TRGOVINA M ZA V RAČUNALNIŠKO IN BIRO NOVOTEHNA OPREMO Kidričev trg 2 M! Št. 15 (2278) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 15. aprila 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI UST fifiBBlEnilBl Ul fr- ač i*« us »O DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST Proračun razjezil Novomeščane V njem pogrešajo predvsem denar za dijaško telovadnico in most na Dobravi — Bodo regijsko porodnišnico Novomeščani še naprej gradili v glavnem sami? NOVO MESTO — V letošnjem državnem proračunu je za razne investicije predvidenih 30 milijard tolarjev. Od tega naj bi bila novomeška občina deležna poltretjega odstotka ali natanko 663,8 milijona tolaijev. V Novem mestu s tem niso zadovoljni. Posebno jih jezi, da telovadnica pri srednji tehniški šoli in most v Dobravi nista omenjena niti s simbolično vsoto, s čimer se ne mislijo kar tako sprijazniti. < POROČILO IZ NEK KRŠKO - V marcu jc Nuklearna elektrarna v Krškem dosegla 98,33-odst. razpoložljivost in 85,58-odst. izkoriščenost. Povprečne spremembe pri segrevanju Save so bile v mejah povprečja, koncentracije radioaktivnosti tekočih izpustov v Savo pa so bile v mejah, določenih za pitno vodo. Prav tako od določenih meja ni odstopala koncentracija radioaktivnosti v zraku na razdalji 500 metrov od NEK. V tem mesecu so v skladišče k obstoječim 8.924 sodom odložili še 22 sodov s srednje radioaktivnimi odpadki. DOLENJSKI LIST Vašietrtk^pnjateij Največji predvideni novomeški investiciji v republiškem proračunu sta stavba UNZ in RTP Hudo z daljnovodom. Za vsako je predvidenih po 200 milijonov tolaijev. Za novomeške ceste naj bi iz Ljubljane dali 140 milijonov tolaijev. Končno naj bi položili zadnja kilometra še manjkajočega asfalta na cesti med Zburami in Mokronogom, na seznamu pa je še cesta Zbure-Skocjan, Cesta herojev v Novem mestu in popravilo mostu čez Raduljo. 36,8 milijona tolarjev je predvidenih za varstveno delovni center, kije v gradnji v Novem mestu, 87 milijonov tolaijev pa za dokončanje hidromelioracije Radulje, kar je sicer le polovica potrebnih sredstev. Novomeščani pogrešajo v proračunu obljubljeno prepotrebno telovadnico pri srednji tehniški šoli v Šmihelu, saj sedaj 2.600 dijakov telovadi v nemogočih razmerah. Ni jasno, koliko naj bi bilo namenjeno za nadaljevanje gradnje nadomestne novomeške porodnišnice. V integralnem proračunu se za zdravstvo omenja 700 milijonov tolarjev, a ne ve se, če je kakšna izdatnejša vsota namenjena tudi za regijsko porodnišnico v Novem mestu. Tretja stvar, ki jo Novomeščani pogrešajo v proračunu, je nujna gradnja mostu na Dobravi. Za gradnjo nadomestnega je bilo že leta 1981 pridobljeno lokacijsko dovoljenje in od takrat naprej se gradnja vsako leto pojavlja v osnutkih ali celo v sprejetih planih, kar pa je tudi vse. Lani je bilo pridobljeno novo lokacijsko dovoljenje ter so bili izdelani vsi potrebni projekti, tako da I Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Janez Dule ostaja direktor Toma na 3. strani: • Hlev sosedom močno smrdi na 4. strani: • Policisti bodo šli v Bučno vas na 5. strani: S • Končno letališče v Beli krajini na 6. strani: --- • Spomenik, ki ga ne bodo rušili na 8. strani: • Mlaskanje po koritih (in pogodbah) na 9. strani: f • Muzej ni in noče biti mrtva hiša na 11. strani: • Biti Slovenec je lepo, a težko in tudi nevarno na 12. strani: • V Krškem ostajajo samo zidovi <\aa r 1 Vi Tl h*. 'JSJ+ m*? I I ¥ tovrstnih zadržkov za gradnjo ni. S takšnim proračunom se v Novem mestu ne nameravajo sprijazniti. Če ne bo šlo drugače, bodo zahtevali svoje z amandmaji. Prepričani so namreč, da so kot delovno intenzivna občina, ki dobi iz Ljubljane nazaj v celoti le tretjino tistega, kar tja daje, do teh stvari upravičeni. Toliko bolj pa so ostri zato, ker so se v proračunu zadnji hip pojavile investicije, ki niso bile nikjer planirane, na primer plinifikacija kurilnic v Mariboru ali investicija v šolstvo, prek katere se dejansko izvaja sanacija Litostroja. z. L..D. Skupni nastop slovenskega in hrvaškega turizma Družno za nižje takse za počitniške domove ČATEŽ OB SAVI - Pred tednom dni so se v Čateških Toplicah na delovnem srečanju zbrali predstavniki slovenskega in hrvaškega sindikata delavcev gostinstva in turizma. Pogovarjali so se o sodelovanju med dvema sosednjima sindikatoma in o skupnem uveljavljanju v sosednjih deželah. Beseda je tekla tudi o vključevanju hrvaškega sindikata delavcev gostinstva in turizma v razreševanje problema visokih taks za počitniške domove slovenskih podjetij v Hrvaški. Sindikata sta se na srečanju dogovorila za tesnejše sodelovanje in tudi za skupno nastopanje in predstavljanje v tujini. Hrvatje so poudarili, da se zavedajo, kako pomemben je za rešitev njihovega gospodarstva ravno turizem. Ta je, kot so glasno priznali, v preteklem letu preživel predvsem zaradi slovenskih gostov. V severnem delu Jadrana Hrvatje še ___________________________ . naprej najbolj računajo na naše VELIKONOČNI PLES V DEŽJU - Metliška folklorna skupina “Ivan goste, zato jc precej logično, da Navratil" je lani obudila metliško praznovanje velikonočnega ponedeljka. so zelo dobro sprejeli pobudo Metličani so včasih, nazadnje pa leta 1947, na vuzeniški ponedeljek, slovenskih kolegov. Kot so dc- kakor mu pravijo, “na plači zavirali kolo”. Da ne bi lani obujenega jali, bo hrvaški sindikat pristoj- običaja znova pozabili, so folkloristi sklenili, da se mu tudi letos ne nim organom v svoji državi pred- bodo izneverili. Čeprav se je prav med prireditvijo ulilo kot iz škafa, lagal, naj zniža takse za počitniške je 44 plesalcev odplesalo svoj program. Le gledalci tokrat zaradi slabega domove slovenskih podjetij na vremena niso stopili z njimi v kolo. Zato pa so poleg pesmi prisluhnili Hrvaškem. etnologu dr. Damjanu Ovscu, ki je povedal marsikaj novega o prazno- g d _g. vanju velike noči in njenih simbolih. (Foto: M.B.-J.) ___________________________ Kulturni zakladi na poštni znamki Tintorettov sv. Miklavž in kapiteljski grb oznanjata novomeško kulturno zgodovino Kmalu sklepne slovesnosti ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja NOVO MESTO - V petek, 9. aprila, je Slovenca dobila dve novi priložnostni znamki, obe posvečeni 500-letnici novomeškega Kolegiatnega kapitlja. To je bil velik dogodek za Novo mesto, kar je dokazala tudi udeležba na dopoldanski predstavitvi obeh znamk v proštijski dvorani. Na slovesnosti so govorili direktor PTT podjetja Novo mesto Anton Bajec, predsednik organizacijskega odbora in državni sekretar ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik, kapiteljski prošt Jožef Lap in oblikovalec znamk Zvone Pelko, v kulturnem programu pa je sodeloval Dolenjski oktet. Znamki sta enake velikosti, a različnih motivov in vrednosti. Na prvi je upodobljen grb Kolegiatnega kapitlja, ima vrednost 44 tolarjev in je tiskana v 160 tisoč primerkih, na drugi pa Tintorettova slika sv. Nikolaja, ima vrednost 7 tolarjev in jc tiskana v 200 tisoč primerkih. Obe nosita napis: Slovenija, 500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Oblikoval ju je studio Visio, v 5 barvnem ofset tisku pa ju je natisnila tiskarna Delo. To je prvič v zgodovini, da so na slovenski znamki upodobljene kulturnozgodovinske znamenitosti Novega mesta. Novomeško filatelistično društvo je izid priložnostnih znamk počastilo tudi z razstavo o svojem delu, znamk, pri katerih nastajanju je sodeloval Božidar Jakac in starih razglednic z motivom Novega mesta. Izid znamke jc lep uvod v aprilsko praznovanje 500-lctnice Kolegiatnega kapitlja, katerega del jc bil tudi nedeljski televizijski prenos velikonočne maše, nadaljevalo pa se bo danes teden, v četrtek, 22. aprila, in v petek, 23. aprila, s celodnevnim znanstvenim simpozijem v proštijskem domu, na katerem bo o Kapitlju z različnih vidikov predavalo in razpravljalo večje število priznanih strokovnjakov. V petek, 23. aprila, bo ob 20. uri otvoritev razstave “Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu” v Galeriji Dolenjskega muzeja, dan zatem, v soboto, 24. aprila, pa bo ob 11. uri v Kulturnem domu slavnostna akademija. 27. aprila, na dan, ko jc pred 500 leti cesar Friderik III. ustanovil Kolegiatni kapitelj, bo • Na dan izida priložnostnih znamk, ki bosta ponesli glas o častitljivem novomeškem jubileju in podobo delčka novomeških | kulturnih zakladov po vsem svetu, • je osebni jubilej, petdesetletnico življenja, praznoval tudi sedanji kapiteljski prošt Jože Lap. Farani in pr|jate|ji so ga na predvečer počastili s kulturnim programom in darilom, mi pa se čestitkam pridružujemo. I ob 10. uri slovesna maša, ki jo bo vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. T. JAKŠE V Krškem Papir pognali, Celuloza stoji V Vidmu za določen čas dela 715 ljudi KRŠKO - Predsednik upravnega odbora podjetja Vidcnt-Papir Damir Cibic jc na tiskovni konferenci v petek povedal, da je podjetje že navezalo stike z več tujimi bankami in čaka na ponudbe za kredit v višini 27 mio tolarjev, za katerega bo dalo supergarancijo ministrstvo za finance. Še v aprilu naj bi začela pritekati tudi finančna pomoč ministrstva za delo pri zaposlovanju odvečnih delavcev. Novost, ki jc pomembna tudi za Videm, je mreža pospeševalcev proizvodnje v vseh večjih podjetjih, ki so v lasti republiškega sklada za razvoj. Tako naj bi se že jutri kaj več vedelo o delu pospeševalcev v Vidmu. Imenovana jc bila tudi komisija predstavnikov ministrstev za finance, gospodarstvo in delo ter lokalnih skupnosti, ki bo spremljala uresničevanje programov oživljanja proizvodnje. V. d. direktorja Vidcm-Papirja, Jože Cerle, sestavlja ekipo odgovornih mož, ki bo še v tem tednu sprejela smernice za nadaljnje delo. Glavna naloga podjetja jc zdaj iskanje trgov in naročil. Na osnovi nekaterih predpogodb zagotavljajo, da bo proizvodnja na papirnem stroju PS-2 stekla v soboto, medtem ko naj bi PS-1 pognali najkasneje v začetku maja. Podjetje želi najeti stroj PS-1, ki je zastavljen v tujini, zato jc v stalnem dogovarjanju s stečajnim upraviteljem in solastnikom stroja. V preteklem tednu so v podjetju Videm-Papir izdali 715 pogodb o delu za določen čas, v tem tednu pa naj bi žc pripravili organizacijsko shemo in razpisali, kot so dolžni po zakonu, vsa nova delovna mesta. Kot jc dejal Jože Cerle, bo razpisanih veliko manj delovnih mest, kot jih imajo sedaj, saj bodo redno zaposlili le delavec za najbolj nujna dela. O proizvodnji celuloze za zdaj ni še nič znanega razen ugotovitve, da bodo težave z zagonom in s prodajo, če se proizvodnja kmalu ne začne. Celuloza za razliko od bivšega Papirja še ni imela podpisane najemne pogodbe, zato so tu težave večje. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc je zelo previden, da ne bi podpisali pogodbe v korist najemnika. B. DUŠIČ-GORNIK MARIJANA LEPŠINA ODSTOPA S POLOŽAJA BREŽICE - Marijana Lcpšina, namestnica sekretarja Sekretariata za gospodarski razvoj, ki jc zadolžena za področje javnih financ, je potem, ko so ji poslanci žc izrazili zaupanje, čeprav jo je predsednik IS Ciril Kolešnik želel razrešiti, pripravila zaključni račun in skupščini ponudila svoj nepreklicni odstop. ZNAMKAM NA POT - Kolegiatni kapitelj v Novem mestu je bil ustanovljen tudi kot obrambna celica evropske kulture proti prodirajočemu Islamu. Zdaj, po 500 letih, njegove kulturne znamenitosti na znamkah odhajajo v svet. Na predstavitveni slovesnosti je o tem spregovoril Jožef Lap, sedanji prošt in na dan izida znamk tudi sam Jubilant, petdesetletnik. (Foto; T. Jakše) ZA PRAZNIK SO ROMI DOBIU VRTEC - V četrtek, 8. aprila, ko Romi vsega sveta praznujejo svoj praznik, so v novem delu Zabjaka slovesno odprli prvi vrtec za romske otroke. Ta čas ga obiskuje 12 otrok, za katere skrbita učiteljica in varuhinja. Postavitev vrtcaje omogočil novomeški izvršni svet, za otvoritev pa so vse potrebno pripravili Romi sami Očistili so okolico, mladi Romi pa so pripravili kulturni spored, kise ga ne bi sramovala nobena šola. Zapogostitev so poskrbele mlade Romkinje, ki obiskujejo kuharski tečaj. (Foto: J. Pavlin) ftiscotrha kosou ljram| dornjr ttfi)poijr petek, 16.4. VICTORY t! Proti koncu tedna se bo vreme izboljšalo in ustalilo. - AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Vsi bomo ombudsmani Z Drnovškovim in Peterletovim podpisom v Ltvcembourgu je med drugim Slovenija pristala tudi na to, da ho svojo zakonodajo najkasneje v dveh letih prilagodila evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z njenimi dodatnimi desetimi protokoli vred. Kaj bo to za nas pomenilo, se le malokdo zaveda. Zahtevnost evropske konvencija ni le v tem, da bo treba spremeniti še najmanj 27 zakonov, temveč da bo na nadvse občutljivo področje človekovih pravic potrebno vnesti sodobnega evropskega duha, strnjenega v načelu, da gredo vse pravice vsakemu človeku in da so človekove pravice lahko samo univerzalne ter nedeljive. Kje je tu prostor denimo za dolenjske Rome ali Albance, ki se, kot nam je prejšnji teden dejal dr. Bavcon, pritožujejo odboru za varstvo človekovih pravic, da policija z njimi ravna diskriminatorsko? Kaj ho s socialnimi krivicami, ki so se s povratkom liberalnega tržnega gospodarstva zelo namnožile, če socialne pravice, tako kot veleva evropski duh, štejemo med temeljne človekove pravice? Ne pozabimo, da se je v zadnjih letih tudi pri nas potrdilo dejstvo, da sta tržno gospodarstvo in ekonomska svoboda potreben, ne pa zadosten pogoj za vsakršno svobodo in uživanje človekovih pravic. In ne nazadnje, v gospodarski krizi, v kakršni smo in kakršna se nam še obeta, bo dovolj netiva tudi za razdiralne sile in za patološke oblike obnašanja, za rasizem, strah pred tujci, skrajni nacionalizem in podobno. Se bomo zmožni vedno ravnati po evropski konvenciji in se upreti množični psihozi, da ne rečemo histeriji? Vse to bodo naloge in nreizkušnja ne le za tako imenovanega ombudsmana, Ključno ustanovo za varstvo človekovih pravic v demokratičnih družbah, ki jo uvajamo po zgledu evropskih dežel, temveč za vsakogar izmed nas. MARJAN LEGAN I Janez Dule ostaja direktor Toma Kadrovski ukrepi nove sanacijske ekipe v Adrii povzročili največ prahu okrog zamenjave vodstva Toma - Le poiskali skupno rešitev - Staro vodstvo še naprej MIRNA, TREBNJE - Nedavni sanacijski ukrepi novomeške Adrie Caravan so največ prahu dvignili okrog zamenjave vodstva podjetja v mirenskem Tomu, hčeri matičnega podjetja. Zaposleni v Tomu, njihovi poslovni partnerji in občinsko vodstvo kadrovskih ukrepov niso razumemeii in so od nove sanacijske ekipe Adrie Caravan zahtevali, naj jo ponovno prouči. Na razgovorih sredi prejšnjega tedna na Skladu seje vodstvo Sklada, Adrie in Toma uspelo dogovoriti in poiskati skupno rešitev. Direktorske tudi naprej Janez Dule. Drugega aprila je bil direktor Janez Dule odstavljen. V torek, 6. aprila, je v Tomu na Mirni prišlo do razgovora med vodilnimi Toma in generalnim direktorjem Adrie Caravan, ki je tudi predsednik upravnega odbora Toma, Dušanom Plutom. Na pogovorih je bil tudi Jelko Kacin, vendar le kot zunanji opazovalec. Vodilni Toma so zahtevali dolgoročni sanacijski program. Ker s pogovori niso prišli skupaj, so že v prisotnosti Dušana Pluta začeli dajati odpovedi od vodilnih do preddelavcev, med njimi tudi Bogomir Bizjan, ki gaje upravni odbor imenoval za novega v. d. direktoija. O novih kadrovskih rešitvah v vodstvu mirenskega Toma so razpravljali sredi prejšnjega tedna tudi odborniki trebanjske skupščine. V razpravi so podprli prizadevanja sedanjega vodstva podjetja Tom, saj mu je kljub težkim gospodarskim razmeram, v katerih ja vsa Slovenija, uspelo ohraniti delo več kot 340 zaposlenim delavcem, dosegati evropske kakovostne standarde, vlagati v še dodatne proizvodne programe in BELGIJSKA POMOČ BEGUNCEM V BRŠUINU - Za 120 beguncev iz Bosne in Hercego vine, ki bi vajo v zbirnem centru v Bršljinu, je bil v petek slo Vesen dan, saj so odprli obnovljene bivalne prostore - darilo belgijske vlade. Slovesni otvoritvi so prisostvovali predstavnik belgijskega Rdečega križa Cristian Lambrechts (na sliki), generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič in drugi ugledni gostje. (Foto: J. Pavlin) tudi pozitivno zaključiti poslovno leto 1992. Najostreje so protestirali proti takšni sanaciji in dodali, da občina Trebnje ne sme prepustiti in ne bo prepustila usode Toma enostranskim ukrepom. Imenovali so skupino, ki se bo pogovorila z vodstvom Adrie in Skladom. S predlogom, da sanacijska ekipa ponovno premisli odločitev o zamenjavi vodstva mirenskega Toma, so se na Adrio Caravan pisno obrnili številni Tomovi poslovni partneiji. Revoz, s katerim tržijo skoraj tretjino proizvodnje, je na primer v pismu zapisal, da seje v • V četrtek, 8. aprila, je direktor Janez Dule sporočil, da so prejšnji dan na Skladu v prisotnosti direktoija Sklada Uroša Koržeta in direktoija Adrie ter predsednika upravnega odbora Adrie Dušana Pluta poiskali končno rešitev za nastali položaj. Janez Dule ostaja še naprej direktor Toma. Po vsem tem pravi, daje bilo glede poravnave obveznosti Adrie do Toma jasno ugotovljeno, kdo daje korektne podatke in kdo zavaja javnost. Direktor Toma Janez Dule je pozval vse, naj naredijo vse, da se poslovni odnosi njihovega podjetja z Adrio postavijo v normalne razmere in da vsak prispeva maksimalno k sanaciji Adrie. večletnem sodelovanju zgradilo zaupanje v g. Dulca, kije podjetje vodil tako, da je bilo kvaliteten dobavitelj. Direktor direkcije za nabavo, Andrej Andrijanič, je sanacijsko ekipo pozval, naj svojo odločitev ponovno premisli. J. DORNIŽ Turistov ne odganjajo medvedi Na razgovoru o pripravah na leto turizma so se pokazali različni pogledi na možnosti ________in oblike razvoja turizma — Nujen je informacijski turistični center KOČEVJE — Na pobudo kočevskega župana dr. Mihaela Petroviča so se minuli četrtek zbrali na skupnem sestanku predstavniki kočevske občine, občinskih turističnih društev in nekaterih kočevskih trgovskih in gostinskih podjetij. Razgovor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki kočevskih gozdaijev, kmetijcev, obrtnikov, aktiva kmečkih žena, krajevne skupnosti Kočevje-mesto pa tudi delavci Policijske postaje in PTT, je zajel priprave na letošnjo turistično sezono. Anton Prelesnik z GG Kočevje je povedal, da je bila predstavitev Kočevske na nedavnem sejmu Alpe Adria kljub manjšim pomanjkljivostim zelo uspešna. Dejal je, da se je pokazalo, da »medvedi ne odganjajo turistov iz Kočevske«. Menil je, da bo potrebno postoriti še marsikaj, da bi turistu nudili tisto, kar si želi, ob tem pa obljubil, da bodo gozdaiji dokončali pešpot. Izzvan z ramišljanji gostilničarja Jasenca iz Gorenja, da lahko Kočevska preživi le z lovnim turizmom, lesom in kmetijstvom, je zahteval naj se na občinski ravni končno določi prednostni red razvoja Kočevske. Tajnik krajevne skupnosti Kočevje-mesto Borut Hočevar je zbrane obvestil, da se dogovarja s podjeteji za postavitev informativno-poslovne turistične table, ki naj bi stala na • Prisotni so spregovorili tudi o omejenih možnostih razvoja kmečkega turizma, zelo kritični so bili do občinske službe za revitalizacijo, poudarili pa so tudi potrebo, da bi bili v turistični sezoni pošta in banka v krajih, ki od turizma veliko pričakujejo, odprti tudi ob sobotah. Vsi pa so si bili enotni v oceni, da Kočevje nujno potrebuje informacijski turistični biro, ki bi turistom dajal vse potrebne informacije in napotke. mestni ploščadi, predsednik turističnega društva Kostel dr. Stanko Niko- Podaljšan post Za mnoge Mariborčane se bo post nadaljeval po velikonočnih praznikih MARIBOR - Kdo vc, ali letos po velikonočnih praznikih številni Mariborčani ne bodo kar nadaljevali s 40-dncvnim postom, pa ne zato, ker bi se radi postili, pač pa zato, ker jim nič drugega ne bo preostalo. Podatki o socialnih razmerah v Mariboru iz meseca v mesec vse bolj vzbujajo skrb. V Mariboru in širši regiji je tako žc preko 27 tisoč ljudi brez zaposlitve, več kot 17 tisoč brezposelnih pa ne dobiva nobenega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali socialne pomoči, ker so brezposelni žc toliko časa, da so jim usahnile vse pravice. Mnogi med slednjimi niso niti zdravstveno zavarovani, zato morajo v primeru bolezni seči v laslcn žep, če je seveda v njem še kaj ostalo. Nič bolje kot brezposelnim sc ne godi številnim upokojencem, ki jih je v Mariboru in širšem mestnem zaledju okoli 54 tisoč. Petina upokojencev ima namreč premajhne pokojnine, da bi lahko z njimi dostojno preživeli jesen življenja, zato prejemajo še tako imenovani varstveni dodatek. Pa tudi sicer so pokojnine v Mariboru, ki znašajo povprečno okoli 30 tisoč tolarjev mesečno, za 11 odst. nižje kakor drugod po Sloveniji. To je dokaz več, da kriza mariborskega gospodarstva že dolgo traja, čeprav so jo doslej mestni možje z županjo na čelu in skupaj s slovensko vlado že večkrat poskušali odpraviti. Žal pa “terapija” s projektom “Maribor 2000”, “Maribor jutri” in drugimi študijami ni veliko pomagala, ker gospodarstvo - tako kakor zaposleni v njem - za preživetje potrebujejo denar. Tega pa v Mariboru najbolj primanjkuje tistim družinam in posameznikom, ki sploh nimajo nobenega rednega ne mesečnega in ne letnega dohodka. Takšnih je v Mariboru že 4 tisoč, po novi zakonodaji pa prejemajo od države denarno pomoč od 2 do 11 tisočakov. Kdo ve, ali ni morda celo zanje uganka, kako sc s tem prebijajo iz meseca v mesec? Mariborčani, verjetno podobno kakor vsi v Sloveniji, sedaj samo upajo, da njihov “podaljšani post” ne bo predolgo trajal - saj vsi poznamo zgodbo o Butalcih, ki so konja učili stradanja. Ali se bodo te zgodbe spomnili tudi tisti v republiški vladi, bankah in različnih holdingih, ki bi mariborsko gospodarstvo še lahko rešili pred zlomom, pa bo kmalu pokazal čas. TOMAŽ KŠELA lič pa jim je predstavil vrsto prospektov, turističnih kart, razglednic, nalepk in spominkov, ki sojih že ali pa jih še bodo izdali pred pričetkom turistične sezone. Opozoril je na težave z nenadzorovanim kampiranjem in pridobivanjem soglasij za različna tekmovanja na Kolpi, pri čemer je krivdo za slednje pripisal slovenski strani, češ da ji ne zadostujejo ustna soglasja s hrvaške strani. Daje meja na Kolpi za razvoj turizma veliko večja ovira, ko je pripravljen priznati dr. Nikolič, je opozoril Anton Kovač iz Osilnice, ki je s podatkom, da je zasedenost skupno 140 ležišč iz kočevskega hotela, Jasnicc in njegovega gostišča v Osilnici le 5-odst., zanikal tudi trditve, da na Kočevskem ni dovolj prenočišč. M. LESKOVŠEK-SVETE DRAŽJI TEHNIČNI PREGLED TRAKTORJEV SEVNICA - Sevniški Mercator je predlagal za 43 do 50 odst. višje cene za tehnične preglede traktorjev in traktorskih prikolic. IS SO Sevnica je dovolil te podražitve. PETNAJST LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LISCA SEVNICA - Ob moralni pomoči sindikata so v sevniški tovarni Lisca pred 15 leti ustanovili mešani pevski zbor. V začetku se je odzvalo kar 85 pevk in pevcev, na prve vaje pa jih je prišlo 52. Zbor je prvič nastopil v tovarni ob mednarodnem dnevu žena, zatem je sodeloval na vseh občinskih in posavskih pevskih revijah in nadalje s pevskimi zbori iz Metlike, Šentjerneja, Šctvida pri Stični, Roža na Koroškem itd. Večkrat je sodeloval tudi na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Leta 1986 pa je podpisal listino o pobratenju s pevskima zboroma KUD bratov Milavcev iz Brežic in Viktor Parma iz Krškega. Zbor je vse do 10 obletnice vodil Jože Pfeifer, zatem pa Romana Pernovšck in Franc Leben. Od leta 1991 je zborovodja Stane Peček iz Mokronoga. Zbor je imel v teh letih 1480 ur vaj in 90 javnih nastopov. Svoj jubilejni koncert ob 15. obletnici bo mešani pevski zbor Lisca pripravil v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici. Sodelovanje s prijateljsko občino Terzo Obsežen program ČRNOMELJ — Črnomaljska vlada je pripravila obsežen program sodelovanja s prijateljsko italijansko občino Terzo di Aquileia. Izkušnje so namreč pokazale, da morajo z dosedanjim sodelovanje ne le nadaljevati, ampak ga tudi dopolnjevati. V gospodarstvu in kmetijstvu pričakujejo Črnomaljci od svojih italijanskih prijateljev predvsem pomoč pri iskanju proizvodnih programov ter trga za črnomaljske izdelke. Dobrodošla bo izmenjava izkušenj v kmetijskem zadružništvu in v kmetovanju nasploh. Prav tako si bodo izmenjali na srečanjih svoje izkušnje učitelji, medtem ko naj bi pevski zbori, tamburaške in folklorne skupine ter godba na pihala odšli na gostovanje v Italijo. Predstavili naj bi se jim tudi slikarji in kiparji, Italijanom pa nameravajo približati še belokranjsko ljudsko obrt in hrano. Otroci iz Terza bodo sodelovali na belokranjskem otroškem ekstemporu. Bogat program so pripravili ribiči in lovci. Prvi se bodo piomerili na tekmovanjih ter vključili ribolov v turistično ponudbo. Lovci iz Terza bodo malo divjad, kot so fazani in jerebice, vlagali v črnomaljska lovišča, kjer bodo to divjad kot tudi ostalo lahko lovili. Pomerili se bodo tudi v streljanju na glinaste golobe. Prijateljska srečanja bodo pripravili še športniki v različnih panogah. Že doslej so prebivalci Terza veliko pomagali pri oskrbi beguncev v črnomaljski občini. Obljubljajo, da bodo s tem nadaljevali. M.B.-J. Za mlade ni dobre volje brez pijače Pogovor na temo: Droge ____________pri nas_____________ TREBNJE - Vprašanje zasvojenosti z mamili buri duhove tudi v Trebnjem. Prejšnji četrtek je sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti f>od vodstvom Milana Rmana organiziral pogovor na temo: Droge pri nas in kaj storiti. Razgovora v sejni sobi trebanjske občine so se udeležili predstavniki trebanjskih osnovnih šol, zdravstva, sociale, policije, potem Janez Šercelj iz UNZ Novo mesto, Žarka Brišar - Slana z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter dr. Milan Krek, predsednik odbora za vprašanje nacionalnega programa preprečevanja zlorabe drog pri svetu za zdravje vlade Republike Slovenije. Milan Rman je v uvodu povedal, da bo pogovor tekel predvsem o trdih drogah, čeprav bi lahko zelo veliko govorili o drogah, kot sta alkohol in tobak, ki sta legalni drogi in tudi povzročita veliko gorja. Janez Šercelj iz novomeške UNZ je poudaril, da na območju Dolenjske in Bele krajine srečujejo najpogosteje mehko drogo, medtem ko trde droge skorajda ne beležijo. Ocenjujejo pa, da je zasvojenost v porastu. Zelo zanimivi in hkrati tudi skrb vzbujajoči so bili jjodatki dr. Darinke Strmole iz Trebnjega, kije v jeseni naredila anketo med osmošolci vseh trebanjskih osnovnih šol o kajenju, pitju alkohola in drogah. Zaskrbljujoče je dejstvo, da si osnovnošolci ne znajo predstavljati dobre volje brez pijače. Dr. Milan Krek, ki vodi odbor za vprašanje nacionalnega programa preprečevanja zlorabe drog, je dejal, da se je odbor prejšnji teden prvič sestal ter si zadal nalogo, da med sabo poveže različne resoije, skratka vse tiste, ki se že ukvarjajo s problemom droge, vendar nepovezano in vsak zase. Žarka Brišar -Slana iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je poudarila, da bo treba področju primarne preventive nameniti več denarja in časa. Več o razgovoru v eni od naslednjih prilog našega časopisa. J. D. SDP O ZDRUŽITVI V NOVO STRANKO BREŽICE - V torek je občinska organizacije SDP sklicala svoje člane, da bi razpravljali in se odločali o novi stranki. Obravnavali so gradivo za konferenco SDP in kongres strank Združene liste ter osnutke statuta, programa, celostne podobe in kadrovskih predlogov nove skupne stranke. • Kjer je zmernost napaka, je ravnodušnost zločin. (Lichtenberg) • Bodi ljubezniv do svojih sovražnikov. Nič jih bolj ne razjezi. (Orfj) naša anketa Slovenska spakedranščina »Kako naj vzgajam učence v ljubezni do materinega jezika? Ali moram res klicati na pomoč razsvetljence, ki so bodrili svoje rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika? Moram ob velikanih naše besede, Prešernu, Cankarju, res poudarjati, da so dvignili slovenščino med svetovne jezike? Smo zares suvereni, če se tako hitro prodamo?« Tako seje v Pismih bralcev v Dolenjskem listu pred novim letom spraševala učiteljica slovenskega jezika Nevenka Kulovec. Povod za njeno pisanje je bilo z velikimi plakati Westa preplavljeno Novo mesto. Na njih nam je dedek Mraz voščil Happy New Year. Vsiljivosti nekdanjih bratskih jezikov z one strani Kolpe smo se uprli, sedaj pa z vseh strani pljuskajo k nam in v slovenščino zahodni vplivi. Zgleda, kot da je posebej nove slovenske male kapitaliste svet povsem prevzel, saj so le redka podjetja ali trgovine, ki si ob registraciji omislijo slovensko ime. Tudi novi izdelki se vse bolj postavljajo z bleščečimi tujimi imeni. V dokapitaliziranih slovenskih podjetjih govorijo nemško, francosko, angleško, povsod f» svetu pa je ne glede na lastništvo v podjetju uradni jezik jezik okolja, v katerem podjetje je. Še preklinjamo pogosto v tujih jezikih. Niso redki politiki, podjetniki in tudi izobraženci vseh profilov, ki imajo težave, ko je treba v razumljivi slovenščini brez poplave tujk povedati svoje misli oz. mnenje o določeni stvari. Jezik je ena od stvari, ki nas določajo kot narod. Če bo šlo tako naprej, nas prav dolgo ne bo več. MILAN MASLEC, delavec v sekretariatu skupščine občine Krško: »Slovenci svojega jezika ne cenimo. Zaman o njem piše v ustavi, če ga potem prodamo za nekaj stoti-soč mark. Nikakor ni sprejemljivo, da v podjetjih, ki so tuja last, govorijo tudi tuj jezik. V kratkem času je to težko preprečiti, vendar mislim, da se bo v daljšem času to uredilo, saj so težave drugje, ne v jeziku.« MARJAN ZORKO, diplomirani pravnik s Trebeža pri Artičah: »Če je podjetje v Sloveniji in zaposluje slovensko delovno silo, potem naj govorijo v njem slovensko! Tujci naj si pomagajo s prevajalci. Tujci, ki so postali naši državljani, pa naj se naučijo slovenščine. Tudi v marsikateri ustanovi je s slovenskim jezikom slabo. Kaže, da bomo morali malo potrpeti, še posebej v zdravstvu, saj tukaj ob meji ni domačih strokovnjakov.« BARBARA HRIBAR, študentka novinarstva, Novo mesto: »Ni mi vseeno, ko ob cestah gledam oglase v angleščini brez ene same slovenske besede. Tako se prepoceni prodajamo tujcem. Slovenci se moramo zavedati, da smo se v vsej svoji zgodovini udinjali tujcem. Sedaj je čas, da pokažemo, da obstajamo. Slovenščino spoštujejo še tujci, posebej tisti, ki seje naučijo, kaže pa, da seje nekateri Slovenci v želji jx> uspehu sramujejo.« FANICA BAHOR, predmetna učiteljica slovenskega jezika v osnovni šoli Loka Črnomelj : »Trudimo se, da bi naučili čim pravilneje upri rahljati slovenščino. Zadovoljna sem, da bo jx> novem slovenščini namenjena ura pouka več na račun srbohrvaščine. Učitelji pa ne moremo narediti čudežev pri tistih, ki imajo preveč malomaren odnos do maternega jezika. Zgrozim se, ko na radiu ali TV poslušam visoko izobražene ljudi, ki govorijo spakedranščino.« MARJANA SMREKAR, knjižničarka v metliški osnovni šoli: »Motijo me tujke v imenih podjetij, a tudi nasploh. Velikokrat jih ljudje uporabljajo, ne da bi vedeli, kaj pomenijo. Tudi kletvice so vse preveč pogoste in žal niso več redkost niti v otroškem besednjaku. Slovenci bi morali bolj skrbeti za lepo, pravilno slovenščino, posebno še, ker nas je malo. Da bi obogatili jezik, bi morali brati več leposlovnih del, kot jih sedaj.« MARJANA ŠTOJS, vzgojiteljica v sev-niškem otroškem vrtcu Ciciban: »Moti me zapostavljanje slovenščine, posebej v zadnjem času, ko se zlasti na televiziji pojavlja vse več tujk, tako v ekonomsko-propagand-nem kot tudi v informativnem programu. Več bi za našo materinščino lahko naredili tudi naši politiki, a se zdi, da se nekateri prav trudijo, da bi uporabljali čim več tujih izrazov. Verjetno zato, da bi se zdeli ljudem bolj pametni.« VILI LAMOVŠEK, študent iz Mokronoga: »Sem za to, da se začnemo učiti kitajsko, ker je tam še veliko neosvojeno tržišče. Tudi sedaj naredimo vse za to, da bi prišel k nam tuji kapital, mar ne? Mene sicer ne moti toliko vdor tujih jezikov v naš prostor, sem namreč kozmopolit. Slovensko preživetje je v nevarnosti zaradi drugih stvari. Za obstoj naroda ni pomemben le jezik, ampak predvsem prava mera na vseh področjih. Mi pa pretiravamo v delu, pijači, hrani in še čem.« MIRA VERDERBER, varuhinja v ribniškem Vrtcu, iz Kočevja: »V slovenskem jeziku je preveč tujk. Za nekatere tuje besede je sicer težko najti ustrezen slovenski izraz, mnoge pa bi lahko nadomestili. Zaradi novosti, ki prihajajo k nam z Zahoda, in zaradi procesa privatizacije obstaja nevarnost, da bo tujih izrazov še več. To bi bila škoda, saj bi to osiromašilo slovenščino.« MAJDA ANDOLJŠEK, poslovodja galanterije v ribniški blagovnici: »Tujk je vedno več, njihova uporaba pa siromaši naš jezik. Preveč jih je tako v medijih kot v pogovornem jeziku. Motijo me tudi imena novih podjetij. Domača bi lepše zvenela, lažje bi sijih zapomnili. Tudi v službi se srečujem z vedno več tujkami. Za nekatere bi skoraj potrebovala slovar.« DOLENJSKI UST Rekordna sirek in sudanska trava V poljskem poskusu v Kostanju pri Sevnici sta ta dva krmna dosevka dala največji pridelek zelene krme na hektar - Vključevanje dosevkov v kolobar Po žetvi žita je zelo pomembno, da strnišče takoj obdelamo in posejemo strniščni posevek. Z obdelavo strnišča preprečimo izsušitev zemlje in razmnoževanje plevelov. Obdelava strnišča je lahko zelo enostavna, hitra in plitva, posebno v sušnem obdobju. Tako obdelavo lahko opravimo s krožno brano, grebačem ali strniščnimi plugi, ki orjejo 10 do 12 cm globoko. Pomembno je, da prerahljamo zgornjo plitvo plast, grobo zadelamo slamo in uničimo plevel. Za krmne dosevke je tako pripravljeno zemljišče dovolj ugodno za setev. V sušnem vremenu stroka priporoča po setvi va(jai\je. KAJ POMENI EVROPA ZA MLEKO LJUBLJANA - Letna bilanca je pokazala, da je nekaj več kot 40.000 slovenskih kmetov, ki pridelujejo mleko za trg, lani oddalo mlekarnam 364 milijonov litrov mleka. Vsebovalo je 3,76 odst. maščobe, 3,16 odst. beljakovin, 4,68 odst. mlečnega sladkorja in 8,53 odst. suhe snovi. Glede na zaostrene higienske zahteve, ki se obetajo z novim pravilnikom, je zanimivo, da je imelo odkupljeno mleko povprečno 1,8 do 5,9 milijona mikroorganizmov v mililitru, kar je daleč nad zahtevami našega sedanjega pravilnika, ki velja od 1986. leta, kaj šele nad evropskimi standardi. Samo desetina slovenskega mleka je imela manj kot 500.000 mikroorganizmov v mililitru, kar je zgornja meja za prvi kakovostni razred. Evropska meja bo po letu 1994 znašala 100.000 in veliko vprašanje je, če bodo naši rejci take zahteve sploh kdaj zmogli. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Veliki petek na tržnici je bil velikonočno obarvan, ljudje so kupovali največ jajca, veljala pa so 12 do 16 tolarjev. Ostale cene so bile: jabolka 60, orehi 800, lešniki 700, med 350, sirček 100, čebulček 200, liter semenskega korena 400, veliki lonček smetane 400, suhe slive 250, krompir kifeljčar 100, česen 400, prekajeni sir 600, domače salame (prekajene) 1000, krhlji 200 tolarjev. Pri Sadju in .zelenjavi sta kislo zelje in repa , veljala J00 tolarjev, paradižnik 250, orehi 900, rozine 328, jabolka 70, banane 120, kivi 133, hren 425, cvetača 271, čebula 55, grenivke 93 in koleraba 55 tolarjev. Cene pri Dcladiniju: banane 120, suhe slive 250, mandarine 130, pomaranče 55 do 60, kivi 100 do 140, paradižnik 250, kumare 250, paprika 320, mehka solata 190, čebula 60, mladi krompir 120, čilsko grozdje 500 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 197 do tri mesece starih in 25 starejših prašičev. Prvih so prodali 87 po 270 do 300 tolarjev, drugih pa 9 po 160 do 190 tolarjev kilogram žive teže. Poleg strniščnih krmnih dosevkov lahko po žetvi žita vključimo kot drugi posevek še strniščno repo, proso, ajdo, kavlo in nekatere druge vrtnine. Ti posevki zahtevajo nekoliko bolj temeljito obdelano strnišče. Pred oranjem njivo lahko dodatno pognojimo še s hlevskim gnojem in vse skupaj zaorjemo do normalne globine oranja. Vsi ti posevki so bolj zahtevni, potrebujejo čisto zemljo pred setvijo. Valjanje v vlažnem vremenu ni potrebno. Ta način obdelovanja ima prednost v razmerah, kjer poleti ne primanjku- je padavin in kjer je jeseni zemlja premokra za oranje. V zadnjih dveh letih smo imeli izrazito sušno vreme v poletnem času. Veliko strniščnih posevkov je zaradi suše slabo kalilo in se razvijalo, medtem ko so sc nekateri posevki za take razmere pokazali zelo primerni. V letu 1992 smo imeli v Občini Sevnica (Boštanj, kmetija Zalašček) poljski poskus petih različnih krmnih mešanic in dosegli naslednje rezultate: Mešanica Uporaba sem kg/lia Pridelek zelene krme A 1 40 kg jare grašice + 40 kg krmnega graha + 25 kg silosirka 36,2 22,2 B 1 40 kg jare grašice + 40 kg krmnega graha + 25 kg sudanske trave 47,0 21,6 C 1 40 kg jare grašice + 30 kg krmnega graha + 80 kg ovsa 32,0 20,8 I) 1 40 kg silosirka 63,0 24,3 E 1 40 kg sudanske trave 64,7 23,5 Hlev sosedom močno smrdi Daje sosedom novi hlev začel presedati, naj bi bila kriva _______gradnja v nasprotju z dovoljenji NOVO MESTO — Na zadnji seji občinske skupščine je poslanec Slovenske ljudske stranke Jože Beg opozoril na težave, ki da jih neupravičeno delajo sosedje kmetu Silvu Kumu, ki si je na Malem Slatniku postavil nov hlev. Pokazalo pa se je, da je za zaplete kriva predvsem gradnja v nasprotju z izdanim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, kar je Kumu, kot so ugotovili v občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, svetovala svetovalna služba Kmetijskega zavoda. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo hleva je Kum dobil v septembru 1989. Hlev je potem zgradil drugje, kot je bilo določeno, in ga tudi obrnil. Septembra 1991 mu je sanitarna inšpekcija naročila redno dnevno čiščenje gnoja, da hlev ne bi tako motil okolice. Zatem je prišla pritožba sosede. Pristojni občinski sekretariat jo je zavrnil kot prepozno in neutemeljeno, drugostopenjski organ pa je predlagal obnovo postopka ali ukrepanje inšpekcije. Na lokacijski obravnavi na kraju samem v lanskem maju so sosedje zahtevali prestavitev silosov na drugo stran hleva in zaprt način hranjenja. Urbanistična inšpekcija je izdala odločbo o uskladitvi gradnje z izdanim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Nanjo seje Kum pritožil, aje drugosto- Kmetijski nasveti Hibrid 300 najmanj tvega Katastrofalna lanska suša stoletja sc, to lahko trdimo z veliko zanesljivostjo, ne bo ponovila, kar pa ne pomeni, da ni treba upoštevati lanskih izkušenj, ko je treba pripraviti koruzno seme za bližnjo setev. KoneC koncev gre za daleč najpomembnejšo poljščino, ki v Sloveniji zajema že dve petini vseh polj, to pa je spoštovanje vrednih 100.000 hektarjev. V lanski suši je v Pomurju, slovenski žitnici, povsem odpovedala imenitna zobanka, po imenu eva. Na plitvih tleh jo je suša tako zdelala, da ni oblikovala niti storžev, kaj šele da bi bogato nalila zrnje. In vendar velja za najbolj rodoviten in razširjen hibrid, ki ga še posebej odlikuje odpornost proti lomljenju in poleganju. Seveda spada med pozne sorte, ki imajo dolgo rastno dobo in so s tem izpostavljene nevarnosti, da v slabših letih ne dozorijo. Na splošno se je lani pokazalo, da poljedclc manj tvega z zgodnejšimi koruznimi hibridi iz razreda 300, ki v naših razmerah veljajo kot najbolj priporočljivi za pridelovanje koruznega zrnja in koruzne silaže. Tak hibrid je na primer zobanka mirna, ki ob redki setvi rada tvori po dva storža in sc uvršča v prvo rodnostno skupino. Ni nepomembno, da je precej neobčutljiva za neugodne vremenske razmere, kamor seveda prištevamo tudi sušo. Od BC letošnjo setev priporočajo BC 312 in BC 318. hibridov za Za hribovske predele, kamor lahko prištevamo tudi precejšen del širše Dolenjske, stroka priporoča še ranejše sorte, to je hibride iz razreda 200. Sem uvrščamo BC 272 eta, poltrdinko deo, zobanko BC 278 in toliko hvaljeno sorto hclgo. Sorte iz razreda 400 (earla, eva, panonija in BC 492) dajejo sicer največji pridelek in so še posebej primerne za pridelovanje silaže, vendar pa je, kot rečeno, njihov uspeh tvegan. Zanimivo bo, kaj bodo prinesli novega v pridelovanje koruze francoski hibridi, ki jih še preizkušajo. Inž. M. L. penjski organ pritožbo zavrnil. Zaradi pritožbe še drugih sosedov zaradi smradu pa je ministrstvo za industrijo in gradbeništvo zahtevalo, naj občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora postopek obnovi, kar seje tudi zgodilo. V začetku letošnjega februarja je gradbena inšpekcija izdala odločbi o prepovedi uporabe hleva brez uporabnega dovoljenja in o ustavitvi del na silosih. Na ponovni lokacijski obravnavi so sosedje ponovili svoje zahteve, sanitarna inšpekcija pa pred ponovno odločitvijo zahteva mnenje zavoda za socialno medicino in higieno o morebitnih negativnih vplivih hleva na okolje. Veterinarska inšpekcija je predlagala celo tovrstne meritve. Zadeva je v teku. Kakšna bo odločitev, se ne ve. Večina bo za zaplete gotovo krivila sitne sosede. Pa so res krivi (le) sosedje? »Menimo, da do spora med investitorjem in sosedi ne bi prišlo, če bi investitor zgradil hlev skladno z izdanimi dovoljenji. Zato naj svetovalna služba kmetijskega zavoda, kije investitoiju svetovala gradnjo v nasprotju z dovoljenji, prevzame glavni del odgovornosti za nastalo situacijo,« so v delegatskem odgovoru zapisali v občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. V njem tudi niso pozabili povedati, da navedbe v vprašanju oz. pobudi poslanca Bega niso bile povsem točne, posebno glede skladnosti gradnje z izdanimi dovoljenji in povezanosti preselitve Kuma v novo hišo z gradnjo hleva. Z. L.-D. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ - Tudi letos bo v Ptuju razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo organizirajo Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Sekretariat za kmetijstvo pri ptujski občini in Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Otvoritev razstave bo v petek, 16. aprila, ob 10 uri. Dobrote bodo na ogled v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. Ptujčani pa bodo pripravili tudi bogat kulturni program. SAD ST. 3. KRŠKO - Z manjšo zamudo je izšla marčna številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki je tokrat namenjena predvsem varstvu vinske trte pred boleznimi in škodljivci. Prispevke so napisali: dr. Stojan Vrabl, mag. Konrad Keber, mag. Gustav Mat is in mag. Gabrijel Seljak. Poleg tega piše v reviji mag. Tone Zafošnik o rezi pinotov, mag. Aleksander Kravos o integriranem pridelovanju sadja, inž. Darinka Koron o zatiranju plevela v jagodah in inž. Jurij Mamilovič o oskrbi s škropivi zoper rastlinske bolezni in škodljivce. Strniščni krmni dosevki so bili posejani po spravilu ječmena (5. julija). Posevek je bil pospravljen že 8. septembra. Od setve do spravila je preteklo 65 dni. V tem času je kljub sušnemu vremenu bil pridelek pri vseh krmnih mešanicah razmeroma dober. Količino pridelka sta v glavnem reševali silosirck in sudanska trava. Pridelek le-teh v čisti setvi je bil največji, 63,0 oz. 64,7 t zelene krme na 1 ha. Posevek sudanske trave in silosirka je bil v mejah od 150 do 200 cm višine. Odstotek suhe snovi SUDANSKA TRAVA V BOŠ-TANJU - Čez 60 ton zelene krme na hehktar V mešanici A in B, kjer sta bila še krmni grah in jara grašica, je bil pridelek manjši. Jara grašica in krmni grah sta sc zaradi suše slabše razvijala. Najslabši rezultat je dala krmna mešanica ovsa s krmnim grahom in jaro grašico. Vse tri vrste rastlin so bile zaradi suše prizadete. Najbolj prizadet je bil oves zaradi napada rje. Ta krmna mešanica je bolj primerna za hladnejša območja Gorenjske in Notranjske. Mag. KATARINA KASTELIC Dr. TATJANA STUPICA Biotehniška fakulteta v Ljubljani • Če bi prišlo do izbmhov na ulicah, bi to pomenilo ob gospodarski katastrofi še izničenje vseh dosežkov osamosvojitve. (Drnovšek) • Srbi nismo nori, tudi mi bi raje vozili fonde kot pa tanke. (Karadžič) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Nov zakon o vinu Verjetno bo Slovenija dobila nov zakon o vinu še letos in moreda celo pred trgatvijo. Zadnjo besedo bo imel slovenski parlament, zato je v tem času še težko pisati dokončno o vseh novostih. Prav je, da sc pripravimo na javno razpravo in na prilagajanje novi slovenski vinski zakonodaji. Namen zakona o vinu v vsaki državi je, da ščiti pridelovalce in porabnike. Vino je bilo že velikokrat predmet zlorab in afer, vedno na škodo vinogradnika in ljudskega zdravja. Nove politične in gospodarske razmere pri nas in v Evropi zahtevajo tudi nov tržni red. Vino je občutljivo blago, zato se zakoni o vinu v evropski skupnosti letno dopolnjujejo. Usklajevanje vinske zakonodaje med državami, pridelovalkami vina, je stalno in živahno. Tudi Slovenija je dobila že vprašanja, kako sc prilagaja evropskim normam s svojo vinsko zakonodajo. Najlažje je prepovedati uvoz vina iz države, ki nima vinske zakonodaje po normah, ki so veljavne v stroki v svetu, to uteleša O.I.V. (Mednarodni urad za trto in vino), Evropska skupnost pa je zelo aktivna tudi v tej organizaciji. Torej ne more biti novi slovenski vinski zakon samo po meri Slovenije. Osnutek zakona se pripravlja na osnovi vinske zakonodaje ES (Evropske skupnosti) in posameznih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, Švica, Francija... Pripravljanje osnutka pomeni prilagajanje našega vinogradništva in vinarstva zahtevam splošno veljavnih strokovnih meril, na čimbolj življenjski način. Nova zakonodaja bo zelo zarezala v dosedanjo površno prakso ugotavljanja in uveljavljanja kakovostnih razredov vina. Veliko manjši delež slovenskih vin bo v kakovostnem in vrhunskem razredu, kot je sedaj. Vsi vinogradniki vemo, da ne moremo hkrati pridelati na trto veliko grozdja in doseči visoko kakovost. Doscdaj je bilo možno dobiti oznako kakovostni razred za vino iz grozdja, ki ni doseglo niti 50° oechslejev slkadkornc stopnje, po novem predlogu bo moralo biti v soku vinskega grozdja najmanj 73° oechslejev sladkorja. Hektarski pridelek grozdja bo tudi omejen za kakovostno in vrhunsko vino. Iz grozdja, ki ne bo ustrezalo taki kakovosti, se bo lahko pridelalo vino nižjega kakovostnega razreda, npr. deželno vino ali namizno vino. Zakon bo ščitil tudi kakovost deželnega vina, ki ga prvič uvaja pri nas vinska zakonodaja. Deželno vino bo pridelano iz grozdja, ki bo imelo ob trgatvi 68° oechslejev sladkorja in ne bo pridelek večji od 12.000 kg/ha. Najnižji kakovostni razred bo predstavljalo namizno slovensko vino. Doslej se na trgu slovensko vino sploh ni pojavljalo v namiznem razredu. Najnižje kakovosti so bile v razredu namizno vino z geografskim poreklom vinorodnega okoliša. V bodoče sc bo ta kakovostna stopnja imenovala deželno vino. Namizno slovensko vino bo lahko različnega porekla iz Slovenije, to je iz vseh treh rajonov. Osnova za tako vino bo grozdje, ki ob trgatvi ne bo doseglo primernega sladkorja. Na etiketi ne bo smel biti označen niti rajon niti okoliš, samo oznaka “Slovenija”. Vinogradniki, ki imajo slabše vinogradniške lege in dosegajo velike pridelke, sc bodo lahko odločali za tako pridelavo. Tem vinom bo huda konkurenca v ceni namizno uvoženo vino. Upam, da država ne bo vsega bremena zakonskih sprememb obesila na pleča vinogradnika. Proti temu sc moramo boriti, ne proti večjemu redu na viškem trgu! Red je vedno zagotavljal dobro plačilo za pošteno delo. mag. JULIJ NEMANIČ V Nemčijo na mojstrsko kmetijo Predsednik krške SLS B. Vodopivec vodi akcijo usposabljanja slovenske kmečke ___________mladine pri nemških kmetih - V letu dni desetina praktikantov KRŠKO - Da srečanja pobratenih mest le niso samo nebodigatreba ostanek iz preteklosti, je dokazal tudi Branimir Vodopivec. Ko je predlanskega septembra spremljal krške kmečke žene, ki so predstavljale Slovenjjo na turističnem sejmu v pobratenem Obriegheimu, se je seznanil s človekom, ki ima v nemškem Bundestagu na skrbi kmetijstvo. V pogovoru o težavah v slovenskem kmetijstvu se je rodila tudi zamisel o tem, da bi mladi kmečki fantje in dekleta iz Slovenije oprav- • Nemške družine si želijo, da hi praktikanti ostali pri njih celo leto, najmanj pa tri mesece. Kaže, da so nemški kmetje pripravljanj še naprej sprejemati praktikante, vendar je pri slovenski kmečki mladini kar precej zadržkov. Če odštejemo slabo informiranost, potovanje v tujino, srečanje s tujim jezikom, ljudmi in navadami, jih verjetno še najbolj zadržuje doma delo na domači kmetiji. ljali prakso na specializiranih mojstrskih kmetijah v Nemčiji. Lanskega marca je odšel na usposabljanje prvi kandidat. Akcije so se lotili kar preko stranke. Objavili so razpis v štirih časopisih, a sc je pozneje izkazalo, da jih kmečki ljudje ne berejo, zato za možnost usposabljanja sploh niso vedeli. Pozneje, ko so na akcijo opozorili na kongresu in na shodih SLS, je bilo zanimanje dosti večje. V letu dni se je na nemških mojstrskih kmetijah zvrstila desetina mladih s končano osnovno, srednjo ali celo visoko šolo. Nekaj praktikantov sc je že vrnilo, dnigi so še v Nemčiji, a za prijavo je še čas, saj nameravajo s tako obliko sodelovanja nadaljevati in vanjo vključiti čimveč mladih. V zadnjem času je zaradi vojne na Balkanu potrebno dobiti še delovni vizum, vendar pa z dobro voljo nemškega predstavništva v Ljubljani s tem ni večjih težav. Fantje in dekleta opravljajo prakso na usmerjenih kmetijah za živinorc- HELENA MRZUKAR jo, pridelavo ali predelavo mleka, sadjarstvo itd. Živijo v krogu nemških družin kot njihovi člani, zato morajo poznati vsaj osnove nemškega jezika. Za čas prakse so zdravstveno zavarovani, imajo preskrbljeno stanovanjc in prehrano ter 600 mark žepnine, vendar niso v delovnem razmerju, sc pravi, da jim ne teče delovna doba in pokojninsko niso zavarovani. B.D.-G. • Lačnim ni dobro pridigati • Tisti, ki so se spravljali s sveta, se ne bodo nikdar spravili (Fridauer) gospodinjski kotiček Ribe ne le v postu (3) Pečenje v pečici je najenostavnejši način za pripravo rib. Posodo, v kateri bomo pekli, premažemo s surovini maslom. Da se riba pri pečenju ne izsuši, jo prekrijemo z alufolijo, proti koncu pečenja pa jo odkrijemo, da se primerno oskonji. Temperatura pečice naj bo 180 do 200° C. Kako pečemo ribo v alufoliji? Ta material je najbolj primeren, ker se po želji oblikuje, in vanj zavijemo vse aromatične dodatke, kot so sesekljan peteršilj, česen, na listke zrezani šampijoni, korenček, čebula, in razne morske sadeže. Tako riba ohrani obliko in sc peče v lastnem soku. Alufolijo pred pečenjem urežemo v obliko srca. Na eno polovico položimo ribo, z drugo polovico pa ribo prekrijemo in robove tesno stisnemo ter zapognemo. Zavitek položimo na pekač in pečemo na omenjeni temperaturi 15 do 25 minut. Odvijemo ga tik pred serviranjem. Za velike in majhne ribe, predvsem s čvrstim mesom, kot ga imata brancin in losos, pa uporabljamo prj pečenju tudi listnato testo. Eno polovico razvaljanega testa položimo na premazan pekač, dodamo ribo in jo prekrijemo z drugo polovico testa. Tega obrežemo 3 cm stran od ribe in notranje robove premažemo z raztepenim jajcem ter stisnemo. Za lepši izglcd na površini oblikujemo luske, glavo in plavut. Testo premažemo z jajcem in za pol ure postavimo na hladno. Ribo pečemo pri 200° C, da testo svetlo porjavi. Čas peke je odvisen od debeline ribe. Fred serviranjem testo po dolgem prerežemo in ga dvignemo kot pokrov. Dobra metoda za pripravo belih ali zelo majhnih rib je cvrcnje. Pred cvrcnjem položimo ribo v panado, to je v moko, jajce in drobtine, ali pa v testo iz moke, jajc in piva. Za posebne priložnosti lahko napravimo tudi solato iz surovih ali kuhanih rib. Surov ribji file narežemo na zelo tanke rezine in vsako posebej pokapamo z olivnim oljem, limoninim sokom, potresemo s soljo, poprom in sesekljanimi zelišči. V marinadi jih pustimo do pol ure. Ponudimo vedno dobro ohlajene. Kuhano ribo narežemo na rezine, ji dodamo različne morske sadeže, svežo zelenjavo, kot so zelena, šalotka, paradižnik in podobno. Za pikantnejši okus pa dodajamo majonezo, kis, črne olive in omako vinaigrette. DOLENJSKI UST s IZ NtlŠIH OBČIN Bodo starši dozidali šolo? Svet osnovne šole Grm sprejel sklep o ustanovitvi sklada za dograditev šole — Potrebnih 500.000 NOVO MESTO — Novomeška osnovna šola Grm že vse od dograditve leta 1971 dela v veliki prostorski stiski. Zgrajena je bila za normalno delo 720 učencev oziroma 24 razredov, vseskozi pa mora vpisovati po 32 razredo v otrok, saj se je število šoloobveznih otrok v grmskem šolskem okolišu takoj po dograditvi šole močno povečalo. Grmska osnovna šola bi nujno potrebovala še eno manjšo telovadnico, saj v sedanji telovadijo po trije razredi hkrati. Zaradi tega športna vzgoja ne more dosegati svojih ciljev pa še nevarno je. Nič čudnega, da vsaj mlajše razrede učiteljice sem in tja raje peljejo ne sprehod kot v telovadnico. Nekatere učilnice — glasbena, gospodinjska — sploh niso primerne za izvajanje pouka. Potrebovali hi še učilnico za računalništvo, za tehnično vzgojo na razredni stopnji, za videoteko itd. Za kolikor toliko normalno življenje in delo bi na Grmu skratka morali zgraditi še eno manjšo telovadnico, štiri učilnice in nekaj kabinetov. Vrednost investicije, za kateroje šola že pridobila idejno zasnovo, je po oceni projektanta pol milijona mark. Letos naj bi pridobili potrebno dokumentacijo, v letu 1994 pa načrtovano in potrebno tudi naredili. A kje dobiti potreben denar? S prijaznim pismom, ki so ga pred velikonočnimi prazniki prinesli domov grmski osnovnošolci, so bili starši obveščeni, da je bil na pobudo njihovih predstavnikov v svetu staršev v svetu šole 16. marca sprejet sklep o ustanovitvi sklada za dograditev OŠ Grm. V skladu se bodo zbirala sredstva staršev in drugih občanov, sredstva iz združene amortizacije nepremičnin pri občini, sredstva krajevnih skupnosti šolskega okoliša, sredstva šole in druga sredstva V pismu je posebej omenjeno, da bodo tisti, ki bodo prispevali denar za dograditev šole, ta prispevek lahko uveljavljali kot olajšavo pri plačilu dohodnine. Vse za boljšo in prijaznejšo šolo na Grmu! Kaj reči na to? Ni verjeti, da se vsi tisti, ki so se odločili za to akcijo z vodstvom šole vred predtem niso prepričali, ali bi se dalo priti do denarja za potrebno dozidavo na kakšen drugačen način. Gotovo bi se načakali. Kajti država, ki sem in tja za razne namene prav brezsramno zapravlja davkoplačevalski denar, za take probleme nima (dovolj) posluha. Zakaj bi ga pravzapra v sploh imela? Svoje državljane je dobro zdresirala, da je še najbolj zanesljivo tisto, kar si bodo preskrbeli sami Davki pa so za pomembnejše reči Za tiste, ki bi se radi odzvali prošnji grmske šole, pa številka žiro računa, na katerem se zbirajo namenska sredstva za dograditev šole: 52100-740-031-30902! Z. LINDIČ-DRA GA Š Pomoč pri zaposlovanju Z ugodnejšimi krediti za obrt in podjetništvo naj bi v občini letos dobili 203 nova delovna mesta NOVO MESTO — Posebna projektna skupina je na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za razvoj obrti in podjetništva v novomeški občini spet izdelala seznam prosilcev oz. programov, ki bodo deležni občinske in državne podpore v obliki ugodnejših kreditov. Občinska vlada je že potrdila predlog razdelitve denarja za regresiranje obrestne mere. Na ta način REVIJA PRESTAVLJENA NOVO MESTO - Revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila v organizaciji ZKO Novo mesto predvidena za sredo, 21. aprila, ob 16. in 18.30, je prestavljena na torek, 11. maja. Na ZKO še vedno sprejemajo prijave za udeležbo. • V svoji hiši je celo revež knez. (Talmud) • Slovenska demokracija nima izdelanih niti najosnovnejših mehanizmov, s katerimi hi se zavarovala pred korupcijo. (J. Zlobec) • Humor ubija zlobo. (Ratušinska) naj bi v novomeški občini pridobili 203 nova delovna mesta. Na zadnji razpis za pridobitev sredstev za razvoj obrti in podjetništva se je s programi odzvalo 53 obrtnikov in podjetnikov. Na seznamu tistih, ki bodo tokrat dobili posojila s 5-odstotno obrestno mero — 10 odst. denarja do polne prispevata občinski razvojni sklad in republiški sklad za razvoj malega gospodarstva — je 35 programov. Od tega je 11 proizvodnih programov, 9 storitvenih, 12 s področja trgovine in 5 gostinskih. Njihova predračunska vrednost znaša 549 milijonov tolarjev, odobrenih kreditov pa je za dobrih 70 milijonov tolarjev. Ti programi sedaj dajejo delo 123 ljudem, po razširitvi pa naj bi ga dobili še 203 ljudje. Po dogovoru z Ljubljano oz. s pristojnim ministrstvom so bili posebej opredeljeni programi, ki po dejavnosti in vrednosti sodijo med prednostne naložbe malega gospodarstva v občini in izpolnjujejo razpisne pogoje za pridobitev sredstev republiškega sklada. Takih je šest proizvodnih programov in trije storitveni. Prav teh devet programov naj bi dalo več kot pol (natančno 121) novih delovnih mest. Posebej je vredna omembe postavitev proizvodnje bope-na, ki naj bi zaposlila 72 delavcev. lili G Večina Labodovih izdelkov za izvoz IZ NNŠIH OBČIN Brez tega si priznani novomeški konfekcionar ne more obetati normalnega poslovanja v zdajšnjem obsegu — Poleg lohn poslov je nujen tudi večji klasični izvoz NOVO MESTO — »Labod ni izjema med slovenskimi podjetji, ki sojih prizadele izguba jugoslovanskega trga, tečajna politika, neusklajena z rastjo stroškov, in druge težave. Če vsega tega ne bi bilo, bi lani dobro poslovali, tako pa smo morali izkoristiti vse rezerve, da smo pristali na pozitivni ničli. Lahko smo kar zadovoljni,« ocenjuje lansko poslovno leto novomeškega Laboda Marjan Vodopivec, direktor njegovega komercialnega sektorja. Letos se bodo predvsem trudili, da bi osvojili še nove trge in povečali klasični izvoz. 800 izdelkov tudi do stokrat zmanjšale. Vodopivec poudarja, da pač ne gre, da bi imela vsaka druga ženska enako bluzo, naj bo izdelek še tako lep. V Labodu načrtujejo, da bi bili tudi v bodoče udeleženi na domačem trgu vsaj s petino svoje proizvodnje. Majhnost trgaje seveda vzrok nadaljnjemu manj- Marjan Vodopivec Zaradi izgube nekdanjega jugoslovanskega trga se je novomeški Labod, priznani izdelovalec ženske lahke in težke konfekcije ter moških srajc, močneje usmeril na domači trg. Prisotnost na njem je lani, ko so ga drugi domači konfekcionarji precej zapustili, celo povečal. Kljub temu je skrčenje trga prineslo s seboj mnogo več dela za manjše rezultate, saj so se serije iz prejšnjih 700, OBLOGE ZA IZBRAN OKUS -Zakonca Ema in Jože Pureber sta v okvim svojega podjetja “PCP Pureber trade” odprla v Javnih skladiščih Prodajni center talnih oblog z naj-raznovrstnejšo in doslej v tem koncu Slovenije tudi najbogatejšo izbiro materialov ter prevlek in oblog za tla. ",Sam se že več kot 15 let ukvarjam s parketarstvom in polaganjem talnih oblog. Ves ta čas je bila ponudba teh materialov v Novem mestu slaba, zato sem se odločil za tovrstno trgovino”, pove Jože, ki še vedno ostaja obrtnik. Ob tem je vredno zapisati, da je talne obloge v tej trgovini mogoče kupiti brez prometnega davka, plača se le 3-odst. davek na storitve, če seveda tla položi podjetje Pureber trade. (Foto: J. P.) Policisti bodo šli v Bučno vas Nekdanji prostor Goijancev je po strokovnih ocenah primernejši za novo novomeško policijsko stavbo od tistega nasproti avtobusne postaje — Proračun upošteva NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je na zadnji seji odredil enomesečno javno razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev odloka o prostorskoure-ditvenih pogojih za Novo mesto. Gre za spremembe, ki bodo omogočile umestitev nove novomeške policijske postaje v Bučni vasi, na kraju, kjer je imelo avtobusno podjetje Gorjanci do odprodaje garaže in odprte površine za parkiranje in popravilo avtobusov. Za to gradnjo naj bi bilo že v letošnjem republiškem proračunu zagotovljenih 200 milijonov tolaijcv. Da Novo mesto potrebuje novo po- jem. Temu naj bi sledila izdelava zazi- licijsko postajo oz. prostore za Upravo za notranje zadeve, ki se ji je delo s slovensko osamosvojitvijo in vzpostavitvijo južne meje še precej povečalo, ni sporno. Za njeno postavitev je bilo proučenih več možnih lokacij. V občinski vladi so se sprva najresneje ogreli za kompleks nekdanjih vojaških skladišč v Žabji vasi, kasneje pa so bile vse sile usmerjene v prepričevanje poslancev v občinskem parlamentu, da je najboljša lokacija nasproti avtobusne postaje. Poslanci so se dali prepričati in so to lokacijo potrdili. Sredi septembra lani je bila potrjena urbanistično-arhitektonska rešitev za kompleks policije ob Roški cesti, pridobljena z javnim anonimnim nateča- dalnega načrta. To delo pa je bilo v oktobru na zahtevo naročnika ustavljeno do uskladitve nekaterih dodatnih vprašanj. Brez obvestila investitorja, da odstopa od gradnje nove policijske postaje na komaj dogovorjeni oz. izsiljeni lokaciji, je občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora sredi decembra lani dobil vlogo za pridobitev lokacijskega dovoljenja za gradnjo nove stavbe policije v Bučni vasi na prostoru, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve predtem odkupilo od Gorjancev. Vlogi je bilo priloženo poročilo o urbanistično-arhitektonskem preizkusu ugotavljanja ustreznosti lokacije in tudi soglasje krajevne skupnosti. V strokovnih krogih menijo, da lokacija v Bučni vasi za tak namen ni .sporna in daje celo ustreznejša od lokacije ob Roški cesti. Umeščanje stavbe v okolje in sama gradnja bo v Bučni vasi tudi precej enostavnejša in cenejša, kot bi bila na bregu Krke nasproti avtobusne postaje. Ker pa za to gradnjo ni osnove v veljavni občinski prostorski dokumentaciji, je občinski izvršni svet pač pripravil njeno spremembo oz. dopolnitev. Novomeška vlada pa poudarja, da so vsi stroški, nastali doslej s pripravami na gradnjo nove policijske postaje — na primer 3,66 milijona tolatjev za izvedbo lanskega javnega natečaja — zabeleženi kot dolg ministrstva za notranje zadeve novomeški občini. Zaradi objektivnih težav novomeška občina letos tudi ne bo sodelovala pri investiciji. Od ministrstva za notranje zadeve kot investitorja pa zahteva, da pridobi variantne rešitve za urbanistično arhitektonsko zasnovo objekta policije v Bučni vasi. V komisijo za izbor najustreznejše rešitve bo izvršni svet imenoval tudi predstavnika občine. Z. L.-D. v Zupan se predstavi NOVO MESTO — Ker so se dogodki v občinski skupščini tako hitro odvijali, da za to ni bilo prave priložnosti, je novi predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija pred tednom sklical tiskovno konferenco, da bi se predstavil javnosti. Poudaril je, da bo pri opravljanju nove službe gradil na zaupanju, poštenju in iskrenosti v medsebojnih odnosih, saj je prepričan, da se bo le tako dalo kaj doseči. Dela pa je veliko, tako da je že po štirinajstih dneh na tem položaju prepričan, da so imeli poslanci prav, ko so zahtevali, naj ima novomeška občina profesionalnega župana. Kot tisto, čemur se bo v novi funkciji posebej posvečal, je Koncilija omenil lokalno samoupravo, razvoj podjetništva (tudi v kmetijstvu), varstvo okolja, ustrezno politiko pozidave, aktivno delo z mladimi, skrb za Rome, kulturo, delo skupščinskih odborov, med katerimi je po njegovem najpomembnejši tisti za mednarodne odnose, za proslavo 500-letnice Kapitlja itd. Poudaril je tudi sodelovanje z republiškimi organi pri urejanju posameznih zadev in problemov. Vrata njegove pisarne pa bodo ljudem vedno odprta, če le ne bo zavzet z opravljanjem kakšne dolžnosti. Prepričanje namreč, da marsikomu veliko pomeni in je potolažen že, če ga je župan pripravljen poslušati in razumeti, če že denarja in načrta poti za rešitev konkretnega problema nima. Z. L.-D. šanju števila izdelkov enega artikla in razpršitvi ponudbe, tako da se ne bo v vseh trgovinah pojavljala enaka ponudba. »Ostalo proizvodnjo bomo morali izvoziti. V večji meri bo šlo še vedno za lohn posle, ki pa dolgoročno niso perspektivni. Zato se v Labodu trudimo tudi za povečanje klasičnega izvoza. Pomladansko kolekcijo 1994 že pripravljamo s tem namenom, v načrtu pa so tudi nove blagovne znamke, ki naj bi bile še uspešnejše, kot je na primer blagovna znamka Walter Wolf, Ella Vivaldi itd. Le tako se bo Labod lahko vrtel naprej,« pravi Maijan Vodopivec. Tako bi se tudi v bodoče lahko kot doslej izognili zmanjševanju zaposlenosti in zagotavljali zaposlenim primerno socialno varnost oz. plačo. V Labodu dela na šestih lokacijah še vedno skoraj dva tisoč delavcev, od tega v Novem mestu 550. Odnosi s tujimi partnerji, posebej z nemškimi, ki jih je med 39 največ, nekaj pa je holandskih, švedskih, italijanskih in tudi ameriških, kažejo na to, da bo poslovanje treba zra-cionalizirati. To pomeni tudi nekaj manj zaposlenih, posebej v režiji. To med drugim pomeni tudi, da ne bo več mogoče kot doslej v glavnem dopustovati poleti, saj sta julij in avgust v evropski tekstilni industriji glavna sezona. Ko je že govor o tekstilni firmi, skoraj ne moremo iti mimo splošnih pogojev • Labod je še vedno v celoti družbeno podjetje. Lastninil se bo po zakonu. Posebej zato, ker gre za delovno intenzivno podjetje, so prepričani, da bi bil najprimernejši delavski odkup, konkreten načrt pa še ni narejen. Labodje v Novem mestu tudi zavezanec za vračilo nacionaliziranega premoženja. Zahtevek rešujejo v skladu s predpisi in se vračilu ne izmikajo. gospodarjenja. Tekstilci so bili že v Jugoslaviji navajeni, da so bili zmeraj v slabšem položaju, a tudi v samostojni Sloveniji ni dosti bolje. Z ocarinjenimi uvoženimi osnovnimi surovinami, z visokimi dajatvami, z dampinškim uvozom manj kvalitetnega vzhodnjaškega tekstila itd. se slovenski tekstilci zaman trudijo, da bi bili uspešni. Od države in gospodarske zbornice pa tudi v Labodu pričakujejo, da bosta podprli tekstilce pri nastopu na tujih trgih in s tem promocijo Slovenije. Z. LIND1Č-DRAGAŠ ŽUPAN VOŠČIL 90-LETNIKU - Predsednik no vomeške občine Franci Koncilja je v sredo izročil darilo in voščil za 90. rojstni dan Jožetu Savšku upokojenemu mizarju z Jordankala pri Mirni Peli Jože ga je dokaj čil in zdrav sprejel v domači hiši, še dan prejje sekal drva. V tako dolgem življenju je marsikaj doživel. Dobrega se rad spominja, slabo pa bi kar pozabil.» V bolnico ne bi šel rad, saj je v njej še premalo prostora za mlade,« je povedal ob slovesu. (Foto: J. Pavlin) D VOJNO SLA V JE - Še predno seje z visokim jubilejem srečal Kolegiatni kapitelj, je praznovat njegov prošt Jožef Lap. Ne samo 500-letnico, tudi A braha-ma, s katerim se je srečal, je vredno proslaviti. Farani - pridružili pa so se jim tudi drugi občani - so priljubljenega cerkvenega dostojanstvenika presenetili z lepim darilom, osebnim avtomobilom znamke Golf, ki so ga kupili s prostovoljnimi prispevki. Pri tem se je še posebej izkazal slavljenčev bratranec Andrej Ambrož. (Foto: S. Dokl) (Novomeška kronika) MARLBORO - Ljudski glas ve povedati, da se v novomeškem lokalu Črni baron običajno tare gostov. Tistega, ki sc je prejšnjo sredo tako ujezil na barona, da ga ne bo več videl, tako niti ne bodo pogrešali. Razlog za zamero pa je bila preprosta majhna škatlica - cigaret Marlboro. Cigarete so bile brez nalepke, ki zagotavlja določeno kakovost oz. poreklo. Še bolj je gosta ujezila cena. Za škatlico marlboroja je odštel 200 tolarjev, medtem ko so povsod drugje po njegovih izkušnjah 170 tolarjev. Gre za samovoljni davek na onesnaževanje zraka? HULIGANI - Sprehajalno pot po Ragovem logu so pred časom tako uredili, da je bil sprehod skozi novomeška pljuča res užitek. Nedavno so bile postavljene tudi nove klopi in smetnjaki, vse v zelenem. A zadovoljstvo sprehajalcev ni bilo dolgega veka. Med velikonončitint vikendom so se nad klopi in lične smetnjake spravili neznani huligani in večino razbili oziroma zmetali proti Krki. Sem in tja je kakšen smetnjak še videti na bregu. Komu je šla omenjena oprema v Ragovem logu tako na živce, da sc je spravil nadnjo, sc (še) ne ve, čeprav so storilci pustili za sabo “dlako” - polno praznih konzerv piva. GLAS - V petek je bila v kapiteljski dvorani predstavitev znamk, ki so izšle v počastitev 5(X)-lctnice Kolcgiat-nega kapitlja. Predstavitev je spremljalo nekaj nepredvidenih težav, ozvočenje je namreč hreščalo in crka-valo, tako da večina ni nič slišala. Problem pa je bil kmalu rešen. Besedo je povzel kapiteljski prošt Jože Lap, ki so ga dobro slišali tudi v zadnji vrsti. Brez mikrofona! Pa naj še kdo reče, da si ni zaslužil novega golfa, ki so mu ga v teh dneh ob okroglem življenjskem in delovnem jubileju kupili za vse storjeno dobro hvaležni farani. PRISPEVKI - Nedavno je bilo v tej rubriki zapisano, kar je pripovedoval (in kar še naprej trdi) kar poznan Novomcščan: kako je bil ob zbiranju prispevkov za nakup novega urgentnega reševalnega vozila za novomeški zdravstveni dom v Tabakumu odslovljen, češ da bi še oni potrebovali kakšno pomoč. Blažo Tascv, lastnik Tabakuma, zagotavlja, da pri njem s podobno prošnjo ni bil še nihče. Še več, gospod Tasev je ponudil, da bi nekaj prispeval prav za to vozilo. S tem naj bi plačal nekaj manj dohodnine (plačal je največ v novomeški občini). Glede na včdcnjc o gospodu Tascvu bo nekaj za reševalno vozilo gotovo vseeno primaknil. G. Tascv je namreč znan novomeški donator, saj brez njegovega prispevka ni minila skoraj nobena podobna akcija v Novem mestu v zadnjih 15 letih. Ena gospa je rekla, da igra novomeških nogometašev očitno ni odvisna od pomembnosti osebnosti na čelu vodstva. Odkar jih vodi sam novomeški premier, jim gre slabše kot prej. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 7. do 19. ure: M-Standard, PC Ločna od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Dolenjske Toplice: od 7, do 17. ure: Mercator-Standard, prodajalna Rog •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba •Straža: od 7, do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 11. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure; Perko, market v Sentpetru Črnomaljski drobir PROTEST - Zelo jezen Črnomaljce je po telefonu razburjeno spraševal, zakaj pri beguncih iz BiH, ki so v Sloveniji, veljajo dvojna merila. V ljubljanskih begunskih centrih imajo omejeno gibanje, tako si da nekateri, kot je prebral v časopisu, poskušajo vzeti malo svobode celo s spuščanjem po rjuhah. V Črnomlju pa da je čisto drugače: begunci hodijo, kjer jim srce želi. Čeprav imajo po njegovem veliko zelenic znotraj ograje nekdanje vojašnice, je bolj priljubljeno sprehajanje med hišami. Črnomaljec je prepričan, da 7,ato, ker si ogledujejo, kaj bi lahko vzeli s seboj. Sedaj si natrgajo cvetje, pozneje si bodo še kaj drugega, je zatrjeval. Predvsem pa čistokrvnega prestarja zanima, od koga je odvisno, da je tako: ali od vodje begunskega centra ali od tistega, ki bi moral pisati in pregledovati dovolilnice za izhod. MLEKO - Udeleženci nedavne se-miške okrogle mize o kmetijstvu so sc skoraj sprli o tem, ali naj bi odkupovali vse mleko, ne glede na kakovost, ali le tisto najboljše. Ko je kazalo, da polemiki ne bo tako hitro konca, je eden od navzočih vprašal, koga naj toži, ker je nekaj desetletij svojega življenja in vse do konca letošnjega marca pil oporečno mleko. OBLEKA - Bog ne daj, da bi se katera od belokranjskih mamic nekaj dni pred veliko nočjo omislila, da bi svoje šestletno dekletce za praznike namesto v običajni jogging ali kavbojke oblekla v oblekico. Čeprav je trgovin s cunjami v Beli krajini kot listja in trave, takšnih oblačil ne premorejo, če pa že, spominjajo na tista iz let po drugi vojni. Trgovcem se jih ne splača prodajati. Očitno je bolj donosno tarnanje, kako malo prometa imajo. (Sprehod po Metliki) ROMKA MILENA STOJKOVIČ, avtorica črtic Osemnajst nageljnov, preživlja hude čase. Ob njenem pisanju si najbolj brusijo jezike ljudje, ki knjige niso videli niti od daleč, kaj šele, da bi jo prebrali. Zavoljo čvekanja, ki presega meje dobrega okusa, sc človek nehote spomni misli: kakšna tišina bi nastopila, če bi ljudje govorili le o stvareh, ki jih dobro poznajo. NA TI-A LJUBLJANSKE BANKE, ki ima svoje prostore na Trgu svobode, so narisali zeleno črto. Seveda ne gre za akcijo že malce zbledelih zelenih, ampak za vzpostavljanje reda. KAR PRECEJ NARODNOZABAVNIH ansamblov sc je že oglasilo, da bi želeli igrati na letošnji Vinski vigredi. Ponudbe prihajajo iz domala vse Slovenije, modro pa molčijo bendi iz Bele krajine. Verjetno čakajo, da jih bo prišel kdo prosit, in če se to nikakor ne bo zgodilo, bodo užaljeni. Tako sc dogaja že nekaj let in držala bo trditev, da sc Belokranjci počasi navajamo novosti, predvsem na tržno gospodarjenje. METLIŠKA VINSKA KLET sc bo pojavila na tržišču z novimi, lepšimi steklenicami. Pa ne samo to: prav te dni iščejo tudi imena za vina. Kar nekaj predlogov imajo že zabeleženih, prav nič pa ne bodo hudi, če bo kdo predlagal kaj svežega in izvirnega. ( Trebanjske iveri ) TISTO O ZLATU - Dogodki ob zamenjavi vodstva mirenskega Toma so več ali manj vsem znani. Direktor Toma se je boril, da bi dokazal, da obtožbe, ki jih je dalo novo vodstvo Adric, ne držijo. Pri tem so ga podprli tako poslovni partnerji, predstavniki občine kot tudi večina delavcev. Ljudje, ki živijo v Mirenski dolini oz. v trebanjski občini, vedo, da so ljudje imeli delo, tudi ko je proizvodnja prikolic v Novem mestu stala, da je bilo v zadnjih letih marsikaj postorjenega ter da so kiju težkim gospodarskim razmeram poslovali pozitivno. Na enem od razgovorov prejšnji teden, ko je na Mirno prišel Dušan Plut generalni direktor Adrie in predsednik upravnega odbora Tom, je z njim prišel tudi Jelko Kacin, ki pa naj bi v kratkem prevzel vodenje marketinga za nove trge in programe. Kacin je bil na pogovorih z vodilnimi v Tomu sicer kot zunanji sodelavec, vendarle je svoje razmišljanje tudi dodal. Dejal je, da ne razume, zakaj Mirenčani tako nasprotujejo odstavitvi direktorja; kaj pa če bi direktorja kako drugače izgubili? Osupli delavci Toma kaj takega od gospoda Kacina res niso pričakovali, saj ni razumel, da se borijo za svojo dolino, za delo, za to, da bodo lahko nadaljevali že uspešno začeto delo. Pa res ni vse zlato, kar se sveti, pravi pregovor. AKOHOL IN TOBAK - Ker so se tudi Trcbanjci zbali, da imajo v svoji sredi vse več mladih, ki podlegajo trdim drogam, so prejšnji teden pripravili razgovor na to temo. Po zbranih podatkih uživanja drog med osnovnošolci ni, je pa osupljiv podatek, da sc večina fantov in deklet niti ne spomni, kdaj so spili prvi kozarček alkohola. IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Metlika* ► - ,^o mesto I ar ov c ’ A. PLANINSKI DOM V SEKULIČIH Planinsko društvo Monter iz Zagreba je preuredilo staro kmečko hišo v Sekuličih na najzahodnejšem delu Žumbcrka v prijeten planinski dom. Dom lahko sprejme 40 planincev, ima tudi 30 skupnih ležišč, lepo urejeno okolico m dober razgled, je pa Judi izhodiščna točka za sprehode in krajše izlete. Planinsko društvo monter je organizator spomladanskega pohoda na Žumbcrak, ki bo letos 19. junija, in sicer od Sošic do Sekuličev, druga pot pa bo vodila od Suhorja do Sekuličev. Po cesti je moč priti do planinskega doma iz Novega mesta ali Metlike do Bušinjc vasi ter skozi Radatoviče po asfaltni cesti do Sekuličev. VABILO NA BRUCOVANJE TREBNJE - Klub študentov občine Trebnje priredi v soboto, 17. aprila, ob 20. uri brucovanje v osnovni šoli Trebnje. Zabavala vas bo skupina Peter Pan. Vsi, ki ste zabave željni, vljudno vabljeni. PROMETNI SPAK — Tako v metliški kot v črnomaljski občini so zelo ponosni, da jim je uspelo do konca asfaltirati cesto med Semičem in Metliko. Toda ponosa je kaj hitro konec ob pogledu na tablo ob semiški vpadnici v Metliko. Očitno ni bilo na delu le vreme, ampak tudi neprjflipra vi, ki so Metliki dodali še en »a«, sporočili, da na levo ni mesta, medtem ko tisti, ki ne pozna poti, niti slučajno ne bo dojel, da pot na desno vodi v Karlovac. (Foto: M.B.-J.) Bo morala biti najprej nesreča? Prehod Rožni Dol ROŽNI DOL — Že pred nekaj leti so si v Rožnem Dolu prizadevali, da bi prehod čez železniško progo v zavarovali z zapornicami in signalizacijo, a neuspešno. Toda prebivalci te vasi se z nevarnim nezavarovanim prehodom ne morejo sprijazniti, zato so iz semiške krajevne skupnosti opozorili na problem črnomaljski izvršni svet. Na križišču krajevne poti za Rožni Dol in Brezje z železniško progo prihaja skoraj vsak dan do nevarnih situacij in krajani se lahko zahvalijo le naključju, da še ni prišlo do hujše nesreče. Poleg tega, da prehod ni zavarovan in signaliziran, je tudi slabo pregleden. Semiška krajvena skupnost je pred leti sicer odstranila del brežine ob progi in s tem izboljšala preglednost, vendar to še ni dovolj za varen prehod vozil. Zato iz semiške krajevne skupnosti predlagajo občinskemu izvršnemu svetu, naj stori vse, da bo sektor za upravljanje in vzdrževanje prog pri Slovenskih železnicah prehod čim prej zavaroval. Do takrat pa bodo ogroženi krajani držali pesti in upali, da se ne bo zgodila hujša nezgoda. m E Gnev občanov vse bolj narašča Na izvršnem svetu so zgroženi spoznali, da v letošnjem republiškem programu ni niti tistih naložb v ceste, ki so bile načrtovane že pred leti ČRNOMELJ — Črnomaljski izvršni svet je konec lanskega leta poslal Republiški upravi za ceste predlog naložb na regionalnih cestah v občini, ki naj bi jih uresničili letos. Črnomaljci so pričakovali, da se bo to tudi zares zgodilo, saj nenazadnje gre za uresničevanje razvojnih programov na demografsko ogroženih območjih ter za potrebe Republike Slovenije, kajti ceste so ob meji ali celo povezane z mejnimi prehodi. Se v programu, ki gaje prej omenjena republiška uprava pripravila v začetku tega leta, je bilo delno ugodeno črnomaljskim zahtevam. Iz marčevskega gradiva državnega zbora pa je moč razbrati, da v programu ni niti tistih naložb, za katere so se dogovorili že pred leti. Toda na občinskem izvršnem svetu Prav tako za posodobitev 10 km zatrjujejo, da bodo vztrajali pri uresni- obkolpske ceste od Vinice do Sinjega čitvi vrste naložb, ki so v pristojnosti re- Vrha, za katero so lani že pripravljali publike. Gre za dograditev 2,5 km projekte, a v Črnomlju ne vedo, zakaj obkolpske ceste od Žuničev do Preloke. jih še niso dokončali. Republiška upra- Celo trikrat višje cene Takšen je predlog Komunale, kakšne pa bodo reakcije občanov? — Izguba vrtoglavo narašča V ZUBINI BO POSLEJ DOVOLJ VODE TREBNJE - V zaselku Žubina v krajevni skupnosti Veliki Gaber so bili večkrat brez vode. Pred kratkem pa so zgrajeno hidropak postajo, ki bo oskrbovala 21 gospodinjstev s čisto pitno vodo, spravili v pogon. Območje krajevne skupnosti Veliki Gaber sc je do letošnjega leta oskrbovalo z vodo iz vodovodnega sistema Stična, sedaj se oskrbuje z vodo iz vodovodnega sistema Temenica. Voda iz vodovodnega sistema Temenica, ki so ga dokončno zgradili lani, se je izkazala kot izredno kvalitetna, saj od 76 odvzetih vzorcev ni bilo nobenega oporečnega, čeprav vode ne klorirajo. Investicija je bila vredna pičel milijon tolarjev, denar za napravo so prispevali krajani Žubinc, ki so prispevali tudi več delovnih ur, zavarovalnica Tilia, občina Trebnje ter trebanjska Komunala. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV TREBNJE - Trebanjska Komunala bo v tem mesecu, ko praznujemo dan zemlje, organizirala od 19. do 24. aprila odvoz kosovnih odpadkov po občini. Pobirali bodo tudi sekundarne surovine. Na Komunali sc trudijo, da bi v najkrajšem času uvedli odvoz odpadkov tudi po vaseh. Najuspešnejši so bili do sedaj v mokronoški krajevni skupnosti, kjer odpadke odvažajo že iz skorajda vseli vasi. Že v kratkem pa bodo začeli tudi z javnimi deli. S pomočjo trenutno brezposelnih delavcev se bodo lotili čiščenja okolice. ČRNOMELJ — Republiška uredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja v 5. členu med drugim navaja, da se cene komunalnim storitvam lahko povečajo, in sicer do pokrivanja stroškov enostavne reprodukcije. V skladu s tem je tukajšnja Komunala pripravila izračun za povišanje cen, ki naj bi veljale od 1. aprila. Čene v Komunali namreč že dolgo ne dosegajo enostavne reprodukcije. Cene, veljavne v letošnjem januarju in februarju, so v povprečju pokrivale le 45 odst. enostavne reprodukcije. Zato imajo velike likvidnostne težave in ne zmorejo več poravnavati svojih obveznosti. Samo do rudnika so imeli konec marca za 2,6 milijona tolarjev zapadlih obveznosti. Prav tako vrtoglavo narašča izguba, ki soje v prvih dveh letošnjih mesecih pridelali za 14 milijonov tolarjev. Če ne bi izplačali plač ali kakršnih koli nadomestil, bi bil primanjkljaj še vedno 7 milijonov tolarjev. Na Komunali so prepričani, da mora vlada sprejemati takšne ukrepe, da bo cena pokrivala enostavno reprodukcijo. Zato so predlagali občinskemu izvršnemu svetu, da dovoli podražitev, potem pa naj še republiška vlada preceni, ali so do takšne podražitve upravičeni. Na seji izvršnega sveta je bilo slišati predloge, naj še kakšna pooblaščena ustanova preveri izračune Komunale, ki bo morala biti še bolj racionalna kot doslej. Zlasti še, ker so ljudje vse bolj plitvih žepov, navadili pa so se tudi že na le nekajodstotne podražitve, ne pa na 100, 200 in celo več kot 300 odst., kot jih predlaga Komunala. Ko bodo namreč krajani zvedeli za nove cene, bodo gotovo burno reagirali, kajti skoraj nihče ne ve, kaj piše v 5. členu. Hkra- • Predlog Komunale je, naj bi se v primerjavi z letošnjim marcem v aprilu povečale cene za vodo za gospodinjstva za 208 odst., za ostale za 195 odst., za kanalščino za 287 oz. 282 odst., za odvoz odpadkov za 148 oz. 177 odst., za deponijo za 306 oz. 237 odst. ter za ogrevanje za 162 oz. 160 odst. ti so se na IS strinjali, da bo Komunala doživela zlom, če se ne odločijo za podražitve, kajti če storitev ne plačajo občani, bi jih morali iz občinskega proračuna, kjer pa izgube Komunale niso načrtovali. Zaradi vsega tega so se v izvršnem svetu odločili podpreti Komunalo s pripombo, da novih cen najbrž ne bo moč uveljaviti že s 1. aprilom. M.B.-J. PRTLOZJE — Kmalu potem, ko je bil leta 1975 ustanovljen Aeroklub Bela krajina, je vzniknila tudi želja po letališču. Toda vedno seje kaj zapletlo. In ko je že kazalo, da bo letališče lahko pri Otoku, kjer so bili ob obletnicah partizanskih letališč in spuščališč tudi trije mitingi, je prišla osamosvojitev Slovenije, s tem pa tudi državna meja na Kolpi. Letala, ki bi pristajala ali vzletala na Otoku, bi kršila zračni prostor druge države. Zato so člani Aerokluba začeli iskati drugo lokacijo. Eden od predlogov je bil celo metliški Log, toda tudi tam bi prišlo do podobnih težav kot na Otoku. Nato so aeroklubovci zagledali ravnino pri Pri-lozju, dober streljaj od Podzemlja. Najprej so menili, da bo primerna le za ultra lahka letala, a so kmalu ugotovili, da ustreza tudi športno-turističnemii letališču. 32 članov kluba se je s predsednikom Francem Stariho ter podpredsednikom Jožetom Matekovičem hitro lotila urejanja letališča. »Na srečo sta pri tem pokazali veliko razumevanja kmetijski zadrugi iz Črnomlja in Metlike, ki sta poleg skupščine občine Metlika lastnici zemlje. Tako nam je že uspelo na grobo urediti 650 metrov dolgo letališko stezo. Zgraditi nameravamo tudi lesen hangar za nekaj letal. Vse to naj bi bilo nared do letošnjega septembra, ko bomo z velikim letalskim mitingom uradno otvorili letališče,« pravi predsednik Stariha. V Aeruklubu pohvalijo, daje Priloz- Kmetijstvu vendarle namenili več Sprejeli osnutek proračuna za letošnje leto - 8,4 milijona tolarjev nepovratnega de-narja za kmetijstvo - Predlagali enodomen sistem - Vodja lekarne ustrezala pogojem TREBNJE - Že na prejšnji seji skupščine občine so odborniki vseh treh zborov razpravljali o proračunu za letošnje leto. Ob le neznatnem povečanju proračuna napram lani so v glavnem vsi ugotavljali, da ne bo denarja niti za naj-nujneše, predvsem se s predlagano dodelitvijo denarja niso strinjali kmetje. Na skupščinski seji pretekli teden pa so kmetje dosegli, da se v proračunu nameni za kmetijstvo 8,4 milijona tolarjev nepovratnega denarja, če pa bo občini uspelo iz republike izvrtati še dodaten denar, bodo Trebanjci za kmetijstvo namenili še 1,6 milijona tolaijev. Sprejeli so tudi predlog Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov, da se nameni denar za regresiranje obresti tudi za kmetijstvo in ne le za obrtništvo in podjetništvo. Predsednik skupščine občine Ciril Pungartnik je povedal, da so v teh nekaj mesecih poskušali marsikaj narediti, vendar so potrebe in želje velike in tudi upravičene, vendar republika ne deli enotno denarja v vseh slovenskih občinah. V Sloveniji 44 občin, med njimi tudi trebanjska, dosega 88-odstotno javno porabo na prebivalca, medtem ko ima nekaj občin 145-odst. porabo na prebivalca. Trebanjci se bodo borili, da bi javno porabo izenačili na 95 odst. na prebivalca. Na predlagani osnutek proračuna so odtx>miki imeli še nekaj manjših pripomb in vprašanj, potem pa so osnutek vendarle sprejeli. Tudi tokrat se odborniki niso odločali o spremembah in dopolnitvah statuta občine, ker je bila udeležba premajhna, saj zakon pravi, da je statut sprejet, če zanj glasuje 2/3 odbornikov vsakega zbora občinske skupščine. Matjan Do-lenšek je predlagal, naj se skupščina preoblikuje v enodomni sistem, sicer sprememb občinskega statuta še nekaj člasa ne bodo mogli sprejeti. Ker so na marčevski seji nekateri odborniki imeli pripombe na dežurstvo in izbrano vodjo trebanjske lekarne, so tokrat medse povabili direktorico Dolenjskih lekarn Janjo Fortuna, da jim to natančneje pojasni. Fortunova je povedala, da je za vodjo trebanjske lekarne izbrala mr. Jeleno Mandič, ker ustreza vsem pogojem po statutu in pravilniku in ker že 10 let uspešno in odgovorno vodi to lekarno. Internega razpisa niso dali, ker druga dipl. ing. farmacije še nima ustreznih izkušenj, ravno tako pa v občini Trebnje ne poznajo nikogar, ki bi imel izpolnjene pogoje. Tudi dežura-nja niso skrčili, takšno dežuranje je že 4 ali 5 let. V Trebnnjem imajo dva dipl. inž. farmacije, za dodatno dežuranje pa bi morali zaposliti še enega farmacevta, za kar bi zopet potrebovali denar, ki pa ga v okviru zavoda Dolenjske lekarne va za ceste ima že več let v programu posodobitev ceste Grič — Bistrica. Ker se je gradnja mestne obvoznice zopet odmaknila, IS zahteva vsaj obnovo 800 metrov preobremenjenih Belokranjske in Kolodvorske ceste ter križišč na tem odseku. Že nekaj let sta bili načrtovani tudi preplastitvi cest Podzemelj — Črnomelj in Kanižarica — Vinica, a so doslej izdelali le projekte. Sedaj rekonstruirajo mostova čez Lahinjo in Dobli-čico v Črnomlju in upajo, da bo vsaj ta naložba letos končana. Na IS pravijo, da so Republiško upravo za ceste neprestano opozarjali tudi na ureditev zapornega sloja na 8 km dolgi cesti od Ad-lešičev do Žuničev, ki že propada. Hkrati pa tudi na začetek gradnje 2 km dolge črnomaljske obvoznice, za katero so projekti že pripravljeni. V Črnomlju pričakujejo, da bodo na Republiški upravi za ceste znova proučili njihove potrebe in zahteve, jih uvrstili v program ter naredili vse, da bodo uresničene. Predvsem pa pričakujejo, da bo denar, namenjen za zeleno mejo, smotrno razdeljen. Poudarjajo še, da so njihove zahteve posledica nevzdržnih razmer, ki so nastale zaradi dolgoletnega republiškega zapostavljanja občine. Zatrjujejo, da tako vodstvo občine kot občani takšnega odnosa ne morejo več prenašati. Zato na izvršnem svetu opozarjajo, da v primeru, če na republiki ne bodo upoštevali njihovih zahtev, tudi v občini ne bodo mogli več obvladovati gneva krajanov, ki ga ti vse bolj javno izražajo. M. BEZEK-JAKŠE Končno letališče v Beli krajini V Prilozju pri Podzemlju člani Aerokluba Bela krajina gradijo prvo belokranjsko športno letališče — Nared jeseni — Prispevek k razvoju turizma je izbrano za belokranjsko turistično letališče. V najbližji okolici so namreč tu- • V Aeroklubu Bela krajina si močno želijo, da bi znova oživili tudi modelarstvo in maketarstvo. Problem pa je, ker ni inštruktorjev. Na srečo so v novomeškem Aeroklubu, s katerim belokranjski dobro sodeluje, pri izobraževanju inštruktorjev pripravljeni nuditi vso pomoč. Sicer pa Belokranjci upajo, da se bo zanimanje za to dejavnost močno povečalo, ko bo v Prilozju odprto športno letališče. di ribnik ter ribiška koča, edina z odlokom zaščitena metliška kmetija, nimajo. J. DORNIŽ Franc Stariha kopališče ter Kučar z lovsko kočo. Po besedah Starihe je namreč smisel letališča prav v tem, da se v Beli krajini razvija individualni turizem ter da jim bo uspelo privabiti petične goste. »Gradnja športnega letališča je širši interes družbe. Poleg tega je pet hektarov zemlje, kolikor bo obsegalo letališče, manj kvalitetne in jo bomo s tem, ko bomo zasejali kvalitetno travinje, le izboljšali,« pojasnjuje Stariha. Ker se navadno ob vsem novem pojavljajo različni strahovi in dvomi, bo morda kdo pomislil tudi, da bo športno letališče v Prilozju kdaj preraslo v vojaško. Toda kot zatrjujejo v Aeroklubu, te bojazni zaradi bližine državne meje ni. M. BEZEK-JAKŠE \ r 'F & Damjan Terzin Prvi v trebanjski obrtni coni J f jr # ’ Servisno-prodajni center Terzin TREBNJE - Trebanjska obrtna cona je začela nastajati šele pred kratkim. Servisno-prodajni center Terzin za avtomobile Peugeot pa je prva delavnica, ki na tem prostoru že deluje. Njen lastnik je Milan Terzin, pri delu pa mu pomaga njegov sin Damjan, ki skrbi za prodajo Peugeota,.oče pa kot mehanik z izkušnjami skrbi za delo v servisu, s svojimi izkušnjami pa pomaga tudi pri prodaji. Kmalu bo eno leto,' odkar so Terzinovi odprli prvi in edini Peugeotov servis na Dolenjskem. »V začetku je bilo precej nerodno, ker ni bila urejena okolica, pa tudi ljudje niso vedeli za nas, zato smo kar precej vložili v reklamo,« pravi sin Damjan. Damjan se je odločil, da bo študiral ob delu, saj bo tako lahko pomagal očetu. Odločili so se, da bodo servisno-prodajni center za peugeot, francoski avto višjega kakovostnega razreda. »Ta odločitev ima svoje dobre in slabe strani. Ko avto prodajaš, ti ni potrebno lagati, daje kvaliteten, ker to je. Tako kvalitetni avtomobili pa skorajda ne potrebuje popravila,« razlaga Damjan. Zato pri Terzinovih popravljajo poleg Peugeotovih avtomobilov tudi avtomobile drugih znamk, da je dovolj dela za vse zaposlene mehanike. Avtomobile prodajajo tudi na leasing in kredit, pri njih pa se dobijo tudi rezervni deli, in če koga pri tem pograbi žeja, se bo lahko odžejal v njihovem bifeju, kije v sklopu servisno-prodajnega centra. J. D. iH y| IZ NkŠIH OBČIN i Ilii ,ti IZ NkŠIH OBČIN Ul BLOKIRANI ŽIRO RAČUNI KOČEVJE, RIBNICA - V prvih trem mesecih letošnjega leta je imelo blokirane žiro račune v povprečju 24 kočevskih in 25 ribniških podjetij. Le po dve podjetji iz vsake občine nista iz gospodarstva. Povprečni znesek blokacije je bil 50 milijonov v Kočevju in kar 416 milijonov v Ribnici. Med podjetji, ki so blokirana, je v obeh občinah precej zasebnih podjetij. Ta v Kočevju dosegajo skoraj polovico povprečnega zneska blokacij, v Ribnici pa ne presegajo niti 5 odst., saj so visoki zneski blokacij predvsem na račun družbenih podjetij, med katerimi je na vidnem mestu Riko. O tem govori tudi podatek, da je v blokiranih kočevskih podjetjih zaposleno povprečno le 876 delavcev, v ribniških pa 2694 delavcev. ŠOLSKA TEKMOVANJA KOČEVJE - Na kočevski osnovni šoli Ob Rinži, ki jo obiskuje 734 otrok v Kočevju ter 65 v podružnični šoli v Livoldu in 32 v Kočevski Reki, so prejšnji teden potekala šolska tekmovanja iz znanja materinščine, nemščine in angleščine ter tekmovanja za Vegovo priznanje. Na tekmovanju v znanju materinščine je sodelovalo 30 učencev, 7. in 8. razredov: 5 sc jih je uvrstilo na regijsko tekmovanje, 4 pa so osvojili srebrno Cankarjevo priznanje. Za bronasto Vegovo priznanje sc je potegovalo 65 učencev od 5.-8. razreda: priznanje je doseglo 18 učencev. V znanju nemščine sc je pomerilo 6 učencev in v znanju angleščine 12. Po trije iz obeh tekmovanj so se uvrstili na občinsko tekmovanje. V tem tednu bodo organizirali šolsko tekmovanje še v znanju kemije in za srebrno Vegovo priznanje. 28 PODJETIJ ČAKA REVIZIJA KOČEVJE, RIBNICA - Na seznamu pravnih oseb, pri katerih bo opravljen postopek revizije po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, je v podružnici kočevske SDK 28 pravnih oseb, 16 jih je iz ribniške in 12 iz kočevske občine. Postopek revizije, ki ga bo opravila ekipa štirih inšpcktoijev podružnične SDK v Kočevju, bo obsegal pravni, finančni in računovodski pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja od začetka leta 1990 naprej. Sklejre o začetku postopka revizije bodo pravne osebe prejele najkasneje do S.maja 1993, o izdaji sklepa pa bo SDK obestila tudi Agencijo za lastninsko preoblikovanje podjetij. Ta do zaključka revizijskega postopka podjetjem, ki so v postopku, ne bo smela izdati soglasja h programu lastninskega preoblikovanja. Če postopki lastninskega preoblikovanja ne bodo končam do 5.junija 1994, bo premoženje pravne osebe prešlo pod republiški sklad. Ribnica pred gospodarskim zlomom Porazni lanski rezultati — Uspešna le kočevska zunanjetrgovinska bilanca KOČEVJE, RIBNICA — Gospodarstvi kočevske in ribniške občine sta v letu 1992 dosegli izredno slabe rezultate. V primerjavi z letom 1991 seje zaradi težav v strojni industriji še posebno poslabšalo stanje v ribniškem gospodarstvu. Po ugotovitvah kočevske podružnice SDK je nekdaj cvetoče ribniško gospodarstvo pred zlomom. Gospodarstvi obeh občin sta v letu 1992 zaostali za republiškim povprečjem pri bruto dobičku na delavca in akumulaciji na delavca, temu primerno pa tudi pri povprečnih osebnih dohodkih. Padec industrijske proizvodnje je bil v kočevskem gospodarstvu 30-odst., izredno pa seje povečal tudi obseg izgub, tako da se lahko štejejo kot pozitivni dosežek le zunanjetrgovinska gibanja. V ribniškem gospodarstvu sta se v primerjavi z letom poprej obseg industrijske proizvodnje in izvoz zmanjšal za pol, znesek izgube pa je bil kar petkrat večji. Tako v Kočevju kot v Ribnici gospodarstvu ni uspelo pokriti odhodkov s prihodki. Odhodki financiranja so krepko presegli prihodke od financiranja. Ta razlika se v Ribnici vztrajno zmanjšuje, v Kočevju pa povečuje. Akumulacija je pokrila v Kočevju 14,7 odst. skupne izgube, kar je enako kot v republiki, v Ribnici pa le 3,2 odst., kar je izredno slabo. Kočevsko gospodarstvo je doseglo 91 milijonov tolarjev akumulacije, kije bila ustvarjena predvsem v kmetijstvu, po zaslugi Snežnika PRAVNA POMOČ VSAKO SREDO RIBNICA - Skupščina občine Ribnica obvešča vse občane, da je pravna pomoč občanom organizirana od L aprila naprej vsako sredo v mesecu med 13. in 16. uro. Brezplačne pravne nasvete lahko občani dobijo v skupščinski dvorani na Gorenjski cesti 3 v Ribnici, pri pravniku Zvonetu Janežu. Preimenovanje ulic: sprava ali spor? Žgoča razprava na zboru krajanov mesta Kočevje — O preimenovanju dela Trga zbora odposlancev v Trg sv. Jerneja se bodo odločali poslanci ZASEBNIH PODJETIJ VEDNO VEČ KOČEVJE, RIBNICA - V preteklem letu je bilo v kočevski občini registrirano 29l in v ribniški 187 pravnih oseb. Okoli 80 jih je tako v Kočevju kot Ribnici takšnih, ki jih imenujejo “speče firme”, oz. firm, ki mirujejo. Med 212 kočevskimi (leto poprej samo 139) in 118 ribniškimi podjetji (leto porej le 69), ki so ob koncu leta 1992 predložila kočevski podružnici SDK podatke o rezultatih gos-podatjenja v preteklem letu, je bilo v Kočevju 170 zasebnih, 34 družbenih in 8 mešanih podjetij, v Ribnici pa 96 zasebnih, 11 družbenih, 9 mešanih in 2 zadružni. V primerjavi z letom 1991 se je močno povečalo število zasebnih podjetij, povečal pa sc je tudi njihov delež pri številu zaposlenih, in sicer od 5 na 7*8 odst. v Kočevju in od 1,9 na 3,4 odst. v Ribnici, ter pri prihodkih od 10,1 na 12,2 odst. v Kočevju in od 7,8 na kar 15,3 odst. v Ribnici. KOČEVJE — Na torkovem zboru krajanov krajevne skupnosti Kočevje mesto seje razvila žolčna razprava okoli predloga o preimenovanju dela Trga zbora odposlancev v Trg sv .Jerneja. Pobudo za preimenovanje predela v okolici kočevske župnijske cerkve (od mostu pri cerkvi do mostu pri Obutvi) je pred približno mesecem dni dal odbor za praznovanje 600-letnice kočevske župnije, na ostre nasprotnike pa je pobuda naletela predvsem med kočevskimi borci in člani SDP. Odbor za praznovanje 600-letnice kočevske župnije pri Župnijskem uradu Kočevje je svojo pobudo za preimenovanje utemeljeval s tem, daje Trg zbora odposlancev močno razvejen in da zato ne predstavlja neke logične celote. Poleg tega v Kočevju ni niti ene ulice ali trga, ki bi s svojim imenom spominjala na krščansko tradicijo Kočevske, in da naj bi bila zato, kot je na zboru dejala predstavnica odbora Meta Prelesnik, odločitev za preimenovanje nekakšna »podaja roke sprave«. Svet krajevne skupnosti je pobudo načeloma podprl, na zboru krajanov, ki se gaje udeležilo 32 stanovalcev Trga zbora odposlancev, pa so se izoblikovali pravzaprav trije tabori: za, proti in tisti, ki bi še nekoliko počakali oz. vso zadevo prepustili posebni za to določeni občinski komisiji. Ker je Trg zbora odposlancev glavni kočevski trg, je tajnik krajevne skupnosti Kočevje-mesto, Borut Hočevar, za • Prava svoboda naredi plemenite in skromne, ne pa nesramne. (Pesta-lozzi) • Krajane je zanimalo, kakšni in kolikšni stroški bi nastali s preimenovanjem trga. Po podatkih, kijih je dobil na oddelku za notranje zadeve in geodetski upravi, jim je tajnik krajevne skupnosti Borut Hočevar povedal, da se lahko pri osebnih dokumentih nov naslov le dopiše, da pa bi bilo prometna dovoljenja potrebno zamenjati. Občani bi za to morali odšteti 510 tolarjev. Delo pri spremembi volilnih okolišev in podobnega bi najmanj mesec in pol zaposlovalo enega delavca oddelka za notranje zadeve, k temu pa je potrebno prišteti še materialne stroške. Približno toliko časa bi potreboval tudi delavec geodetske uprave za določanje novih hišnih številk in drugega potrebnega, pri čemer bi delo geodetske uprave pri določitvi samo ene hišne številke stalo okoli 3.000 tolarjev, od 400 do 600 tolarjev pa bi za-nove hišne številke morali odšteti tudi občani. mnenje zaprosil tudi vse politične stranke v kočevski občini. Pismeno sta se odzvala le SDP in krajevno združenje ZZB Kočevje, oba z odločnim stališčem proti preimenovanju. Zapisali so, da trg nosi ime po pomembnem zgodovinskem dogodku, ki ga je tudi nova slovenska država vzela za svoj praznik. Ker bo ravno letos 50-letnica zbora odposlancev, so menili, daje prišla pobuda za preimenovanje ob sila neprimernem času, borci pa so na zboru celo ogorčeno izjavili, da zaradi tega gledajo na pobudo kot na provokacijo s strani krščanskih demokratov. Ker se na zboru krajanov niso mogli dogovoriti, se bodo namesto njih odločili poslanci kočevske občinske skupščine. M. LESKOVŠEK-SVETE Spomenik, ki ga ne bodo rušili Hotelsko-trgovski center v Sevnici išče kupce - Razdelitev HTC med Savskimi elektrarnami, SGP Posavje in Gostinskim podjetjem Sevnica ODSTOP NAČELNIKA MI KRŠKO MIRA MIKELNA SEVNICA - Načelnik Medobčinskega inšpektorata (MI) Krško mag. Miroslav Mikeln, je zaprosil občinske skupščine Brežice, Krško in Sevnica, da ga razrešijo kot načelnika MI čimprej, najpozneje pa do 15. septembra, po poteku 6-mesečnega odpovednega roka, imenujejo novega načelnika. Mikeln je dal odpoved zaradi neurejenega financiranja inšpektorata, kar onemogoča dobro vodenje le službe, poslej pa naj bi delal le še kot veterinarski inšpektor, za kar že ima soglasje vseh treh posavskih vlad. Scvniški izvršni svet je sprejel Mikelnov odstop, poudaril je, da se število delavcev inšpektorata ne sme povečati, da pa je treba dopolniti s strokovnjaki nekatere inšpekcije, zlasti gozdarsko. iz Kočevske Reke pa tudi v finančnih in drugih storitvah ter industriji, gradbe- * Z izgubo v skupni višini nekaj manj kot 620 milijonov tolarjev (leta 1991 le 41 milijonov) je v Kočevju poslovalo 50 podjetij s 1.355 zaposlenimi. V Ribnici je zguba znašala kar 1,2 milijarde tolarjev, ustvarilo pa jo je 26 podjetij z 2.531 zaposlenimi. V obeh občinah so skoraj vso izgubo ugotovila družbena podjetja. Osredotočena je v industriji ter prometu in zvezah, zaradi opredelitve Riko Holdinga, d.o.o., kot finančne firme pa v Ribnici še v finančnih in drugih storitvah. Z blokiranimi računi je v Kočevju poslovalo povprečnp 14 podjetij, ki so zaposlovala slabo petino vseh zaposlenih v kočevskem gospodarstvu in v Ribnici 13 podjetij, v katerih je bila zaposlena več kot polovica zaposlenih v ribniškem gospodarstvu. ništvu in trgovini. V Ribnici je akumulacija znašala nekaj nad 38 in pol mili-jona tolarjev. M. LESKOVŠEK-SVETE LEPO DARILO ZA MLADOPOROČENCE SEVNICA - Preteklo soboto so jx> čisto zaresni poroki, v poročni dvorani na sevniškem gradu predstavili zanimivo mapo z brošuro, ki jo bodo poslej podeljevali mladoporočencem. Lepo darilo je omogočila sevniška skupščina, v nakladi 1(X)0 izvodov pa ga je založila zveza kulturnih organizacij. V mapi so vložki s čestitko občine, podpisni list za vse prisotne, Vrišerjeva grafika sevniškega gradu in grb občine. V lični brošuri z naslovom Kako se ti meni dopadeš je venček 19 narodnih pesmi, sestavljen iz slovenske ljudske zakladnice. V venčku je v poudarjenih kiticah slutiti splet od snubljenja do poroke. Pevci z Mirne so ob sobotni predstavitvi brošure očarali s prepevanjem nekaterih pesmi, ki naj bi spet zaživele v slovenskih družinah. Pesmi je zbral in uredil Stane Peček, harmoniziral pa Radovan Gobec. 40.000 TOLARJEV ZA CELJSKO BOLNIŠNICO SEVNICA - Sevniška vlada je sklenila, da dodeli Splošni bolnišnici Celje bolj simboličnih 40.000 tolarjev pomoči za sofinanciranje vgraditve klimatizacije v operativnih dvoranah, kajti predračun za celotno izvedbo znaša 288.000 mark. Gre za operativne dvorane kirurške in urološke službe ter enoto za intenzivno nego anesteziološkega oddelka. To so prostori, kjer je bila klimatizacija predvidena že ob gradnji, a zanjo ni bilo denarja. Poleti so v teh prostorih delovni pogoji obupni, saj sc temperature dvignejo prek 30° C, naprave odpovedujejo, ljudje, ki morajo biti oblečeni v sterilna oblačila in dostikrat zaščiteni z rentgenskimi svinčenimi, padajo v nezavest. SEVNICA - Hotelsko-trgovski center (HTC) Sevnica verjetno ne bo eden tistih spomenikov, ki bi jih hotele prihajajoče generacije po kratkem postojiku zrušiti bodisi zaradi določenega ideološkega predznaka ali j>a zavoljo njegove ekonomske zgrešenosti. Bo pa njegova prvotna namembnost precej spremenjena, saj bo od hotela ostalo bore malo, in vprašanje, na katerega ne zna danes nihče odgovoriti, je, kdaj bo HTC kot celota zadihal s polnimi pljuči. Za Gostinsko podjetje Sevnica, ki so ga soinvestitorji in pogodbeni kupci izbrali za glavnega investitorja HTC, katerega pričetek gradnje sega v leto 1988, je bila ta naložba veliko breme. Direktor sevniškega gostinskega podjetja Kristijan Janc, ki je “podedoval” to investicijo, je v kratkem času vodenja podjetja pokazal dosti poslovne uspešnosti. Bolj smotrno sc mu je zdelo, da temeljito obnovijo nekaj lokalov, kot da bi metali že tako težko prislužene denarce v “jamo brez dna”, kakor že tudi nekateri imenujejo HTC. 80-članski kolektiv Gostinskega podjetja bi danes gotovo hudo bolela glava, četudi bi po kakšnem čudežu, danes zgradili HTC in bi imeli v njem vsaj 40 sob, torej pol manj ležišč, kot so sprva predvidevali. Težave so že, kako napolniti sedanjih 45 ležišč v sobah hotela Ajdovec. Scvniški Mercator je motilo zamujanje gradnje, a so trgovci le sorazmerno hitro spravili pod streho novo blagovnico Sevničanko. Do ustreznejših prostorov je prišla Posavska banka, prav tako Lisca in Jutranjka s prodajalnama svojih izdelkov. Ker so zaradi pomanjkanja denarja za gradnjo HE Vrhovo in spo-dnjesavske verige elektrarn Savske elektrarne (SEL) Ljubljana ustavile financiranja HTC, je osrednji, to je hotelski del zgradbe preživljal nejasno usodo. Naposled so se sevniški gostinci dogovorili s SEL, da spremenijo namembnost HTC in njegove prostore ponudijo trgu. Dolg SEL izvajalcu del - SGP Posavje Sevnica, pravnemu nasledniku SGD Beton Zagorje, ki je najbolj bremenil medsebojne poslovne odnose, in nadaljnjo usodo HTC, so pretežno rešili s “poračunom” v naravi. Naredili so že tudi dokončno fizično mejo objekta HTC, ki so ga sprva razdelili kar po vertikali, in sicer v razmerju 52 odst. Gostinsko podjetje, ostalo pa gradbinci Posavja in SEL. Po besedah direktorja Gostinskega podjetja Sevnica, Kristijana Janca, skušajo prek pooblaščenega ljubljanskega podjetja za promet z nepremičninami in vzdrževanje ob- jfcktov pridobiti kupce za poslovne prostore. Povprečna izhodiščna cena je 900 mark za kvadratni meter, dokončna cena, ki jo je postavil SGD Beton na osnovi veljavnega projekta izvedbe, pa je po mnenju • V HTC je poleg »menjenih še več drugih lokalov oz. poslovnih prostorov, med njimi pisarne SGP Posavje, občinska knjižnica, papirnica in zavarovalnica. V pritličju ima prodajalno Fenco, d.o.o., Gostinsko podjetje načrtuje pizzerijo in slaščičarno, na voljo bosta tudi prostrani terasi, za vse uporabnike HTC pa še zaklonišče. V 1. nadstropju naj bi bila glede na predvidene spremembe namembnosti še avtotrgovi-na, trgovina z mešanim blagom in cafTc bar. Približno polovico 1. in 2. nadstropja, kjer bodo poslovni prostori različnih kupcev, sta že prodani, in če bo teh dovolj, naj bi zapolnili še 3. nadstropje 11TC, si-ccr bodo tam uredili stanovanja. Od prek 5.200 m2 neto površin HTC naj bi hotelski del razpolagal z 2.450 m2. zainteresiranih kupcev odločno prevelika, saj sc suče okoli 1400 mark. Zato so se z avtorjem načrta HTC dogovorili, da spremembe zunanje ureditve ne bo, izdelajo pa naj jo s cenejšimi materiali. V STOTEM LETU - “Niti v sanjah si ne bi upala pomisliti, da bom doživela tako čast. V prejšnjih časih smo bili reveži, kočarji, da se bogati ljudje niso hoteli z nami pogovarjati, in s to zavestjo sem dolgo živela, ” tako se je pretekli veliki četrtek zahvaljevala najstarejša občanka v sevniški občini, 99-letna Marija Košorok iz Lončarjevega Dola 37, sevniški delegaciji, ki jo je presenetila dan po njenem 99. rojstnem dnevu s šopkom cvetja in darilom na njenem domu. Najboljše želje, predvsem pa zdravja, je gospe Košorokovi izrazila sevniška županja Breda Mijovič, čestitkam pa so se pridnižili tudi sevniški minister za notranje zadeve Branko Drstvenšek in novinarja. Marija Košorok sc je rodila v 17-članski družini kot 14. otrok, sama pa je v 45 letih zakona v zakonu z možem, ki je preminil leta 1971, povila pet otrok. Vzgojila jih je v zavedne Slovence, trije sinovi so se odpravili za trebuhom za kruhom v Avstralijo, pri sinu Franciju, na njegovi prijetni domačiji P‘* se Marija Košorok, ki ima zelo rada rože in knjige, dobro počuti in je hvaležna, "da jo prenašajo", kot pove v svoji skromnosti. Na posnetku: predsednica Breda Mijovič izroča slavljenki Mariji Košorok cvetje. (Foto: P. Perc) (Drobne iz Kočevja) JUBILEJ NONETA ROG - Nonet Rog letos slavi 25-letnico obstoja. Slavnostni koncert ob visokem jubileju bodo pevke izvedle 23. aprila v dvorani kočevske srednje šole. V preteklosti je ob takih priložnostih občina podelila jubilantom kakšno priznanje. Ker je nonet Rog že leta 1989 prejel plaketo zbora odposlancev, na kočevski občini