico teh zrežemo na tanke rezance, drugo polovico pa nastržemo posebej na strgaleiku kakor redkev. Nato raztopimo v kožici 6 d(kg masla, pridenemo 2 žlici sesekljane čebule m ko se ta preprazi, da« mp nanjo na rezance zrezano peso, poka« parno nekoliko z vinskim kisom, da ne iz« gubi preveč barv«, zalijemo nekoliko ze« lenjavne vode in parimo do mehkega. JNa» to pridenemo 2 do 3 žHce prezganja, zah, jemo še po potrebi in ospkmo, prevTemo ter pridenemo tik pred serviranj-em mrzli pesni sok, ki ga iztisnemo v častem prtacu fe nastrgane pese. Juha mora imeti kasb«
kast okus.
Špinačni kipnik in korenjev pir*.
4 dkg presnega masla umešamo penasto s 4 rumenjaki, pridenemo nato v slanem kropu hitro kuhano špinaoo (ppi kg surovo tehtane, ka jo odcedfimo in pretlačimo sko« zi sito m ohladimo) pridenemo seseklja« nega zelenega peteršilja, osminko litra goste kisle smetane in 6 dkg presejanih drob« tinic, osplimo po okusu in umešamo trd gneg 4 beljakov. To zmes denemo v na« maizan in z drobtinicami potresen pudin« gov obod in kuhamo pol do tričetrt ure v »opari. Nato ga zvrnemo previdno iz obo« dja na skled*) ter okoli naložimo korenjev pirž. — Slednjega pripravimo: 4 do 5 korenov (opranih in olupijemh) kuhamo v slani vodi ali zelenjavni juhi ta ko so že napol mehki, prideoečno 1 do 2 oprana krompirja ter skuhamo s korenjem do mehkega. Nato pretlačimo korenje in krompir skozi sito ali stiskalnico, pridene« mo košček presnega masla in nekoliko do«
brega mleka ter dobro zmešamo. Kipnik in korenje zabelimo po vrhu z maslom ® drobtinanii.
Ohrovtovi zrezki.
2 do 3 glave ohrovta (po velikosti) otreM« mo, izrežemo štorčke in zrežemo na tanke rezance. Nato prepražimo na 3 dkg masti ali masla sesekljano čebulo, zeleni peter« šilj in strok česna, pridenemo ohrpvt ter ga dušimo z nekoliko vode do mehkega. Posebej napravimo paljeno testo; 8 dkg masla, osnrnko mleka in 10 dkg moke ku» hamo mešaje tako dolgo, da se popolnoma zgosti. Se toplemu primešamo 3 jajca, pra« žen ohrovt, osolimo po potrebi po okusu ter postavimo za 1 uro na hladno, da se strdi. Nato oblikujemo podolgaste ali okrogle zrezke, paniramo jih v raztepenem jajcu in presejanih drobtinicah ter oovre« mo na razbeljeni masti Serviramo jih s solato. Za boljši okus pridenemo Lahko 2 žlici praiendh gpbic.
Jabolčna pita.
20 dkg presnega masla zdrobimo s 30 dkg moke, pridenemo par zm soli, 5 dkg sladkorja, 1 jajce in po potrebi nekoliko * smetane ali mleka. Vse to pognetemo hi« tro v testo, ga parkiat razvaljamo in zp« pet zložimo ter denemo na hladno poči« vat. Nato razdelimo testo na 2 polovici in razvaljamo v velikost pekača. Prvo polp« vico denemo na pekač, potresemo z nade« vom, pokrijemo z drugo polovico testa, pomažamo pp vrhu z raztepenim jajcem aH beljakom in spečema Pred serviranjem potresemo s sladkorjem in zrežemo na lepe rezine. — Nadev naj bo naslednji: ja« bolka olupimo, zrežemo na tanke rezine, zmešamo jih s 15 dkg sladkorja, pomeša nega s cametpm, 5 dkg na šibioe zrezaraih
mandljev in 5 dkg rozin.
*
Današnji človek živi čisto drugače kakor so živeli naši predniki. Tempo novega življenja porabi več človeške energije, ker zahteva mnogo napora Izgubo energije je treba v zadostni meri nadomestiti. Zato trdijp znameniti zdravniki, med njimi BiTscher in Brermner, da je treba spreme* niti način prehrane.
Močnata in tečna hrana napravi člove« ka lenega in ga obenem nepotrebno debeli; rastlinska hrana ga pa poživlja. Zelenjava pospešuje prebavo, ne obtežuje želodca in hrani bela krvna telesca, medtem ko se meso in močnata hrana pretvarja samo v nepotrebno mast.
Zandmivp je, kolike važnosti je rastlin« ska hrana tudi za slepič. Doslej eo mislili zdravniki, da je slepič nepotrebno zakr« nelo črevo in niso vedeli, čemu naj služi. Rastlinska (v glavnem surova) hrana je dokazala, da slepič izločuje tvarine, ki so neobhodno potrebne za razkroj celulpzc, ki se nabira na dnu slepega črevesa. Za« ostanki blaita, ki se nabirajo v gubicah črevesja, povzročujejo mnogokrat razne bolezni. Rastlinska hrana s svojimi potreb« nima kislinami in solmi pa razkraja te za« pstanke in jih odvaja po rednem potu.
Ker nam sama surova hrana ne ugaja (zakaj naš okus je že preveč razvajen) jo lahko mešamo s kuhano zelenjavo. Gospodinje naj po možnosti le preizkusijo gor« nje recepte, da se prepričajo, kakp okusna je taka hrana. Gostje, ki so bili na po= skusni večerji v »Mladiki«, je niso mogli dovolj prehvalifti.
Ga. Zemljanov a namerava jesena prire« diti za ljubljanske gospodinje učne kuhar« ske tečaje o rastlinski hrani- Ti tečaji in predavanja ge. ravnateljice bodo gotpvo pripomogli, da 6e bo tudi pri nas kolikor« toliko uvedel novi način prehrane, to posebno v mesecih, ko je dovplj zelenjave m sadja na trgu.
Onm FTrTnnnnrTTTlJLILiJi B n « mi m
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
uuuLOJuuuum^
Prt hemerovdaJni bolezni, zagatenju, na-trganh črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in vseh Špecerijskih trgovinah.
Živahno delovanje
naših smučarjev
Od smučarskih prireditev, ki so se vršile pri Sv. Križu, v Gorjah, Tržiču in Bohinju, je bila najzanimivejša smučka alpska vožnja pri Sv. Križu — Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani in Mariboru
St. Krli pil Jesenicah, 8. marca.
Jeseniška Skala je danes priredila smu-Sko alpsko vožnjo, ki je v vsakem oziru izborao uspela. Zanimanje za to vožnjo je bilo precejšnje. Prijavilo se je nič manj kot 43 tekmovalcev, ki so razen enega vsi tudi atartali. Predvsem moramo poudariti, da je bila organizacija te lepe tekme naravnost izborna Jeseničani so s to tekmo pokazali, kako se morajo organizirati smučarske tekme.
Proga je bila zelo težka, alpsSka. 81a je čez odprt teren skozi gozd in po kolovozih. Višinska razlika je znašala 650 metrov. Proga Je vodila s sedla Rožica do Jeseniške planine, nato v ostrem smuku Skozi gozd od Jeseniške planine do planine Molziše (najtežji del proge), nato nekoliko položnejše zopet skozi gozd do Kunar-jeve planine, preko travnika in po kolovozih do cilja. Snežne razmere so bile prav idealne. Snega je bilo povsod 1 do 2 metra, in ^cr 20 cm novega na stari podlagi.
Od 42 tekmovalcev je prispelo na cilj 39. Zelo dobro so odrezali domačini, ki so zasedli vsa prva mesta. Prvi Ljubljančan Ilirijan Rupnik je zasedel šele 10. mesto. Posamezni rezultati so bili naslednji: 1. Pavel Lukman (Skala, Jesenice) 7 minut; 2. Ciril Praček (Skala, Jesenice) 7.32; 3. Alojzij Katnik (Skala, Jesenice) 7.51; 4. Franc čop (Bratstvo, Jesenice) 8.10; 5. Emil Znidar (Skala, Jesenice) 8.10;
6.	Vinko Kozjek (Bratstvo, Jesenice) 8.21;
7.	Emil Poženel (Skala, Jesenice) 8.32;
8.	Matevž Frohlich (Skala, Jesenice) 8.43;
9.	Alojzij Klančnik (Smučarski klub Dov-je-Mojstrana) 8.46; 10. Zdenko Rupnik (Ilirija. Ljubljana) 8.46.
Po tekmi je bila v hotelu Triglav razdelitev nagrad. Darilo Kranjske industrijske družbe, kip smučarja, je izročil zmagovalcu Lukmanu uradnik družbe g. Kerstein. Drugo darilo mestne občine, lepo sliko v olju (smuški motiv), je izročil drugoplasi-ranemu Pračku občinski tajnik g. Potrato. — Tekmi je kot delegat JZSS prisostvoval g. Komar.
Medklubska smučarska tekma na 18 km v Gorjah
Gorje, 8. marca.
3K Gorje je danes priredil medklubski smučarski tek na 18 km. Žalibog so bile snežne razmere dokaj neugodne. Ker je že dva dni snežilo, je vodstvo tekme trasira« lo progo tik pred startom. Tudi med tek« mo je ves čas močno snežilo.
Zaradi tekem, ki so se istočasno vršile drugod, je bila udeležba zelo slaba. Star« talo je samo 8 smučarjev, in sicer en član Sokola iz Javornika » Koroške Bele, dva člana SK Bled in 5 članov domačega kluba.
Prvo mesto je zasedel lepo napredujoči Lovto Zemva (SK Gorje) v času 1:38:22. Sledil mu je Martin Praprotnik (Sokol Ja» vornik « Koroška Bela) 1:38:45. Tretji je bil Ivan Cerne (SK Gorje) 1:39:10. Vsi ostali so zaradi neugodnega snega in slabe maže izstopili.
Prva dva prejmeta častni darili, tretji pa priznanico. Proga je bila dobro spelja« na in srednje težka. Popoldne je klub pri« redil propagandno mladinsko tekmo.
Kot delegat JZSS je prisostvoval prire« ditvi g. Kunsielj.
Slalom tekma za srednješolski nokal Ilirije
Tržič, 8. marca.
SK Ilirija iz Ljubljane je danes prire« dila na prvem plazu nad Sv Ano sialom tekmo za prehodni srednješolski pokal, ki ga je razpisala. Zanimanje za to priredi« tev je bilo precejšnje. Startalo je 6 mo« štev iz Ljubljane in eno moštvo h Trži' :ttvsn konkurence. Med tekmo je ves ča snežilo, vendar pa so bile snežne raz« p :re prav dobre.
Podrobni rezultati so naslednji: 1. teh« .ična srednja šola 5:40, 2. I. realna gimna« zija 'n rej šn j a realka) 6:48:6, 3. III. realna r rnn;;.:ija 7:17.6, 4. humanistična gimnazi« _a 7: 1.4, 5. meščanska šola Tržič (izven Stanki'renče) 9:43:2, 6. I. realna gimnazija II. skupina 9:48:8.
vsakem moštvu je bilo šest tekmo« ■ralcerv, od katerih so prvi štirje šteli za placoment.
Najboljši čas dneva je v konkurenci dosegel Erih Vidic (Tehnična srednja šo» la), namreč 1:18.8. Dobil je uro, ki jo je darovala tržiška občina. Sledili so mu ^orut Prelovšek (I. realna gimnazija, I. sku« pina) 1:21.6, Boris Kožuh (tehnična sred« r j:; šola) 1:24.2. Josip Jarrmik (tehnična inja šola 1:27. Zelo dober čas je tudi dosegel Maks Ošabnik (meščanska šola Tr?i5) 1:19. Dobil je drugo darilo.
Zelo dobre čase so dosegli tudi nekate* K, so startali izven konkurence, med njimi pred vsem 11 letni Polde Kralj (ILi* 1:12.8, dalje Stransky 1:14, Jan Blei« (Ilirija) 1:25, Battelino (Reka) 1:45. >šni slalom se na vršil.
Po tekmi je bila v hotelu Lončar raz« delitev nagrad. Nagrade je kot zastopnik občine razdelil s primernim nagovorom ravnatelj Lajovic. Govorila sta še pred« sednik SK Tržič g. Seljak in načelnik zimskosportne sekcije Ilirije g. Karel Sir« cel j.	.
To je bila druga tekma za ta pokal. Pri prvi tekmi pred dvema letoma je zrna« galo moštvo I. realne gimnazije. Lani se to tekmovanje ni vršilo. Letos pa je torej izšla kot zmagovalec srednja tehnična šola.
Skakalna tekma v Bohinju
Bohinj, 8. marca.
Na naši lepi in tehnično dovršeni skakalnici se je danes vršila skakalna tekma za prehodno darilo kip »Zmagovalec«.
Ves dan je precej snežilo, vendar pa Je bilo zanimanje precejšnje. Tekmovanju je prisostvovalo približno 200 oseb.
Tudi letos si je priboril darilo Sramel (Smučarski klub Ljubljana), ki je izvedel najdaljši skok 34 metrov. Drugi je bil Palme, tretji pa Joško Janša. Skakal je tudi Guttormsen, ki pa si je zlomil smučko.
Tekmovanju Je kot delegat JZSS prtso-
stvova! dr. Berce.~
Tečaj v smuskili skokih na skakalnici v Mojstrani
Dne 5. marca se je zaključil štiridnevni tečaj za smuške skoke v Mojstrani, kate« rega je vodil po nalogu JZSS g. Guttorm« sen. Kot pomagač in tolmač mu je bil do« deljen inž. Janko Janša. Tečaj so posečali naš večkratni državni prvak Joško Janša, dalje Albin Jalcopič, Ciril Lakota, Klani« nik Alojzij in pa 13 letni narašČajnik Korlček Klančnik. Vreme je bilo vse dni lepo. Udeleženci tečaja so marljivo in z veseljem sledili pouku učitelja, ki je bil z uspehom zelo zadovoljen. Od udeležen« cev so trije novinci v skokih. Baš ti pa so pokazali, da imamo v Mojstrani talente za ta lepi šport. G. Guttormsen je zlasti po« hvalil Lakoto ter je izjavil, da ni videl še pri nobenem začetniku toliko uspeha v štirih dneh. Mali Korlček je s svojo hrab« rostjo in ambicijo delal mojstru mnogo veselja. Predvsem pa so napredovali naši favoriti. Alojstrančani se zahvaljujejo JZSS, da je pripomogel skakačem do tega tečaja.
Kako priljubljen je bil učitelj Guttorm« sen, je dokazala njegova odhodnica, ki to je zvečer priredilo članstvo smučarskega kluba Dovje«Mojstrana v hotelu Triglav. V lepih besedah se je predsednik kluba g. Zupan zahvalil g. Guttormsenu za njegov trud in požrtvovalnost. Tudi tajnica kluba gdčaia. Minca se je s krepkimi in lepimi besedami poslovila od učitelja. Oči so se mu zarosile, ko je omenila njegovo domo« vino.
Klub je g. Guttormsenu poklonil nekaj slik iz okolice Mojstrane. V veselem pe« tju in prijateljskem športnem razpolože* nju se je zaključil ta nadvse leipi večer.