razmišljajo, da bi jim ob 25-letnici podelili spominsko plaketo, ki je v odloku o jio-dcljcvanju priznanj in nagrad občine Kočevje opredeljena kot priložnostno priznanje, ki se podeljuje delovnim ljudem in občanom 'ter organizacijam oziroma skupnostim kot priznanje za njihov prispevek pri razvoju občine Kočevje. JEZERO - Pred kratkim je bila izdelana- dopolnitev že pred približno desetimi leti izdelanega programa razvoja kočevskega jezera. Kljub dokončanim projektom, po katerih naj bi jezero in njegovo okolico uredili za turistično-rekreativne namene, pa bo z najdaljnimi deli potrebno počakati, dokler sc ne “razčisti” lastništvo nekdanjih rudniških površin. Večinski lastnik je še vedno Itas. Pred leti je bilo ugotovljeno, da jezerska voda ni škodljiva za človekovo zdravje, o vplivu, ki naj bi ga imele določene radiacije na ljudi, ki bi bivali v stavbah ob jezeru, pa bodo menda, še predno se bodo lotili urejanja površin ob jezeru, opravili potrebne analize. (Ribniški zobotrebci) OBRT IN PODJETNIŠTVO -Ribniški obrtniki so že lep čas zelo dobro organizirani, kot vse kaže, pa so takšno organizacijo pogrešali ribniški podjetniki. Zc lani jim je zbornica ponudila nekatere usluge, ki so jih podjetniki z veseljem sprejeli. Takšnih, ki se obračajo na zbornico, je vedno več, tako da zbornica počasi prerašča v nekakšno obrtno-podjetniško organizacijo. Samo z enim zaposlenim pa novim nalogam in povečanemu obsegu del ne bo več kos. Obrtnikov in podjetnikov je namreč v ribniški občini iz meseca v mesec več. Samo v preteklem letu se jih je na novo pojavilo 60, ki so zaposlovali 70 ljudi. Zato na zbornici razmišljajo o kadrovski okrepitvi, ki v prvi vrsti ne bo pomenila novega zaposlovanja, ampak reorganizacijo znotraj že obsoječih služb. S to reorganizacijo želijo doseči, da bo obrtnikom in podjetnikom na enem mestu dostopno vse, od informacij in svetovanja do pravnih uslug. NE GRE - Ribniški krščanski demokrati so dali predlog za preimenovanje nekaterih ulic in trgov v Ribnici že pred približno enim letom, o tem pa je bilo govora seveda že tudi pred tem. Kljub temu, da je bila njihova pobuda vsaj že dvakrat na dnevnem redu zasedanja občinske skupščine, nazadnje na zadnjem skupščinskem zasedanju v zadnjih dneh marca, vse do danes poslanci predloga še niso resno obravnavali. Enkrat je bila razlog nesklepčnost, drugič odsotnost župana. Trg Veljka Vlahoviča pa še naprej nosi ime, ki bi ga bilo po mnenju dobršnega dela Ribničanov potrebno spremeniti. ( Sevniški paberki) KONCESIJA - V Sloveniji je že 26 državljanov zaprosilo za dodelitev koncesije za lekarniško dejavnost in 8 zasebnih lekarn že deluje. Med temi je tudi lekarna v Trbovljah, ni pa lekarne magistre Brede Drenek-Sotošck, direktorice sevniške lekarne, čeprav je Sevničanka zaprosila za koncesijo kakšna dva meseca pred trboveljskim kolegom. Je morda razlog za različno hitrost pri pridobivanju ustreznih papirjev okolje? Vsekakor je v Trbovljah okolje bolj onesnaženo, zato ljudje potrebujejo več zdravil, v Sevnici pa je menda bolj pomembna alkimija. MARGINALCI - Sevniška vlada je sklenila, da bo priporočila Centru za socialno delo, naj ponovno zagotovi namestitev sevniškega posebneža Mihaela S. na Impoljci. Miha je tam že bil, a so ga še isti dan postavili pred vrata, češ da se je s krajšega popotovanja na Studenec vrnil vinsko močno utrujen in naj bi razgrajal. Nekateri so prepričani, da zaradi nespoštovanja domskih pravil oz. navade Mihaela, da hoče imeti svobodo gibanja, v tem posebnem zavodu ne bi smelo biti posebnih težav, zlasti ne pri vratarju, saj gre za šefa Jelinčičeve stranke. Drugi pa so prepričani, da bi bilo prav, če bi vsaj tolikšno “minutažo” in pozornost kot Mihaelu ctc. sevniška vlada? posvetila razmeram in usodi 75 delavcev Tehnoloških sistemov Sevnica in vsaj trikrat tolikšnemu številu svojih občanov, ki bi lahko že v kratkem ostali brez kruha. • Za zaprtimi vrati je razprava veliko bolj odprta. (Jurič) • Kar zadene vse, človek lažje prenaša. (Ramler) ( Krške novice DRŽAVNIK - Krško je nedavno obiskal državni sekretar za ceste Marjan Dvornik. Krčani so sc obiska razveselili in nemudoma pripravili problemsko konferenco o prometu v občini. Drž.avni sekretar je na njej nastopil z nekaj markantnimi predlogi. Med njimi je najbolj izstopal nasvet starejšemu občanu. Tega že dolgo motijo neurejene ceste v občini, pa je zato gospodu z republike predlagal, naj preusmerijo čimveč prometa na železnico. Tako bodo ceste razbremenjene, železnica pa bo imela več dela in tudi zaslužka. Državni sekretar je na omenjeno pobudo odgovoril tako, kot njegovemu stanu pritiče. Nemudoma je pozval občana, naj sc javi za direktorja slovenskih železnic, in, če je že tako pameten, tam rešuje zadeve. COSSIGA - Kar sc cest tiče, bi bilo za Krčane še najbolje, da si organizirajo čimveč takšnih obiskov, kakršen je bil zadnjič v Kostanjevici. Kot vedo povedati tamkajšnji krajani, so tik pred obiskom tako krpali luknje na cestah, da se je kar kadilo. Asfalt so v te namene vozili kar v vrečah. In mudilo sc je samo zato, da se ne bi morda polomilo kolo na avtu gospoda Cossige. V tem primeru bi namreč morali ustaviti in bi videli še kaj več. Oluščene fasade, na primer. NESREČNE - Krške krave imajo zadnje čase veliko smolo. Ta si je zlomila kolk, druga je pojedla preveliko dozo urcc, tretja zbolela za neko kravjo boleznijo. In kaj naj storijo ubogi lastniki drugega, kot da trpečo žival nemudoma ubijejo? Če bo zadruga še naprej tako slabo plačevala, bo verjetno podobnih nesreč iz dneva v dan več. Izgovorov je na pretek, domačih mesarjev ne manjka, odkup na črno pa tudi kar teče. In še denarci takoj pritečejo v žep. Novo v Brežicah) ŠALA - Pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez bi bili precej razočarani, če bi tudi občina njihov predlog vzela samo za šalo. Ko so predlagali, da bi čimprej uvedli poroke v brežiškem gradu ter mladoporočencem ponudili peneče vino in prevoz s kočijo na račun občinskega proračuna (vanj pa itak prispeva vsak par še preden izreče svoj usodni “da”), so mislili povsem resno. Ideja ni slaba, zato je svoj prostor našla tudi v Dolenjcu, na nesrečo ravno na prvega aprila dan. Nekateri bralci so jo zato uvrstili med prvoaprilske šale. To samo dokazuje, kako stvarno znajo razmišljati. KAM BI DEL - verjetno republiški strokovnjaki računajo, da Brežičani brezglavi tekajo naokrog, pa so jim zato namenili samo 87 odst. povprečne javne porabe na slovenskega prebivalca. Tistih 13 odst. menda predstavlja ravno ta prečudni del telesa. Toda podobno kot prebivalci ostalih prizadetih občin so pokazali, da vendarle imajo glave in nekaj tudi v njih. Sveta jeza jih je popadla še posebno ob nedavnem obisku v slovenski prestolnici. (Tamkajšnji prebivalci imajo po dve glavi, dva želodca in morda še dve levi roki, vse to skupaj naj bi zneslo 147 odst. povprečnega Slovenca) Spoznali so, da imajo tudi Ljubljančani težave z javno porabo. V blagajne se jim skupaj z drugimi prihodki (od najemnin poslovnih prostorov, na primer) nabere toliko denarja, da ne vedo, kako bi ga porabili. PREPOVEDANO - Brežičani sc bodo morali še marsičesa naučiti. Trenutno iščejo primerno šolo, kjer bi lahko poslušali kako učno uro o tem, kako sc prepove naravi, da bi še naprej opravljala svoje na njihovem znamenitem vodovodnem stolpu. Morda jih bodo podučili varstveniki kulturne dediščine ali pa državni oblastniki, ki so jih spravili v zadrego. Našli so sc namreč posamezniki, ki so želeli delno spremeniti namembnost stolpa in ga za protiuslugo obnoviti. Načrt je propadel, ker Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine posega ni dovolil. Brežičani prosijo Zavod, naj zdaj prepove poseganje v stolp tudi naravi. NAMESTO KOMUNLNEGA OBČINSKI NADZORNIK BREŽICE — V mestu že nekaj časa deluje komunalni nadzornik, ki pa ima precej težav s svojimi strankami. Ko jih opozarja na red v mestu in jim zaračunava kazni, jih le težko prepriča, da je delavec pri upravnem organu, ne pri komunalnem podjetju. Zaradi tega bodo skupščini predlagali spremembo odloka o komunalnem nadzorstvu v občini, s katero bi omenjenega delavca poimenovali občinski nadzornik. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj DOLENJA VAS PRI KRŠKEM - Že dve desetletji sta minili, odkar so makadamsko cesto skozi Stari Grad, Spodnjo Libno in Dolenjo vas poimenovali za regionalno in jo lepo ugladili. “Cesta med Brežicami in Krškim je tako postala dirkalna steza za motorna vozila, za pešce in živali pa je zmanjkalo prostora,” se že leta jezjjo Dolenjevaščani na občino, ki ni poskrbela, da bi zgradili pločnike. IZ NKŠIH OBČIN iZ NKŠIH OBČIN Li< Ne hodite peš po Dolenji vasi! Ob regionalni cesti med Brežicami in Krškim ni prostora za pešce in živino - Bo občina letos zgradila dolgo pričakovane pločnike? Nekaj odsekov je še posebej nevarnih, na primer tisti pod Sp. Libno, kjer je na eni strani cestišča oporni zid, na drugi pa železnica. Nevarna cesta je vzrok številnim prometnim nesrečam, ki se končajo s poškodbami pešcev, marsikatera pa terja tudi smrtno žrtev. Nesreč bi bilo verjetno še več, čč se ne bi domačini ogibali ceste, kolikor je le možno. Toda če je to edina cesta skozi vas, je to zelo težko. Poslanec iz krajevne skupnosti Dolenja vas, Branimir Vodopivec, je na prometne zagate svojih sovaščanov že večkrat opozoril v občinski skupščini, oglasil pa sc je tudi na nedavni problemski konferenci o prometu. Pravi, daje oblast na njihove zahteve po dokončni ureditvi regional-kc skozi njihovo krajevno skupnost doslej pripravila le lokacijsko dokumentacijo. O njej naj bi spregovorili na javni razpravi, a ker še niso vprašali lastnikov zemljišč za dovoljenje, Rimska oljenka za spomin na muzej in Posavje sklepajo, da pločnikov še ne bo tako kmalu. V Dolenji vasi bi še pred ureditvijo pločnika radi napeljali tudi javno razsvetljavo in v zemljo, zakopali nove vode za električno omrežje. V vasi tik ob nuklearki stojijo namreč še električni drogovi iz leta 1939. Da so svoje že odslužili, dokazujejo ob vsakem večjem vetrovju, ko vedno kateri od njih omaga. Krajevna skupnost skupaj s sovaščani iz Sp. Starega Grada še vedno zahteva podhod pod železniško progo. 350 krajanov je prisiljeno progo prečkati na neurejenem prehodu, saj je železnica že pred dvema desetletjema ukinila uradni prehod in zaradi tega občini plačala odškodnino, ki je končala Bo za kakovostne spominke več zanimanja? BREŽICE - Ko so delavci Posavskega muzeja pogledali po svojih depojih, so našli marsikaj, iz česar bi sc dalo narediti kopije in jih potem prodajati kot spominke. Iskali so etnološke in arheološke motive iz okoliških krajev in sc končno odločili za rimsko svetilko-oljenko in modele za kruhke. Z modeli so naredili odtise in izdelali kopije v obliki zvezdic in srčkov. Vse kopije je konzervator Jože Lorber iztlelal iz gline, nato pa so jih opremili še z embalažo iz naravi prijaznega papirja, ki jo je oblikovala akademska slikarka Irena Romih, sicer oblikovalka v podjetju Dekor v Kozjem. Vsi izdelki so opremljeni z deklaracijo, na kateri je v štirih jezikih med drugim napisano tudi, kaj izdelek predstavlja in čemu je nekdaj služil. Odlog glinenih predmetov pripravljajo za prodajo tudi enostranske odtise različnih muzejskih motivov, ki bodo prilepljeni na deščici in jih bo kupec lahko obesil na steno. Prodaja spominkov poteka za zdaj samo v muzeju, kjer s prihajajočo sezono skupinskih obiskov računajo tudi na večje povpraševanje. Izdelke so predstavili tudi podjetjem, ki sc ukvarjajo s turizmom, a ni bilo odziva. Ravno tako jim še ni uspelo vzpodbuditi drugih podjetij, ki bi lahko take spominke uporabila za poslovna darila ob novem letu ali drugih praznikih. B. D.-G. GRADILI BODO MRLIŠKO VEŽICO VELIKA DOLINA — Še letos naj bi v krajevni skupnosti Velika Dolina zgradili mrliško vežico pri pokopališču na Ponikvah. V lanskem letu so od domačega župnišča že odkupili potrebno zemljišče, uredili zemljiškoknjižni prenos in pri Regionu naročili izdelavo načrtov. Ker bo to za krajane velik zalogaj, pričakujejo finančno pomoč iz občinskega proračuna. JUTRI “Z LOJTRCO POD OKENCE” KRŠKO - Radio Posavje, Studio Brežice pripravlja jutri veliko prireditev narodnozabavne glasbe “Z lojtrco pod okence”. Ljubitelji narodnozabavne glasbe bodo lahko izbirali med dvema koncertoma. Prvi bo ob 18. uri, drugi ob 20.30. Program bo. povezoval voditelj domačega radia Srečko Pavkovič, pomagaja pa mu bosta humorista Vinko Šintek - Jaka Sraufciger in Martin Sagner-Dudek. Gre za vsakoletno javno radijsko prireditev, s katero zaključijo pol leta trajajoče radijske oddaje o narodnozabavni glasbi. Letošnja prireditev je že peta po vrsti in so jo že lani iz gostinskih objektov preselili v krški kulturni dom, da bi tako dokazali, da je tudi “goveja” glasba mnogo več kot veselična. Zaradi tega so letos k sodelovanju povabili tudi nekaj zelo kakovostnih izvajalcev tovrstne glasbe. Nastopili bodo: Alpski kvintet, Nagelj, Gašperji, Fantje iz vseh vetrov, Hmeljarski instrumentalni kvintet, Vesna z Ireno Vrčkovnik, Vrtnica, Toni Verderber, 7. raj, Igor in Zlati zvoki, Peter Fink in še tri domače skupine po izboru radijcev. DANES O PRORAČUNU BREŽICE - Danes popoldne bo zasedala brežiška občinska skupščina. Poleg točk, ki so ji na dnevnem redu ostale še iz zadnje nedokončane seje, bo, če bo dovolj volje, začela tudi novo sejo. Na njej naj bi poslanci sprejeli odstop namestnice sekretarja za gospodarski razvoj, nato pa sprejemali programe posameznih dejavnosti za letošnje leto in nazadnje še osnutek odloka o proračunu. Izvršni svet predlaga, da bi letošnji občinski proračun dosegel 943,5 milijona tolarjev, od tega bi dve tretjini namenili za tekoče obveznosti in tretjino za investicije. SPOMINKI IN DARILA - Prodaja spominkov je za zdaj omejena, saj želijo raziskali, ali hi kaj takega lahko uspešno prodajali. Če !x>do ugotovili, da so se odločili za prave izdelke, bodo začeli s proizvodnjo v večjih količinah, c nasprotnem pa bodo razmislili o novih možnostih. Mladenko v posavski ljudski noši smo fotografirali na turistični predstavitvi brežiške občine pred ljubljansko mestno hišo, kjer je ponujala spominke Posavskega muzeja. (Foto: B. D.-G.) VABILO NA PROSLAVO V SROMLJE Medobčinski svet ZB in udeležencev NOB Posavje, to so občinski odbori ZB Brežice, Krško in Sevnica, vabijo borce, aktiviste, izgnance, TO, mladino in ostale prebivalce, da sc udeležijo proslave ob državnem prazniku 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda. Proslava bo v vasi Sromlje pri osnovni šoli v nedeljo, 25. aprila ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Brežice Teodor Oršanič. Za prehrano in pijačo bodo poskrbeli domačini. Vabljeni! nekje na drugem koncu občine. Trenutno imajo srečo, ker je železniški promet v to smer redek, vendar še • Franc Glinšek, ki v krški občini skrbi za infrastrukturo, je povedal, da sta bila lani izdelana idejni projekt in jeseni še lokacijska dokumentacija. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev pločnikov teče in je trenutno v fazi pridobivanja različnih soglasij. Ocenjujejo, da bo občina že letos našla denar tudi za samo izgradnjo pločnikov. Pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč računajo tudi na pomoč krajevne skupnosti, sty bi eno samo nasprotovanje lahko preprečilo gradnjo. ______________ pomnijo, koliko težav so imeli pred kratkim. Tedaj se je po bližnji progi na dan peljalo tudi do 180 vlakov. B. DUŠ1Č-GORN1K KDO JE LASTNIK STAVBE V KAPELAH? KAPELE — Krajevna skupnost Kapele želi knjižno ureditev lastnine stavbe v vasi, kije bila dodeljena Kapelam že leta 1868. Po ukinitvi občine Kapele je lastništvo prevzela občina Brežice, vendar krajani še vedno menijo, da stavba pripada njim. V stavbi je namreč pisarna KS, pošta, zbiralnica mleka in trgovina s skladiščem Agrarie, proizvodnje in trgovine. Krajani nimajo vpogleda, ali najemniki plačujejo najemnino, vedo pa, da vsa ta leta za vzdrževanje stavbe ni bilo poskrbljeno. Ker je nujno potrebno popravilo ostrešja, želijo, da se občina opredeli do lastnine. LESKOVČANI PRVAKI V STREUANJU LESKOVEC PRI KRŠKEM -Učenci tukajšnje osnovne šole so v začetku meseca postali ekipni državni prvaki v streljanju z zračno puško, njihov učenec pa je zasedel tudi 2. mesto med posamezniki. Da bi zaznamovali za šolo zelo prijeten dogodek, so v torek za te ucencc priredili sprejem pri ravnatelju šole m nanj povabili tudi zunanjega mentorja Jožeta Arha. Revija Slovenija predstavlja regijo Posavje 3000 izvodov v angleščini poslovnežem in diplomatom DOBOVA - Svet posavskih občin in uredništvo revije Slovenija sta pretekli teden v poslovnih prostorih podjetja AFP v Dobovi pripravili predstavitev spomladanske številke revije, ki jo izdaja Slovenska izseljenska matica. Revija Slovenija izhaja v angleškem jeziku in so jo razposlali na 3000 naslovov po celem svetu, saj je namenjena predvsem diplomatsko - konzularnim in poslovnim predstavnikom ter slovenskim izseljencem. Izhaja štirikrat letno in v zadnjih dveh letih velik del prostora namenja predstavitvi posameznih slovenskih regij. Tudi Svet posavskih občin je podprl tako sodelovanje, saj je menil, da bo to prispevalo k uveljavitvi regije in k razvoju njenega turizma. Vsaka občina je tako oblikovala poseben odbor, ki je izbral ter pripravil besedila in fotografije. Poleg brezplačne predstavitve vsake od treh občin se v reviji s posebnimi plačanimi reklamami predstavljajo še nekatera posavska podjetja. Revija opozarja na predstavitev regije Posavje že z naslovno stranjo, s katere se bohoti slavnostna dvorana brežiškega gra-du.Siccr pa so v besedi in sliki nanizani opisi središč treh posavskih občin _ Brežic, Krškega in Sevnice, kultumo-zgodovinskih spomenikov in drugih posavskih znamenitosti ter značilnosti gospodarstva v regiji, od podjetništva, turizma, gostinstva in zdraviliškega turizma do značilnega sadjarstva in vinogradništva. Občinski odbori za predstavitev regije z izborom niso imeli lahkega dela, vsekakor pa so zadovoljni, saj je bil to prvi poskus take predstavitve. Kot je jxwedal predsednik Sveta posavskih občin Teodor Oršanič, so v Posavju odločeni, da je treba s takim uveljavljanjem nadaljevati. Zaenkrat razmišljajo o podobni predstavitvi v reviji Rodna gruda. B. D.-G LE ZA TRETJINO DELA - V dobovskem Podjetju za popravilo voz včasih niso mogli dohajati s popravili in rekonstrukcijami. Letos zaradi krize in neizdelanega programa razvoja slovenskih železnic nimajo dovolj dela. Prvih K) delavcev je že izgubilo službe. Bo ostalim 280 uspelo prebroditi to leto in dočakati boljše čase? (Foto: B. D.-G.) Okrog 700 jih je ostalo brez redne zaposlitve Zavod za zaposlovanje je poskrbel za obveščenost POSAVJE - V posavski enoti Zavoda za zaposlovanje so priskrbeli, da bi bilo prijavljanje Vidmovih delavcev med nezaposlene čim bolj enostavno in cim manj boleče. Okrog 700 delavcem, ki so pred velikonočnimi prazniki namesto voščilnice prejeli kuverto z odločbo o prenehanju delovnega razmerja in z delovno knjižico, so priložili še nekaj navodil. Želeli so jih podučiti, kako sc je treba prijaviti na Zavodu, jih seznaniti z najpomembnejšimi pravicami brezposelnih in z višino nadomestil za brezposelnost. Delavcem so določili uro in datum, ko se naj zglasijo na izpostavi v Brežicah, Krškem oziroma v Sevnici, da ne bi bilo nepotrebne gneče in čakanja. Delavci Zavoda jim bodo na voljo ob neuradnih dneh. Opozorili so tudi izvršne svete, da bi sc občinske uprave pravočasno pripravile na dodatno delo, saj bodo vsi ti ljudje pri njih urejali dokumentacijo. V navodilu, ki ga je vsak prejel na dom, so navedli, kaj vse morajo prinesti s sabo: osebno in zdravstveno izkaznico, hranilno knjižico ter za uveljavljanje dodatka sc potrdilo o osebnem dohodku zakonca. Vidmovi delavci bodo enako kot druge brezposelne osebe prejemali nadomestila za čas od 3 do 24 mesecev, odvisno od dolžine delovne dobe posameznika. Vsi bodo za ta čas pokojninsko in invalidsko zavarovani. Prve tri mesece bodo prejemali 70 odst., potem pa 60 odst. plače, a ker so že dalj časa kako tretjino plače prejemali v obliki bonov, nadomestila mnogih izmed njih ne bodo presegla 80 odst. zajamčenega OD, kar znese trenutno 12 tisočakov. Sočasno z uveljavljanjem nadomestila bodo lahko delavci, ki ne presegajo cenzusa v premoženjskem stanju (80 odst. zajamčenega OD na družinskega člana), dobili tudi dodatek za vzdrževane člane. Po izteku nadomestila lahko delavci uveljavljajo še denarno pomoč, vendar vse skupaj lahko traja največ tri leta. Brezposelni, ki prejemajo tako pomoč, imajo osnovno zdravstveno zavarovanje, niso pa pokojninsko zavarovani. In še to. Zakon omogoča, da sc lahko nadomestila izplačajo v enkratnem znesku, če se prejemnik namerava zaposliti v lastni obrtni, podjetniški ali kmetijski dejavnosti. Na žalost je taka oblika izplačil zaradi pomanjkanja sredstev trenutno zaustavljena. B. D.-G. PRENOVA V ARTIČAH ARTIČE - Občina je jeseni dala polovico stavbe v Artičah, kjer sta bila nekdaj krajevni urad in trgovina Posavja Brežice v najem podjetju PEM iz Artič. Upati je mogoče, da bo ta stara stavba kmalu dočakala prenovo, tako vsaj govori najemna pogodba. Najemnik je namreč dolžan na polovici stavbe opraviti vsa obnovitvena dela na podlagi dokumentacije. Za prenovo druge polovice strehe in fasade bo poskrbela občina, kar jo bo po nekaterih napovedih stalo 200 tisočakov. Kako preživeti s tretjino dela? Tako se sprašujejo v dobovskem Podjetju za popravilo voz - Vzdrževanje in rekonstrukcije še naprej nujne - Preurediti najmanj 1000 voz DOBOVA - Vodstvo Podjetja za popravilo voz, ki zaposluje 280 delavcev, je v skrbeh, kako bodo preživeli to leto. Pred kratkim so morali odpustiti 10 delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas. Prepričani pa so, da bo v bodoče še dovolj dela za najmanj 250 ljudi, saj bodo slovenske železnice prisiljene storiti vse potrebno, da bodo preživele s pomočjo tovornega prometa.ŽcIczniškcga prometa v smeri proti Zagrebu danes skoraj ni in tudi sicer je promet na slovenskih železnicah v primerjavi z letom poprej padel za tretjino. Zaradi tega železnica potrebuje manj voz in s tem tudi manj popravil. Še pred leti sta ptujska in dobovska delavnica letno opravili vsaka okrog 1000 investicijskih popravil, lani še 750, medtem ko naj bi jih letos obe skupaj samo 610. “Prometne politike v Sloveniji ni niti ni pripravljenosti, da bi rekli, kateri tovor bo potoval po cestah, kateri po železnicah in kateri po kombinirani poti. Slovenske železnice imajo trenutno 8500 voz, od tega je kakih 60 odst. takih vagonov, ki so neprimerni za uporabo. Mednje sodijo predvsem visokostenski vozovi za prevoz razsutega tovora, s katerimi smo nekdaj prevažali žito,” pravi Ivan Prešiček, direktor Podjetja za popravilo voz iz Dobove. Nekdaj je železniški tovorni promet slonel na tranzitnem prometu, zdaj pa se morajo železnice znajti drugače. Možnosti za povečanje tovornega prometa na železnicah so velike, vendar pa omejene z zastarelostjo in neprimernostjo voz. “Zato bi bilo nujno, da bi čimprej vsaj 1000 obstoječih voz preuredili v posebne vagone in se prilagodili za prevoze tovorov večjih podjetij, ki zdaj potujejo po cestah,” pravi Prešiček. In ravno tu je prihodnost Podjetja za popravilo voz v Dobovi, ki predlaga, da bi železnica v bodoče vsa dela iz zunanjih podjetij dodelila Ptuju in Dobovi. Ptujsko podjetje naj bi prevzelo popravilo potniških voz, dobovsko pa popravilo in rekonstrukcije tovornih vagonov. Tudi v preteklosti so sc že izkazali z rekonstrukcijami, ki so trikrat cenejše kot nakup novih vagonov. Pred kratkim so pripravili 30 posebnih voz za prevoz modrc galice iz Cinkarne Celje, zdaj pa načrtujejo rekonstrukcijo vagonov, na katerih bo možno tudi bočno razkladanje. Po koncu vojne na Balkanu računajo tudi na delo za sosednja železniška gospodarstva, ki imajo veliko izgub in razbitih vozov. B. DUŠIČ-GORNIK Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Mlaskanje po koritih (in pogodbah) Individiualne pogodbe oz. njihova določila, zlasti tista, ki govorijo o višini plače in ugodnostih, ki gredo tem “indiviaualcem”, so predmet številnih ugibanj, govoric, tudi natolcevanj. Praviloma pa so določila teh pogodb tajnost in marsikateri direktor je zagrozil tistim redkim, ki zaradi narave svojega dela vejo, kakšno plačo dobiva, da bodo ob službo, če se bo to izvedelo. Vendar star pregovor pravi, da ni nič tako skrito, da ne bi bilo očito. Plače pa še posebej ne. Seveda prav tu rado prihaja do pretiravanj. In tako je moč slišati o astronomskih zaslužkih nekaterih direktorjev oz. managerjev in managerk, v kar so se času in okoliščinam primemo prekrstili. Ni še dolgo, ko so sedanji managerji, nekdanji vodje, vodilni delavci in direktorji, skrbeli da je vsak delavec redno dobil podatke o vseh plačah v podjetju, če niso plahte s temi podatki visele kar na oglasnih deskah, potomkah iz prve dežele socializma uvoženih sten-časov! Izvirni in naglavni greh teh pogodb je - govorimo o družbenih firmah - da jih z managerji ne sklepajo lastniki, ampak organi upravljanja, se pravi upravni odbori, v katerih pa sedijo v glavnem managerji. Vrana vrani ne izkljuje oči! V družbenih jrodjetjih, ki se še niso transformirala v družbe, te pogodbe sklepajo delavski sveti, ki pa praviloma ne dobijo na mizo teksta pogodbe v celoti, ampak so z njim le seznanjemi in sprejemajo določbe teh pogodb tako, kot so jim predložene; predlagajo pa jih managerji sami zase. Nadzora ni nobenega ne pri sprejemanju pogodb, ne kasneje pri izplačilu, niti pri tem, kaj je ta človek sploh naredil. Te pogodbe niso odraz tega, kakšen je položaj podjetja, koliko je direktor, ki kot manager podpisuje individualno pogodbo, do sedaj naredil, za kako sposobnega se je izkazal; niso odraz njegovih dosedanjih uspehov, ampak kažejo v prvi vrsti koliko tak manager sam sebe ceni in koliko potrebuje. Cenijo pa se ponavadi najvišje listi z dna, po napačno razumljeni svetopisemski prerokbi da bodo zadnji prvi. Vse to je možno, ker pri nas ni trga dela in s lem tuai ne trga managerjev. Trg bi jim hitro postavil pravo ceno, sedaj pa si jo postavljajo sami. To pa je krivično do dobrih in sposobnih in škodljivo za podjetja. Poslovne cilje si v tej brczlastniški anarhiji postavljajo kar sami managerji kajti v upravnih odborih in delavskih svetih ne sedijo lastniki ampak ljudje, ki so jih predlagali (postavili) managerji sami. Če je pa slučajno izpolnitev poslovnega cilja in rezultatov vezana na višino plače, si bo tak človek postavil pač tak cilj in zadal take rezultate, da jih bo zagotovo in z lahkoto dosegel. Ti pa gotovo niso taki, da bo podjetje napredovalo. Znan je primer iz Novega mesta, ko podjetje stoji bolje kot panoga, v katero sodi. Irt direktor in njegovi sodelavci si izplačujejo bajne plače in se pitajo s številnimi privilegiji. Lahko pa je biti boljši od panoge, ki je v Sloveniji povsem na psu. To je tako, kot bi se nekdo hvalil s tem, da je pobil manj žensk kot Trobec! V tistem svetu, kateremu bi se tako radi čimprej priključili, lastnik oz. organ, ki ga zastopa, postavi managerju cilj, dotoči njegovo izhodiščno plačo in dodeli ugodnosti. Ce cilj ni dosežen, je manager ob bonitete, lastnik oz. upravni odbor pa hitro začne razmišljati o njegovi zamenjavi. Doseženi rezultat firme nad postavljenim ciljem pa velja za dokaz managerjeve uspešnosti in od tega je posebej stimuliran, to je nekakšen gibljivi del njegove plače. Pri nas pa plača, ugodnosti in manager ostanejo, če je cilj dosežen ali ne (če ga sploh postavijo). Osnovna plača rnanagerja se ne določa na podlagi zahtevnosti zastavljenega cilja, ampak jo določijo s faktorjem, s katerim množijo ne izhodiščne plače, ampak kar povprečno plačo v podjetju, v kateri so seveda vštete vse nadure, dodatki itd. To so pač plače za funkcijo, ne za poklic, kar naj bi manager bil. Zaradi takih anomalij prihaja do tega, da ima dober direktor velikega in uspešnega podjetja slabšo plačo kot slab direktor v majhni in izgubarski firmi. Svojo plačo in položaj pa taki “opravičujejo” s tem, da bi šlo brez njih firmi še slabše in da bi bila izguba še večja. O tajnosti individualnih pogodb pa tole: noben zakon ne zahteva tajnosti plač in le pogodbe oz. njihovo določbe so tajne le, če je taka zahteva posebej zapisana v pogodbi. Tajnost je v glavnem plašč, pod katerim si slabi in neuspešni direktorji in njihovi sodelavci izplačujejo ogromne plače in se okoriščajo z nezasluženimi ugodnostmi, kot so avtomobili, posebno življenjsko zavarovanje, bivanje v zdraviliščih ipd. Uspešnim tako in tako nihče nič ne očita, taki so v primerjavi s svojimi pogoltnimi kolegi veliko preslabo plačani. Taki praviloma tudi zveze, ki so si jih ustvarili na račun poslovnih stikov, ki jim jih je omogočila družbena lastnina, kaj radi izkoristijo zase, kajti take stvari v njihovih pogodbah niso (dovolj) zavarovane. Eden takih nastopaških managerjev je pred nedavnim izjavit, da se mu družbena lastnina gabi. Seveda si je prej na račun dmžbene lastnine ustvaril svojo firmo, kamor je “sprivaliziral” vse poslovne stike, ki jih je načrtno za ta namen utrjeval kot direktor družbenega podjetja! Celo akademski naslov je dosegel na račun te ogabne družbene lastnine. O vabljivosti in mamljivosti naših individualnih pogodb, nad katerimi v velikih primerih ne visi Damoklejev meč odgovornosti, govori tudi veliko število teh “individualistov", Jdponekod doseže že kar lep odstotek zaposlenih. V resni kapitalistični finni si kaj takega ni moč niti zamišljati. V Novem mestu pa je celo firma, ki plače vseh poslovodnih delavcev izplačuje prek enega žiro računa. Ob vsem tem se človeku vsiljuje vprašanje, če je korito res isto, menjajo pa da se samo prašiči. Mar se niso isti prašiči preselili k novemu, večjemu koritu? Vsekakor je mlaskanje v.ve glasnejše. ANDREJ BARTEU V Čakajoč na odvzeto premoženje Tema, o kateri se bodo Črnomaljci gotovo še precej prepirali, že sedaj pa se nekateri gledajo izpod čela, je denacionalizacija. Skoraj ni uradnega sestanka ali seje, kjer se ne bi našel kdo, ki bi spomnil na to očitno precej kočljivo vprašanje. Občutljivo tudi zato, ker bi razlaščenci po nekaj desetletjih radi čim prej dobili nazaj svoje ali premoženje svojih prednikov. Trav tu, pri hitrosti vračanja, pa se že zatika in bati se je, da se bo še bolj. Povsem razumljivo je, da so razlaščenci neučakani. Pri mnogih je namreč še preveč živ spomin, kako hitro, skoraj čez noč, so bili ob premoženje, ki ga sicer niso hoteli dati od hiše. Tisti, ki so jemali, niso potrebovali nikakršnih posebnih papirjev in tudi pritožbe in tarnanja so naletela na gluha ušesa. Sedaj pa mora marsikdo najeti celo odvetnika, da mu uspe dobiti vse papirje, ki jih želijo tisti, ki bodo odločali o usodi njegovega nekdanjega premoženja. In ko občan zbere zajeten kupček dokumentov, zve, da bo njegova zahteva morda rešena šele v nekaj letih, zagotovo pa ne v enem letu. Vsaj v Črnomlju je tako. In zakaj? Po zadnjih podatkih se je zbralo v črnomaljski občini 144 zahtev za denacionalizacijo, vendar se njihovo število iz dneva v dan povečuje, Je podeželan drugorazreden? Kljub obljubam, da bodo izdelana nova, pravičnejša merila za izračun javne porabe po občinah, je tudi ta slovenska vlada ob sestavi letošnjega državnega proračuna ponovno uporabila preživeli sistem indeksacije iz časov SIS-ov in nagradila tiste, ki so v preteklosti več porabili. Po predlogu proračuna je 52 občin s skupaj 1.357.380 prebivalci pod državnim povprečjem, v 6 občinah s skupaj 642.356 prebivalci pa je javna poraba na prebivalca nad republiškim povprečjem. Razmerje javne porabe se giblje med 86 odst. v občini Pesnica in 143 odst. v Ljubljani. Zavoljo nevzdržnih razmer, ko se razvitim okoljem še vedno namenja bistveno več denarja kot pa podeželju z že tako slabo razvito gospodarsko infrastmkturo, so predsedniki izvršnih svetov treh posavskih občin ter Grosupljegav Hrastnika, LaškegOj Metlike, Šentjurja pri Celju, Šmarja pri Jelšah in Trebnjega naslovili na slovensko vlado ostro odprto pismo. V njem od vlade zahtevajo, naj končno izenači svoje državljane in jim tudi s proračunom odmeri enake kose davkoplačevalske pogače. Zahtevajo, da vsem slo- venskim občinam določi enak, 100-odstotcn delež javne porabe, morebitno odstopanje pa • Za tem odprtim pismom so omenjeni občinski izvršni sveti dali Drnovškovi vladi pobudo, naj nemudoma, vsekakor pa pred obravnavo predloga republiškega proračuna, skliče sestanek s predsedniki izvršnih svetov občin, kjer je predvidena manjša javna poraba od republiškega povprečja. Taki sestanki so bili običajna praksa tudi pri sestavi predlanskega in lanskega proračuna. V pobudi opozarjajo na posebnosti in zagate podeželja pri vzdrževanju zelo razvejenega lokalnega cestnega omrežja, pri obnovi in novogradnji vodovodov, pri izgradnji telefonskega omrežja itd. Podeželske občine bremenijo bolj kot mestna središča tudi šolski prevozi otrok. Iz občinskih proračunov morajo navkljub temu, da se njihov denar steka v integralni republiški proračun, namenjati precej denarja 7a kmetijstvo. . naj javno in argumentirano predstavijo vsem uporabnikom proračuna. Od slovenske vlade tudi zahtevajo, da skupaj s predstavniki občin takoj pripravi nova merila za določanje obsega javne porabe v občinah, ki morajo biti upoštevana pri sestavi proračuna za leto 1994. Nepravičnost, nepoštenost in nestrokovnost pri izračunu javne porabe za letos, ki podeželane opredeljuje kot manj vredne, drugorazredne Slovence, pa še zdaleč ni edino, kar že dolgo moti. Gre tudi za položajno rento, saj vsaka dejavnost v Ljubljani posluje z bistveno manjšim tveganjem, ker gre za znatno večjo kupno moč trga. V Ljubljano se steka celotna trgovska Evropa in so torei možnosti bistveno večje. Ljubljana daje oblastnim strukturam, ki razpolagajo z davkoplačevalskim denarjem, tisoče uglednih in dobro plačanih delovnih mest. V državnem proračunu "se najde” mreža zasebnih in družbenih podjetij, ki svetujejo, poslujejo in imajo sedeže praviloma v Ljubljani, ob ministrstvih. Nedorečena kmetijska politika udarja predvsem po podeželju, poudarjajo že omenjeni predsedniki izvršnih svetov in navajajo primer, da mora podeželan z 20 do 30 odst. manjšim osebnim dohodkom prispevati do 6.000 mark za telefon in po okrog 2000 mark za ceste, vodovod in dnigo nujno potrebno infrastrukturo. PAVEL PERC saj se približuje 7. junij, ko je zadnji rok za vložitev zahtevkov. Odgovorni v črnomaljski občini zatrjujejo, da doslej, glede na nepopolno zakonodajo, ki ne omogoča hitrejšega dela, po podatkih republiškega ministrstva za pravosodje niso bili v zaostanku z denacionalizacijo. Toda ker se referent, zaposlen v občinski upravi, ukvarja predvsem z vračanjem premoženja, mu ne uspe pravočasno rešiti ostalih premoženjskopravnih zadev. Ker pa je postopek denacionalizacije težak in dolgotrajen in zahteva visoko strokovno znanje ter dolgotrajne delovne izkušnje, predvsem na premoženjskopravnem področju, in veliko časa, narašča v občinski upravi bojazen, da zadev ne bo moč rešiti v doglednem času. Ko so se pozanimali v sosednjih občinah, so zvedeli, da približno enako število zahtevkov rešujejo v Trebnjem trije strokovni delavci, v Kočevju celo pet. Toda celo tam ne verjamejo v hitro reševanje. Zato v Črnomlju predlagajo, da bi za-določen čas zaposlili strokovnjaka ali pa z njim sklenili pogodlro, da bi tako bolj tekoče reševali prošnje za vrnitev premoženja. Toda glede na izkušnje sosedov je vprašanje, če bi en strokovnjak zares zadostoval za reševanje vlog v zakonskih rokih ter seveda v zadovoljstvo upravičencev. Doslej so v Črnomlju rešili 34 zadev, od tega polovico le delno. Iz besed, ki jih je bilo slišati na sejah, omenjenih na začetku, pa je moč zaključiti, da s tem prizadeti občani niso zadovoljni. Kako bodo reagirali, če se bo uresničila sedaj “obljubljena"čakalna doba, pa je sploh težko predvideti. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Moč in nemoč inšpekcijskih služb Ce se človek ozre naokoli, skorajda povsod vidi nered, medtem pa novi zakoni nastajajo počasi, stari pa ne ustrezajo več trenutnim razmeram. Kljub vsemu je potrebno zagotoviti nek red Toda kako? Trebanjci zadnje čase pogosto ugotavljajo, da bi v občini potrebovali komunalnega inšpektorja, da inšpekcijske službe iz Novega mesta, ki pokrivajo Dolenjsko, Belo krajino in del Posavja, temu delu niso vedno kos. Na skupščinski seji prejšnji teden so predstavniku inšpekcijskih služb Pavlu Žagarju povedali kup pripomb. Opozorili so ga, da je vse več črnih odlagališč v občini, da trenutno nimajo higienika za odvoz poginulih živali, da je v občini veliko črnih zaposlitev, nekontrolirane prodaje lesa. Vendar inšpekcijske služe niso brez dela, pojavlja se veliko več nepravilnosti kot pred leti, predvsem na urbanem, komunalnem in tržnem področju. Njihovo število zaposlenih pa se je celo zmanjšalo. Objavili so že nekaj razpisov, vendar jim do novih kadrov ni uspelo priti. Tisti, ki so imeli ustrezno izobrazbo, zaradi nizkih plač niso želeli sprejeti tega dela, zaradi neustrezne izobrazbe pa niso ustrezali pogojem. Pričakovali so, da bo letos izvedena reorganizacija inšpekcijskih služb in pripravljeni novi zakoni za njihovo delo, vendar bo očitno še nekaj časa treba ostati pri starem. Čeprav naj bi bili inšpektorji obremenjeni predvsem z nepravilnostmi na nekem območju pa skoraj 40 odst. svojega časa porabijo v raznih nujnih in manj nujnih komisijah. Poleg naštetega bi nujno potrelrovali tudi sodobno računalniško opremo. Delo inšpektorjev pa ni razvrednoteno le zaradi nizke spodbude in nemoči, ker mora en človek pokrivati zelo veliko območje, razvrednoteno je tudi zaradi majhnih kazni. Nekateri investitorji na primer se do inšekcijskih ukrepov vedejo ignorantsko, kar jim dopušča kaznovalna politika, saj so kazni v primerjavi s plačilom za spremembo namembnosti zemljišča malenkostne, to pa marsikoga celo spodbuja k nedovoljeni gradnji. Zato bi bilo potrebno čimprej sprejeti nov zakon, ki naj bi med ilnigim povečal kazni za kršitelje in omogoči! inšpekciji takojšnjo preprečitev nadaljevanja gradenj. Podobno je tiuli na dntgih področjih. Je potemtakem še sploh upravičeno se razburjati, kaj vse bi še morale inšpekcijske službe narediti, pa ne storijo? J. DORNIŽ Dogodki v sliki in besedi OTVORITEV »IDEALA« - V soboto dopoldan so v Ribnici odprli komercialni center Ideal, kisenahaja v prenovljeni stavbi nekdanjega doma JLA. Najemniku stavbe, podjetju Russ, do.o.Je v borih treh mesecih uspelo iz nekdanjega vojaškega objekta, ki ga jejugoslovanska armada pustila v zelo slabem stanju, narediti moderen trgovsko-poslovni center. V njem bo, ko bodo z delom pričeli vsi, ki so vzeli prostore v najem, okrog 20 trgovskih lokalov, restavracija in upravni prostori sedmih zasebnih podjetij. Ob sočasni otvoritvi okoli 90. odst. vseh lokalov se je zbrala velika množica ljudi, ki bodo glede na raznovrstno ponudbo v ribniški Ideal nedvomno še večkrat prišli (Foto: M. L.-S.) ZA VAROVALNICA TILIA NA KAPITALU 93 — Od 6. do 9. aprila je bila v Cankarjevem domu zbrana finančna ponudba tistih slovenskih podjetij, bank, borznih hiš in drugih, ki imajo pomembno vlogo v slovenskih financah. Kapital 93, kot se je sejem imenoval, ni bil le prvi tovrstni sejem i' klasičnem pomenu besede, pač pa % se vse dni vrstila številna strokovna predavanja, borzni seminarji za začetnike, okrogle mize in posvetovanja. Kot edini predstavnik Dolenjske seje na sejmu predstavila novomeška zavarovalnica Tilia in tudi tokrat dokazala, da zna za svoje zavarovance vsestransko poskrbeti LEGOLAND V NOVEM MESTU — Trgovina E-Shop koprskega podjetja Emona Obala se je nedavno odločila za razširitev prodajnih površin. V nekdanjem skladišču so uredili 40 kvadratnih metrov, ki so sedaj namenjeni izključno prodaji igrač, predvsem tistih, za katere je Emona Obala generalni uvoznik za Slovenijo. Posebej bogata je izbira Lego programa, ki je tudi v Sloveniji dobil nazi v »dobra igrača« in po katerega je bilo treba v gla vnem čez mejo. Prodajajo tudi Barbike in igrače TOM. »Odločitev za to razširitev trgovine ni bila težka, saj Novo mesto oz. kar vsa Dolenjska take trgovine z igračami še nima,« je povedala poslovodkinja E-Shopa Marija Svilan (desno). Trgovina je bila takoj ob otvoritvi ena od pokroviteljic otroške prireditve Cicidan. Med kuponi, ki so jih udeleženci Cicidana prinesli trgovino, so tri nagradili Sonja Cerjak iz Novega mesta bo dobila velik ko vček Lego kock, Matejka Kastelic iz Jurne vasi in Sašo Škoda iz Novega mesta pa športno torbo. (Foto: Z. L.-D.) ZANIMANJE ZA NOVE ZNAMKE - Ob izidu novih znamk z novomeškimi motivi se je okoli članov novomeškega filatelističnega društva, ki so prodajali komplete z žigom prvega dne in karte maximum, gnetlo kar precej zbirateljev, ki so želeli v svojo zbirko uvrstiti tudi spomin na ta tako pomemben dogodek (Foto: T. Jakše) NEVARNOST NA GORJANCIH - Kako neogovomo se človek vede do narave in s tem tudi do samega sebe, pove tudi na videznepomembna stvar, kot so po gozdovih nemarno odvržene posode s strojnim oljem, ki ga gozdni delavci potrebujejo za motorne žage. V teh posodah je vedno še nekaj olja, znano pa je, da liter takega olja onesnaži, če pride do nje, kar milijon litrov vode. Tale posoda z oljem, ki so jo neodgovorni ljudje pustili tik pod Trdinovim vrhom na hrvaški strani, drži 10 litrov in je do vrha polna. Ce se bi izlilo v zemljo, bi torej onesnažilo 10 milijonov litrov dragocene in kakovostne gorjanske vode. (Besedilo in slika: A. B.) Oživljen čar starodavnega nakita Zanimiv in poučen projekt na bršljinski osnovni šoii - Spoznavanje nekdanjih naseljencev skozi njihovo iskanje lepote in sposobnosti za oblikovanje STIK S STAROSELCI - Nekaj od učenk osmih razredov, ki so pod mentorstvom Dunje Bukovec (druga z desne) izdelovale modele nakita in posodja novomeških staroselcev. Vitrine za razstavo je prispeval Dolenjski muzej. (Foto: T. Jakše) BRŠLJIN - Ko je bila lansko leto Dunja Bukovec, učiteljica likovnega pouka na osnovni šoli v Bršljinu, na tečaju za oblikovanje fimo materiala, ji je prišlo na misel, da bi poskusila z učenci oblikovati modele po vzorcih starega nakita Keltov in Ilirov, karšnega je sicer moč videti le v muzejskih vitrinah. Idejo je skupaj s pedagogi različnih predmetov, ki pri poučevanju prihajajo v stik s to tematiko, in v tesnem sodelovanju s strokovnjaki iz Dolenjskega muzeja tudi uresničila. Rezultat prizadevanj je bila razstava z naslovom “Čar prazgodovinskega nakita”, ki so jo v avli šole slovesno odprli prejšnji teden. Vpisovali bodo do konca avgusta V Črnomlju še dovolj prostora tako v gimnaziji kot v poklicni šoli - Pri delu z nadarjenimi učenci družba šoli skoraj ne priskoči na pomoč ČRNOMELJ - Črnomaljska srednja šola je za prihodnje šolsko leto razpisala tri oddelke gimnazije ter po en oddelek strojništva in dveletnega programa za obdelovalce kovin. I)o sredine marca se je vpisalo 74 bodočih gimnazijcev, medtem ko je zanimanje za ostala dva programa precej manjše, saj se je za novo šolsko leto v vsakega vpisalo le po osem učencev. V srednji šoli žc sedaj vedo, da bodo morali na nove učence čakati prav do zadnjega, torej do 31. avgusta. Koliko učencev sč bo še vpisalo v gimnazijo, je precej odvisno od tega, ali bodo v Novem mestu odprli dodatni športni oddelek gimnazije, pa tudi, ali bo v Novem mestu dovolj Predstavil se bo oktet Lipa Drugi samostojni koncert TREBNJE - Oktet Lipa Trebnje je nastal spontano. Fantje so kot prijatelji večkrat priložnostno zapeli v fantovski družbi in porodila sc je zamisel o organiziranem petju. Svojo ljubezen do ubranega fantovskega petja so želeli dvigniti na višjo umetniško raven, tako so v začetku leta 1990 ustanovili oktet in si po narodnem drevesu nadeli simbolično ime Lipa. Oktet od vsega začetka vodi umetniški vodja Tone Strmole, ki je že s Trebanjskim oktetom zaoral ledino oktetovskega petja v Trebnjem. V razmeroma kratkem času delovanja jim je z rednimi in intenzivnimi pevskimi vajami uspelo doseči precejšnjo zlitost glasov. Za sabo imajo vrsto uspešnih nastopov na raznih prireditvah, nastopajo tudi na medobčinski pevski reviji Dolenjske in Bele krajine v Novem mestu, za seboj pa imajo tudi prve študijske posnetke. Pojejo številne znane narodne pesmi vseh slovenskih pokrajin, v bodoče pa nameravajo posegati tudi po manj znanih, a zato nič manj lepih ljudskih pesmih in jih tako oteti pozabi. Del repertoarja obsega umetna slovenska pesem iz različnih obdobij. Lotevajo pa se tudi zahtevnejših del iz svetovne glasbene zakladnice. Svoje delo bodo predstavili na svojem drugem samostojnem koncertu v soboto, 20. aprila, ob 20. uri v trebanjskem kulturnem domu. prostora za vse bodoče gimnazijec. Lani se je prav zaradi tega več kot deset Novomeščanov odločilo za črnomaljsko gimnazijo. Vendar vse kaže, da sc bo do jeseni vpisalo v gimnazijo dovolj učencev. Bolj vprašljiva pa je poklicna šola. Zanimanje za to šolo je po mnenju ravnateljice srednje šole, Gabrijele Vidic-Mihclčič, odraz razmer v industriji. Pred leti so veliko izobraževali za domači tovarni Bclt in Kovinar, kjer imajo Ravnateljica srednje šole je opozorila tudi na problem zaradi neplačevanja najemnine v športni dvorani, s katero upravlja šola. Te težave se vlečejo že kot jara kača. Zato jo bodo morali očitno zapreti za športne klube, ki kljub temu, da jim v glavnem zaračunavajo le stroške energije in čiščenja, niti tega ne plačujejo. Šola je na to opozorila občino, kjer pravjjo, da se bodo morali o tem dogovarjati s športno zvezo, ki pa prav tako nima dovolj denarja za financiranje športa. sedaj delavcev preveč. Poleg tega je bilo nekdaj v eni generaciji celo po oddelek in pol učencev iz Hrvaške, lani pa sc jih je vpisalo le osem. “Slovenija in Hrvaška sta sicer podpisali meddržavni protokol, tako da bi sc jeseni lahko vpisali v našo šolo tudi učenci iz sosednje države, ne da bi morali plačati šolnino. Toda kljub temu je šolanje hrvaških otrok pri nas zanje velik strošek, zato ne pričakujemo navala,” pove ravnateljica. V črnomaljski gimnaziji posvečajo veliko pozornosti izobraževanju nadarjenih učencev. Nudijo jim tehnično risanje, računalniško programiranje, nemščino kot drugi tuji jezik, fiziko, matematiko, kemijsko laboratorijsko delo ter športne, likovne, plesne, dramske in podobne dejavnosti. Toda LUTKE V METLIKI METLIKA - V nedeljo, 18. aprila, bo ob 16. uri v Kulturnem domu v Metliki lutkovna predstava Ojoj, boli, ki jo bo predvajala lutkovna skupina Tri iz Kranja. Na predstavo vabi Ljudska knjižnica iz Metlike. Vstopnina je 150 tolarjev. plačilo ministtstva za šolstvo je izredno skromno. Za uro pouka dobi učitelj 19 tolaijev bruto na dijaka. “Komentar ob tem ni potreben. V bogatejših krajih so starši pripravljeni sami prispevati denar za delo z nadarjenimi učenci, pri nas pa se to ni obneslo. Starši sc še premalo zavedajo, tla je vlaganje v otrokovo znanje najboljša naložba. Prav tako je za te nadstandardne storitve v šoli brezupno iskanje sponzorjev med belokranjskimi podjetji. Pomaga nam, kolikor zmore, le črnomaljska občina, medtem ko smo iz metliške že dve leti zapored dobili pojasnilo, da za te namene v proračunu nimajo denarja,” je razočarana Gabrijela Vidic-Mihelčič. M. BEZEK-JAKŠE Dela z nakitom so se lotile predvsem članice oblikovalnega krožka učenke osmih razredov Tina Pate, Alenka Majcen Tanja Volčjak, Alenka Retelj, Jerneja Luštek, Anja Dragan, Barbara Goršič, Helena Škufca, Karmen Barunčič, Karla Vrane, Polona Kokalj in Mojca Zaletelj, ki so izdelale zapestnice, ogrlice, sponke, zaponke, igle in druge vrste starega nakitja, ki je na pogled nantanko tako, kot so ga iz grobov novomeških staroselcev, Keltov in Ilirov izkopali arheologi. Delo je zahtevalo obilo spretnosti pa tudi poznavanja tematike. Zato so bile potrebne natančne študije originalov in fotografij najdb, številni obiski v muzeju in branje literature. Poleg modeliranja nakita so se učenci lotili oblikovanja glinastih posod, oljnih svetilk in žar v naravni velikosti ali pomanjšanih. Pri tem delu so pomagali učenci 7. razredov, sestavni del projekta pa je bilo tudi preučevanje življenja Keltov in Ilirov, njihovih selitev, naselitev in običajev. Člani fotografskega krožka so potek dela slikovno dokumentirali. “Izdelki so uporabni na več načinov: lahko jih bodo ujjorabljali učenci nižjih razredov za učne pripomočke pri spoznavanju življenja staroselcev, so pa tudi sami po sebi uporabni TARTUFFEVNOVEM MESTU NOVO MESTO - V novomeškem Domu kulture bo v torek, 20. aprila, ob 19.30 gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Mo-licrovim Tartuffom. Predstava je za abonma, nekaj vstopnic pa je naprodaj tudi za izven. Bogastvo šolstva propada Dolg spisek nujnih obnov in zidav šolskih stavb BREŽICE - Pred dvema letoma je skupina arhitektov in gradbincev ocenila, da bi do leta 2005 občina potrebovala 10 milijonov mark, če bi želela ohraniti obstoječe šolske zgradbe in dograditi najnujnejše. V Brežicah s C\J r^- r— o- co co oo oo co cn cr> nas pogovor: Herman kune} OMaflafto ©asa® s0(3®\ifi LJU Herman Kunej, ki je bil konec januarja izvoljen za predsednika krškega izvršnega sveta, nima lahke naloge. Krško gospodarstvo, ki je temeljilo na nekaj močnih podjetjih z Vidmom na čelu, se je dobesedno sesulo, nezaposlenost je skokovito porastla, obenem pa se kapital, ljudje in centri odločanja selijo v Ljubljano. Kaj lahko v tem trenutku naredi občinska oblast, koliko ima moči in sposobnosti, da prepreči nazadovanje in ropanje občine ter regije? O tem smo se pogovarjali s Hermanom Kunejem, ki je bil pred dvema mesecema izvoljen za predsednika izvršnega sveta. Pred vašim prihodom v izvršni svet je bil občinski vrh med sabo sprt. Ali so odnosi zdaj normalni? “Odnosi so se povsem uredili, kajti Franc Černelič in Vojko Omerzu sta odšla, v novih organih pa ni konfliktov. Občina ne more delati velikih strategij, saj jo omejuje republiška politika, a vendar $e da nekaj narediti tudi na lokalni ravni. Čemu boste pri svojem delu dajali pred-nost?v “Če bi hotel naštevati, kaj vse bi bilo treba narediti na različnih področjih, bi predolgo trajalo. Poudarek mora vendarle biti na gospodarskem razvoju. Bolj moramo razvijati podjetništvo na tržnih osnovah, pri katerem se bodo ljudje izkazovali z delom. Ena izmed trenutno najpomembnejših nalog naše občine je, da s pomočjo ministrstev za gospodastvo in delo dosežemo zaposlitev odvečnih Vid-movih delavcev. V čim krajšem času bomo poskušali pripraviti proizvodne programe s pomočjo domačih ljudi, s katerimi bi prišli do dela in novih zaposlitev. Nezaposlenost v občini je s stečajem Vidma narasla od 14,6 na 25,4 odstotkov. Poleg tega imamo tu še Rudnik Senovo, ki naj bi ga začeli zapirati leta 1997. Do takrat bomo morali tudi za 300 rudarjev najti programe za zaposlitev.” Ob izvolitvi za mandataija ste med drugim tudi obfjubili, da si boste prizadevali za rešitev Vidma. Ali je občina po vašem opravila svojo vlogo v primeru tega podjetja? “IS si je izredno prizadeval, da Videm da bi proizvodnji _ in celuloze še naprej tekla integrirano." Žal ne bi šel v stečaj in da bi | ija papirja v tem nismo uspeli. Na razgovorih, ki sva jih s podpredsednikom IS Robertom Kerinom imela s predsednikom vlade dr.Dmovškom, smo spoznali, da je Videm postal jama brez dna, v katero se mora prenehati metati denar. Postalo je jasno, da se mora to podjetje očistiti vseh t.i. bvpassov in da se lahko nvp; takšen bolnik pozdravi samo z novo ekipo Stolpci kažejo število umrlih v prometnih nesrečah, linija nad njimi pa število mrtvih na 100.000 prebivalcev. ljudi, ki so s preteklostjo neobremenjeni. Tako je bilo stališče republike, s katerim pa se mi v vseh pogledih nismo strinjali. Smatrali smo, da je za nas pomembna integrirana proizvodnja, a v pogovorih nismo uspeli. Sedaj tečejo razgovori okrog najema Celuloze, vendar ne vemo, zakaj tako počasi. Še pred tremi tedni se je prisegalo na najem Celuloz^, danes pa se nekdo temu spretno izmika. Če se kmalu ne zažene proizvodnja, bomo tržišča izgubili.” Občina torej nima posebnega vpliva na ta dogajanja? “Pri vsem dogovarjanju smo dosegli en sam velik uspeh - da je sodišče imenovalo za stečajnega upravitelja človeka, ki smo ga mi predlagali. Smatramo, da Branko Ogorevc pozna razmere v Posavju in da bo reševal stvari v splošno korist vseh nas. Obljubljeno je, da bo IS skupaj z Agencijo za prestrukturiranje gospodarstva oblikoval projektne time, Herman Kunej Smrtna kosa neusmiljeno seka po slovenskih livadah. Skoraj dva milijona in pol izgubljenih delovnih dni A tudi če se poškodbe ne končajo s smrtjo, z izgubo človeškega življenja, ki je najdragocenejše in nenadomestljivo, se ni kaj dosti veseliti, saj imajo pogosto zelo težke posledice. Poškodbe ustvarjajo invalide, ljudi z zmanjšanimi delovnimi zmožnostmi ali sploh dela nezmožne, zaradi njih sc polnijo bolnišnice in za premnoge dneve praznijo delovna mesta. V Sloveniji sicer še niso opravili analiz, ki bi preučile vso širino ekonomskih posledic poškodb, vendar pa so dovolj zgovorni tudi podatki o izgubljenih delovnih dnevih, hospitalizaciji, o številu bolniških in invalidnosti. Predlanskem smo zaradi poškodb izgubili kar 2.400.859 delovnih dni, z dela pa je bilo odsotnih v povprečju kar 11 od 100 zaposlenih. V povprečju so delavci zaradi ene poškodbe ostajali doma na bolniškem dopustu kar 26 dni. Tako poškodbe predstavljajo drugi najpogostejši vzrok bolniškega izostanka z dela, takoj za boleznimi mišic, kosti in veziva. Pri moških so poškodbe kot vzrok začasne izgube delazmočnosti na prvem mestu, pri ženskah pa na petem. V slovenskih bolnišnicah leži vse več bolnikov zaradi poškodb. Pred desetimi leti so bile poškodbe kot vzrok hospitalizacije na četrtem mestu za boleznimi prebavil, boleznimi dihal ter boleznimi sečil in spolovil, predlanskem pa so bile že na prvem mestu. Če pogledamo samo moške bolnike, pa so poškodbe na prvem mestu vzroka hospitalizacije v zadnjem desetletju. Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb je bila pri moških povprečno 20,2 na 1000 prebivalcev in kaže naraščanje. Pri ženskah pa so poškodbe kot vzrok hospitalizalijc na šestem mestu. Kaj storiti? Poškodbe jemljejo narodu življenja in denar. V sedanjem času, ko se poskušamo odlepiti od dna in kreniti na pot iz dolgoletne gospodarske krize, bi morali toliko skrbneje premisliti vsa ta dejstva in ukrepati. Na okrogli mizi so strokovnjaki menili, da sc da veliko narediti za preprečevanje poškodb, vendar pa le z združenimi močmi; zdravstveni delavci sami tako zahtevni nalogi, ki mora biti interdisciplinarna, niso in ne bodo kos. Da je možno uspešno ukrepati, dokazuje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je v dvajsetih letih svojega delovanja dosegel, da so slovenske ceste manj krvave, kot so bile. MILAN MARKELJ da bi še v teku tega leta delavci, ki so pristali na borzi, dobili delo.” Koliko pa lahko IS vpliva na divje privatizacije, na revizije lastninjenja? “V občini se veliko govori o nepravilnostih v zvezi z lastninjenjem (veliko prahu je bilo okrog SOP-aj, vendar jih ta izvršni svet ne najde in ne vidi. Zaradi tega smo predlagali strokovno skupino treh pravnikov in enega ekonomista, ki bi se s tem ukvarjala in pomagala IS. Tudi v tem trenutku raziskujemo nekatere zadeve, o katerih pa ne bi govoril.” Kako pa ocenjujete preseljevanje sedežev firm v večje centre, odtekanje kapitala, izgubljanje žiro računov? “Ti procesi zelo zmanjšujejo gospodarsko moč občine, saj tu ostajajo le zidovi in ne ve se, kako dolgo bodo še dajali delo našim ljudem. V občini je 9 pomembnejših firm, ki so ostale brez žiro računa. Nekoč izjemno močni tozd TES je zdaj avstrijski in še ne vemo, kaj pomeni to za bodočnost naše lokalne skupnosti. Videm je v stečaju, nuklearka ima blokiran žiro račun, nekatere druge nekdanje večje firme pa so v lasti Sklada za razvoj -poleg Vidma še SOP - Klepar, SPE, ISKRA - INDEL, IGM in Metalna.” Podobni procesi centralizacije prizadevajo tudi sosedini občini, Sevnico in Brežice. Bo to povezalo Posavje? “Mi smo si zadali nalogo, da Krško postane center posavske regije. Utrditev naše regije bo težavna naloga, vendar mora steči ne glede na ovire. Bojim se, da nas bo država z razbitjem na številne občine postavila še v bolj neenakopraven položaj. Temu se moramo v Posavju s skupnimi močmi zoperstaviti. Ne smemo dovoliti, da bomo jug te dežele in samo drugorazredni državljani. S selitvijo sedežev podjetij in odlivanjem kapitala v večje centre bodo namreč iz regije odhajali tudi sposobni ljudje. Brez njih pa gospodarskega razvoja ne bo.” B DUŠIČ-GORNIK priloga dolenjskega lista 11 m •v. v • »«#.v pisava življenja B@šQn @8® čMframf; V v Četudi Stane Škof že desetletja živi v Ljubljani, ponosno prizna, da se svojemu belokranjskemu poreklu ni izneveril. Se več, vedno se rad vrača v rodno Dragomljo vas, v svojo sončno Belo krajino, čeprav mu v mladih letih ni bilo lahko. Pa kaj bi to! Komu pa je bilo lahko takrat, med prvo svetovno vojno, na pragu katere se je rodil, ter v času svetovne gospodarske krize? Toda Stanetu je bilo toliko težje, ker so ga od malega po petah tepla tuja vrata, in zdi se, da je vzdržal prav zaradi svoje skromnosti in delavnosti. Takšen je ostal tudi v zrelih letih, ko bi lahko za svoje zasluge iztržil marsikateri privilegij. A mu ni bilo mar ne nagrad ne priznanj, kaj šele, da bi se želel preriniti na boljše delovno mesto. Stane je zgodaj ostal brez očeta, zato je že s sedmimi leti odšel za pastirja. Najprej je služil v domači vasi, potem pa po vsej Beli krajini. S šestnajstimi leti se je pri Stoniču v Črnomlju začel učiti za peka. Uk je trajal tri leta, a ker ni imel nikogar, ki bi ga v tem času vzdrževal, je moral delati še leto dni, da je odslužil učno dobo. Mojster mu je potem sicer ponudil službo, a za plačilo obljubil le nekaj žemljic na dan. Mladi fant pa je potreboval tudi denar, zato je podnevi delal v kanižarskem rudniku, ponoči pa še naprej v Stoničevi pekarni. Toda vzdržal je le tri mesece. Po vojaščini v Nišu je našel zaposlitev pri črnomaljskem mestnem valjarju. Delo je bilo lažje, zato mu je ostalo dovolj moči tudi za igranje nogometa, ki je bilo takrat v Črnomlju še v povojih. Postal je celo eden najboljših vrataijev v nogometnem klubu Bela krajina, lahko pa se pohvali, da je še eden redkih živečih belokranjskih nogometašev izpred druge vojne. Ker dela v svoji stroki v Beli krajini ni našel, je upal, da bo imel več sreče v Ljubljani. Ko mu je eden vplivnih Črnomaljcev našel delo pri železnici v Ljubljani, je mislil, da je v devetih nebesih. “Bila je takšna kriza, da mladi nismo videli skoraj nikakršne prihodnosti. Pekov niso potrebovali niti v Ljubljani in njeni okolici, zato sem bil srečen, da sem dobil v roke vsaj kramp in lopato. In prav z njuno pomočjo sem začel lesti na zeleno vejo. A pričela se je vojna in železnica je potrebovala kader. Prav mi, ki sipo urejali proge, smo bili najbolj pri roki. Čeprav se ne sliši lepo, je bila vojna zame sreča v nesreči, saj sem napredoval v zavirača, nato v sprevodnika in končno v vlakovodjo. Tako sem se konec leta 1972 tudi upokojil,” se spominja Škof. Ves čas med drugo vojno je preživel na železnici, konec vojne pa dočakal v Celovcu, kamor so ga zaradi pomanjkanja ga zaradi pomanjkanja ------prtljago. ... .......... c.11, ko so nas na mitnici pred Ljubljano ustavili partizani ter nam iz kovčkov pobrali vse, kar je bilo vrednega!” se zdaj nasmehne Stane, takrat pa je jokal, ker je ostal brez novih škornjev. Je bila usoda ali naključje, da je Stane rešil življenje prav takšnemu dečku, kot je bjl sam, ko je kot pastir odšel od doma, da bi preživel? Bilo je. v začetku marca leta 1952. Sneg, ki ga je tisto zimo nasulo obilo, se je pričel hitro tajati in Ljubljanica je močno narasla. Ko se je vračal iz službe, je zagledal v reki utapljajočega se dečka. “Nisem imel časa razmišljati. Kar v težkem zimskem plašču sem skočil v vodo, da sem otroka še lahko ujel, preden bi ga deroča reka odnesla. Mimoidoči, ki so opazovali dogajanje, so nama pomagali splezati po spolzkem bregu na suho,” opisuje dogodek pred dobrimi štirimi desetletji. Ženo Tilko pa ob tem še vedno spreletava srh. Stane je bil takrat že oče štirih deklic. Najmlajši je bilo komaj nekaj tednov. “Le kaj bi jaz, če bi takrat ostala brez moža?” se še vedno sprašuje žena. v Se en dogodek je vtisnil globok pečat v Škofovo življenje. Ko mu je bilo že 56 let, se je kot vlakovodja skupaj s strojevodjem tovornega vlaka peljal od Litije proti Zagorju ob Savi. Toda na cilj jima ni uspelo priti, vsaj tisto noč ne. Pot jima ji prekrižal plaz, nase korenine Stanko in Tilka Škof zgodbe iz preteklosti (M. fesa Feff&sDGau da? Ferboltarca ali Oskrbnikovo se imenuje obširen gozd blizu Loškega Potoka. Med ljudmi je še živa zgodba, ki pojasnjuje, od kod prihaja to ime. Kdaj je nastala naselbina Loški Potok, ni avtentičnih virov. Nekdo omenja letnico 1200. Prvotni naseljenci naj bi bili pastirji, ki so svoje črede gonili iz sosednje Loške doline, od tod najbrže tudi ime kraja, ki je skupno za šest vasi in tri zaselke. Morda so bili prvi naseljenci ubežniki pred vse bolj nasilno gosposko in vdorom raznih vojska in so našli varno zatočišče v še danes težko prehodnih gozdovih, kamor gosposka ni silila. Surova narava in skopa kraška zemlja nista bili privlačni in tako se v vsej zgodovini kraja m noben zemljiški gospod poskušal stalno naseliti tu, je pa znano, da je cerkvena gosposka že zelo zgodaj poskrbela za dušni blagor nepismenih in revnih kmetov, gozdaijev in pastirjev. Da so bili Potočani verni kljub vsej revščini, pove podatek, da so zelo zgodaj zgradili kar tri cerkve in številne kapele. Tudi o nastanku teh cerkva ni natančnih podatkov. Najstarejša je cerkev sv. Florijana, ki danes samuje sredi njiv in lazov, ob pozidavi pa je verjetno imela drugačen pomen, saj je bila zgrajena ob edini poti, ki je vodila proti Blokam, kamor je v cerkvenem pogledu prvotno spadal Loški Potok. Druga cerkev je zgrajena na visokem griču sredi kraških dolin in okrog nje je nastalo edino pokopališče. Posvečena sv. Barbari, nosi letnico 1676, je pa cerkev gotovo starejša in letnica najbrže označuje le čas prenove cerkve. Lučaj od nje stoji farna cerkev sv. Lenarta zgrajena okrog 1670. leta. Njen zvonik ima zanimivo zgodovino, vsaj po ustnem izročilu sodeč. Zgradili naj bi ga kot stražni ali opazovalni stolp pred pretečo turško nevarnostjo. Se danes je okoli teh dveh cerkva ohranjeno močno obrambno zidovje pa tudi ime Tabor priča o prvotnem namenu. No, Turkov revni Loški Potok ni privlačil. Nekaj bežnih, a točnih podatkov o naseljenosti in dejavnostih potoških ljudi zasledimo v ohranjenih urbarjih ribniškega gradu. Najstarejši ohranjeni zapiski segajo v leto 1570, v njih pa niso omenjene vse vasi, kar daje slutiti, da je del kraja spadal pod loško graščino, morda vsaj tisti del, ki je bil najprej poseljen. Vsekakor je bila oddaljenost naselbine od svetne gosposke vzrok, da Potočani nikoli niso opravljali tlačanskih del, dajali pa so desetino graščaku in bero vikarju ter pozneje župniku. Že sredi 18. stoletja dajatve niso plačevali, bera pa je ostala in se ohranila vse do prvih let po drugi svetovni vojni. Koliko prebivalcev je kraj imel na prelomu šestnajstega stoletja, ni znano, znano pa je, da je kraj imel 1570. leta 79 kmetij in 41 kajžarjev. Smrt krutega izterjevalca Verjetno Potočani, sami bolj revni kot bogati, niso radi plačevali ne eni ne drugi gosposki. Daje tako, priča tudi nesrečna smrt Jerneja Avsca, ki je bil konec 17. stoletja sodnik, sodni izterjevalec in oskrbnik pri takrat uradnem oskrbniku ribniške graščine, Rudcžu, ki je slovel po podjetništvu, kar je bilo vzrok, da je njegov gospodar grof Kobecelj popolnoma propadel. Leta 1810 je prišlo vse ribniško gospodstvo, gospodarstvo in oblast v roke dotedanjemu oskrbniku Rudežu. Tako je Avsec 8. decembra 1790, na praznik Marijinega spočetja, vzel pot pod noge. Namenil se je v Loški Potok davke terjat. Spotoma je na poti prek Brinovega griča pred cerkvijo pri Dolina Loškega Potoka Novi Štifti ustavil konja za počitek in se norčeval iz ljudi, ki so čakali na službo božjo. Pravili so, da je bil Avsec v mladosti veren človek, a je vero izgubil, kar ni bila redkost v časih jožefinstva. Ljudje so se bali oskrbnika in Boga pa se nekdo le opogumi in pove oskrbniku, da je praznik, da na ta dan ni varno jezditi v Loški Potok ter naj gre raje k službi božji. Jernej pa je v odgovor zapodil konja v množico, zapel je konjski bič in divje je odjezdil proti Travni gori, kjer se je ustavil v gostilni pri Lenčku. Tu je pridno praznil police vina. Ko je povedal, kam gre, so ga spet svarili. Objesten kot je bil, je zabrusil zbranim, da ga nihče ne bo ustavil in bo v Loškem Potoku davke terjal, da bodo otroci v materinih telesih jokali. Očitno je gospoda opogumilo popito vino. Nič niso zalegla svarila, da je gozd poln da pota pozna bolje kot zabiti kmetavzarji. Odjezdil je kar povprek, daleč stran od uhojene poti, ki je tiste čase vodila preko Vagovke, Gore in Malega loga v Loški Potok. : V snežnem metežu pa je kmalu zmanjkalo steze. Pri Bogcu se je usmeril v nepregledne gozdove proti Jelenovemu Žlebu. Enajst mesecev je trajalo, predno so gozdarji našli njegovo truplo. Zmrznil je on in njegov konj. Za njim je ostalo ime gozda Po izginotju so krožile vse vrste pripovedi, pleteničili so, da je padel v zasedo rokovnjaških mrtalozov, ki so tiste čase ne prav redko praznili žepe popotnikom. Vraževerni kot so bili, so govorili, da ga je hudič vzel, spet drugi, da se je spečal s coprnicami. Med ljudmi je bil še svež spomin na dogodek pred nekaj desetletji, ko so v Ribnici zažgali zadnjo čarovnico. Kljub temu da v tistih časih ni bilo več čarovniških procesov, so ljudje še vedno živo verjeli vanje. Bili so prepričani, da je oskrbnika doletela božja in vsekakor pravična kazen. Resnica pa je, da je bilo najbrž krivo popito vino, še najmanj mrtalozi, saj so pri mrliču našli nedotaknjen denar. Na krutega izterjevalca še danes spominja ime obširnega gozda, kjer je zmrznil - imenuje se Ferboltarca ali Oskrbnikovo. Pretresljiva zgodba je dolgo krožila med ljudmi, kdo in kako je tisto leto davke izterjal v Loškem Potoku, pa ni znano. ALBIN KOŠMERL Od Lakovnic do Jurne vasi vodi ena najlepših podgorskih poti. Že ko se vzpneš na najvišji klanec na Lakovnicah in se ti mimo zadnjih hiš razširi pogled na prostrano kraško polje, ti srce svobodno zadiha. V tem zgod-njeaprilskcm času, ko so drevesa še gola, košenice in travniki že dihajo komaj sluteno zeleno svežino, njive pa kar kričijo svojo rjavkastordečo prsteno plodnost, je tukaj gori veijetno najlepse. Res, ravne površine je bolj malo. Vse je nekam vegasto in zvijugano, številne vrtače zevajo po njivah in travnikih, kot bi jih za šalo izdolbel kak velikan, in ozke zaplate sveže pobrananih njiv se vijugajo med njimi, kot bi jih na platno naslikal umetnik, ne pa zaoral kmet, ki bi vendarle moral paziti, da bo njiva čimbolj ravna in lažja za obdelovanje. Toda njive, pravzaprav njivice, tukaj niso take zato, ker bi bilo vijuganje kmetom v veselje, ampak zato, ker se izogibajo vrtačam in skalam, ki so čisto pri vrhu in se ponekod že bleščijo na soncu vse bele, kot trop pasočih se ovac. Rodne zemlje je malo in boj zanjo je trd. In tukaj jo ljudje še znajo ceniti. To se vidi po tem, da je preorana vsaka ped, kamor lahko še zapelje stroj in vsaj dvakrat obrne. Svoj čas, ko so še orali z konji in volmi, pa je bilo obdelanega veijetno še več. “Ja, danes z živino ne orjemo več. Preveč zamudno je. A konja imam še vedno v hlevu. Za njivo povleči, krompir pojarkati in okopati je še najbolj priročen,” pravi Selakov Fcli iz Lakovnic. Tako po domače kličejo možakarja, ki čisto samcat na tej prostrani ravnici z grabljami čisti njivo ob cesti. Uradno se piše Filip Pirc, a ga je malo ljudi pozna pod tem imenom. Oblaki plavajo nizko nad ravnico in vlečejo za sabo lene sence preko grap, Mehovo, že zdavnaj premagano fevdalno gnezdo, še vedno bdi nad poljem in od gozdnih obronkov je slišati mogočne ptičje zbore. Feli malo prestane, se nasloni na grablje, in medtem ko takole počiva, pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Pet fantov in dve dekleti je rodila mati. Od fantov je ostal sam. Dva sta umrla kmalu po rojstvu, trije so odrasli, a je zla usoda vzela še dva. Franc, najstarejši, je bil že pravi kmet. Imel je konje in s furanjem še kaj zaslužil, kajti Pirčeva kmetija je bila premajhna, da bi dajala kruha za vse. Dvainštiridesetega leta so konje v vasi pobrali partizani in jih odpeljali nekam proti Kočevski. Za Franca so konji pomenili vse, pa se z izgubo ni kar tako sprijaznil. S sosedom Šuštaršičem, ki je bil tudi ob konja, sta se jih odpravila iskat. Nikoli več sc nista vrnila. Kaj so partizani napravili z njima in kje sta njuni trupli domači niso nikoli zvedeli. Istega leta, na sv. Ane dan, so prišli v vas Italijani ki se je zrušil na progo tik ob Savi. Na srečo jima je uspelo kompozicijo še pravočasno ustaviti, saj je vozila počasi. Toda ko sta si že oddahnila, ker sta jo poceni oanesla, je Škofa kot blisk prešinilo, da bi prav v tistem času moral po drugem tiru pripeljati hitri vlak Carigrad-Munchen. “Zgrabil sem svetilko in tekel po tiru, kolikor so me pri mojih letih še nesle noge. Po nekaj sto metrih sem zagledal vlak, ki se mi je približeval z okrog 80 km na uro. Zaokrožil sem s svetilko, za kaj več ni bilo časa. Vlak s 300 do 400 potniki sc je ustavil tik pred snežno gmoto, pomešano z zemljo in kamenjem,” pravi Škof, ki se dobro zaveda, kakšno tragedijo je preprečil, kajti vlak bi se sicer zagotovo znašel na dnu Save. Železnica mu je takrat dala denarno nagrado, ki je ravno zadostovala za plačilo vozniškega izpita. “Hvaležen sem ji in vedno, kadar se usedem za volan, se spomnim na to,” se nasmehne. Ob takšnih spominih preživlja Škof svoj pokoj. Vendar tudi dela se ni izpregel. Že ko je bil upokojenec, je na Plešivici pri Suhorju zasadil 660 trt “Če bi Belokranjcu vzel vinograd, bi bilo tako, kot bi mu spodsekal noge,” citira misel, ki jo je slišal nekje v Beli krajini^ MIRJAM BEZEK-JAKŠE \w\ Bij .