ASK Primorje : delavska reprezentanca
9:0 4:0)
? • ilmiva trening tekma na zasneženem igrišču — Hud poraz delavske reprezentance, ki ni bila sestavljena najbolje
Prireditelji te tekme se niso zbali ne« vbodnega vremena, temveč vkljub temu, d i je sneg na debelo pokril igrišče, odigra« 1: prijateljsko trening«tekmo. Seveda se prireditev ni mogla fiksirati kot javna tek« r -er ni bilo igrišče začrtano po predpisih
Umljivo, da smo opazili pri obeh mo« šrvih r.sdostatke, ki se pojavljajo ob pri« detku vsake pomladanske sezone. Toda kljub temu je bila tekma od začetka do konca zanimiva. Presenetilo je veliko šte« vilo prisotne publike, ki je prišla na svoj račun, kajti poleg ostrega tempa, v kate« rem se je boj vršil, ni manjkalo zabavnih momentov. Poleg tega je prireditev do« kazala, da se da igrati tudi na zasneže« nem igrišču in da bi morali pri nas pre» lomiti s tradicijo, da »e namreč s snegom konča igranje nogometa.
Sestava delavske reprezentance, ld so jo tvorili igralci Svobode in Grafike, ni bila povsem srečno sestavljena. To se na» naša predvsem na levo stran napada. V sili je moral vskočiti namesto pravega vratarja branilec Mihelič, ki ga je pa pri lovljenju žog spremljala precejšnja doza sreče.
Primorjaši so nastopili z nekaterimi mladimi močmi, ki pa so potrebne še pre«
cejšnjega piljenja, ako bodo hotele izpo« driniti nekatere kanone iz L moštva. Vo« lje in ambicije jim ne manjka, le še pre« cej treninga.
Kljub visokemu rezultatu pa nd bila igra enostranska, kajti napadi so se — po« sebno v prvem polčasu -— zelo menjavali.
V drugem delu »o seveda oni, ki nima« jo prav nič zimskega treninga, precej »gagali«.
Ugodno in objektivno Je sodfl g. dr.
Buljevič.
ISSK Maribor : SK Svoboda 9:2 (3:1)
Maribor, 8. marca.
Na igrišču I SSK Maribor se Je vršila danes prva letošnja nogometna tekma. Na« stopili sta prvi moštvi Maribora in Svo« bode v prijateljski tekmi. Maribor je na« stopil z nekaterimi rezervami ter predva« jal dobro igro. Vendar pa rezultat ne od« govarja poteku tekme. Na igrišču Je bilo namreč 15 cm snega, ki je vsako regulai* no igro onemogočal.
Sodil je dobro g. Veenavec.
Ostale nogometne tekme
Beograd: Od vseh za danes napovedanih prvenstvenih tekem je bila odigrana samo tekma BSK : Edinatvo. Zmagal je BSK s 4:1 (1:0). Edinstvo je kljub porazu igralo zelo dobro ter bi zaslužilo zmago, ako bi bila njegova napadalna vrata nekoliko boljša.
Zagreb: HaSk : Sokol 2:1 (1:0). Tekzna Sparta : Grafičar je bila po prvem polčasu ob stanju 2:0 za Sparto zaradi slabega vremena in igrižča prekinjena.
Sarajevo: Sašk : Slavija 3:2. Pričetek pomladanskega prvenstva.
Subotica: Bačka : Sand 2:1 (1:0).
Gradec: GAK : Rapid (Maribor) 5:2 (2:1).
Praga: Escrima La Plata : Sparta 3:1, Viktorija žižkov : Teplitzer FC'3:2, Bohe-mians : Meteor VTH 7:0, Nahod : Kladno 3 "3.
Dunaj: Nicholson : Slovan 2:1 (1:1), Vienna : Admira 5:4 (3:1), Austria : Sportklub 4:1 (1:0), Rapid : FAC 8:0 (2:0).
Budimpešta: Hungaria : Sabarla 3:2, FTC : Kispest 2:1. Ujpest : Nemzeti 5:3, m. okraj : Bocskay 4:0.
Segedln: Bastya : »33« 1:1.
Berlin: Slavia (Praga) : Sportvereto 2:2
Domače nogometne vesti
Prijateljska tekma med Ilirijo hi ASK Primorje prihodnjo nedeljo se odigra na igrišču SK Ilirije. LNP je namreč na svoji zadnji seji sprejel ponudbo uprave Igri« šča SK Hirije, ki je rade volje za to pri« reditev stavila svoj prostor na razpolago. Kakor doznavamo, se bo tekma vršila v res prijateljskem okvirju, kar je treba to« plo pozdraviti.
ASK Primorje bo tekom letošnje pomla« dd preuredilo svoje igrišče. Predvsem se bo zidala primerna garderoba in tekom le« ta po možnosti pokrita do 50 m dolga, sicer primitivna tribuna.
Cross coimtry za prvenstvo Jugoslavije 1931
JLAS priredi 5. aprila ob 11.80 ali ob 16. uri na dirkališču Kola Jahačev Kneza Mihajla v Beogradu cross country tek na 10.000 m sa prvenstvo Jugoslavije za leto 1931.
Pravico nastopa imajo moStva od Sest oseb, od katerih vpliva najboljša četvorica na placement moStva ter poedinci, vsi verificirani atleti klubov, včlanjenih v JLAS.
Ves tek se bo vršil na imenovanem dirkališču, ld je pokrit n travo.
Placement moštev se bo določil na ta način, da bo dobilo prvo moštvo eno, drugo dve točki itd., a moštvo, ld doseže naj-manjSe število točk, se bo proglasilo za zmagovalca ter bo dobilo naslov »Prvak Jugoslavije za cross cou-try za 1931«. Enak naslov dobi tudi najboljši posameznik.
Nagrade dobijo najboljša trt moitva kot taka, najboljša četvorica prvih treh moštev in najboljša trojica posameznikov.
Prijave naj se pošljejo do najkasneje 29. marca ob 12. uri na naslov tajnika JLAS Zdravka Frančlča, Zagreb, Jurišiče-va 8/n, s prijavnino Din 30.— za moStva, a Din 15.— za posameznike, ki niso tekači moštev. Oziralo se bo samo na pismene prijave, ki bodo prispele do predpisanega roka. Na brzojavne prijave se ne bo oziralo. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS.
Mariborski zimskosportni podsavez priredi v nedeljo dne 15. HI. smuški izlet preko Pohorja v Ribnico na Pohorju, kjer se vrši ogled za postavitev smuške skakalnice. Sestanek vseh udeležencev v soboto dne 14. m. v ko« na Klopnem vrhu, odkoder se odide v nedeljo zjutraj preko Peska, Planlnke, Jezerskega vrha v Ribnico, kjer bo družaben sestanek vseh udeležencev. Povratek proti Mariboru, Pre valjam ca. Celju z zadnjim vlakom. — Za Veliko noč je določen izlet na Peco, odhod iz Maribora do Prevalj-Mežice v soboto popoldne oz. velikonočno nedeljo zjutraj, povratek na velikonočni ponedeljek zvečer. — Ker se s temi izleti zaključi letošnje zimskosportno aktivno udejstvovanje, se pričakuje obilni odziv.
Tehnitsi del rubrike urejuje avtotehaitei eddelek Vsesam 00 Cempsav. i. JL
Novosti v pogledu karoserije
Na zadnjih avtomobilskih izložbah, ki so bile prirejene v New Yorku, Berlinu itd., je obiskovalec videl marskatero novost, a posebno hitro je opaziL da so 6e karo« serije osebnih m še bolj avtosomnibusov precej spremenile. Se pred 2—3 leti so avto«ommbusi bili opremljeni z nepopisnim luksuzom in Američana so si v tem pogie« du res dovolili večje udobnosti, kaikor pa so jih lahko nudili njnhovi luksuzni eks« presni vlaki, Sevedla so bila ta krnska motorna vozila namenjena le za prevoz onih srečnikov, ki so v svoje čekovne knji« žice lahko vpisovali po 6 ali še več številčne zneske.
Danes pa je op iziti, da prevladuje pov« sod enostavna linija. Začelo se je tudi v gradnji karoserij strogo računati in pre« iskovati, kakšen material je najbolj k« držljiv, a obenem cenen. Kljub temu pa se ni pozaib?V> na udobnost potnikov. Pa tudi druge novosti je opaziti pri konstrukciji omnibusov. Tako nov pogon: z Di oslovim motorjem in elektromotorjem. Dieslovi mp» torji so se že uporabljali kot pogonsko sredstvo tovornih avtomobiW in le žito se niso upoštevali pri osebnih avtomobilih, ker ni bilo mogoče preprečiti velikega šu« ma in ostrega vonja. Zdaj je to vprašanje skoro piopolnoma rešeno Šum so zmanjšala ravno graditelji karoserij, ki so strogo od* delili prostor med upravljačem avtobusa od prostora, namenjenega za potnike. S tem so preprečili prenašanje šuma, ki ga pirrvzroča motor. Druga vrsta omnibusov, ki zasluži precej pozornosti, je ona s po« gonom n« elektriko V teh omnabusih je stvar naslednja: namesto bencinskega mo« torja in pngona 6e vgradi elektromotor, a prenaš -nje struje je kakor pri tramvaju. Ta vrsta omnibusov se je posebno obnesla v- mestn empreoutrgšjp.fortsof bfs bfss v mestnem prometu po določenih progah.
Nadaljno vprašanje, ki zanima graditelje karoserij, je pri avtobusih z bencinskim motorjem pr»gon na sprednja kolesa. Vpra«
šanje materiala, t j. lesa ali kovine, je že definitivno rešeno: skoro brez izjeme so se odločili gradiiteljn karoserij za kovano, ki je v potrebnih dimenzijah lažija hi bolj čvrsta kakor le6. Nekateri so celo posamezne de« le karoserije zgradili oz lahke kovine, ven« dar je ta predraga, da bi našla obilo od« jema.	_
Tudi notranja ureditev ornffribusov je »ekonomična*. V nekaterih vozilih so vgra« dila pletene sedeže, v djrugšh so zopet oprem.o dovolj poenostavili. Torej z eno besedo: ekonomaja na vsej črti.
Podzemeljske garaže, V Detroitu je, k<u
kor znano, največ tovarn avtomobilov in naravno je, da je tam tudi avtomobilski promet zelo velfik. S tem je seveda v tesni zvezi tudi vprašanje ureditve prometa po« stalo zeV> akutno, posebno pa parkiranje avtomobilov, ker uradniki in delavci, ki prihasjajo v Detroit na delo največ z anrto« mobili, ne morejo najti mesta, kjer bi pu« stili svoje vozilo, dokler so v službi. Za« to namerava država zgraditi 6edaj 4 velike garaže pod zemljo, loi bodo st^le nad 7 milijone dolarjev in bo v njih mesta za 3 do 4 tisoč avtomobilov.
Popravi! V člsnku »Boljše mesto* je ti« skarski škrat napravil malo zmešnjavo. Namesto »ni le zbudil pozornost« v xa» četku članka je stalo »ni zbudfil pozor« nost«, kar so pa naši čitatelji gotovo sami opaziili, kajti dalje stoji: »ampak tudi ost*, lih, ki se gospodarsko udejstvujejo«.
Promet na največjem francoskem aero* dromu. Bilanca Le Bourgetskega aercdro« ma nam jasno kaže, kako se razvija zračni promet v zadnjih letih. Na to letališče je prispelo m odletelo 1. 1929 10.519 letal. Pot« nikov je prispelo 45.017, dočim jih je 1. 1920 bilo le 8.049. Blaga se je prevozilo v 1. 1929 1.923.850 kg 0. 1920 Ie 111.892 kg), pošte 49.750 kg (2.601 kg). Vrednost blaga, ki se je prevozilo po zraku je iznašala: uvoz 127.775.000 frankov, a izvoz 148 mili« jonov 430.090 frankov.
žena v sodobnem svetu
Stran z razkošjem
Nad vsem svetom leži težka roka: gospodarska kriza. Milijoni brezposelnih zaman čakajo dela in zaslužka, žene, matere nimajo česa skuhati svojim otrokom, ld bedni umirajo v tisočih. V Ameriki dnevno umre po 5000 ljudi zaradi pomanjkanja. Razmere so pri nas manj strahotne, tedensko jih umre le največ 5, vendar Je velikansko število bednih ln lačnih, ki si želijo vsaj koSčka kruha. Tem nasproti stoje sloji, ki imajo vsega dovolj ln celo v izobilju. TI žive, kakor da so pozabili na čas in ne gledajo okoli sebe. živijo dalje v brezSkrbnoe>ti, prirejajo razkošne bale in pojedine, žene pa tekmujejo v eleganci to dragocenosti oblek.
Veliki prepad med višjimi sloji in bednim ljudstvom, tako poudarjen, postane kričeč to razsipanje denarja v tako težkih razmerah vpliva izzivalno. Ravno žene, ki so ali še postanejo matere, bi se morale zgroziti ob toUkem trpljenju to pomanjkanju, kakor Je zadelo mnoge žene in njih otročiče. VpraSaJmo se, kako bi Jim lahko pomagale?! Tu naj nam bodo sa zgled žene iz lmovitih krogov v Karlovcu ki so Sklenile (to so se tega skleoa tudi vse držale), da bodo hodile vso zimo na vse prireditve t eno samo večerno obleko. Sklenile so tudi, da nihče ne bo z nobene j besedo opisoval oblek. Id so Jih imele po-edlne dame na prireditvah.
Pa so močni ^f»1edi tudi drugod. Težka je goapodarslka kriza v Nemčiji. Tn zavedne nemSke žene ao dosegle, da so bili letos
zaradi splošne brezposelnosti to bede odpovedani vsi večji plesi to banketi. »Ber-liner Lokalanzeiger« Je na prvi strani poročal o našem poslaniku v Berlinu g. Ba-lugdžiču, ki je glede na sploSno bedo v Nemčiji letos opustil vse oficielne sprejeme in svečanosti to daroval znatno vsoto za brezposelne.
Slovenske žene, sledimo tem lepim zgledom! Namesto da si nabavljamo nepotrebna oblačila in dragocenosti, pomagajmo ubožnim brezposelnim rodbinam in poedto-cem (tudi brezposelnim toteligentom)! Ce bomo vse vztrajno Izvajale ta sklop, nam bo mogoče v veliki večini omiliti bedo, v katero je zapadel naš mali človek, ki ns more dobiti dela. Slovenske žene, pokažimo svojo srčno kulturo, pokadimo, da se moremo v prid lajšanja revSčtoe odreči vsakemu nepotrebnemu razkofiju to neumestnemu veselJaCenJu in zapravljanju!
Lep dokaz ženske okretnosti
Navadili smo se Se videti Seno ob volanu. Malokdo se Se ozre za njo. a najdejo se Be mnogi, ki bi najraje videli, da bi se sploh ustavilo Izdajanje voznih dovo31eo1 za ženske. Pravijo da se ženske vseskozi slabe Sofertte to pomenijo stalne nevarnost za življenle drugih.	— pravijo —
nimajo občutka za hitrost to vozijo ali pretirano poč&sl ta tiCto newWtao (rtl» rajo promet, ali pa lahkomiselno ln bJ&Z-bo smelo. kar. je seveda Se večje zlo.