(M 4.AJ 1 H ,11 S r—.,-r Mb k/ Vmny V..4 piki I [jMi ' 1 Filip Pirc z Lakovnic in požigali. Pirčeva hiša, lesena, s slamo krita, je zgorela kot bakla. Fele in brat Vinko, ki je bil takrat še doma, sta zbrala nekaj lesa in postavila zasilno bivališče. Ko so triinštiridesetega po razpadu Italije v vas prihrumeli Nemci, so zažgali še to. Vinko ni hotel k partizanom, saj ga je preveč pekla smrt brata Franca, šel je k domobrancem. To je bilo zanj usodno. Tudi on je po vojni končal v Rogu tako, kot Franc skoraj natanko tri leta prej. Fele pa ni hotel prijeti za puško, umaknil se je v mesto in se zaposlil. Tako je po koncu vojne prišel domov na osamelo pogorišče. Vse je bilo treba pričeti znova. To je zgodba o Pirčevih fantih. Fele mi jo pove med kratkim počitkom. Nič se ni medtem zgodilo. Veter še prav tako raglo pihlja po planoti, oblaki še drsijo po svoji večni poti in iz gozda sc še prav tako glasijo ptičji zbori. Pomlad pa je že tako nabrekla, da od tam zdaj zdaj pričakuješ glas kukavice. A je le še prezgodaj. Fele pripoveduje naprej. To je zgodba kmečkega fanta, ki je moral hitro dozoreti in postati gospodar. Časi pa so bili takrat težki. Doma zasuška ni bilo. Edino kar je imel, so bile pridne in krepke roke. Postal je sekač. Tri leta je podiral drevje v Rogu. Nova država je potrebovala denarja. Brezvestno je posegla v svojo zakladnico - v gozd. “Nihče ni odkazoval. Sekali smo vse od kraja. Golosek. Takrat se za to ni še nihče zmenil. Les so vozili v Stražo na postajo in od tam z vlakom naprej,” pripoveduje Fele. Pri ropanju roških gozdov je sodeloval tri leta. “Po tri tedne skupaj sem bil zdoma. Živeli smo v barakah, jedli polento in delali od jutra do večera. Sekali smo na roke, z žagami, ki smo jim rekli amerikanke. Če je bilo orodje dobro in če sta bila na obeh straneh žage prava možakarja, je še tako mogočna bukev ali jelka hitro padla.” Fele na mara strojev. Ne motorne žage, ne kosilnice, ne traktorja. Ne mara ropotanja, smradu po bencinu, izpušnih plinih. Ko je prenehal s sekanjem v gozdu, se je zaposlil pri železnici. Krampal je, popravljal proge, nadzoroval. Tudi tam je delal z rokami. Potem je pa je le moral vzeti v roke stroj, vrtalko za pragove. Več kot sto kilogramov težka zadeva. In nevarna. Ko si s tem strojem ropotal na progi, nisi slišal prihajajočega vlaka. Dvakrat je šlo za las. V zadnjem trenutku so delavci odskočili, lokomotiva pa je vrtalko, ki je niso utegnili odstraniti, zmlinčila. Zdaj je Fele že zdavnaj upokojen. Tukaj, v teh podgorskih razborih nju ni treba odskakovati pred lokomotivami. Še po cesti sc redko pripelje kako vozilo. Felc spet grabi naprej, mene pa že pozdravljajo prvi kozolci v Jurni vasi. TONE JAKŠE 12 priloga dolenjskega lista I: T. JAKŠE NAGRADA V NOVO MESTO IN IDRIJO Žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral DRAGA KLEMENČIČA iz Novega mesta in CVETO GANTAR iz Idrije. Klemenčiču je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Gantarjeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 26. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 15. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 13. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 13. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah,_glasi: LAST, ATOS, ASTRONAVT, STRANIŠČE, KOMNA, ČAP, JANEZ, ARA, MEČ, CIN,KRES, TANAKA, RENEGAT, ZELOT, STANODAJALEC, TAR, BALALAJKA, ART, AMEN, AAR. prgišče misli Posameznik je lahko svoboden samo toliko, kolikor ima neoviran dostop do zaznav (informacij), ki so pomembne za njegovo ravnanje. F. BUČAR Zame je sveto vedno razodetje realnosti, srečanje s tem, kar nas rešuje in hkrati daje smisel našemu življenju. C. ELIADE Včasih nam kakšna šala, bodica, domislica, pikrost, skratka vse tisto, kar v vsakdanjem življenju imenujemo "vic”, z uperjenim prstom pokaže na bistvo stvari, ki jim s pametno razlago ne moremo do živega. C. ZLOBEC NAGRADNA KRIŽANKA 1 15 ^ v- 5ALOMONOV UGANKAR AVTOR: JANEZ , KOGOVŠEK PRIZORIŠČE BITKE MED TURKI IN SRBI IZPRAZ- NJEVANJE SLOVENSKI PESNIK (LUKA) TRD% ČRN KAVČUK ENOTA ZA ELEKTRIČNO MOČ DOLENJSKI DOLENJSKI DOLENJSKI UST ; DOLENJSKI UST DOLENJSKI KORITO ZA HRANJENJE ŽIVAU SRBSKI ARHITEKT (IVAN) GLAVNO MESTO UKRAJINE DOLENJSKI DOLENJSKI DOLENJSKI 88* iŠsUJNA mt c H š; mi vf J. OZEBLINA SINA SOČAS- NOST, GUSTAV IPAVEC 1 ? ‘ Am a mm i % > SLONOVI ČEKANI ŽENSKA, KJ ŠEPA % 1 B ■ —■'• 1 OZIROMA PREDMET POGOVORA OLGA GRACEU POLITIČARKA _ LAVTIŽAR-BEBLER POVRŠINA, OBMOČJE, AREA REKA SKOZI STRAT- FORD DOLENJSKI DOLENJSKI |p$ HrTRA SMUČAR- SKA DISCIPLINA PRITOK SAVINJE PRI M LETUŠU GRADBENI MATERIAL DRŽAVNA BLAGAJNA GLASBENA SKUPINA ORGAN- SKO VEČANJE lir JUŽNOAF- fŠtfsUKA PRAVILEN GLAS (FRANCE) ŽOGA IZVEN IGRIŠČA ODGOVOR KONTRO KONEC POLOTOKA bvAFUA- NAMESTO O - ZUNANJA PLAST LUBJA S- jSLOVEC LUKRECU TEŽKA KOVINA SIVE BARVE (TA) zanimivosti iz sveta \J7gdDqoqoqB ®® mssiB Visoka računalniška tehnologija se je poigrala s starim slovenskim verskim reklom: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme! Sodobni vsevidni Bog namreč ne biva v nebesih, usmiljen ter prijazen do svojih grešnih ovčic, pač pa se je naselil v vohunskem središču CIA, ameriške obveščevalne agencije, kjer ob pomoči super računalnika in milijonov podatkov bdi nad življenjem sveta. CIA razpolaga s trenutno najbolj izpopolnjeno in najboljšo vohunsko tehnologijo na svetu. Srce te tehnologije je računalniško središče, kjer v sobi, veliki kot nogometno igrišče, deluje super računalnik Cray 4-MP z ogromnimi podatkovnimi bazami. Najrazličnejši podatki, ki jih obdeluje, so zapisani na magnetnih diskih ter na magnetnin trakovih, skladiščenih v sedmih ogromnih silosih, ki so jim uslužbenci nadeli pravljično ime Sedem škratov. Trakove in diske vlagajo roboti, računalnik pa v drobcih sekunde premelje na tisoče in tisoče podatkov, obdela fotografske posnetke in na ekran pričara animirano sliko mestnih ulic, tajnih tovarn, bunkerjev, zgradb in podobnega. Hitro tudi opravi izračun, kako debeli so zidovi posameznih zgradb in koliko razstreliva bi bilo potrebno, da bi se v njih naredilo luknjo denimo za reševanje zajetih talcev ali kaj podobnega. Računalnik lahko pričara na ekran celo živahen promet na orientalski ulici, da se organizatorji morebitnih posegov v vroči del sveta kar najbolje pripravijo na akcijo. Vzemimo na primer, da bi se ameriška vojska v okviru OZN pripravljala za aktiven poseg v bosansko Sarajevo. Računalnik bi pričaral globinske slike ulic, kakšen je promet na njih, katere stavbe so porušene, možne ovire in druge drobnarije, kar vse bi si morali nekdaj vohuni poprej ogledati na terenu samem, a zdaj to ni vec potrebno. Namesto njih so to delov že opravili sateliti. Se tako zmogljiv računalnik ne bi bil kaj prida vreden, če ga ne bi mogli nakrmiti s podatki. Zato v orbiti okoli Zemlje v velikih višinah kroži več vohunskih satelitov, ki skrbno opazujejo in beležijo, kaj se dogaja na. svetu. To so skoraj neverjetne naprave. Vohunski satelit Keyhole (po naše Luknja v ključavnici) je v samem tehnološkem vrhu. Iz višine 900 km lahko posname predmet, velik le nekaj deset centimetrov. Fotografije pošilja v zbirno središče, kjer jih obdela stereo kompa-rator, posebna naprava, vredna milijon dolarjev. Naprava, ki počiva na sedemtonskem granitnem podstavku, da ne bi na njena natančna merjenja vplivale vibracije zgradbe, kjer se nahaja, uporablja laserski žarek in z njim meri delce satelitske fotografije do desetinke mikrona natančno. Takšna strahovita natančnost omogoča neverjetne izračune. Omenili smo že, da iz satelitskih posnetkov lahko izračunajo debelino zidov ipd. Nekateri sateliti ne snemajo, pač pa “vohajo” za drugimi skrivnostmi. Tako eden od satelitov odkriva prisotnost plina kriptona 85 v ozračju, računalnik pa zna iz teh podatkov ugotoviti, kolikšna je proizvodnja plutonija v določenem predelu sveta To so izjemno pomembni podatki, saj govore o jedrski moči posamezne države. Plutonij se namreč uporablja za izdelavo atomskega orožja. Prav zdaj ta satelit ovohava ozračje nad Severno Korejo, da bi odkril, do kod so Severnokorejci pripeljali svoj tajni nuklearni program. V tej državi bi imel ameriški vohun izredno težko delo in bi tvegal svoje življenje na vsakem koraku; vprašanje pa je, ali bi mu uspelo zbrati podatke, do katerih se je CIA elegantno dokopala s pomočjo satelita. S pomočjo vohunske tehnologije pa obveščevalna služba ne brska samo za skrivnostmi v tujih deželah. Tudi domačega greha je več kot dovolj. Strokovnjaki že uporabljajo to tehnologijo za boj z narko mafijo. Letala za vohunjenje, ki so nekdaj preletala v velikih višinah Sovjetsko zvezo in beležila, kaj počne Rdeča armada, zdaj nadzorujejo južno ameriško mejo in skušajo odkriti poti, po katerih prihajajo v ZDA droga in teroristi. Vohunski sateliti pa prevzemajo tudi druge naloge. Elektronska očesa iz vesolja odkrivajo tudi stvari, pomembne z ekološkega in gospodarskega gledišča: kakšne so kmetijske letine v posameznih državah, kakšne so zaloge nafte in plina, kolikšno je onesnaženje voda, kakšna je poškodovanost gozdov, kolikšna je škoda zaradi orkanov, poplav itd. Tudi takšni podatki so pomembni za CIA in sploh vsako sodobno obveščevalno službo, dajo pa se uporabiti tudi v druge^ bolj plemenite namene, denimo za pomoč. Če bi bilo posredovanja koristnih podatkov več, bi bili vohunski sateliti videti bolj prijazni tam gori med zvezdami. MILAN MARKELJ zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda A\T1 FkcinTIn ctd Svojevrstna kombinacija jedi in izbranega vina ob jedi daje poseben skladen okus. Sladokusec ne uživa vina le zato, da bi z njim dobil energijo in življenjsko pomembna hranila, temveč predvsem zaradi učitka in morda tudi zaradi rahle, začetne omame, ki je še daleč od pijanosti in se v njej človek povsem obvlada in razumno govori, čuti pa že skoraj s ponudeno m zaužito hrano svojevrstno sproščenost in ugodje. Čistih vin ne pijemo za žejo, čeprav nekateri “sladokusci” to počno. Brizganec naj bi pili prav tako med jedjo, za žejo seveda. Sc bolje pa je, da vodo pijemo posebej in vino razredčimo šele v želodcu. Pravi poznavalec vin bo ob vsaki jedi izbral sebi ustrezno vino. Vino namreč dopolnjuje in izboljša kakovost jedi. Ker je zaznava okusa zelo osebno obarvana, je izbira vina ob ponudeni hrani zelo individualna. Prav zaradi tega se ne smemo čuditi, da imajo vsi obsežnejši jedilniki tudi obsežno vinsko karto. Kaj alkohol posebno ogroža Ne glede na takojšnji učinek hudega pitja (ljudje temu pravijo pijančevanje) je z dolgoletnim popivanjem povezanih več hudih bolezni. Možgani - Majhna količina alkohola vas lahko navda z občutkom, da ste spodbujeni, živahni in pozorni. Poskusi pa kažejo, da ni tako. Alkohol deluje v malih odmerkih pomirjajoče. V več odmerkih povzroča veliko poslabšanje spomina, osredotočenosti, presoje, usklajevanja pojmov in čustvenih reakcij. Govor postane nejasen, vid se zamegli, ravnotežja ni več. Jetra - Daljše hudo pitje alkohola pelje skoraj neizbežno v jetrno cirozo. Taka jetra ne morejo več obdelovati hranil, prihajajočih iz prebavil, ali prenašati droge. Bolezenski znaki ciroze so številni in splošni, med njimi vsekakor najznačilnejša zlatenica (rumenenje kože in beločnic) ter edem (zadrževanje vode). Koža - Alkohol je vazodilatator, zato širi žile na telesni površini. Poleg tega, da postanete rdeči v obraz, lahko izgubite preveč telesne toplote m to lahko povzroči v mrzlih izpostavljenih okoliščinah ohladitev. Srce - Hudi pivci so v nevarnosti pred tako imenovano pre-hranitveno kardiomiopatijo, v kateri oslabi in se poškoduje tkivo srčne mišice zaradi pomanjkanja pomembnih hranil (predvsem vitaminov) v hrani. Kako ravnati s pijanim človekom Kakšne nevarnosti grozijo pijanemu? Prekomerno pitje alkoholnih pijač lahko povzroči naglo zastrupitev organizma - pijanost, ki jo na žalost poznamo vsi, vsaj v lažji obliki. Žlobudravost, zmedenost, negotovost v hoji in kretnjah, slabost in bljuvanje - ta znamenja smo videli pri opitih ljudeh verjetno že vsi. Huda zastrupitev z alkoholom, ki povzroči nezavest, se lahko konča tudi s smrtjo, zlasti pri ljudeh, ki alkohola niso vajeni. Večkrat najdemo do nezavesti pijanega človeka na cesti. Da gre za zastrupitev z alkoholom, izdaja značilni duh po vinu ali žganju, ki ga pijani izdihava. Če je pijani v nezavesti, pa nikoli ne vemo, ali ni pri padcu utrpel kake hujše notranje poškodbe oziroma ali ne gre poleg pijanosti se za dodatno zastrupitev. Alkohol in razna zdravila, zaužita istočasno, učinkujejo še močneje. Poškodbe glave so pri pijancih posebno pogoste. Zato moramo pijanega, zlasti če je v nezavesti, peljati v bolnišnico oziroma poklicati zdravnika. Pri tem pa moramo paziti, da se zastrupljeni ne zaduši z lastnim jezikom ali z izbljuvano vsebino. Prav tako nezavestnemu ne smemo vlivati v usta vode ali črne kave! In kakšna naj bo pomoč pri prekomernem opitju? Pijanega, vendar pri zavesti, položimo na ležišče z nizkim vzglavjem. Odpremo okno. Pripravimo posodo za bljuvanje, kajti pijani naj se čimprej izbljuva. Zato mu damo veliko vode, pomešane s kuhinjsko soljo. Voda razredči alkohol in izpere želodec. Pijanemu ne dajmo nikoli nobenih pomirjeval! (Se nadaljuje) ------------^ praktični KRIŽ v_ y Torbice Torbica jc nepogrešljiv predmet v ženskem vsakdanu, hkrati pa je tudi modni dodatek. Vsako modno sezono imajo torbice kakšno drobno novost, da sc vidi, da so nove. Letošnje torbice so v večji meri kot lani velike, malhastc, so pa tudi majhne. Oboje pa so višje kot doslej. Idiliko so klasične, gladke, ravnih linij ali polne dodatkov: okovja, verig, velikih zaponk ipd. Lahko so enobarvne ali v več barvnih kombinacijah. Priljubljeno jc usnje v kombinaciji krokodila in kače, nekaj je tudi semiša. Modne so peščene barve, bcige, nekaj je tudi bele v kombinaciji z zelo popularno modro. Precej letošnjih torbic jc v rdečkastih (opečni, lešnikov) odtenkih. Vsekakor pa je paleta modnih torb tako bogata, da bo lahko vsaka ženska našla nekaj, kar potrebuje, kar ji jc všeč in je tudi modno. Z\ Pomembne malenkosti Drobne malenkosti vam lahko močno olajšajo delo v kuhinji in skrajšajo čas za pripravo hrane. Tako lahko orehova jedrca natrosite med dve plasti povoščenega papirja in jih zdrobite z valjarjem. Hitreje bo šlo kakor v mlinčku, pa še manj dela boste imeli s pomivanjem. Preden boste lupili pomarančo, jo pet minut namakajte v vreli vodi. Lupina in bela kožica sc bosta olupili hkrati. Olupljena jabolka pa namočite v vodo z limoninim sokom, da ne porjavijo. Ko kuhate testenine, dajte v vodo, v kateri sc kuhajo, žlico olja ah majoneze, da ne prekipi in da se testenine ne sprimejo. Enolončnica pa bo imela veliko boljši okus, če ji dodate mešanico čebule, česna in korenja, ki ste jih z malo vode sesekljali v električnem mešalniku. v pl Špinača UJ na dva načina Za štrukelj s špinačo in skuto potrebujete: 40 dag moke, 1/4 I vode, 2 rumenjaka, 2 žlici olja, sol; nadev: 1/2 kg špinače, 1/2 kg skute, 5 strokov česna in sol. Iz navedenih sestavin naredimo testo, ki naj počiva pol ure. Nato ga razvlečemo. Namažemo ga z nadevom in zavijemo v kuhinjski prtič, ki ga zavežemo z vrvico. Štrukelj zvrnemo v slan krop in kuhamo pol ure. Nadev naredimo tako, da špinačo nekoliko pokuhamo, sesekljamo ah dodamo že sesekljano špinačo iz zmrzovalnika, zmešamo s skuto, strtim česnom in posolimo. Namesto štrukljev si lahko skuhate špinačno juho. Potrebujete: 1/2 kg špinače, I žlico masla, 1 žlico moke, 2 žlici kisle smetane, II vode, 5 strokov česna, sol, poper. Na margarini prepražimo moko, dodamo špinačo iz zamrzovalnika, zalijemo z vodo, začinimo (česen stremo). Kuhamo še 10 minut in nazadnje primešamo kislo smetano. L\T) m Krompir pod črno folijo Pridelava krompirja zahteva veliko ročnega dela, še posebej, če skušamo shajati brez uporabe okolju nevarnih kemičnih pripravkov. Z uporabo črne folije sc lahko izognemo nekaterim zamudnim osrbovalnim ukrepom, predvsem okopavanju in osipavanju, črna folija pa pripomore tudi do občutno večjega pridelka. Ugodno učinkuje na ogrevanje tal, preprečuje izhlapevanje vlage, ohranja boljšo strukturo tal, zmanjšuje okužbe gomoljev s krompirjevo plesnijo in, kar je najbolj pomembno, preprečuje ozelenitev plevelov. Kemijski inštitut Slovenije jc v zadnjih letih s poskusi dokazal te prednosti in priporoča tudi vrtičkarjem vzgojo pod črno folijo. Postopek je preprost. Črno folijo je treba napeljati čez gredice, robove pa obsuti z zemljo. Na medvrstno razdaljo 60 cm in razdaljo 30 do 35 cm v vrstah zarežemo z nožem v folijo luknje v obliki črke X, v te zareze pa položimo gomolje, po možnosti že nakaljcne, da bo pridelek obilnejši in zgodnejši. i_ Karta po Kočevski Geodetski zavod RS jc pred kratkim izdal izletniško karto za Kočevsko in gornjo Kolpsko dolino z obrobjem Bele krajine. Karta jc v merilu 1 : 50.000 v velikosti 95 x 65 cm, jc zložljiva in ima na hrbtni strani opisane največje zanimimosti s tega območja. Primerna jc za vse vrste turizma, tako za pešačenje kot za bicik-latjcnjc in avtomobilizem, saj so vse glavne in stranske poti zelo dobro označene, kot tudi planinske koče, naravne, kulturne in druge znamenitosti, gostinski objekti, šotorišča, bencinske čršalke, gozdne koče, lovski domovi ter vodni izviri. Ker ima karta toliko uporabnih napotkov, računajo, da bo precej pripomogla k razvoju turizma v krajih, ki so bili še donedavna za javnost bolj ah manj zaprti. Karta jc izšla v 3.000 izvodih, cena pa je okoli 400 tolarjev, priloga dolenjskega lista 1 3 IZ ZAKLADOV KAPITLJA - Kazula ali mašni plašč je vrhnje oblačilo katoliških duhovnikov. Razvilo se je iz grškega in kasneje rimskega zvonastega oblačila, ki se je oblačilo čez glavo. Duhovnika je tako oblačilo pokrilo do tal z vseh strani. Tako obliko so uporabljali do 12. stol. Zaradi sprememb v bogoslužju, drugačnih tkanin in ornamentov je tak mašili plašč duhovnika oviral pri obredih, zato so ga začeli krajšati in pri straneh prirezovati. Za tako kazulo se je udomačilo ime “gotski plašč”. V 16. in 17. stol. so kazulo še močneje prirezovali ob straneh, ne pa po dolžini, in jo imenovali “rimska kazula”. Kazula simbolizira Kristusov plašč, za katerega so vojaki kockali. Po koncilski prenovi bogoslužja so se v slovenski cerkvi spet uveljavili t.i. gotski plašči. Liturgična oblačila, ki jih hrani novomeška kapiteljska cerkev (eno od njih je na sliki), bo moč videti na razstavi Dragotine kapiteljske cerkve v Dolenjskem muzeju v Novem mestu od 23. aprila do 15. septembra. (Pripravila-kustodinja Dolenjskega muzeja Majda Pungerčar) (3x ^^dinojjiA zafxi*>£omin ne vara, so bila sredstva Dolenjske kegljaške pod-zveze vključena tudi v to gradnjo. Žal dokumentov ni. Tedaj je bilo v planu, da bo ta objekt in kopališče prevzela takratna Zveza za telesno kulturo Novo mesto, kar pa se ni uresničilo, pač pa je objekt dobil hotel Metropol. Tu so trenirali vsi registrirani klubi. Stroški pa so se vedno bolj dvigali, tako da klubi in društvo KK Gorjanci niso imeli več toliko denarja, da bi krili vsaj izdatke za trening moštev in reprezentanc. Tedaj so zgradili dvostez-na asfaltna avtomatična kegljišča v gostišču Pri vodnjaku in v nekdanjem domu JLA. Današnje stanje je tako. Kegljišče na Loki so preuredilo v nekakšno plesišče, dom JLA je popolnoma uničen, tisto Pri vodnjaku pa je tudi spremenilo namembnost. Tako danes ni prostora za kegljanje kljub tako številnim kegljiščem. Nujno bi bilo, da bi kegljišče na Loki ponovno usposobili in dali v uporabo kegljačem ali Športni zvezi, saj so v ta objekt vložena velika sredstva kegljačev Dolenjske. Dom JLA ne pride v poštev. s. D. SOSEDA NAPADLA Z GNOJNIMI VILAMI Marija Papež, Hinje 17, ali po domače Matcča Mica, je 4.7.1992 ob 8. uri zjutraj napadla mojo hčerko Angelo Papež, poročeno Smej, in mojo svakinjo Marijo Banko, obe Hinje 19. Imenovana je grozila v divjem besu, da ju bo predrla z vilami. Vpila je tudi, da nimata vstopa na to zemljišče, čeprav je zemljišče naša last. Onedve sta nosili seno, katerega je moj zet pobiral iz štanta oziroma kozolca. Kričala je in tulila kot podivjana zver in nas žalila. Sicer ta napad ni edini. Kričala je, da smo lopovi, da smo sodišče podkupili, ker smo pravdo tudi dobili. (Sklep sodišča v Ljubljani z dne 21.3.1991, predsednica senata: Breda Ixikar-Gaspari, 1. r.). Zadevo je te dni obravnavala sodnica za prekrške Zofija Redek v Novem mestu in obdolženko spoznala za krivo. MIRKO PAPEŽ Hinje 19 Svet vrti se brez prestanka, temu se ne da pomoči. Res živeli je uganka, ker te svet prav rad preskoči. Naša popevka Vsakdo tiče si zabavo s tem, da sebe kje veljavi. Vsakdo le na sebe stavi, da bo prav pomolzel kravo, mlekarico res ta pravo. Vsakdo drugemu uganka, vsakdo drugemu je zanka, zdaj ječar mu, zdaj jetnik, danes grešnik in svetnik, svet vrti se brez prestanka. Danes ga kot Naj častimo, ki smo včeraj ga pljuvali, radi bi kar malikovali. A ko Naj je končno mimo, da olajšamo si zimo, nas s čim spretno kdo naskoči, da nam v jezi koža poči, ko boš upal, boš spoznal, da te spretno je okraj temu se ne da pomoči. Če Slovenci bi po slavi svojevoljni mero vzeti, lahko bi ves svet zavzeli, kaj spočne se v naši glavi! Vsakdo, ki kaj onegavi, nam vsiljuje s silo tanka, da je šnita kruha tanka, češ da zdravi, pravšnja jed, sam za zdravje ne prevnet, res, življenje je uganka. Nismo vsega še pokrali in zato še zakon buri, kaj bi dali nesni kuri, ko bi jih valiti dali, pa smo jajca ji pobrali. Pravzaprav nas nič ne loči, vsi uživamo po toči, če soseda le udari, vsak po svoje rad spletkari, ker te svet prav rad preskoči. JANEZ KOLENC Breg ni le zasebna gradbena parcela Odprto pismo javnosti strokovnih delavcev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Dnevna praksa, ki jo skušamo s svojim delom sooblikovati v naši državi, ni posebno naklonjena globoki resnici, da smo vrednote naravne in kulturne dediščine prevzeli v upravljanje in varstvo od bodočih generacij. V histeričnem času izgubljenih kriterijev skorajda ni več dovoljeno govoriti o javnem interesu. Vsak, še tako nesmiseln poseg v prostor obravnavata politika in birokracija, dolgoročnih prostorskih koristi ob tem sploh nimata, ne investitor še manj amorfna in velikokrat skrita pozicija odločanja. Povod za pismo je najnovejši poseg investitorja na lokaciji Breg 10. Kdorkoli si lahko ogleda ruševino nekdanje Fišerjeve hiše in opazi bliskovito zidarsko dejavnost, ki sega z intervencijami globoko v kamnito strukturo skal pod stavbo. S celotnim potekom se Zavod ne strinja, obsoja kot nedovoljeno gradnjo in pojasnjujemo glavne jroteze jjostopka. Izhajamo s stališča, da v Republiki Sloveniji velja zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS 1/81), v občini pa poleg drugih predpisov tudi Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov (Ur. list RS 38/92). Mesto Novo mesto je v svojem historičnem jedru urbanistični spomenik, Breg kot celota pa je del njegove najbolj slikovite podobe. Popolnoma jasno pa je, daje ohranitev teh kvallitet mogoča le z zelo pozornim medsebojnim sodelovanjem vseh, od investitorja preko varstvene, urbanistične, arhitekturne do upravne stroke. Na gornjih načelih je Zavod zasnoval delo že leta 1980, skušal z vrsto gradiv in postopkov dopovedati, razlagati, usmerjati, vzpodbujati in tudi pomagati, da bi se ustvarile razmere, ki bi omogočale nekatere izboljšave v korist stanovalcem breških hiš in s tem njihovo ohranitev. Začeli smo z raziskovanjem stavb, izdelali načrte nekaterih, opravili pogovore s stanovalci in še in še. Sprejet je bil celo občinski odlok o prepovedi gradnje, ki naj bi ustvaril začetek za sistematično prenovo. Seveda je bil nivo predpisov in vloge strok žal močno različen od nivoja lastnikov in kršitve so bile sila pogoste. Mednje sodijo tako spreminjanja lastništva brez vednosti strokovne službe varstva in brez upoštevanja predkupne pravice za kulturne spomenike kot tudi neposredni gradbeni posegi (na št. 7, 8, 14, 15 in še kje). Tako seje tudi lastništvo stavbe Breg 10 večkrat spremenilo, in sicer vsakokrat brez vednosti varstvene organizacije. Vsakokratnega novega lastnika nismo mogli opozoriti na okoliščine, ki definirajo hišo kot kulturni spomenik. Kasneje smo to dopovedovali tako Šolskemu centru za gostinstvo, večkrat občinskim upravnim organom; ko smo zvedeli, da je lastnik Mateja Zupanc-Vidmar, smo skušali tudi njo, a žal seje že v začetku odločila za drug pristop. POJASNILO V prejšnji številki Dolenjskega lista sem v Novomeški kroniki prebral, da sem odslovil zbiralca prispevkov za novo reševalno vozilo, kar ni res. Še nikoli nisem odrekel pomoči za zdravstvene in solidarne namene. Pomagal sem pri nakupu zdravstvenih pripomočkov in opreme, pri gradnji cest, prizadetim v potresu in fKiplavah ter vsem, ki so me prosili za humanitarno pomoč. BLAŽO TASEV GA ŠILCI Z D VORA - Neda vni občni zbor G D Dvorje potrdil, daje delo društva v letu 1992 bilo pravilno in zelo delavno. Gasilci so lansko leto praznovali 60-letnico delovanja Društvo pokriva enajst naselij. V društvo je vključenih 17 odst vsega prebivalstva Lani so se udeležili avlo relija občinskega gasilskega tekmovanja, v mesecu požarne varnost pa so uspešno izvedli sektorsko vajo pri to varni Ergo. Društvo je trenutno še dokaj dobro opremljeno z gasilsko opremo. Ugotavljajo pa, da je črpalka Ziegler stara preko 20 let in je precej dotrajana odločili so se, da kupijo novo. K sodelovanju so že pritegnili mnoge delovne organizacije in obrtnike. Izvolili so tudi nove organe društva Naslednja štiri leta bo društvo vodil Franc Jenkole, poveljnik pa bo Andrej Banko. (S. M.) Napaka KZ Krka odgnala stranke Govorice in bodica v DL sta Dušanu Modicu naredila veliko škode - Živil ne bo več prodajal - Vsega je kriv napačno odstisnjen datum Zaradi nekorektnega članka, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 13 z dne I. 4. 1993 v rubriki Novomeška kronika, sem prisiljen dati pojasnilo. Članek mi je umazal ime in mi povzročil veliko finančno škodo. Zaradi strahotnega padca prometa z živili bom s prodajo le-tefi prenehal in sc preusmeril samo v prodajo tekstilnih izdelkov. Kaj se je zgodilo? 2. marca zjutraj mi je M KZ Krka Novo mesto, P. e. Mesarstvo - Skl. mes. izd. Graben (v nadaljevanju KZ Krka) dostavila blago. Prizadeta gospa (in ne njen otrok, kot je navedeno v članku) je 3.marca prišla v mojo trgovino. Kupila je pakirano mleto meso proizvajalca KŽ Krka. Čez kakšnih 10 minut se je vrnila in začela kričati, da je meso staro eno leto, saj je na deklaraciji Čez dva meseca bo program V Kočevju sklepajo pogodbe za kabelsko televizijo Predstavnika podjetja Visage Kočevje, Antona Starca, smo zaprosili, naj jjove, kako daleč je uresničevanje uvedbe kabelske TV v Kočevju. S PTT je dogovorjeno, da bodo šli vodi kabelske TV po njihovih podzemnih vodih. Odločili smo se za odkup pravic za te vode, in ne za najem. PTT bo tudi polagal kable. Pošta je namreč lastnik teh vodov. Na vprašanje, kako je to urejeno v drugih državah in če PTT ne bo preveč navil cene, je odgovoril, daje v Avstriji lastnik takih vodov občina. Sicer je res, da so ljudje v raznih oblikah ureditev teh podzemskih vodov že enkrat plačali in da bo cena odkupa le nekoliko manjša, kot če bi sami ponovno urejali podzemni vod. Vendar pa vse to ne bo vzrok za podražitev priključka na kabelsko TV, saj ostane cena enaka, se pravi 210 DEM v tolarski protivrednosti za stanovanja, kjer že imajo skupinsko TV napeljavo. Prav te dni, okoli četrtka, bodo začeli sklepati pogodbe z naročniki kabelske TV. To delo bo trajalo okoli mesec dni. V pogodbah bo predvideno, daje možno ceno priključka plačati celo v štirih obrokih. Nato bomo sklenili pogodbe z izvajalcem del, ki bo tudi vzdrževalec teh napeljav. Potrebno opremo bo treba uvoziti in vgraditi. To bo trajalo vsaj za center mnesta, na primer Kidričevo ulico, še okoli mesec dni. Se pravi, da bodo prvi naročniki lahko sprejemali kabelski TV program že v dveh mesecih ali celo prej. V tej, prvi fazi pa ne bosta prišla na vrsto Trg Zbora odposlancev in Podgorska ulica, ki tudi sodita v center mesta. J. PRIMC odtisnjen datum 2. 3. 1992. Povedal sem ji, da je meso sveže, saj sem ga dobil 2. 3. 1993, vendar nisem opazil, da je datum na deklaraciji pomotoma z letnico 1992. Povedal sem ji, da to lahko vidi tudi po ceni za kg (564,40 sit), ki je odtisnjena na deklaraciji. Seveda sem ji denar (310,00 sit) takoj vrnil in meso sprejel nazaj. Prav kmalu je v trgovino prišel gospod iz skupine delavcev, ki je skoraj vsak dan pri meni kupovala pakirano meso. Vprašal je po mletem mesu in razložil sem mu, da ga imam, vendar je deklaracija z napačnim datumom. Prosil me je, naj mu meso, če je sveže, vseeno dam,. Kako je prišlo meso zopet nazaj k omenjeni gospe, ne vem, javno pa jo preko tega dopisa prosim, da paket z mesom pošlje ali nese na sanitarno inšpekcijo (Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto). Tako bi zadevo dokončno razjasnili. Stroške kilometrine ji bom povrnil iz last- DOMAČE TRNJE • Imam občutek, da naši politiki hodijo v Vatikan zaradi posipanja s pepelom. • V izložbah vidimo napise » Ugodno«, toda ko pogledaš v denarnico, ni ugodno. • Največji krivci za stečajne postopke so postopači na položajih. • Prej je samo papir vse prenesel, zdaj pa morajo prenesti vse tudi papirničarji • V slepi ulici smo se znašli zaradi iskanja bližnjice do švicarske banke, • Obiski naših politikov v Vatikanu ne bodo preprečili, da bi vse gospodarstvo ne šlo k hudiču MARJAN BRADAČ Z upravnim postopkom je pridobila lokacijsko dovoljenje za prenovo stavbe. V postopku je bila vloga Zavoda razumljena kot nekooperativna, a sta tako urbanistična služba kot IS SO Novo mesto s svojim prispevkom povzela varstvena načela. Pri nastajanju projekta Zavod ni bil vključen, projekt je zanikal določila lokacijske dokumentacije in dovoljenja. In vendar je upravni organ nanj izdal gradbeno dovoljenje. Zavod za varstvo je bil tako presenečen, da se na dokument ni pritožil. Na nekaj naših prejšnjih pritožb smo med drugim dobili razlago, da ne moremo biti stranka v jrostopku. In to je torej to. Nemalo smo bili presenečeni, ko je 21.1.1993 Kočevski planinci vabijo Pripravili nove poti Planinsko društvo Kočevje je imelo 26. februarja redni občni zbor. Zbralo se je več kot 80 planincev. Pred začetkom zbora je imel zanimivo predavanje z diapozitivi o Himalaji znani alpinist in slovenski himalajec Stane Belak - Šrauf. Občni zbor društva je po poročilih predsednika in blagajniškega poslovanja razvil živahno razpravo o uspehih pa tudi napakah, ki so se pojavljale v preteklem dveletnem obdobju. Ob koncu občnega zbora so kočevski planinci izvolili nov upravni odbor in nadzorni odbor, za novega predsednika društva pa so izvolili že doslej prizadevnega planinskega delavca Toneta Čopa. Kočevski planinci so si za prihodnje obdobje zadali nalogo, da v kočevske hribe privabijo čim večje število planincev iz sosednjih in ostalih slovenskih planinskih društev. Do pred nekaj leti so kočevski planinci razpolagali z zelo omejenim področjem obširnih kočevskih gozdov in gora, saj je bila večina zemlje zaprto področje, kamor so lahko zahajali samo izbrani obiskovalci. Kočevski planinci so po odprtju prepovedanega območja obdelali veliko novih poti, tako da danes planinski popotnik zares z užitkom hodi po obširnih kočevskih gozdovih in gorah. Iz Kočevja vodita dve udelani planinski poti do planinske postojanke, koče pri Jelenovem studencu pod Mestnim vrhom. Od tod pa po želji do Slovenskega vrha, Fridhštajna ali pa po pragozdu do Kočevske Reke, Borovca ali do Bosljive Loke in Osilnice v dolini Kolpe. Poleg naštetih planinaksih poti so v kočevskem pogorju tudi druge zanimivosti, od podzemskih jam do razvalin gradov in lepih razglednih točk. MIRKO RUPARČIČ prosil za sestanek gospod Jože Splichal, ki seje želel pogovoriti o hiši Breg 10. Žal smo ga že takrat poznali kot človeka, kije brez ustreznih dovoljenj bistveno posegel v drugo stavbo v mestnem jedru. V Vrhovčevi ulici 14 je začel z gradbenimi posegi, ki so bistveno spremenili kvalitete hiše, evidentirane kot kulturni spomenik. In vendar smo pogovor skrbno pripravili. Direktor zavoda Danilo Breščak in samostojni konservator Jovo Grobovšek sta v več kot dveurnem pogovoru skušala do najmanjših podrobnosti osvetliti dileme pri ohranitvi te lokacije, razložila sta mu vse napake upravnega postopka in vizije, kako bi lahko s spomeniško prezen-tacijo stavbe mestu in njegovi kulturni podobi dali izjemen prisjjevek. Sogovornikov refren je bil: in če hišo s tako dokumentacijo vendarle kupim in začnem z deli, kaj mi pa morete? Apeli na kulturno zavest in opozorila na škodo, ki jo bo urbana podoba mesta utrpela so naleteli na rahle nasmehe na njegovem obrazu. In v soboto, 2. aprila 1993, so delavci začeli razkrivati streho; danes, 13. aprila, ko to pišem, stavbe ni več, v sredini strmih kamnitih bregov Brega pa se bohoti masiven zid, ki bo v tisočletno geološko strukturo branjenega in od Turkov ohranjenega mesta vnesel novo potrditev, daje tukaj ostal Balkan. Ne le daje uradna pot v tem primeru ubrala elegantne bližnjice in do konca uslužno sledila investitorjevi volji, novi investitorje tudi po tem ubral še bolj iznajdljivo in — »kaj mi pa morejo?« — samosvojo jrot. Celemu »urbi et orbi« kaže smisel za historično preoblikovanje zastarelih vrednot. Zavod mora postopati zakonito, zato je Republiškemu gradbenemu inšpektoratu poslal pobudo za razveljavitev gradbenega dovoljenja in zahtevo po novem upravnem postopku. Na koncu pa seveda: videli bomo! Za strokovni kolegij zavoda za VNKD Novo mesto: DANILO BREŠČAK, dipl. arheolog, direktor JOVO GROBOVŠEK, dipl. in. arh., samostojni konservator VIDA NOVAK Vsako minuto se z žalostjo in solzami v očeh spomnim na svojo Vido. Bil sem ves čas pri njej, zato vem, kako močno je trjjela. Vsakih pet ur je dobivala injekcije, vendar ji niso več pomagale. Nobenemu ne bi privoščil takšnega trpljenja. Sedaj ne morem verjeti, da je ni. več. Bolj je bila dobra za druge kot zase. Sovraštva ni poznala. Še zadnjo uro je na tiho, saj na glas ni več zmogla, naročila, kako naj bomo složni in se razumemo kot prijatelji med sabo. Sedaj počiva v grobu mojega očeta, v grobu, za katerega je vedno lepo skrbela. Sedaj, ko je ni več, se počutim zelo osamljenega, vedno bom v mislih z njo. A. N. nega žepa. 3. marca sem takoj obvestil skladiščnika Gerdenca v KZ Krka o dogodku. 5. marca je okoli 11. ure v mojo trgovino prišel gospod iz sanitarne inšpekcije zaradi anonimne prijave v zvezi s prodajo pakiranega mletega mesa. Razložil sem mu zaplet. Moj ugled se je začel krhati že dan po 3. marcu, saj je gospa hodila od hiše do hiše po Ratežu in razlagala svojo verzijo zgodbe. Sam nisem mogel storiti ničesar, saj ne morem na cesti ustavljati ljudi in jim razlagati, kaj se je v resnici zgodilo, pa tudi navade tožariti sc na sodišču nimam. Tako sem stvari do objave članka v Dolenjskem listu pustil pri miru. Ko me je prijatelj obvestil o članku, sem poklical KZ Krka. Ker direktorja Bratkoviča ni bilo, sem prosil prisotnega Gerdenca, naj ga obvesti, saj mi je članek povzročil ogromno škodo. G. Gerdcnc mi je povedal (kakšno opravičilo!), da so itak vse meso z nepravilnim datumom po mojem opozorilu vzeli iz prometa. Naj povem, da se ta napaka v KZ Krka ni zgodila prvič. Gospoda Bratkoviča nisem dobil ne v četrtek in ne v petek, ampak šele v jx>-ncdeljek. Da bi omilil povzročeno škodo, sem ga prosil, naj KZ Krka v Dolenjskem listu 8. aprila objavi pojasnilo in opravičilo (kupcem in ne meni). Odgovoril mi je, da se je že posvetoval s svojo pravno službo in novinarji (najbrž tistimi, ki so ta članek napisali) in so prišli do zaključka, da nima smisla delati afere. Ne vem, kakšna afera bi bilo opravičilo za storjeno napako, saj bi s tem le pokazali, da imajo normalen in korekten odnos do kupca. Kljub vsemu takega pojasnila in opravičila v časopisu m bilo. Tako sem pojasnilo prisiljen napisati sam. DUŠAN MODIC, Ratež 9b Nikoli uresničene obljube Malo drugače o fojbah in internaciji, kot pišejo Italijani — Interniranci brez odškodnine Italijani v zadnjem času zahtevajo raziskavo o fojbah in opravičilo ali morda odškodnino za pobite rojake — Kaj meni o tem interniranec, 81 -letni Jože Ožanič iz Kuželja, ki je imel srečo, da je preživel internacijo, kar sc mnogim njegovim sotrpinom ni posrečilo. Druge svetovne vojne nismo za-čelLSlovenci in tudi nismo mi okupirali Italije, ampak so Italijani napadli nas. Nad tistimi, ki so se jim uprli, so naredili veliko zločinov, še več pa nad običajnimi ljudmi, mirnimi prebivalci. Mnogo sojih pobili, požgali mnoge vasi, predvsem na Kočevskem in v zgornji Kolpski dolini, ljudi pa odpeljali v zapore in internacijo, od koder sc mnogi niso nikoli vrnili. Med tistimi, ki pa so vse to preživeli, sem bil tudi jaz. 15. avgusta 1942, na praznik Marijinega vnebovzetja, so Italijani obkolili našo vas. Pobrali so vse moške in dejali, da bomo delali v raznih krajih Italije. Najprej so nas zaprli v cerkev v Brodu na Kolpi, nato so nas odpeljali na delo v Moravo. Tam sta dva naša pobegnila, a soju ujeli in za kazen hoteli vsakega drugega izmed nas ustreliti. Neki kurat pa je le izprosil, da te grožnje niso uresničili. Potem so nas odpeljali na Rab. Hranili so nas slabo. Vsak je dobil na dan malo kruha in trikrat na dan redko čobodro. Bilo je veliko uši in druge golazni pa še vročina. Strastni kadilci so zamenjavali kruh za cigareto. Jeseni je močno deževalo in je voda zalila kamp. Bilo je grozno. Ze Jože Ožanič-Jarkin iz Kuželja je bil med vojno v internaciji na Rabu, po kapitulaciji Italije pa je delal na terenu v odboru narodne zaščite. prej so ljudje umirali, po tej vodni tragediji pa je bilo mrtvih vedno več, saj so vsak dan kar s tovornjakom vozili krste z. mrtvimi na pokopališče. Hitro so podlegli tudi tisti, ki so pobirali olupke iz smeti in jih jedli. Najbolj pa so bili prizadeti ljudje iz okolice Osilnice, Cabra in Trstja, ki so jim požgali tudi domove in vse odpeljali v taborišče in jim tako nihče ni mogel od doma poslati paketa s hrano. Po vojni so nas večkrat popisovali, češ da bomo dobili odškodnino, ker smo bili v internaciji. Pa nismo dobili nikoli nič. So pa nam odobrili enojno štetje delovne dobe, čeprav smo pretrpeli še več kot tisti, ki so bili v partizanih. JOŽE PRIMC Ko Rom ugotovi, da delo ni cenejeno »Država nima prav, ker podpira nedelo!