A resnica Je ravno nasprotna. Statistika, ki je edina odločilna t takih spornih
vprafianjih, nam dokazuje nedvoumno, da
vozi žena ne samo prav tako dobro kakor mož, temveč Se bolje, varneje. Njen delež na celotnem Številu vseh nesreč je mnogo TTULnjfi^ kakor bi sicer moral biti po razmerju moških to ženskih šoferskih dovoljenj. V Severni Ameriki je po zadnjih ugotovitvah okrogl sedem to pol milijona žensk, ki same šofirajo. To značl, da Je vsako četrto vozno dovoljenje izdano ženski V nekaterih ameriSkih mestih je celo več ženskih kakor moških Šoferjev, v Phi-ladelphiji to v St Louisu znaša njih Število 55 to 60 odstotkov. In vendar Je pri stotih avtomobUskih nesrečah v Ameriki le ena od ženske roke!	_
Pri nas so seveda razmere povsem drugačne. Avtomobilizem Se ni tako razvit, da bi se izplačalo voditi statistiko o ženah, ki imajo Šoferski izpit. Vendar vidimo da so tudi naše žene dobre avtamobi-listke, kajti v zadnjih petih letih Je bilo le 15 avtomobilskih nesreč po krivdi ženskega Šoferja.
S statistikami Je torej sijajno ovrzena trditev o pomanjkljivi vozni sigurnosti žene! Ostane vprašanje, zakaj vozijo žene bolje od moža. V resnici je vzrok pač v tem, da Je marsikatera žena bolj duhapri-sotna ta tako v nevarnem trenutku hitreje reagira od moža. Pa zaradi športnega ugodja tudi ne tvega življenja in vozi previd-neje.
Resume: Ako bi rad vedel, kako moraš voziti dobro to sigurno, vpraSaJ pri ženah!
K razvofu feministične ideje
Nekateri pisatelji trdijo, da Je atetnica resnega dela za feministične ideje Olimpija de Gouges, ki se je odlikovala za časa francoske revolucije s mnogimi govori proti plemenitaSem in drugim zatiralcem ljudstva. S temi govori je tako navdušila Francozinje, da so brez razlike stanu prinašale svoje dragocenosti ter jih prodajale, da »o pomagale omiliti strašno revščino in glad, pod katerim je takrat trpelo francosko ljudstvo. Olimpija de Gouges je prva zanesla v politiko feministično teorijo, ki se je do tedaj omejevala samo na književnost. Znamenit je njen proglas, naslovljen na žene, v katerem pravi: »naj ni še prišel čas, da se tudi mod ženami začne revolucija? Kaj naj ostanemo vedno osamljene? Kaj ne bomo me žene nikdar eoodločevale pri ustvarjanju boljšega družabnega reda za človeštvo?«
Izdala je znamenit manifest, v katerem je z jasnimi besedami označila program feminističnega pokreta, kjer pravi med drugimi: >ieua je rojena svobodna kakor mož in s prirodnega vidika možu povsem enakovredna. Is zajednice moža in žene obstoja narod, na katerem je zgrajena država — rakonodajstvo mora torej biti izraz volje te zajednice. Državljanke morajo ifto-tako kakor državljani sodelovati pri ustvarjanju dr2ave. To ustvarjanje mora biti za vse enako«.
Pozneje se je na Francoskem osnovalo več ženskih listov, od katerih je bil med prvimi >L'Observateur feminin«, za katerim je kmalu osnovalo društvo delavk >La Femme libre«, ki Je prvi zahteval za lene pravico do dela to se boril proti nizkim mezdam, ki so jih dobivale ženske.
Kmalu so zahtevale francoske to l njimi vporedno tudi žene drugih kulturmh držav za žensko mladino bolj smotreno urejen pouk, da jim mlp-re pot v slvlbcna področja, Iti so bila do nedavna izključna donu-ca moža.
V sploSnem se pa smatra kot prava domovina feminističnega gibanja Anglija. Zanimivo je, da spada med prve pobornike ra feminizem na Angleškem mož — John Stuart Mili, pa5 človek brez predsodkov. Feministične ideje >o našle najbolj trda tla ravno v Angliji in so se tam borile žene do skrajnih možnosti. Ravno ta borba pa je ustvarila četo sufražentk, ki so naravnost fanatično branile feministične ideje ter so zanje trpele celo po zaporih. Kot najglasovitejši zastopnici sufražentk sta se odlikovali gospe Pankhurstova in Mary Richardsonova. Bistvo Angleža je konservativnost, vendar se je vztrajnosti teh žen razmeroma kmalu posrečilo priboriti enakopravnost z moškimi.
Med najodličnejše feministko svoje dobe spada vsekako Mary Wolstonecraffova, ki •e Je odlikovala v pisanju to govoru. Kot revolucijonarka je zahtevala reformo vzgoje, napadala je tradicijonalno in brezbrižno aristokracijo, skrbela Je za sirote m je zahtevala ekonomsko svobodo za vse žene. Ta velika, idealna žena Je bila vedno pripravljena nuditi pomoč najbednejšim ia najbolj zapuščenim. Z zahtevo po ekonomski svobodi žene je postavila modernemu feminizmu poglavitno osnovo. Danes je feminizem v Angliji na višku svojega razvoja, saj deluje v vseh Javnih korporacijah znatno število žen.
»Katrina bo soldat.« Pod tem naslovom
Je izšla nedavno v založbi >Propyl£en« v Berlinu knjiga mlade nemške pisateljice Adrienne Thomasove to je že po osmih tednih dosegla 50.000 naklade. To nenavadno ta resno knjigo bi lahko nazvali »dnevnik bolniške sestre«. Ostro se odraža od drugih del izza vojne s posebnim pogledom na življenje ta smrt, vojno to mir. V otroški duSi se prične ta povest to krasi Jo vseskozi nepristranska odkritosrčnost, s katero so opisani razni dogodki. Ničesar ns prikriva ta ne olepSava. Nobena druga knjiga nam ne prikazuje odsev« vojne v ženski dutt tako globoko to resnično. Kako nas prevzame usoda mladega pogumnega bitja, ki se prostovoljno vrže v metež vojne v Službi sestre Rdečega križa to si nalaga nevarnosti to delo, brez sovraštva in grenkobe. Je izpoved mlade žene, ki ji je vojna vse uničila. Ta knjiga Je ena izmed najbolj dovrSenlh del v svetovni literaturi.
Ročno dalo In gospodinjstvo pri dečkih. Zveza angleSkJh učiteljev Je stavila pred kratkim zahtevo, da se uvede pr! dečkih ravaotako ročno delo to pouk v gospodinjstvu, kakor ga Imajo doslej deklice. Motivirali so to svojo zahtevo ■ tem, da bo te ne le r vse občo korist to snago, temveč bi bilo s tem odpravljeno tudi vsako zapostavljanje dokH«. Id se bile doslej vedno, tudi če se se posvetile znanstvenemu dolu r s t«Jem prostem Sašu Se zaposlene hi ovirane v gospodinjstvu to tlvaaju.
V poljskem parlamentu Je, kakor bele H zadnje poročile v »Femme pelonaise« pe zadajih volitvah U Sena t »bernlei to 8 v senata.
Podbati odsoten
Podbaa dr. Otmar Pikmajer bo do 20. t m. uradno odsoten la LJubljane to ne bo sprejemal strank.
Joseph Appelgathe: ; ^ _
Velik sovražnik človeštva
Navedbe v anonimnem pismu - Policijska uradnika kot tapetnika — čudno okrasje Sullivanove sobe — Priznanje — Finale v blaznici
Nova informacija
Novine so poudarjale, da utegne biti morilec le kak pomorščak. Zločin je bil izvršen nekega petka. Par dni nato, v ponedeljek, je prejela policijska uprava anonimno informacijo naslovljeno: »Policiji v ulici Bergen, Station House.c Rokopis je bil dokaj čeden, toda pravopis strašen. Ko so pismo le razgonetili, se je vsebina glasila nekako takole:
»Vidim iz časopisih, da je en mornar zadavil stara gospa imajoča sladčice na Markovi trg. Tam se opaža en čudno izgledajo-či mož, stanujoči v meblirana soba 348/12. Jaz sem ga pogosti videl v matrozna uniforma, na njemu en plašč iz kakija, je kakor soldat in potem zopet gre okrog brez vsaka uniforma, je grobo oblečen. Jaz sem ga enkrat tudi videl, ko je imel na sebi en svetla platnena obleka .. .<
Kakor omenjeno, v pismu nI bilo niti podpisa, niti kakega drugega imena. Dve navedbi pa sta posebno navezali pozornost Mc Clunna. To je bila navedba, ki je o njala neznančevo navado, da se rad opravlja po mornarsko, kakor tudi, da so ga že opazili v svetli platneni obleki, kakor jo nosijo newyorški cestni pometačL
John J. Sullivan
Mc Clunn in Corbett sta takoj v ponedeljek popoldne šla na kraj naznačenega naslova. Kmalu sta izvedela, da v navedeni hiši stanuje neki mož, znan pod imenom John J. Sullivan, ki biva v neki dvoriščni sobi. Tam sta ga tudi našla. Ko sta vstopila, sta opazila da ima na sebi le mornarske hlače. Na stenah so visele fotografije in razglednice dvomljivih deklic, med njimi mnogi izrezki lz raznih »maga-zinov«. Tla so bila dobesedno posejana s takimi »posnetki«.
Mc Clunn, čigar ostre poteze na obrazu Jn sijoče modre oči so lahko vzbujale vtis, da je pomorščak, si je pozorno ogledal fotografije na stenah in je kar zažvižgal od začudenja.
— O, gromska strela! — je vzkliknil. *— Ampak poslušaj, mornar: midva morava tvojo sobo čisto na novo tapecirati.
Sullivan, ki je oba policijska uradnika smatral za odpuščena mornarja, ki si sedaj služita kruh s tapeciranjem sob, se je zadovoljno zarežal z vsem obrazom.
—	Nič škode, je odvrnil skoro ponosno. — Takih podob lahko še dobim kolikor hočem. Da, celo serijo lepotic ...
Corbett je pogledal svojega tovariša in mu čisto neopaženo pomignil:
—	Poslušaj, Da ve! Kaj praviš, mar nama ne bi tale prijateljček podaril kako imenitno cigaro, ko mu že morava sobo na novo tapecirati?!
Sullivan se je takoj ustrežljivo dvignil ln stopil k omari, stoječi v ozadju sobe. Segel je v stranski žep tam visečega plašča in izvlekel tri cigare.
—	To je pa fina marka! Je pripomnil Corbett in ogledoval ovoj, kl je bil prav tak kakor oni, ki ga je bil našel na ogorku, najdenem v stanovanju umorjenke.
—	Hm, hm! je menil Mc Clunn, ki je cigaro motril st rokovnjaško. — Zdi se mi, da sem takšne cigare že nekje kadil. Kje je že to bilo, kje neki sem jih že bil kupil?
V pomišljanju se je kraspal po čelu in nenadoma je v njegovih očeh zasijal spomin:
—	Da, točno, to je bilo v mali proda jal-
nici na trgu Sv. Marka, če se ne motim.
—	Tako je, je pritrdil Corbett. — Ampak ravno se spomnim: mar to ni ona tr-
govinica, kjer je pred par dnevi bH izvršen umor? Mar ni nekdo umoril stare gospe? —
Sullivan, ki se je bil medtem zopet vse-del, je presenečen pogledal oba neznanca.
—	Vsekakor, je nato poudaril, stara gospa je bila umorjena, neki mornar jo je zadavil.
Oba policijska uradnika sta se do mala izdala, tako veliko je bilo njuno presenečenje?
—	Mornar? Kdo ti je to povedal? je poizvedoval Mc Clunn.
—	Oh, neki dedec, ki sem ga srečal na ulici.
Policijska uradnika sta molčala. Prižgala sta vsak svojo cigaro ln začela stopati po sobi, kakor da bi z zadovoljstvom ogledovala »umetnine« na stenah, dočim sta v resnici ostro od strani opazovala sum-ljivca.
—	Kakšna kazen pa utegne zadeti takega falota. ki je umoril staro žensko? je nenadoma vprašal Sullivan.
Mc Clunn je pogledal Corbetta, preden Je odgovoril.
—	Nu, je naposled odvrnil, — to vse zavisi od tega, če bo pred kriminalnim nadzornikom zločin docela priznal ali ne. Giej, takle falot, ki izpove vse po pravici, odreže dosti bolje, kakor kak zakrknjenec.
—	Res?
—	Ampak tele podobice tu, o ti gromska strela! je zopet vzkliknil Corbett. — Ti moraš biti pravi ženskar, da si se obdal s takimi zbirkami. Kaj naj človek sodi o tebi?
Sullivan se je dvignil, skomignil s širokimi rameni ln ko je globoko vzdihnil, so se mogočno vzbočile njegove mišičaste prsi.
—	ženska znanstva mi ne delajo težave. Treba ml je samo obleči mornarsko uniformo. Hentaj no, kot mornar lahko vlo-vim staro ali mlado. Pa saj so mi tudi všeč stare kakor mlade!
—	S strastjo si torej ne ubijaš glave, kaj? je vprašal Corbett.
—	Nikakor ne. je odvrnil Sullivan. — Ne poznam niti stare ženske niti starega moškega.
—	Si kdaj služIl pri mornarici? vpraša Mc Clunn.
In Sullivan Je odvrnil z zaničljivo kretnjo: Seveda. Toda nikoli več. Odpustili so me — zaradi tepeža, da veš. To ni življenje za moškega ki ima ženske rad.
Vnovič sta policijska uradnika preme-nila pogovor.
—	Kaj sem hotel reči, je dejal Corbett.
—	Da, ali še imaš kaj takšnih cigar? Sullivan je prikimal: — Tmam jih še par
tamle v žepu.
,Pa pojdimo na sprehod! • •
—	Dobro, je dejal Corbett, daj obleci plašč, midva pojdeva s teboj na kratek sprehod.
—	Na sprehod? — Da!
Tedaj je Corbett pokazal svoj policijski znak.
—	Ah tako — Je prav mirno pogledal Sullivan. — Tedaj sta vidva bratca policista.
—	Tako je! — Je ostro pritrdil Corbett.
—	Pa požuri se in ogrni svoj plašč. Tvoj soimenjak nadzornik John Sullivan te želi spoznati.
Sullivan nikakor ni kazal razburjenja, ko si je oblekel plašč, niti ni bil presenečen, ko sta se mu oba policijska uradnika legitimirala. Nasprotno, ravno oba krimi-
nalista sta bila močno začudena zaradi
njegovega povsem mirnega zadržanja, kl ga je ohranil tudi potem, ko Je z njima stopal v policijsko hišo. Do tja so koračlli kakih 10 minut Uradnika sta jetnika brez nadaljnjega vedla h kriminalnemu nadzorniku Sullivanu.
Inšpektor si Je kratko ogledal are ti ranča in mu iz zabojčka ponudil fino havano. Vse cigare v zavojčku so bile opremljene z enako banderolo, kakor one, kl jih je Sullivan imel v žepu svojega plašča Sele zdaj se je aretiranec nekoliko vznemiril, prebledel in trudoma, skoro jecljaje odklonil:
—	Ne, ne, cigare imam sam.
—	Mar so enake, kakor te tukaj v žabojčku?
—	Da, prav take...
Spomin na poteze
umorjene Senlce.*«
—	Mar vam misel in spomin na poteze umorjene starke nikoli nista vzbudila groze, če ste si zapalili takšno cigaro? — je poizvedoval nadzornik, zroč osumljencu ostro v oči.
Sullivan Je odstopil za korak. Tedaj Je nadzornik še bolj poudaril svoje vprašanje:
—	Odgovorite! Mar vam poteze stare gospe, Id ste Jo umorili, niso vzbujale groze, ko ste pušili cigare, ki ste jih ukradli v njeni trgovini?
Sullivanu so se začela šibitl kolena ln se je dal brez moči odvesti na stol. Nekaj trenutkov pozneje je dvignil pogled.
Prečuden nasmešek mu je drhtel okrog ustnic.
—	Kakšno kazen naj pričakujem jaz, stari lopov, za umor take ženice, kakor je bila Berryjeva? je vprašal. To vprašanje je povsem sličilo onemu, Id ga je bil nekaj prej stavil obema uradnikoma v svoji sobi.
—	Kaj ste zaslužili, vprašate? Morda sočutje? — je dejal nadzornik Sullivan.
Aretiranec je zaprl oči in zmajal z glavo.
—	Nikakor ne. Takemu falotu ni treba sočutja. Sicer pa sam ne vem, zakaj sem to storil.
—	Saj ste se vendar zavedali, da ste umorili staro žensko?
Toda aretiranec ni razumel bistva tega vprašanja ln je odvrnil:
—	Da, priznam, umoril sem jo!
—	Toda zakaj? Mar se je stara ženica prepirala z vami?
—	Ne! Samo to Je rada rekla, da so mornarji slabi ljudje. Dejala je, da me ne mara za odjemalca, da me ne mara videti v svoji trgovinici zaradi onih malih deklic, ki so jo često obiskovale... V petek ob 7. zjutraj sem se zopet zglasil tam. Potrkal sem na vrata, ker starke še ni bilo v trgovinici. Naposled je prišla. Videla me Je stati zunaj in mi je rekla, naj se kar odpravim dalje... Prosil sem jo, naj mi proda kako takšno cigaro... Tedaj je odprla in sem vstopil... Ce se prav spomnim, sem nekaj prej pil žganje... In zdaj sem se razburil: »Kaj, vi pravite, da so mornarji slabi ljudje, he?« — In ona je odgovorila: »Da, po večini..x
Umor
—	Ta odgovor me je strašno razsrdil. Trepetal sem po vsem telesu in zameglilo se ml je pred očmi. Vrgel sem se nanjo, jo prijel za goltanec ln jo potisnil v njeno spalnico. Sunila me je proti kolenu ln se me tako hotela ubraniti. Tedaj sem na tleh ugledal likalnik. Z desnico sem ga pograbil in jo udaril po glavi. Zamajala se je, omahnila na tla ln obležala kakor mrtva.
—	Kaj ste storili nato?
—	Pohitel sem v trgovinico in od znotraj zaklenil vrata. Nato sem se vrnil nazaj v spalnico.
—	In ste nato izvršili še en atentat?
—	Da, mislim, da je bilo tako. Saj se nisem zavedal, kaj sem takrat delal...
Sullivan Je bfl nato obtožen umora. Toda mož nI prišel pred porotnike. Njegov brani tel j Edvard Reyl! je po razgovorih s soujetniki prišel do prepričanja, da je Sullivan duševno bolan. Pogajal se je z državnim tožilcem Rustonom in naposled je bi-
la ndravnigka komisija poverjena i tem,
da preišče Sullivanovo duševno stanje. In res so zdravniki dognali, da je Sullivan vsekakor blazen, nakar je bil mož izročen T državno blaznico v Matteawanu. (KONEC)
Zločinski „duh"
ustreljenega moža
Dva razburljiva dogodka v Škotskem gradiču — Hipnotizirana graščakinja — Početje odpuščenega vrtnarja
Edinburgh, v marou.
Škotska sodišča se bavijo z zločinom, ki precej spominja na zgodbe starih filmov. V bližini Edinburgha živi precej osamljena na svojem gradiču vdova Helena Gel-lowa. Njenega moža so pred tedni našli mrtvega v grajskem parku. Policijska preiskava je ugotovila, da je bil mož ustreljen, dočim je gospa Gellowa sodila, da je izvršil samomor. V nadaljnji preiskavi je bila ona osumljena umora, a sodišče Jo je oprostilo. Od tega dne živi vdova na svojem gradiču čisto sama zase.
Zadnje čase je noč in dan imela privide in je bila prepričana, da v prostorih starega gradiča straši duh pokojnega moža. Nedavno pa se je primerilo nekaj nenavadnega. Izvršen je bil drzen napad, ki je po vsem škotskem povzročil mnogo razburjenja. Prejšnji petek zvečer je dobil gradič nepričakovan obisk. Gospa Gello-wa je bila ta večer sama v veliki jedilnici, ko so se nenadoma odprla vrata. Vstopil je nekdo s črnimi naočniki. Graščakinja je presenečena kriknila od groze: — neznanec je povsem sličil njenemu pokojnemu možu. Ne samo, da je bil enake postave, nosil je tudi enako obleko kakor nesrečni pokojnik usodnega dne svoje tragične smrti. Potez na obrazu seveda prestrašena gospa nI mogla natančno razbrati, ker je tujec imel klobuk globoko potisnjen na obraz. Mož se očitno ni dosti menil za prepadeno graščakinjo. Brez besede je pristopu k veliki mizi in se vsedel v naslanjač, kjer je zvečer navadno pose-deval pokojnik. Mrko in molče se je nato zastrmel v gospo, ki je trepetala od groze in je bila prepričana, da pred njo sedi ^iih, Strah Jo je čisto omotil.
Prikazen Je oči vidno bila precej lačna, ker se je poželjivo lotila ostankov večetrje
I na mizi, si nato natočila vina ln se dobro založila. Ko je bila steklenica izpraznjena, se je »strah« vendar odločil k besedi in je velel graščakinji, naj iz kleti še prinese vina. Zaželel si je burgundca in sicer oni stari letnik, ki ga je vedno tako rad piL Za gospo Gellovo nI bilo več dvoma, da je to sam pokojnik, ko se vendar tako natančno razume na starino v kleti. Gospa je hotela ustreči, toda groza Jo je že tako strta, da se je onesvestila. Tedaj se je strah približal žrtvi in se polastil njenih dveh prstanov s težkimi briljanti, nakar je pobral še dragoceno ogrlico.
Po nekaj trenutkih se Je gospa zopet osvestila in je videla, da se Je skrivnostni neznanec pravkar hotel polastiti še nekaterih srebrnih predmetov, kl jih je že spravljal v torbico. Ni pa se upala vpiti na pomoč. Neznanec J je velel, da mu izroči ključe od blagajne. Kakor hipnotizirana mu je graščakinja takoj ustregla. I® »strah« Je pobral vso gotovino, poiskal še nekatere dragotlne, Jih spravil v kovčeg ln nato brez besede zopet zapustil jedilnico.
šele dobro uro po tem doživljaju Je mogla gospa Gellowa alarmirati služinčad, ki se Je bila večji dej že odpravljala k počitku. Takoj Je bilo avtzlrano tudi orožni-štvo, ki Je vso noč vršilo preiskavo in je proti Jutru aretiralo »strahu« v podobi nekdanjega grajskega vrtnarja, ki je bfl pred letom po dolgotrajnem službovanju odpuščen zaradi zanikrnostL Seveda je mož izvrstno poznal vse razmere v gradiču.
Gospa GeHowa je zaradi prestane groze močno Obolela na živcih. Zdravnik Je ugotovil, da je jo zločinski vrtnar resnično hipnotiziral. V teku je preiskava, aH ni morda Zločinec izvršil tudi umora v parka.
Mariborska podružnica „Dgnja" nabira člane
Odborovo vabilo pristašem gibanja za sežiganje mrličev Upepeljevanje še pred zgraditvijo krematorija
Maribor, 7. marca.
Nedavno smo poročali, da se je t Mariboru ustanovila podružnica društva »Ogenj« za vpepeljevanje mrličev. Podružnični odbor je na svoji zadnji seji sklenil pozvati vse pristaše gibanja za vpepeljevanje mrličerv, da prijavijo svoj pristop k društvu. Enkratna pristopnina znaša za osebo 10 Din, članarina začasno mesečno pa 10 Din. Podružnično vodstvo stremi za tem, da bi umrlim članom že sedaj omogočilo vpepeljenje, torej še preden bo zgrajen krema torij v Jugoslaviji. V to svrho vodi razgovore s pristojnimi čini-telji.
V primeru, da umre član še pred končno
rešitvijo tega vprašanja, povrne podružnični odbor upravičenim dedičem vse plačane članske prispevke umrlega. Ker torej pristop k društvu ni vezan z nikakršnim rizikom, vabi odbor vse pristaše, da se nemudoma priglasijo, ker bo število članov tudi odločilno, da se dosežejo ugodnosti, ki Jih bo društvo moglo nuditi. Čla-
ni se lahko priglašajo dnevno v pisarni g. dr. Avgusta Reissnana, Aleksandrova cesta 12/n, dalje v trgovini s kurivom gosp. Rudolfa Tinauerja v Gregorčičevi ulici 9, pri g. H. Pelikanu v Sodni ulici 20 (Ljudska tiskarna) ter v upravi »Volksstlmmec ln »Delavske Politike« na Ruški cesti 5. Imena priglašenih članov se ▼ javnosti ne bodo priobčila.
POLOVIČSARJI »Gospod doktor, obljubili ste, da bo Minka ozdravela, če se bo ravnala po ših navodilih — pa Je umrla!« — »Koliko časa pa se je lečila po mojem receptu?« — »štirinajst dni« — »Nič čudmega, ko me ljudje le napol stošajo! Naročil sem Ji, naj se navodil drži vsaj mesec dnL«
NEPOBOLJSLJIVEC Sodnik: »Kaj morete navesti ▼ svoja opravičilo?«
Zlikovec: »To, da so me Se desetkrat priprli lz istega vzroka, pa da vse vkup ni nič zaleglo.«
CENE MALIM OGLASOMt
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj oove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pri• stojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JCdcr hcec J ^Ti
ati /ea/eo drw£e fttfvwmo*e4fc ttcocc m malih c^/osoc naj pfitvii v mnamfiah >C|	•
sicer m« bc p«*«/«/ cd^ccora / ™ E^WMW
CENE M A UM OGLASOM:
Zenitvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine le uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-iujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
r
■-J*** W
Kuharico
H opravlja tudi hišna dela sprejmem » 15. marcem, proti plači pO dogovora. Naslov t oglasnem od ielku »Jutrac.	9768-1
Učenko
ia strojno pletenj« aH h-■nrjeno špularico sprejmem Naelov v oglasnem odlei tal »Jutra«.	9954-1
Učenca
krepkega. zdravega ter •poStenih staršev, z dobri .mi šolskimi spričevali, »prejme Ferdo Pustek. tr-
fovina mešanega blaga v mar ju pri Jelšah. 9883-1
Šiviljo
prvovrstno, ki z.na brezhibno Šivati ženske klobuke na Onterstich tn Zik-Zak stroj« na motorni pogon, sprejmem takoj. Plačam 100 Din na dan. — ."Milki«. Beograd, Knez Mi-hajlova 3.	10.068-1
E2E2S5S	
Kmečko dekle iz poštene hiše, staro 16 let, želi službo k otroka, kot ačenka v kuhinji al: kaj primernega. Naslov v oglasnem oddeliu »Jutra« 9758-*	Zastopstvo za teritorij bivše Kranjske in za bivšo Štajersko odda dobremu potniku Mlekarska zadruga v No-vrvasi pri Rakeku. Le res-ae ponudbe poslati na zadrugo. 9892-3
Natakar t znanjem več jezikov išče nameščen je za »ezijo ali stalno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9873-2	
	I
	Cameroikova šoferska šola LJubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-Auto) Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj. Pišite ponj t 251
Prodajalka s trg. tečajem in l%letno prakso v Špecerijski stro ki z znanjem nemščine, zmožna tudi kavcije, išče mesta v trgovini. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 9696-2	
	\Vj*cd<im\
Slaščičar samostojen in aren delavec išče službo. Ponudbe na □aslov: G. Wistan, Maribor, Mlinska 26. 9728-2	1000 namiz. prtov od 85 Din naprej ter 40 drugih hišnih šlagerjev proda »Omnia«, Miklošičeva cesta 14.' 9813-6
Blagajno i
dobro ohranjeno, priblUoo sledeče dimenzije, merjeno v notranjosti: višina 1.40 m, dolžina 0.80 m in širina 0.65 m. Ponudbe a ceno na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Blagajna«. 10.016-7
fUmwan}u
Stanovanje
4 »ob oddam takoj na Dolenjski cesti štev. 33.
9830-Si
Stanovanje
»obe in kuhinje takoj oddam — Pod hrib 153, Zg. Šiška.	9776-21
Sobo
8 posebnim vhodom hi hrano ali bre* nje, oddam s 16. marcem NasJov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10.053-28
Sostanovalca
s brano ali brei sprejmem s 1. aprilom. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
10.059-28
Gramofon
hrastova omara, dobro ohranjen, proda Golob, VVolfova 8/n.	9869-6
Amaterska dela
razvijanje a kopiranje) a roto materija! ie najcanej* jri foto Joškc Smuc Woi fova 12. podružnica B'eo
Uniforme
Deine plašče, vse po treh ščine v zalogi Simon Eli manek, Selenburgova al. 6 106
Trgovski pomočnik
vešč mešane trgovine z 1-letno prakso, želi preme-oiti službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Manufakturni pomočnik«.
10120-2
Semenski oves
(čefti) in vsa druga poljska in vrtna semena nudi Sever A Komp., Ljnbljana
Gosposvet&ka cesta št. 5.
9556-33
Pokraj. razglednice
po Vab sliki ali negativa, v pnutm fotografiji ugotovi do 80.000 d o e * o o tv/rmca kart Lojze 9muc Ljubljana VII. AleJevftev* it 26 Zahtevajte poouil> ln eenikl	24
tat
o^Ao/ dsvvau cM. "ko&A
Telefon 2059
Premog suha drva
PofiML BotoHten


Iščem
ZASTOPSTVO
boljših tovaren za Vardarsko banovino kakor alkohola, žganih pijač, čokolade, bonbonov, nogavic in kreme za čevlje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 89«.	4083
Šivilje in delavca
za dežnike, samo prvovrstne moči sprejme M. Eben stein, tvornica kišobrana. Sarajevo. Prestolonasledni kova uL 32 a.	9301-1
Najboljša reklama
ki zraven nese ie lep do bodek, je na rsak način lepa fotografija Va šega kraja — va«i, trga
mesu. letovišča. VaSe tr govine. gostilne, reetavra cije, obrti, trafike Itd. — Pišite led danee za pro spekte ln cenik na tvor uioo fotografskih razgled nic tn slik: Lojze Smuc. Ljubljana VIL Aleševčeva ulica 36.	98
mt< ta caMjene ««ak vrat ter
loto za embalažo
kM vedm v calocl
Mirko Mlakar
Ljnbljana Stanikmra ulica fL
Prometni zavod za premog d. d.
Ljnbljana, Miklošičeva c. 15/1.
PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo
tfCovašici
premog
tfCcfcs Boamiški. plaviarJU in plinski
iS rifcete
domaČi tn Inozemski ta domačo kurjavo in indastri/ske svrhe
vseh
vrst
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I
poštni predal 45.
priporoča svoje izbome izdelke, in sicer:
svetlo in črno pivo v sodih in stekleni-
cah pekovski kvas, čisti raflnirani in denaturirani špirit.
Podružna pivovarna v Maribora
TELEFON: Ljnbljana 2310 in 2811. — Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor.
Uraiuie Davorin Eavilen, Izdaja za konzorcij >Jutrac Adolf Kibnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, .Vsi j Ljubljani,