« HUDEJE — Svet Romov je težko razumeti, ker je od našega precej drugačen, v vsej svoji zgodovini, od kar so kot potujoče ljudstvo, prišli iz Indije, se njihova kultura ni kaj dosti spremenila. Pa vendarle so posamezni Romi sprejeli nekatere vrednote civilnega prebivalstva. Zaposlili so se, dali svoje otroke v šole. Tudi Matija Hočevar s Hudej je hodil v službo, sedaj je upokojen. Nedolgo tega se je zelo razjezil, saj mu, kljub temu da ima bolno ženo, ne pripada socialna pomoč, njegova pokojnina pa je za nekaj tolaijev presegla cenzus, ki ga določa novi zakon o socialnem varstvu. »Za malo se mi vidi, da dobijo pomoč tudi tisti, ki niso nikoli delali, ki so kradli, meni pa, ki sem delal več kot trideset let in imam bolno ženo, mi to ne pripada,« pravi Matija Hočevar. Po novem zakonu o socialnem varstvu, kije bil sprejet lani decembra lahko prejemajo pomoč tudi Matija Hočevar mlajši Romi, ki nimajo nobenega drugega vira za preživljanje, s pogojem, da svoje otroke rajno pošiljajo v šolo in se udeležujejo predavanj in tečajev, ki jih organizira Center za socialno delo v naselju na Hudejah. »Jaz pa vendarle mislim, da država nima prav in da podpira nedelo. Kaj naj nato rečemo mi, ki smo se trudili in delali?« še dodaja Matija. In če Matija kot predstavnik romske skupnosti ugotavlja, daje z zakonom nekaj narobe, bo verjetno to tudi držalo, kajti pravje, da se daje pomoč tistim, ki so se znašli v hudi stiski, ni pa prav, daje delo manj vredno kot nedelo. J. D. TIHOŽITJE V PARKU - Lepo je, če je sredi mesta park z zgodovinskimi znamenitostmi, kakršen je v Krškem. Človek bi si lahko odpočil utrujene noge in dušo, a kai, ko ga v tišini parka pričaka tako razočaranje. Polomljena klop ter razmetani kosi stiroporja in druge navlake so rezultat človeških nagibov, la jih je težko razumeti (Foto: B. D.-G.) KURJA KOŽA —Za to, da bi dobili »kurjo kožo«, se na trstenkah trudijo Nenad Firšt, Peter Kunej in Drago Kunej (na sliki od leve proti desni). (Foto: L M.) »Kuija koža« za kuijo kožo Trije muzikantje s trstenkami in z žveglami ljudske glasbe. Gre za značilne, še žive ali že pozabljene štajerske pesmi in plese, zaigrane na izvirnih ljudskih glasbilih. Na štajerskem, še posebej v Halozah, so se namreč do danes ohranila glasbila, ki so drugod že zdavnaj pozabljena. To so trstenke in žvegle.« Kot smo izvedeli, trio Kuija koža želi ne samo predstaviti značilna glasbila in glasbo iz Štajerske, ampak poskuša prva in drugo povezati na ta način, da pred poslušalcem dobesedno zaživi ta pokrajina z ljudmi vred. To ljudsko muziciranje naj bi ljudi prevzelo in jih pripravilo do tega, da bi se zanimali za ljudsko izročilo. Pihanje v trstenke in žvegle naj bi vznemirilo ljudi tako močno, da bi dobili »kuijo kožo«. Prav v tem je tudi odgovor, zakaj se triu, ki vadi in je doma v Celju, nastopa pa vse bolj povsod po Sloveniji, reče Kuija koza. M. LUZAR RAKA — Glasbo, ki je popestrila nedavno otvoritev razstave »Kaj se skriva na podstrešju« v osnovni šoli Raka, je naredil celjski trio Kuija koža. Dobesedno jo je naredil, kajti trije glasbeniki so igrali brez elektronskih priprav in podobnih pripomočkov za proizvodnjo glasov. Igrali so na veliko preprostejše instrumente. O tem, za kakšen ansambel gre, pravijo njegovi člani tole: »Trio Kuija koža predstavlja poseben delček štajerske Nalijte nam čistega vina Pozabili na volilce? Aškerc je zapisal: »Oj, kam bi del?« Tudi danes velja! »Tam, kjer si vzel!« za tiste, ki si plačila ne zaslužijo, pa si vseeno vzamejo. Kaj naj dela SKD v politiki, se mnogi sprašujejo. Nekaterim ni prav predznak krščanski, kot da bi vse, kar diši po nezemskem ne imelo pravico do življenja. Posledica napačne vzgoje povojnih let! Je tudi SKD samo do vladanja? Kaj pa naj naredi človek, kije hudo bolan, kot da pokliče zdravnika! Če bi SKD ostala v opoziciji, bi bila v zapečku pri mrzli peči. Koliko lahko doseže SKD? Lahko naredi pametne zakone, šolstvo, trgovino, da vsem delo, vse plača? Vse se ne da narediti naenkrat. Kaj je SKD naredila, da bi podjetja ne propadla, da bi si jih ne prisvojili tisti, ki imajo še vedno vso moč? Koliko je bilo narejenega za spoštovanje zakonov? Koliko glede plač »manageijev«, tudi takih podjetij, ki jim ne gre? Zakaj se ne pove, koliko plače v resnici dobi bankir Voljč? Res 900 000? Koliko je še njemu podobnih? Kaj so naredili za kmete, za upokojence, ki so ali niso zaslužili pokoj, za poslance, stare in nove, ki so si mehko postlali? So tudi v SKD lovci na položaje? Je tudi njihovim poslancem samo do denaija? Volilci pričakujemo, da se nam nalije čistega vina! Ako smo bili dosedaj vajeni ribaijenja v kalnem, naj tega ne bo več! PETER REPOVŽ JE ČRTA DISKRETNOSTI POTREBNA? Nisem bogataš, rad pa obrnem denar tako, da prinese korist. Od vseh oblik varčevanja se mi je zdel nakup obveznic Republike Slovenije najprimernejši. Z nakupom ni bilo nikdar težav. Zaradi nenadno nastalih potreb sem hotel nekaj obveznic prodati. Ob pregleduje uslužbenka ugotovila, da nekaj papiijev nisem kupil pri njih. Nobena beseda ni pomagala. Pri vsakem nakupuje minilo vsaj 10 minut, da so popisale vse številke. Zakaj jih zdaj ne najdejo? Kako so bile od istega nakupa po sto mark tri obveznice dobre, dve pa ne? Saj nimam svoje tiskarne! Zakaj ob nakupu in prodaji vzamejo provizijo? Mar je potrebna nova črta diskretnosti? Ali le obljuba: do te črte lahko prideš, tu se lahko še premisliš. Se z Ljubljansko banko res ne splača nič imeti? Svoje izkušnje imajo z njo že devizni varčevalci. Smo sedaj na vrsti kupci obveznic? PETER REPOVŽ Ko so ljudje in podjetja v stiski Kako dela banka v napol bankrotiranem kočevskem in ribniškem gospodarstvu, pojasnjuje Vlasta Petek, direktorica poslovne enote SKB Banke v Kočevju Kočevska poslovna enota SKB Banke opravlja vse bančne storitve in je tako rekoč banka v malem; 19 ljudi, 16 v Kočevju in trije v Ribnici, dnevno zadovoljuje potrebe podjetij, obrtnikov in občanov na področju deviznega poslovanja. V želji, da bi še bolj zadovoljili potrebe svojih strank, bodo v kratkem začeli opravljati posle s področja mednarodnega plačilnega prometa, ki poleg depozitnega poslovanja in menjalnice zajema tudi kreditno poslovanje ter posle plačilnega prometa s tujino. Za nekatera pojasnila smo zaprosili Vlasto Petek, direktorico poslovne enote Kočevje in agencije Ribnica. • Kaj pravzaprav obsega poslovanje na tolarskem področju? “Na tolarskem področju opravljamo vse vrste poslov za občane, obrtnike in pravne osebe. Delo obsega informiranje in svetovanje, zbiranje sredstev, odobravanje vseh vrst posojil in izdajo jamstev, poslovanje z vrednostnimi papirji, poslovanje po pooblastilu, vodenje tekočih in žiro računov ter opravljanje plačilnega prometa za komintente. Svojo ponudbo smo ta mesec popestrili z odprtjem sefov za varno shranjevanje dragocenosti.” • Kako pa sodelujete s podjetji, ki so na novo ustanovljena? “V zadnjem času nastaja veliko zasebnih malih podjetij, ki v našo banko vključujejo svoja vpogledna sredstva. Večina jih za uresničitev svojih projektov pot-rebuje denar. Pri nas jim nudimo kratkoročne in dolgoročne kredite, poleg tega pa sodelujemo tudi s Skladom Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva ter z občinskim skladom za malo gospodarstvo. Na področju mednarodnega poslovanja zaenkrat komin-tentoni le svetujemo in jih obveščamo o možnostih deviznega poslovanja prek SKB. Prizadevamo si, da bi čimprej začeli opravljati posle deviznega plačilnega prometa in tako izboljšati Konkurenčnost svoje ponudbe.” • Kaj je po vašem potrebno storiti, da bo stranka odhajala iz banke z občutkom, da je več dobila, kot je pričakovala? “Za kakovost storitev je najpomembnejši odnos do stranke. Komintentu se je potrebno posvetiti, mu znati predstaviti bančno ponudbo in mu svetovati. Pomembno je, da storitev opravimo hitro, pri čemer je nujen z ustrezno tehnologijo podprt informacijski sistem.” • Kako pa je s ponudbami, kjer vi nimate vpliva? “Pri tem gre predvsem za ceno storitev in obrestnih mer, ki niso dovolj prilagojene tržnim razmeram okolja, v katerem enota posluje. Cene storitev so trenutno takšne, da niso v celoti prilagojenč področju našega poslovanja. Na primer: naša enota posluje na področju, kjer so osebni dohodki dokaj nizki. Stranke imajo večkrat probleme s svojo kreditno sposobnostjo in takrat se znajdemo v dilemi, ali odobriti manj kreditov tistim, ki so bolj kreditno sposobni, ali odobriti več kreditov ter hkrati zmanjšati višino anuitete oz. jo prilagoditi osebnemu dohodku stranke. Trenutno moramo delati v okviru navodil in centralne banke v Ljubljani. Vseskozi pa si prizadevamo ponuditi strankam čimbolj izčrpne informacije, hitro odobrimo posojilo, tako da v enem dnevu pri nas opravi vse potrebne formalnosti.” • Kako vpliva razvitost kočevsko-ribniške regije na poslovanje vaše banke? “Tudi pri nas je gospodarstvo v težkih razmerah. Zaradi stečajev nekaj družbenih podjetij (Itas, Zidar in Tckstilana) in dolgoročne plačilne nesposobnosti štirinajstih podjetij, od katerih so tri družbena, je v Kočevju ostalo brez dela skoraj 30 odst., v Ribnici pa 20 odst. ljudi. V številkah to pomeni okoli 2000 nezaposlenih v Kočevju in okoli 600 v Ribnici. Vsi ti problemi vplivajo tudi na bančno dejavnost, toda ljudje sc tako zrasla obrtniška cona, namesto doma JLA bo tam trideset lokalov. Naša banka se bo seveda morala prilagoditi novonastalim tržnim razmeram in sc usmeriti k obrtnikom in podjetnikom.” MIRJANA RIBIČ Kočevski šolaiji ostajajo doma • Dober sodnik lahko oplemeniti slab zakon, slab sodnik pa lahko izniči še tako dober zakon. (Stro-hsack) Za osmošolci je ena najtežjih odločitev v njihovem življenju — Največ se jih je odloči- »p0jem svoboda lahko temelji lo za štiriletne šole — Gimnazijski maturanti so v večini _______ samo na pojmu red. (Mettemich) KOČEVJE, RIBNICA — Osnovnošolci, ki letos obiskujejo 8. razred, so do IS. marca morali oddati prijave v poklice. To je storilo 299 kočevskih in 179 ribniških osmošolcev. Čeprav njihove odločitve o nadaljevanju šolanja še niso dokončne, je za večino izbira poklica, ki je ena najpomembnejših odločitev v življenju, že za njimi. PSI KAZALI ZOBE — Člani Kinološkega društva iz No vega mesta so v soboto na Loki pripravili prvo letošnje ocenjevanje pasemskih športnih in službenih psov. Kljub slabemu vremenu so lastniki na oceno pripeljali 25 psov, ki so jih sodniki dodobra pregledali, predno so zapisali oceno. Odlično ocenjen rodovniški pes mora imeti pravo postavo, višino, barvo, noge, skratka, pravo »manekensko«postavo. (Foto: J. Tako v Kočevju kot Ribnici se je največ osmošolcev odločilo za štiriletne šole. V Ribnici se je za to odločilo kar 114 od skupno 179 osmošolcev, v Kočevju pa 156 osmošolcev, kar je le nekaj več kot polovica vseh. V obeh občinah se jih je največ odločilo za gimnazijo. V Kočevju seje zanjo odločilo 70 osmošolcev in v Ribnici 47. Med ostalimi poklici, ki zahtevajo štiriletno šolanje, so si v Kočevju sledili zdravstveni tehnik (15), ekonomski (8) in administra-tivno-upravni tehnik (8), v Ribnici pa ekonomski tehnik (15), elektro (8) in gostinski tehnik (8) ter lesni tehnik (6). Kočevski osmošolci so se odločali tudi za poklic varuha predšolskih otrok (5), aranžerskega, kozmetičnega in računalniškega tehnika (po 2) ter farmacevtskega in konfekcijskega tehnika; nihče pa se ni odločil za strojnega, grafičnega in geodetskega tehnika ter fotografa in grafičnega oblikovalca, kot so se za to odločali ribniški osmošolci. Za triletno šolanje seje v Kočevju odločilo 99 osmošolcev. Največ jih želi postati mizar (17), šivilja (14) in prodajalec (11). Isti poklici so med najbolj zastopanimi tudi pri 62 ribniških osmošolcih, ki so se odločili za triletno šolanje, le da se jih je za mizarja odločilo 19, za prodajalča 11 in le 5 za šivilje. Dva ribniška osmošolca in 7 kočevskih seje odločilo za petletno trgovsko akademijo, pri odločanju za dvoletno šole za obdelovalce kovin in pomožne šivilje pa so med občinama vidne velike razli- MLADOST IN STAROST STA SI PODALI ROKE V torek, 30. marca, so oskrbovanci Doma starejših občanov Novo mesto preživeli lep dopoldan v družbi otrok in vzgojiteljic VVO Videk-Novoteks. Čebelice in srnice so skupaj s svojima vzgojiteljicama Majdo Nemanič in Ivanko Markelj pripravili prisrčen program za stanovalce stanovanjskega in posebej za stanovalce negovalnega dela. Naša srečanja so postala že tradicionalna, saj se srečujemo vsako leto. Letos so nam podarili tudi nekaj svojih risbic, ki jih bomo obesili v sobe, kjer ležijo nepokretni oskrbovanci. Tako bo tudi tistim, ki si niso mogli ogledati nastopa, omogočen stik z najmlajšimi. Otroci 'so si ogledali nekaj sob, v katerih živijo naši stanovalci, in skupaj z domskim pevskim zborom zapeli nekaj pesmi. Razšli smo se polni lepih vtisov. BARBARA ČUTUK ke. V Kočevju se je zanje odločilo 37 osmošolcev, v Ribnici pa le eden. 283 kočevskih in 175 ribniških osmošolcev bo nadaljevalo šolanje v šolah v ljubljanski regiji. Med kočevskimi jih bo le malo manj kot polovica ostala v Kočevju, med ribniškimi pa se jih je le 45 (kar predstavlja približno četrtino vseh) odločilo za nadaljevanje šolanja na kočevski gimnaziji in srednji šoli. M. LESKOVŠEK-SVETE • Nič ni grozno, kar je potrebno. (Evripid) • Trenutno me v Sloveniji najbolj skrbi mafijski razvoj. (Mencinger) •Južna meja je meja med vojno in mirom. (Bizjak) Vode ne moreš postaviti v kot Na Dolžu sta dva zanemaijena studenca — Tožba zaradi onesnaževanja vode DOLŽ — Precej podgorskih vasi še nima vodovoda in nič ne kaže, da bodo ljudje, ki živijo pod Goijanci, kmalu deležni te za večino prebivalcev novomeške občine običajne pridobitve, brez katere si marsikje sploh ne morejo predstavljati normalnega življenja. Zato pa Podgorci znajo vodo še toliko bolj ceniti, vsaj večina med njimi. »Odkar pomnim, smo na Dolžu marsikdaj odvisni od vedrčkov,« pravi Janez Kobe-Žan z Dolža. Zan je, kot je značilno za Podgorce, radoživ in šegav človek, s posebnim, podgorskim smislom za humor, predvsem pa mu beseda teče gladko in njegova pripoved je zanimiva, polna prispodob in primerjav. »Jaz sem še nosil vodo v brenti, tudi iz Klamfeija globoko pod vasjo, zato vem, koliko je vredna. Včasih pa sem v suši celo noč s korcem drugim iz studenca nalival vodo.« V Žanovih mladih letih na Dolžu ni bilo toliko kapnic — Štirne jim pravijo — kot danes. »Kdor je imel štimo, seje že mjjlo višje nosil, se je imel za nekaj več. Zenske so s škafi hodile po vodo na studenec. In še danes nimajo pri vraki hiši štime.« Pri hiši, kamor seje Žan priženil, je vodnjak že 70 let in tudi dokaj velik je, saj drži 12.000 litrov. A kljub temu v suši vode hitro zmanjka. »Ža dva tedna je vode in nič več, če ni dežja. Imam 4 glave živine pa prašiče, ovce, koze, vse je treba vsak dan napajati pa ljudje tudi svoje porabimo. Včasih smo se v lavorju umivali, danes je hidrofor in voda teče iz pipe. Resje to bolj higienično, a tudi bolj razsipno, saj voda kar teče... Ob dežju pa vode ne moreš nastreči več, kot drži Štirna. Voda žal ni taka stvar, da bi jo lahko, ko je je dovolj, prislonil v kot in bi počakala do takrat, ko jo boš rabil.« Ko vode v vodnjakih zmanjka, jo je treba naročiti in jo v cisterni pripeljejo iz doline, kar seveda stane in ponavadi je treba še čakati, kajti ko je suša, je za vse. Je pa še ena možnost: da domači gasilci iz vaškega studenca vodo po ceveh prečrpajo v štimo. Žanu, kije doma kakšnih 200 metrov od studenca, so že večkrat tako pomagali jz stiske. Na Dolžu sta dva studenca: Žleb pod vasjo Vrhe in Mrzlavka pod Dolžem. Oba je Rdeči križ leta 1955 lepo uredil, naredili so vodnjaka, zabetonirali korita za napajanje živine in pranje ter seveda namestili ročni črpalki. Z leti so ljudje zanemarili oba studenca. Ko so obnavljali stare in gradili nove hiše, so povsod zgradili tudi večje vodnjake, pa tudi hudih suš v prejšnjih letih ni bilo. Danes sta tako oba dolška studenca precej zapuščena in neurejena. Vendar ob suši prideta prav, sajie voda v vodnjaku še vedno dobra. Zan jo črpa iz Žleba. Ravno pri tem pa je prišlo do neprijetnega spora. Na ta studenec je po vodo prihajal tudi možak iz sosednje vasi, kar seveda ne bi bilo nič narobe, če bi imel možak primeren odnos. »Prvo, kar je, je vozil po moji zemlji, tako da sem moral poklicati geometra, da mu je to dokazal. Najhuje pa je, da je po vodo hodil s cisterno za gnojnico in je tisto črpalko, s katero je prej črpal gnojnico, potisnil v vodnjak in z njo črpal vodo. Za njim naj bi pa jaz črpal to vodo kot pitno. Nič ni pomagalo, če smo mu ljudje dopovedovali, da tako ne gre, da studenec ni gnojnična jama. Nič! On je delal po svoje! Vsi Vrhovci - ta studenec naj bi bil od vasi Vrhe -so podpisali proti njemu, pa ni pomagalo. Tako sem ga moral tožiti, in to za motenje posesti in za onesnaženje studenca. Na sodišču v Novem mestu je izgubil, pa seje pritožil v Ljubljano. Kot da bojo tam rekli, da lahko brazda in svinja po studencu!« Žan, kije tudi sicer naravovarstveno usmeijen, pravi, da bi oba dolška studenca z živo vodo morali obvarovati in ohraniti. »Tudi če bi naši kraji kdaj dobili vodovod, studencev ne bi smeli uničiti. Voda je naravni dar in vse večja dragocenost, zato bi morali vsak tak studenec zaščititi, pa če ga ljudje še uporabljajo ali ne. Ce si bomo vse uničili, nam ne bo moglo nič več nikoli služiti.« A. BARTEU VODNJAK ZAPUŠČENI STUDENEC — Janez Kobe-Žan ob zapuščenem in zanemarjenem studencu Žleb pri Dolžu. (Foto: A. B.) 9«, M. MmAAvJfarv 2>o(i«r^Je*^o/lija, MOJ STARI OČE JE INVALID Moj stari oče je že 29 let invalid. Njegov način življenja je čisto drugačen od mojega, kajti jaz sem zdrava. Stari oče je paraplegik. V začetku svoje bolezni je bil povsem hrom. Nato se mu je zdravje izboljšalo tako, daje shodil s pomočjo palice. Zdaj je zopet hrom, niti vozička ne more več uporabljati, ampak samo leži. Vem, da mu je težko, ker trpi. Zelo si želi družbe, zato ga skoraj vsak dan obiščemo. Čeprav je povsem brez telesnih moči, ima močno voljo do življenja. Vem, da živi na svetu veliko takšnih ljudi, in upam, daje z njimi kdo prijazen. NATAŠA ŠPEHAR 6. r., OŠ Stari trg ob Kolpi JUNAKI PLANICE Bil sem v Planici. Opazoval sem zasnežene gore, ki so se lesketale v soncu. V dolini pod Poncami so bili že zbrani skakalci in prišlo je tudi veliko gledalcev. Ob pogledu na skakalnico in visoko zaletišče me je stisnilo pri srcu. Občudoval sem mlade tekmovalce, ki so se pogumno spuščali po zaletišču in kot ptice poleteli. Vsakemu sem veselo zaploskal, še posebno našim, slovenskim fantom. Ob težkem padcu švicarskega tekmovalca sem otrpnil od strahu in groze. Toda na srečo se mu ni zgodilo nič hudega. Spoznal sem, da so vsi smučaiji skakalci, ki so nastopili na prireditvi, junaki Planice. LEON RIBIČ OŠ Krmelj IZLET V PLANICO V soboto, 27. marca, smo učenci iz OŠ Milana Jarca iz Črnomlja odpeljali v Planico na ogled svetovnega prvenstva v smučarskih skokih. Zgodaj zjutraj smo odšli na pot. Mnogi med nami so prvičkrat videli skakalnico. Vsi smo nestrpno pričakovali prve skakalce in držali pesti za naše. Bali smo se, da tekmovanja ne bo zaradi vetra. Toda prvo serijo so izpeljali in na veselje vseh nas, celo naši skakalci so bili zelo uspešni, saj so osvojili tretje mesto. Vsi smo bili nanj ponosni. Polni novih doživetij smo se vračali domov. Zahvaljujemo se novomeški zavarovalnici Tilia, ki nam je omogočila ogled prireditve. HELENA MILENKOVIČ OŠ Mirana Jarca Črnomelj INFORMATIVNI DAN V petek smo imeli osmošolci informativni dan. Šli smo na srednjo šolo. Bodoči gimnazijci smo sc zbrali v kinu. Predaval jc ravnatelj gimnazije, ki nam jc povedal nekaj več o šoli. Ker sc jc na gimnazijo prijavilo preveč učencev, bo najbrž v naslednjem šolskem letu pouk tudi popoldne. Po ravnateljevem predavanju so štirje učenci predstavili različne smeri: matematično, pedagoško, naravoslovno in družboslovno-jczikovno. Ta me tudi najbolj zanima, ker jc velik poudarek na slovenščini, zgodovini in tujih jezikih. Po predstavljanju smeri smo sc razdelili v tri skupine in si ogledali šolo in dijaški dom. DARJA CERJAK 8. r., novin. krožek OŠ Artiče KRPANOVA KOBILA V ponedeljek, 22. marca, smo si učenci OŠ Bršljin v Ljubljani ogledali opero Krpanova kobila. Opera prikazuje, kako je Krpan prišel na dvor in nato ubil Brdavsa. V tej operni zgodbi je Krpanova kobila ženska, ki spremlja dogajanje in ga komentira. Orkester pod vodstvom Marka Gašperiča je zaigral lahkotno, preprosto, nekoliko staromodno glasbo, ki jo je napisal Jani Golob. Libreto je delo Ervina Fritza, režiser pa je bil Vinko Moedern-dorfer. V operni zgodbi smo z lahkoto sledili, saj poznamo Levstikovo povest o Martinu Krpanu, ki jo je libretist uporabil za osnovo. Domiselno so dodani številni modernejši vložki, ki predstavo še bolj razgibajo. Glasba je naša, domača, in jo je prijetno poslušati. PETRA BUČAR 6. a, OŠ Bršljin Novo mesto PLESNI TEČAJ V torek, 16. marca, se je na naši šoli začel plesni tečaj. Poteka že tretje leto. Udeležili smo se ga tisti, ki smo željni plesa in zabave. Ker smo dekleta bolj korajžna kot fantje, jc deklet na plesu več. Imamo zelo prijetna, prijazna in potrpežljiva učitelja, to sta gospod in gospa Vovk iz Novega mesta. Na koncu vsakega tečaja imamo plesni venček, kjer pokažemo svoje sposobnosti in izberemo najboljše. Šest najboljših parov iz vsake kategorije sc udeleži tudi tekmovanja v Novem mestu. Dosegli smo že lepe uspehe in upamo, da bo tako tudi naprej. MELITA, SUZANA, ANDREJA, STAŠA IN HEDVIKA 8. r., OŠ Šentjanž POKUKALI SO V BABIČINO SKRINJO — Učenci petih razredov osnovne šole v Šmihelu so se skupaj s svojimi učiteljicami in starši lotili zanimive naloge. Dobre tri mesece so zbirali stare predmete, razglednice, knjige, star denar, si zapiso vali ljudsko modrost, prego vore, šale, šege in običaje, ljudske p ra vljice ter zbirali recepte z jedilnika svojih dedko v in babic. O tem, kakšne so bile malice v šolah pred petdesetimi in več leti, jim je na predstavitvi naloge v živo pripovedovala tudi upokojena učiteljica gospodinjstva Milka Češarek (na sliki), Justin Krajčič iz Žabje vasi pa je pokazal, kako se pletejo košare in izdelujejo sirkove metle. (Foto: J. Pavlin) NEPOZABNI DOGODEK Bil jc dan žena. Oče je šel v službo, mamica pa na izlet in tako sem ostal doma sam. Šel sem v hlev in nakrmil živino. Ko sem opravil delo, sem se šel vozit s kolesom. Tedaj sem zaslišal, da je v hlevu nekaj narobe. Odšel sem pogledat in videl, da bo krava Roža imela telička. Zdirjal sem v vas, a tam ni bilo nikogar, da bi pomagal. Bil sem ves preplašen, kaj naj naredim. Objokan sem prišel v hlev in tam sem zagledal kar dva telička. Tako sem bil vesel, da sem kar vriskal od veselja. Prinesel sem veliko slame in ju ves čas samo gledal. Ko sta prišla starša domov, sem bil čisto tiho. Ati je takoj vedel, da sem jaz pomagal Roži in teličkoma. Mamica nu je rekla, da jc ni še nihče na dan žena tako razveselil kot jaz. In tako smo bili vsi srečni. Tega doživetja ne bom nikoli pozabil. MATEJ RENKO 6. r., OŠ Milan Majcen DAN S “KRPANOVO KOBILO” Devetindvajsetega marca smo sc učenci 7. in 8. razreda skupaj z učitelji odpeljali v Ljubljano. V našem glavnem mestu smo si najprej ogledali Cankarjev dom. V Moderni galeriji nas je kustos seznanil s slovenskim modernim slikarstvom in kiparstvom. Ob 15. uri smo prisluhnili zanimivi slovenski komični operi Krpanova kobila. Opera nas jc zelo navdušila in marsikdo bo spremenil mnenje o tej vrsti glasbe. Pot nas jc tega dne vodila tudi do izvira Kamniške Bistrice. ROK KOŽELJ, 8. r. OŠ Brusnice OBISK IZ PILA V našem razredu smo izvedli letos že tri projekte. Prvi projekt jc bil pobegli robot. Ob tem projektu smo pridno napisali prispevke in jih poslali uredništvom časopisov in revij. Pisali smo tudi na uredništvo Pisanega lista. Naši prispevki so bili zanimivi in sklenili so, da nas obiščejo. To se jc zgodilo v petek, 12. marca. Obiskala sta nas Pika Vagaja in Mare Rudolf. Seveda smo povabili tudi gospoda Levstka. Pogovaijali smo sc o našem projektu ter o izdelavi robota. Zanimala sta se, kako se jc porodila zamisel za tako zanimiv projekt. Obisk novinarke in fotografa iz Pila je bil za nas trctjcšolcc pravo doživetje. Sedaj nestrpno pričakujemo prispevek o našem delu v Pilu, ki bo verjetno prinesel tudi sliko našega razreda. Pa še recite, da nismo nekaj posebnega! LEON RIBIČ 3. r., OŠ Krmelj ZAKAJ TAKO DRAGI UČBENIKI? Odbor Zveze družin, civilno združenje staršev in otrok se zavzema za vsem otrokom dostopnejšo šolo in s tem tudi za cenejše učbenike. Že v lanskem letu smo reagirali na ogorčenje in pritiske staršev v zvezi z visokimi cenami učbenikov, delovnih zvezkov in drugih učnih pripomočkov. Tokrat kot primer prikazujemo primeijalni izračun dveh obveznih knjig za 8. razred osnovne šole. V novembru lanskega leta sta pri Državni založbi Slovenije izšla učbenik Organska kemija za 8. r. in Delovni zvezek za organsko kemijo. Cena v knjigarni je znašala skupaj 2.184 tolarjev: učbenik 1.500 in delovni zvezek 684 tolarjev. Po izračunih zasebnega tiskaija bi letos marca ta učbenik stal 350 tolarjev in delovni zvezek 300, vse skupaj 650 tolarjev. Odbor Zveze družin sprašuje zakaj sta učbenik in delovni zvezek za organsko kemijo za 8. razred v Državni založbi več kot trikrat dražja kot pri nevtralnem založniku? Zakaj ponatis starega učbenika ni zadoščal? Kaj bo ukrenilo ministrstvo za šolstvo in šport, da bodo učbeniki cenejši? Odbor Zveze družin RS Predsednik: ŽELJKO CIGLER NARAVOSLOVNI DAN Prejšnji teden smo imeli učenci višje stopnje naravoslovni dan. Učenci 5. razreda smo si ogledali vrtnarijo v Šmihelu, učenci 6. razreda smo obiskali Novoteks, učenci 7. razreda meteorološko postajo, učenci 8. razreda pa javno odlagališče odpadkov v Leskovcu. Vsi smo ta dan izvedeli veliko novega in zanimivega. Učenci 7. razreda sc moramo lepo zahvaliti gospodoma Lahu in Obradinoviču, saj sta nas res zelo podrobno in poljudno seznanila z delom na meteorološki postaji. VESNA MRAK in REBEKA MATIČEVIČ, A1 5S 7. r.OŠ Brusnice SISTEMATSKI IN ZOBOZDRAVNIŠKI PREGLED V sredo smo imeli sistematski in zobozdravniki pregled. V Brežice smo se pripeljali z avtobusi. Razdelili smo se v dve skupini. Dekleta smo najprej odšla v laboratorij, fantje pa so ostali v čakalnici. Čakal nas je še zdravniški, kasneje pa še zobozdravniki pregled. Tu je bilo nekaj težav, saj so se nekateri razgubili in jih je bilo potrebno iskati. A seje končalo brez večjih zapletov. ANI KOPRIVEC 7.b, novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče POZABLJENI TRDINA? Pred kratkim smo imeli učenci Osnovne šole Šmihel kulturni dan. Spoznavali smo Novo mesto in njegove znamenitosti. Med drugim smo si ogledali tudi hišo na Streliški ulici, kjer jc živel in umrl slovenski pisatelj Janez Trdina. Spominska plošča jc v zelo slabem stanju, napisa se skoraj ne da prebrati. Napisali smo poziv za obnovitev napisa na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in na občino. Spomenik jc pomemben, zato bi bilo prav, da ga obnovijo. Učenci 7.r. OŠ Šmihel PREDSTAVILI SMO SE UCENCEM 5. A Učenci 5. a razreda so bili v sredo, 10. marca, naši gostje. Naš razred, 5. c, jim je pripravil kulturni program. Na začetku programa smo uprizorili skeče, da smo jih spravili v dobro voljo. V programu m manjkalo tudi pesmi in plesa. Izvedli smo tekmovanje. Tekmovalo je sedem ekip, v vsaki po dva tekmovalca. Tekmovali so v poznavanju našega alpskega sveta, vrteli obroče okrog pasu ter ugibali risanje predmetov svojega sotekmovalca. Najbolj uspešni sta bili Lea in Tadeja. Pripravili smo tudi razstavo. Na prireditvi je bilo veselo in zabavno. Učenci 5. c OŠ Šmihel TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 15. IV SLOVENIJA 1 10.10 - 0.35 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI ' 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 TEDENSKI IZBOR POD LEDENIKOM, islandski film 13.00 POROČILA 14.00 FILMSKO POPOLDNE V ŠPORTNEM DUHU, ponovitev amer. naniz., 2/15 MAIGRET, ponovitev angl. naniz., 5/6 PRELOMNICA, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 ISKANJE SALOME, švicarska nadalj., 4/6 21.30 TEDNIK 2215 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 FINALE PEP V KOŠARKI (M), posnetek iz Aten SLOVENIJA * 10.45 - 23.55 Teletekst 11.00 Video strani -11.10 Tedenski izbor: Sanjska potovanja (6/12); 11.20 Športna sreda - 13.00 Poročila • 16.25 Oči kritike - 17.25 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? - 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: Opazovalec z okna: Čudežni Palladio (avstrijska naniz., 4/5); Ves svet je oder (angl. dok. serija, 4/13) - 21.45 Koncerti Groblje - 22.20 Sova: On in ona (amer. naniz., 5/13); Maigret (zanja epizoda angl. naniz.) oiAsmje iivustus Ta teden smo v našo oddajo povabili večnega rockerja, upornika brez dlake na jeziku — Tomaža Domicelja, kije pred kratkim izdal novo kaseto in ploščo z naslovom Človek v ogledalu. Na vprašanje, zakaj je po njegovem prvega glasbenega viktorja dobila skupina Pop design, je odgovoril: »Največ in najbolj bombastično delajo. Sicer pa, kdo lahko to podeljuje? Mislim, da so bili v igri kuponi in stvar je zelo relativna. Vse se pokaže šele z leti.« Komentar o limoni za Heleno Blagne pa je tak: »Ne vem, če si jo je zaslužila Helena, po moje limona bolj pripada tistim, ki mislijo, daje ona prva dama slovenske popevke.« Ste se že kdaj vprašali, zakaj Tomaž Domicelj skače po odru sem ter tja, gor in dol, levo in desno? Iz preprostega razloga: premikajo- čo tarčo je veliko težje zadeti. Tako je o Domicelju pred časom zapisal Tof. Slovensko glasbeno sceno te dni pretresajo izjave Dejvija Hrušovar-ja, da seje slovenska pesem Tih deževen dan v finale prebila s pomočjo kuhinje. Nekateri celo predlagajo, da bi morali Slovenci svojo pesem umakniti. Kaj o tem pravi Tomaž Domicelj? »Kar govori Dejvi, gre meni skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Ne vem, na kakšno kuhinjo je mislil, šlo je za glasovanje in Cole je bil glasbeni in moralni zmagovalec. Njegova skladba je bila edina, ki seje začela že z začetkom in ni bila tempirana le na refren. Upam si trditi, da se bo ta pesem na Irskem dobro uvrstila.« V soboto vas vabim k poslušanju. Simona H20 PETEK, 16. IV SLOVENIJA 1 9.45 - 1.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR NAJLEPŠE PRAVUICE SVETA, 5/9 VIDEOŠPON UMETNIŠKI VEČER 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.25 FILMSKO POPOLDNE 15.25 ON IN ONA, ponovitev amer. naniz., 5/13 15.50 MAIGRET, ponovitev zadnje epizode 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 IIUCK1.EBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, angl. nadalj., 6/26 17.40 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.30 NORA, DA B! JO UBIL, franc, film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 INTERVJU 0.00 SP V GIMNASTIKI, posnetek SLOVENIJA 2 10.40 - 1.10 Telelekst 10.55 Video strani - 11.05 Tedenski izbor: Že veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: 10000 obratov; 1210 Iskanje Salome (švicarska nadalj., 4/6) - 13.00 Poročila - 15.10 SP v gimnastiki: mnogoboj (m) -16.40 Osmi dan (ponovitev) -17.30 Mostovi -18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) -18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami -19.22 TV nocoj ■ 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija - 22.05 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 25/28); Hiša orhidej (angl. nandalj., 1/4); Volčja družina (angl. film) SOBOTA, 17. IV SLOVENIJA 1 8.45 - 1.40 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 TEDENSKI IZBOR: 9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.20 TUDI TO JE AMERIKA, 2. oddaja 9.50 OSCAR JUNIOR 10.10 TOK TOK 10.50 NORA, DA BI JO UBIL, franc, film 12.30 SLOVENCI V ZAMJESTVU 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 FILMSKO POPOLDNE 13.50 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz., 25/28 14.20 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angl. nadalj., 1/4 15.15 CIKLUS FILMOV F. ČAPA: VESNA, slov. film (ČB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 3/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 i 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 9fHft KR17KRA7 2L35 GLAVNI OSUMLJENEC II, angl. nadalj., 2225 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 SOBOTNA NOČ: VIDEONOČ 0.20 SOSED V STISKI, posnetek dobrodelnega koncerta SLOVENIJA 2 9.45 - 1.40 Teletekst 10.00 Video strani - 10.10 Tedenski izbor: Pet prijateljev (3/13); Klub klobuk; Zgodbe iz školjke - 13.00 Poročila - 13.05 Veliki koreografi - 14.20 Športna sobota -19.00 Moja knjiga o džungli (27/ 27) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Blaznost (angl. dok. serija, 4/5) - 21.05 Slovenski magazin - 21.35 Poglej in zadeni - 22.40 Sova: Alo, ato (angl. naniz., 7/18); 23.05 Hiša orhidej (angl. nadalj., 2/4); Skrivnostni opazovalec (amer. film) NEDELJA, 18. IV SLOVENIJA 1 7.30 - 23.35 TELETEKST 7.45 VIDEO STRANI 7.55 OTROŠKI PROGRAM 7.55 ŽIV ŽAV, ponovitev 8.40 SRCE IGRAČ 9.40 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 6/26 10.05 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI 13.00 POROČILA 13.05 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.40 FILMSKO POPOLDNE 14.40 ALO, ALO, ponovitev angl. naniz., 7/18 15.05 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angl. nadalj., 2/4 16.05 VELIKA PRIČAKOVANJA, angl. nadalj., 5/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, ponovitev zadnjega dela 17.30 SATURN 3, angl. film 18.55 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.35 POTOVANJA Z DR. M1LOSLAVOM STINGLOM, nemška dok. serija 1/12 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.36 ŠPORTNI PREGLED SLOVENIJA S 8.45 - 0.50 Teletekst 9.00 Video strani - 9.10 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj., 2/10); Mostovi - 11.30 Nemi deček Jonasi (novozelandski film) - 13.00 Poročila - 13.05 Športna nedelja -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Ivona, princesa Burgundije (posnetek predtave MGL) - 22.00 Glasbeni utrinek - 22.35 Sova: Hal Roach predstavlja: Ameriška burleska, 6/29; Hiša orhidej (angl. nadalj., 3/4); Jute City (angl. nadalj., 2/3) PONEDELJEK, 19. IV SLOVENIJA 1 10.10 - 23.15 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 NAJLEPŠE PRAVUICE SVETA, 6/9 11.00 FORUM 11.15 TV MERNIK 11.30 NEDEUSKIH 60 12.30 DOMAČI ANSAMBLI 13.00 POROČILA 14.35 FILMSKO POPOLDNE 14.35 PONOVITEV AMER. BURLESKE, 6/29 14.50 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angl. nadalj., 3/4 15.40 TULEČA MNOŽICA, amer. film (ČB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATEUEV, angl. naniz., 10/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 GORE IN UUDJE 21.20 SIAMSKI DVOJČICI, dok. oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA EVROPA 2000 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA SLOVENIJA 2 10.55 - 0.10 Teletekst 11.10 Video strani -11.20 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Mednarodni mladinski pevski festival; 12.15 Športni pregled - 13.00 Poročila -14.00 Intervju (ponovitev) -16.00 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) - 16.30 Dober dan, Koroška - 17.00 Ljudje m zemlja (ponovitev) - ................ ure 19.30 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 3/4 • 18.45 Podjetniški klub - 19.22 TV nocoj - 1 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanstvena oddaja - 20.35 Znanost (16. oddaja) - 21.00 Kratek ples (angl. drama) - 22.40 Sova: Šamci in samke (angl. naniz., 1/7); Hiša orhidej (angl. nadalj., 4/ 4) TOREK, 20. IV SLOVENIJA 1 9.10 - 22.55 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 NAJLEPŠE PRAVUICE SVETA, 7/9 10.00 3/4 URE 10.45 SLOVENSKI MAGAZIN 11.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 3/11 12.05 ZNANSTVENA ODDAJA 12.35 ZNANOST, 16. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 SIAMSKI DVOJČICI, ponovitev dok. oddaje 15.30 FILMSKO POPOLDNE: 15.30 SAMCI IN SAMKE, ponovitev angl. naniz., 1/7 15.55 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angl. nadalj., 4/4 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM TUDI TO JE AMERIKA, 3. oddaja OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: SEDEM ČUDES 21.45 KRONIKA, kanadska dok. oddaja, 2/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 OMIZJE SLOVENIJA* 9.10 - 24.00 Teletekst 9.25 Video strani - 9.35 Tedenski izbor: Podjetniški klub; Sedma steza; Kratek ples (angl, drama); Gore in ljudje • 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.25 Sobotna noč (ponovitev) - 18.45 Iz življenja za življenje: Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Mozart (TV nadalj., 3/3) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb - 21.55 Svet poroča - 22.35 Sova: V avtobusu (12. epizoda angl. naniz.); Izdajalska igra (angl. nadalj., 1/3) SREDA, 21. IV SLOVENIJA 1 10.20 - 22.50 TELETEKST 10.35 VIDEO STRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 NAJLEPŠE PRAVUICE SVETA, 8/9 11.10 MOZART, TV nadalj., 3/3 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM .STINGLOM, ponovitev nemške dok. serije, 1/12 15.30 FILMSKO POPOLDNE: V AVTOBUSU, ponovitev 12. epizode angl. naniz. IZDAJALSKA IGRA, ponovitev angl. nadalj,, 1/3 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.50 BESEDE, BESEDE,BESEDE TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA NEPOZABEN DAN NA PLAŽI, danski film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 OPUS SLOVENIJA* 9.45 - 0.00 Teletekst 10.00 Video strani - 10.10 Tedenski izbor: Znanje za znanje; Televizija in opera; Kronika (2/12); Glasba, show in cirkus: Šcdcm čudes - 13.00 Poročila - 16.15 Omizje (ponovitev) - 18.15 Bcverly Hills, 90210 (ponovitev amer. naniz., 161 22) • 19.00 Sanjska potovanja (nemška dok. serija, 7/12) - 19.22 TV nocoj • 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport ■ 20.05 Športna sreda - 22.15 Glasbeni utrinek - 22.35 Sova: V športnem duhu (amer. naniz., 3/15); Izdajalska igra (angl. nadalj., 2/3) DOLENJSKI LIST V času od 23. do 30. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Damijana Hariahovič iz Kopra -Domna, Andreja Tisovcc iz Gribelj - Spelo, Zdenka Vrlinič iz Bojanccv - Jana, Jožica Tramte iz Gabrja -Jožeta, Branka Jicrlc z Dol. Sušic - Simono, Hilda Štefane iz Kanižarice - Katjo, Irena Štular-Franjkovič iz Metlike - Marka, Marjeta Kopar iz Ravnika - Mateja, Lidija Lindič iz Vinice - Matejo, Mojca Kočevar iz Gor. Lokvicc - Nejca, Marija Kovačič z Velikega Cirnika - Vesno, Darja Korber s Senovega - Tilna, Jožefa Češek z Bučke - Gregorja, Anica Jesih iz Gor. Radulj -Sebastjana, Zdenka Ponikvar iz Stranja - Jožeta, Klavdija Travnik s Smodnika - Sebastjana - Božidara, Milena Kump s Sinjega Vrha -Damijana, Amalija Zajc z Grintovca - Roberta, Brigita Prus iz Črmošnjic - Jana, Simona Kastelic iz Gabrja - Mateja, Antonija Zaplatar z Dol. Jesenic - Nino, Martina Škoporc iz Hrastovice - Blaža, Vera Brličič iz Podzemlja - Deo, Biserka Modrič iz Metlike - Valentina, Sonja Zupančič iz Soteske - Mateja, Darja Gregorič iz Grobelj - dečka, Silva Štepce iz Trebnjega - dečka, Dragica Zupančič iz Marlinjc vasi - deklico, Milena Legan iz Gornjega Kota - deklico. Iz Novega mesta: Irena Simčič iz Trdinove 11 - Petro, Anica Simonič iz Kristanove 14 - Jožeta, Emilija Bratož iz Ragovske 27 - dečka. Čestitamo! KLEČ SPET POSELJEN? KLEČ PRI STAREM LOGU -Od kar so v avgustu 1942 italijanski vojaki požgali to vas, ki je imela 22 hiš, je ostala nenaseljena. Po podatkih popisa prebivalstva je tu bivalo v letu 1931 91 prebivalcev, ki so sc pečali s poljedelstvom in gozdarstvom ter izdelovanjem suhe robe. Prizadevanja posameznikov, da bi kraj ponovno poselili, so bila brez uspeha, ker tisti, ki so imeli pravico razpolagati z državnim zemljiščem, niso pokazali prave volje za uresničitev teh načrtov. Zaradi ugodne lege ob cesti Mala Gora-Stari Log želijo nekateri, da bi ta kraj poselili in oživili kemtijstvo. Ne navdušujejo pa sc nad tem, da bi kmetijska zemljišča uporabili za oboro, kjer bi gojili divjad. V. D. • Tisti, ki slabo vidijo, morajo biti v prvih vrstah. (Jurič) Ne zamudite! 16. april - dan odprtih vrat za vse, ki iščete nov poslovni prostor v Metliki Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovnem centru Metlike prodamo ali oddamo v najem poslovne prostore, primerne za trgovsko in vse vrste storitvenih dejavnosti. Nudimo ugodne prodajne cene in možnost obročnega odplačevanja. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 16. aprila od 8. do 12. ure. Na voljo vam bodo strokovnjaki za področje nepremičnin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING D.O.O. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061/313-231, telefaks: 061/121-202 PE MARIBOR Ljubljanska 9 telefon: 062/35-564, 062/32-559 ;W S KB - n e p re m i čn i n e & leasing d.o.o. RADIATORJI MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V »KIKI« ® 064/691 -555,692-036; fax 691 -610 •BRAMAC' VARNA STREHA Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke. ZA VSE ŽIVLJENJE Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno garancijo. Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami: izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individualnost svoje strehe. 30 let garancije = vaša varnost KUPON dl 1 In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle Odločite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost. Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK:....................... POKLIC:............................... NASLOV:............................... BRAMAC če potrebujete nasvete, pokličite naš tehni-čno-informativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. d.o.o. Škocjan - vsa za streho Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, te!efax: 068/76-290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh • Dravograd, tel. 0602/85-074, telefax: 0602/85-206 ■ 1 DRŽAVA SLOVENIJA JE DOBILA SVOJ PRVI URADNI TELEFONSKI IMENIK Pol milijona pravilnih imen, naslovov, telefonskih številk - 200.000 sprememb Telefonski imenik Slovenije 1993 bo najbolj brana in največkrat uporabljena knjiga. Pol milijona telefonskih številk 200.000 najnovejših sprememb To so novi naročniki, spremembe oštevilčenj, nazivov, naročniške spremembe, preselitve, prevzemi in preimenovane ulice. Slednjih je največ, zato je Telefonski imenik Slovenije tudi adresar vseh podjetij, ustanov in, seveda, telefonskih naročnikov. Rumeni poslovni vodič je najbolj enostaven pregled poslovnih dejavnosti ponudnikov. Prodaja od 15.4.1993 na vseh slovenskih poštah Broširani izvod stane 2.500,00 sit, v trdi • vezavi 3.200,00 sit. 20% davek je vračunan v ceni. SESTAVLJENO PTT PODJETJE SLOVENIJE Halo p. s.: Imenik iz leta 1991/92 je zastarel in neuporaben. Pravočasno si kupite novega: prihranili boste čas, denar in se izognili slabi volji. Od 15. aprila na vseh poštah! ■*■<*_»* *0$r£!i**** Mf ' Ji ***£* m mi /" ISSK«-:* 1 Kmetijci in gradbinci pozor! AB MONTAŽNA REŠETKA ZA GOVEDO AB MONTAŽNA REŠETKA ZA SVINJEREJO VELIKOST: 56,2/220- 320 cm VELIKOST: 50,8/120 220 cm TEŽA: 380- 540 kg TEŽA: 123-204 kg # Rešetke odlično prepuščajo fekalije zaradi konusne izvedbe lukenj. Montaža rešetk je hitra in preprosta V Veliki vasi vam naša betonarna nudi tudi vse vrste svežih betonov z dostavo na gradbišče, kot tudi agregate za beton. informacije: PIONIR, Tovarna gradbenih elementov TOGREL, Leskovec pri Krškem, tel.: 0608/22-060, 22-580 Lf& i^OOra DOLENJSKI UST 19 Ne zamudite! 16. april - dan odprtih vrat za kupce poslovnih lokalov v novem objektu TPC GROSUPLJE V novem objektu TPC Grosuplje so naprodaj poslovni lokali, primerni za opravljanje raznovrstne dejavnosti. Lokali so zgrajeni do III. podaljšane gradbene faze. Ugodne cene, možnost prodaje na obroke. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 16. aprila od 8. do 12. ure. Na voljo vam bodo strokovnjaki za področje nepremičnin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEAS1NG D.O.O. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061/313-231, telefaks: 061/121-202 PE MARIBOR Ljubljanska 9 telefon: 062/35-564, 062/32-559 S KB - n e p re m i č n i n e & leasing d.o.o. ŠPORTNI TEDNIH EKIPA / ' ' N “TRIMO” Trebnje, p.o., podjetje z dolgoletno tradicijo na področju razvoja, izdelave in montaže jeklenih konstrukcij, gradbenih plošč in raznih vrst montažnih objektov ter opreme iz nerjaveče pločevine, objavlja na podlagi sklepa poslovnega odbora prosta delovna mesta: 1. Produktni vodja za program bivalnih objektov 2. Produktni vodja za program plošč, jeklenih konstrukcij in montaže Kandidat mora imeti visoko izobrazbo strojne ali gradbene smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj pri vodenju večjih organizacijskih enot ali višješolsko izobrazbo z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri vodenju večjih organizacijskih enot; zaželjeno znanje nemškega ali angleškega jezika. V KOMERCIALNEM SEKTORJU: 3. Vodja ponudbenega oddelka Kandidat mora imeti visoko ali višjo izobrazbo tehnične smeri in znati dva tuja jezika. Delo bo opravljal na sedežu podjetja in v tujini. 4. Dva samostojna uvozna referenta Kandidata morata imeti višjo ali visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ter aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. 5. Dva področna vodja Kandidata morata imeti visoko izobrazbo ekonomske ali strojne smeri ter znanje vsaj enega tujega jezika. Delo bo potekalo na zunanjem trgu - prodaja. 6. Samostojni komercialist nabave Kandidat mora imeti višjo ali visoko izobrazbo strojne ali gradbene smeri. 7. Ponudbeni projektant Kandidat mora imeti visoko izobrazbo strojne smeri. PREDSTAVNIŠTVO V LJUBLJANI: 8. Samostojni komercialisti prodaje Kandidati morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo strojne, gradbene ali ekonomske smeri in znanje enega tujega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite ali prinesite osebno v 8 dneh na naš naslov: TRIMO TREBNJE, Prijateljeva 12, 68210 TREBNJE Informacije lahko dobite osebno ali po telefonu (068) 44-125 int. 229. v___________________________________________________________y CoBukum »»o export-import Velika Cikava 25 NOVO MESTO Tel.: 068/22-625, 23-826, 22-288 V naši prodajalni na Veliki Cikavi 25 vam nudimo: — TRAKTORJE: universal, zetor, torpedo, TOMO VINKOVIČ, CARRARO, DEUTZ - FAHR, SAME, GOLDONI, FIAT -AGRI — ŠKROPILNICE AGROMEHANIKA KRANJ (večja zaloga) POSEBNA PONUDBA MESECA — SEJALNICE PAN — AGRA: dvoredna 68.000.00 SIT OLT: dvoredna 70.000.00 SIT — gume BARUM po ugodnih cenah: vodilna 600 * 16; 6.190.00 SIT — yitli TOM, kosilnice SIP in BCS — CEPILCI ZA BUTELJKE, motorne žage TOMOS — OLJA IN MAZIVA za vsa vozila po ugodnih cenah: — (CASTROL GTX-3 11 666.00 SITL — GUME in ALUMINIJASTA PLATIŠČA za osebna vozila z brezplačno montažo — VRTNE KOSILNICE in FREZE BENNASI — NAMAKALNI SISTEMI — AKUMULATORJI VESNA IN TOPLA za vse tipe osebnih vozil in traktorjev po konkurenčnih cenah Obiščite nas, veselimo se vašega obiska! Mercator — Gradišče, d.d., Trebnje, razpisuje na podlagi sklepa skupščine podjetja z dne 24. 2.1993 JAVNO DRAŽBO za prodajo objekta v Šentlovrencu k.o. Mali Videm, št. parcele 187/1 s stavbo in dvoriščem. Objekt se sestoji iz poslovnega lokala in stanovanja. 1. Izklicna cena znaša 190.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Najugodnejši ponudnik plača kupnino v skladu s kupoprodajno pogodbo. 3. Varščina znaša 10% izklicne cene in jo morajo interesenti nakazati na ŽR št. 52120-601-12066 Mercator Gradišče, d.d.,Trebnje,pred pričetkom dražbe. Varščina se vračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom se varščina vrne brez obresti v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi. 4. Javna dražba bo dne 30. 4. 1993 ob 8.00 uri v prostorih Mercator-Gradišče, d.d.,Trebnje, Golijev trg 11. 5. Davek na promet od nepremičnin, stroške overitve podpisa pogodbe in s tem v zvezi druge stroške plača kupec poleg kupnine. 6. Če kupec ne sklene pogodbe v roku treh dni po opravljeni dražbi ali ne plača kupnine pravočasno, se smatra, da je kupec odstopil od pogodbe, varščino pa obdrži prodajalec. 7. Vse podatke o objektu dobijo interesenti na sedežu prodajalca na tel. št. (068) 45-612. 8. Objekt se prodaja v obstoječem stanju na dan dražbe. 9. Vsi interesenti morajo ob pristopu k javni dražbi poleg dokazila o vplačilu varščine predložiti še potrdilo o državljanstvu republike Slovenije (samo fizične osebe) predstavniki pravnih oseb pa pooblastilo pristojnega organa. Pripravljamo dokumente za carinjenje in opravljamo (mednarodne) prevoze. Strokovno in hitro! MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT ^----------------------v Partizanska 10, 61310 Ribnica, SLOVENIJA (LRST la) tel. (061) 860-659, lax (061) 860-659 _______' Svet Osnovne šole Podzemelj razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli, in imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna sola Podzemelj, 68332 Gradac - z oznako "za razpis". Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. nnET aiatemi - sistemi nove generacije i tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: »trojna oprem«, programska oprem«, prijta, multimedija, računalniške mrvic, komunikacij«, svetovanj« 386 SX 25 ^66DX_40/128 KB- 4$6DX 33/256 KB 4*60X2 50/256 KB 486DX2 66/256 KB 40 MB 65 MB 120 MB 2 MB 113880 2 MB 116880 4 MB JL1MB. 4 MB J9Z200 1S8BL 2O08OO_ 235200 J05240. 1J9680 122880 134880 115920 131880 200400 220200 246000 170 MB 122400 138000 240 MB 149400 165360 141000 205200 168360 232800 225000 252600 250800 I 267840 425 MB 239760 _?*2760 307080 -326290 351600 DISKETE DS/DD _DS/HDL 227 BASF EXTRA 3.5' 144 BASF EXTRA 5.25" 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna plošča, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 x sar. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi dlak OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA M ONO monitor 14’ PHILIPS, ohišja mini tower z LED dlsplaytm, tipkovnica CHICHONY a SLO znaki SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE Sekretariat Izvršnega sveta razpisuje na podlagi sklepa št. 1037 z dne 9.2.1993 zbiranje ponudb za najem podzemnih prostorov v Brežicah pod ulico Cesta prvih brigad (cca 200 m2) ROK ZA VLOŽITEV PONUDB je do 30.4.1993. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo “NE ODPIRAJ -NAJEM". Ponudba se upošteva za pravočasno, če prispe na vložišče zadnji dan najema. INFORMACIJE o prostorih, ogledu in ostalih pogojih najema (razpisno gradivo) lahko dobite pri g. Miranu Kaudeku, Sekretariat Izvršnega sveta, tel. (0608) 62-050, od 7. do 9. ure. Glede idejnih rešitev nudi pomoč g. Dušan Blatnik, dipl. ing. arh., direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Občine Brežice - tel. št. ista. KOMUNALA TREBNJE, p.o. % Goliev trg 9 OBVESTILO Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 19. do 23. aprila organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji: 1. KS SELA ŠUMBERK, DOBRNIČ, SVETINJE, KNEŽJA VAS 19.4.93 KS VELIKI. GABER, ŠENTLOVRENC, VELIKA LOKA, ŠTEFAN 20.4.93 KS CATEZ, RAČJE SELO, TREBNJE, DOL. NEMŠKA VAS 21.4.93 KS TREBELNO, MOKRONOG 22.4.93 KS ŠENTRUPERT, MIRNA 23.4.93 2. Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil v krajevnih skupnostih. 3. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih odložiti na določen dan do 6. ure zjutraj ob poti, kjer odpadke običajno pobiramo, oz. na mesto, ki ga določi KS. 4. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 5. Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, staro železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot kosovni odpadki. 6. Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo na Cvibljah, ki obratuje od 6. do 14. ure. V__________________________________________________________/ OBVESTILO AMZS TEHNIČNA BAZA ČRNOMELJ organizira tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov po naslednjem razporedu: SEMIČ ponedeljek 19.4. od n. do 17. ure ADLEŠIČI torek 20.4. od 8. do 12. ure VINICA torek 20.4. od 14. do 17. ure METLIKA sreda 21.4 od 8. do 12. ure ROSALNICE sreda 21.4. od 14. do 17. ure PODZEMELJ četrtek 22.4. od 11. do 17. ure SUHOR petek 23.4. od 8. do 17. ure SLAMNA VAS ponedeljek 26.4. od 8. do 12. ure DRASICI ponedeljek 26.4. od 14. do 17. ure Pregledi bodo na običajnih mestih. Na mestu tehničnih pregledov lahko sklenete zavarovanje in podaljšate registracijo. Ne zamudite! 16. april - dan odprtih vrat za vse, ki kupujete stanovanje v Trebnjem Na odlični lokaciji v centru Trebnjega prodajamo stanovanja velikosti od 40,95 do 68,95 mJ. Nudimo vam ugodne prodajne cene in možnost obročnega odplačevanja. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 16. aprila od 10. do 14. ure. Na voljo vam bo strokovnjak za področje nepremičnin, ki vam bo na kraju samem posredoval vse dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING D.O.O. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061/313-231, telefaks: 061/121-202 PE MARIBOR Ljubljanska 9 telefon: 062/35-564, 062/32-559 S KB - ne pre m i čnin e & leasing d.o.o. Iščete nov poslovni prostor v Metliki? Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovncm centru v Metliki prodamo ali oddamo v najem popolnoma nove poslovne prostore. Primerni so za trgovsko in vse vrste storitvenih dejavnosti. Izbirate lahko različne velikosti, poleg tega pa poslovne prostore lahko tudi prilagodimo vašim potrebam. Najmanjša enota je 40m2. Nudimo ugodne prodajne cene - od 800 do 1400 DKM/m2 in zelo ugodne kreditne pogoje! Rok izročitve: julij 1993- Ogled prostorov predvidoma vsak petek po predhodnem dogovoru. Za informacije in ogled prostorov sc oglasite na: SKB - Nepremičnine & Leasing d.o.o Slovenska 54, 61000 Ljubljana telefon: 061/313-468, 301-632 telefaks: 061/121-202 S KB - n e p re m i č n i n e & leasing d.o.o. PRODAJALCI METRAZNEGA BLAGA Z VAMI ZMOREMO NAJBOLJŠE. ZA KUPCE NAŠEGA BLAGA Kot renomirani proizvajalci metraž nega blaga vam ponujamo dolgoroč no poslovno sodelovanje, ki vam bo omogočilo, da: • čimbolj ustrežete željam kupcev • zmanjšate stroške poslovanja • povečate obseg prodaje in vaš dohodek Za uresničitev teh ciljev vam nudimo pomoč, ki vam bo omogočila, da nastopite na trgu kot: Komisionar v maloprodaji za vse proizvode, ki jih mi proizvajamo Izbrali smo obliko poslovanja tako, da če imate prodajalno ali pa se odloča-bomo naš program preko vas ponudi- te za odprtje tovrstne prodaje, se nam li v vseh mestih naše republike,in to na kratko predstavite, da se bomo z na način, da boste v tem kraju imeli vami dogovorili o možnostih skupne-ekskluzivno prodajo. ga sodelovanja. V posel stopate z minimalnim rizikom, saj vas bomo po vprašanju ponudbe oskrbovali s kvaliteto in kvantiteto ak- TEKSTIL-TKALNICA VIŽM AR JE tualnega, modernega ter cenovno ze- Tacenska 125, ® 061/51-266 lo sprejemljivega metražnega blaga. 61000 LJUBLJANA Za ribiče na Kolpi ni težav Kočevski ribiči vložili v Rinžo, jezero in Kolpo za 350.000 tolarjev rib - Kje in po koliko dovolilnice KOČEVJE - V zadnjih mesecih smo poročali o nekaj kapitalnih ulovih kočevskih ribičev, ki so potegnili iz Rinžc, Kolpe in rudniškega jezera kar precej velikih ščuk, krapov in sulcev. Predsednik ribiške družine Kočevje, Tomaž Arko, pa je povedal, da so predvsem v marcu letos vložili v svoje vode kar za 350.000 tolarjev raznih rib. V jezero so vložili 500 kg krapov, težkih 1 do 5 kg, in 50 somov, težkih do 5 kg. Še ta mesec (aprila) pa bodo vložili v sicer že z ribami bogato jezero še 100 kg smučev. V Rinžo so vložili 150 kg krapov. Vložka drugih rib pa v Rinžo ne načrtujejo. V Kolpo so vložili 3.000 merskih potočnih postrvi, ki so jih izlovili iz potokov - pritokov Kolpe. V načrtu pa imajo, da bodo v kratkem vložili v Kolpo še 3.000 mladic lipana. Za Rinžo in jezero veljajo dnevne ribolovne dovolilnice, za domače ribiče pa 8 DEM v tolarski protivrednosti. Za Kolpo so dnevne dovolilnice po 10 DEM, za tujce pa po 30 DEM v tolarski protivrednosti. Dnevne dovolilnice za Rinžo in jezero prodajajo v Hotelu Pugled in restavraciji Jezero; za Kolpo pa v Hotelu Pugled, bifeju Samsa na Žagi, gostišču Kovač v Osilnici, pri Milanu I^intpctu v Lazih in Ivanu Madroniču v Prelesju. Kljub meji na Kolpi še vedno dobro deluje Koordinacijski odbor za Kolpo, ki ga sestavljajo ribiške družine Kočevje, Brod na Kolpi in Čabar. Sodelovanje s Hrvati je zgledno, čeprav jim zaradi padca standarda naglo upada število članov -organiziranih ribičev. Dogovorjeno je tudi vse, da ribiči ne bi preveč občutili meje. Tako se ribič z veljavno ribolovnico in osebnim dokumentom lahko giblje po Kolpi in obeh bregovih te mejne reke; isto velja tudi za mejno reko Čabranko. J. PRIMC i Ta KRKA, tovarna zdravil, p.o., y ^ NOVO MESTO V SLUŽBI ZA RAČUNALNIŠTVO potrebujemo NOVE SODELAVCE za opravljanje del na naslednjih področjih: 1. SISTEMSKO INŽENIRSTVO — operacijski sistem VMS, računalniške mreže Pogoji: — zaključena visoka šola računalniške oz. druge tehnične usmeritve — poznavanje operacijskega sistema VMS, DOS, DECNET, MREŽE — 3 leta delovnih izkušenj 2. OSEBNI RAČUNALNIKI — razvoj aplikacij in podpora PC Pogoji: — zaključena visoka šola računalniške oz. druge tehnične usmeritve — poznavanje programskega jezika CLIPPER, DOS, WIN-DOWS, MREŽE — 3 leta delovnih izkušenj 3. RAZVOJ POSLOVNIH APLIKACIJ Pogoji: — zaključena visoka šola računalniške, ekonomske oz. druge tehnične usmeritve — poznavanje VMS, COBOL, BAZE PODATKOV (Supra, RDB...) — 3 leta delovnih izkušenj Vse, ki izpolnjujejo navedene pogoje, vabimo, da oddajo svoje pisne ponudbe v kadrovsko službo KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45, v roku 8 dni od dneva objave. in domača C KOMANDANTA STANETA 5 NOVO MESTO TEL. 28-150 VELIKA IZBIRA TENIS COPAT TENIS COPATI otroški ženski moški ALL STAR Ali Star nizki Lumberjack visoki Madigan akcijska prodaja 1 mesec FLAY FLOT ortopedski natikači ženski moški PREGIBNE COKLE KOPITARNA SEVNICA ANATOMSKI NATIKAČI COKLE MACHO MEDVEDKE otroški 7Q oHracIo VELIKA IZBIRA ŽENSKIH ČEVLJEV 882,00 — 1.398,00 1.590.00 — 3.100,00 1.598,00-3.490,00 1.200,00 1.898,00 1.090.00 — 1.598,00 1.490.00 1.790.00 2.549.00 2.687.00 ,1.880,00 2.286,00 2.398.00 1.990,00 — 2.416.00 OTROŠKI BELI ČEVLJI (primerni za obhajilo iji birmo) 1.990,00 ZENSKE HLAČNE NOGAVICE 96,00 T shirt majice otroške 239,00 — 268,00 SPODNJI DELI TRENIRK Domača zeliščna zdravila Kozmetika ZDENKE KAHNE MOŽEN NAKUP NA 3 ČEKE! 940,00 Plesni center Dolenjske vabi k vpisu v tečaje v nedeljo, 18. aprila: začetni ob 16. uri nadaljevalni ob 18. uri izpopolnjevalni ob 20. uri V četrtek,22. aprila,nadaljevalni tečaj ob 20. uri. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj 68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 VI NAM — Ml VAM Pogrebne storitve Golovrški Štefan Cesta herojev 58 ® (068) 24-676 Obveščamo cenjene stranke, da smo zaradi pocenitve materialov (drugi dobavitelji) znižali cene za 15%. Na zalogi so krste od 8.000 do 15.000 SIT. Nudimo brezplačne storitve,kot so: prevoz pokojnika do 20 km, urejanje kompletne dokumentacije, prevoz cvetja ob pokojniku, delo s pokojnikom. Informacije ves dan po tel. (068) 24-676. DOBA- AKTIVNE POČITNICE V BOHINJU Učenci, spoznajte letos nove prijatelje in pridobite nova znanja z nami, ob prekrasnem jezeru sredi Julijcev. Z vrstniki od 7. — 15. leta boste prebivali v hotelu Apolon in se vključevali v programe ANGLEŠČINE ali NEMŠČINE, RAČUNALNIŠTVA, VOZILI GORSKA KOLESA, IGRALI TENIS in spoznali prelepo okolico. Avtobusni prevoz iz Maribora in Ljubljane. Zahtevajte prospekt in podrobnejše informacije. Pokličite nas, DOBA MARIBOR, Razlagova 16, tel.: 062/24-273 ali 28-927, vsak delavnik od 8.—16. ure, v torek in sredo do 18. ure. Veseli vas bomo. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO PODJETNIKI, OBRTNIKI, TR60VCI IN GOSTINCI GIP »PIONIR« Novo mesto - proda gradbeno parcelo na atraktivni lokaciji pri železniški postaji v Brežicah, ki je komunalno opremljena in pripravljena za gradnjo; - pripravlja adaptacijo in dozidavo Vile Vrenko v poslovni objekt v središču Brežic. V njem bo okoli 300 m2 lokalov ter štiri stanovanja. Vse informacije o prodaji dobite pri: GIP PIONIR, TEG Krško, Zdolska cesta 27, tel.: (0608) 22-313 ali (0608) 21-966. Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 30.3.1993 pod opr. št. 8/90 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ISKRA Tovarna uporov in opreme, p.o. Šentjernej,razpisuje javno dražbo ki bo v četrtek, 22. 04.1993,ob 11. uri na Temeljnem sodišču Novo mesto, Novo mesto, Jerebova 2, soba 108 A. Poslovni prostori in delovna sredstva, ki jih je dal dolžnik v najem podjetju Resistor d.o.o.: I. Nepremičnine 1. Objekt »RESISTOR« s stavbnim in funkcionalnem zemljiščem na pare. štev. 396/6 ZK vložek 1255 k.o. Šentjernej s komunalno opremo in zunanjo ureditvijo ima skupaj koristne površine v obeh etažah 1.862. kv.m 2. Objekt »Metalfilm« s stavbnim funkcionalnim zemljiščem na pare. štev. 396/7 ZK vložek 1255 k.o., Šentjernej s komunalno in zunanjo ureditvijo brez podstrešja (last Hipota) ima v pritličju in 1. nadstropju skupaj koristne površine 867,96 kv. m,kar predstavlja 72% celotne koristne površine objekta. 3. Objekt »ENERGETSKI OBJEKT« s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem na pare. štev. 396/1,397/13 in 400/1 ZK vložek 1225 k.o. Šentjernej,in sicer ena polovica (druga polovica je last Hipota). II. Oprema Oprema, ki jo ima podjetje Resistor d.o.o. v najemu za potrebe izvajanja svoje poslovne dejavnosti. Izklicna cena za celoto pod točko A je 38.500.000,00 SIT (osemintrideset milijonov petsto tisoč tolarjev). Podrobne informacije lahko interesenti dobijo na sedežu podjetja Resistor d.o.o. Šentjernej, Trubarjeva 5, od 15.04. do 21. 04. 1993. B. Poslovni prostori in delovna sredstva, ki jih je dal dolžnik v najem podjetju Iskra Pio d.o.o. I. Nepremičnine Objekt »PIO« s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem na parcelni štev. 396/5 ZK vložek 1255 k.o. Šentjernej s komunalno opremo in zunanjo ureditvijo ima skupaj koristne površine I. 843,34 kv. m., 81 % šotora na pare. štev. 400/2. II. Oprema, ki jo ima podjetje Iskra Pio d.o.o. v najemu za opravljanje svoje dejavnosti III. Nezapadle terjatve iz naslova prodaje stanovanj ter s tem pravno nasledstvo stečajnega dolžnika za urejevanje vpisa etažne lastnine v zemlj. knjigo. Vse premoženje pod B se draži v paketu, in sicer po izklicni ceni 14.000.000,00 SIT (štirinajst milijonov tolarjev). Podrobne informacije lahko interesenti dobijo na sedežu podjetja Iskra PIO d.o.o. Šentjernej Trubarjeva 5,od 15.04. do 21. 04.1993. Splošni pogoji: Izhodišče so podatki iz elaborata o cenitvi sodnih izvedencev, ki bodo služili pri določevanju vpisa lastnine v zemljiško knjigo oz. določevanju funkcionalnega zemljišča in služnostnih poti po izdelavi novega delilnega načrta. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodeiujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. 2. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javno dražbo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. 3. Do 21.04.1993 mora vsak ponudnik vplačati varščino a. v višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52100-690-68029 ali b. predložiti kvalitetno pisno bančno garancijo »brez ugovora« ali na »prvi poziv« za plačilo 10% izklicne cene ali c. sredstva v višini 10% izklicne cene deponirati pri blagajni stečajnega dolžnika 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bomo varščino vrnili v treh dneh brez obresti, varščino,vplačano v gotovini, pa takoj po javni dražbi. 5. Uspešni ponudnik oziroma kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v petnajstih dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v petih dnevih po sklenitvi pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali. 6. Prometni davek in vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Nepremičnina je naprodaj po načelu videno — kupljeno. Četrtek, 15. aprila - Helena Petek, 16. aprila - Boža Sobota, 17. aprila - Rudi Nedelja, 18. aprila - Erika Ponedeljek, 19. aprila - Ema Torek, 20. aprila - Neža Sreda, 21. aprila - Simeon LUNINE MENE 22. aprila ob 1.49 - mlaj kino BREŽICE: 15. in 16.4. (ob 20. uri) ter 17. in 18.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Neoproščeno. 21. 4. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Oblegani. ČRNOMELJ: 16. in 17.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Napihnjenci. 18.4. (ob 20. uri) ameriška satirična komedija Bob Roberts. KRŠKO: 17. in 18.4. (ob 18. uri) ameriški film Oddelek za umore. METLIKA: 16.4. (ob 20. uri) ameriška satirična komedija Bob Roberts. 18.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Napihnjenci. NOVO MESTO: Od 15. do 19.4. ter 21. in 22.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Smrt ji lepo pristoji. 20.4. (ob 19.30) gledališka komedija Tartif. kmetijski stroji ROTACIJSKI MULČAR, nov, za TV 420 prodam. ® (068)41-155. 1489 KROŽNE BRANE na 20 diskov prodam. Šime, Pristava 6, Novo mesto. 1490 NAHRBTNO KOSILNICO Kava-saki, novo, prodam 10 % ceneje kot je v trgovini. ® (068)25-321. 1501 PEJEK SIP, dve vreteni, star dve leti, ugodno prodam. ® (064)422-673. 1505 TV, dobro ohranjen, plug in frezo, starejši letnik, prodam. Martin Obrč, Dol. Težka Voda, ® 43-748. 1510 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 in bočno koso za IMT 539, rabljeno dve sezoni, prodam. Mirko Breznikar, Draga 2, Šentrupert, ® 40-266. 1525 NAKLADALKO ZA SENO Menge-le, trosilec hlevskega gnoja Mengele, silo-kombajn Kempelj in traktorske grablje zelo ugodno prodam. ® (068)85-668. 1532 RABLJENO NAHRBTNO ŠKROPILNICO Stihi prodam. ® 60-202. 1537 motorna vozila R 4 TLS, letnik 1979, registriran do 3/94, prevoženih 55.500 km, prodam. ® 28-545. 1498 GOLF D, letnik 1982, registriran do 3/94, prodam. Škrlec, Mala Cikava 12, Novo mesto. 1509 JUGO 45 A, letnik 1987, karamboli-ran zadnji del, vozen, prodam. ® 23-938. R 4, letnik 1988, rdeč, odlično ohranjen, prodam. ® 76-535. 1511 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 1.3.94, rdeč, ugodno prodam. ® 26-185. 1512 Z 101 GTL, staro 8 let, prodam. Got-lib, Slavka Gruma 40. 1513 CLIO 1.2, nov, prodam ali zamenjam za cenejši avto. ® 42-480, popoldne. 1520 GOLF BENCIN AR, letnik 1981, registriran do 10/93, dobro ohranjen, prodam. Jože Orešnik, Lapušnikova 13, Šentjanž. 1522 GOLF D, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam ali menjam za golf D, letniki 1986. ® (0608)88-830. 1523 Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: VW POLO 18.700 DEM GOLF 1,4 C L/5 vrat 26.000 DEM GOLF 1,9, TD/3, vrata 30.000 DEM Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Delovni čas: od 8. do 17. ure. Tel. (068) 26-010. PRODAM GOLF, 1.81, reg. celo leto (4400 DEM). ® 068/28-915 GOLF D, letnik 1987, bel, troje vrat, prodam. ® 42-318, po 15. uri. 1526 GOLF D, letnik 9/87, pomična streha, prodam. ® (068)26-150 ali 25-113. 1528 JUGO 45, letnik 1990, registriran do 4.4.1994, prevoženih 13.500 km, prva lastnica, prodam. ® (068)21-293. 1530 126 P, letnik 1987, registriran do 4.4.1994, prodam. ® 43-618. 1533 R 4, letnik 1986, prodam. ® (068)73-282, zvečer. 1534 VW 1200, letnik 1973, karamboliran, motor brezhiben, prodam za 550 DEM. ® 52-557. 1535 Z 128, letnik 1987, prodam ali menjam za R 4. ® 24-376. 1536 R 4, letnik 1979, prodam. ® 44-762, po 15. uri. 1539 VW KADY, letnik 1984, ugodno prodam. ® (068)22-073. 1542 R 5 CAMPUS, letnik 1991, kovinsko zelen, petero vrat, registriran do aprila 94, prodam. S (068)21-787, od 16. do 21. ure. 1543 R 5 CAMPUS, letnik 5/90, svetlo modre kovinske barve, prodam. ® (068) 26-435. 1544 GOLF D, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam za 10.500 DEM. Pod Trško goro 76, ® (068)24-713. 1547 126 P, letnik 1981, pripravljen za registracijo, in MZ 250, letnik 1983, prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 1548 126 P, letnik 1987, prodam. Miran Ilič, Mestne njive 4 a, Novo mesto, ® 27-305. 1549 obvestila TELSAT, D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 916 MINITOUR d.o.o. Miran Štukelj Ulica Ivana Roba 30,Novo mesto tel.: (068) 23-917, 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v Brno (Češka). Odhod vsak teden. HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice! ® 24-433. 1150 TREMEX d.o.o. TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto — referenta prodaje za Dolenjsko Pogoji: 5. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge tehnične smeri, zaželjene izkušnje na enakih ali podobnih delih (ni pa pogoj). Informacije: na tel. (068) 45-640 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravica, Ljubljana. ^ AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto Na zalogi imamo semensko koruzo: PIONIR-eva, dea, helga BC-175, 20-11,272,312,318 Primextra, Radazin in vsa druga zaščitna sredstva za varstvo rastlin. Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel. (068) 24-132 ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1214 ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL -vabi k pospešenemu tečaju CPP v Šentjerneju in v Škocjanu. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 17. uri nad kmetijsko zadrugo v Šentjerneju. Krajane Škocjana in okolice vabimo v ponedeljek, 19. apri-la,ob 16.30 na sedež avto šole v Škocjan 59. Vsi, ki ste dopolnili 15 let, lahko opravite teoretični in praktični izpit za traktor. Poučevanje in izpit v Šentjerneju. Inf. in prijave po ® (068) 76-222. Vabljeni! SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! Satelitske antene PACE z montažo. Ugodne cene, Tehnik d.o.o., Ljubljana. Naročila po tel. (061) 554-794, 194-203. PURANI BELI IN GRAHASTI, težke pasme, stari 5 tednov, za nadaljnjo rejo PRVA DOBAVA 25. aprila DRUGA DOBAVA J 3. junija Zbiramo naročila po tel.: 061/783-022 068/ 45-622 068/ 57-105 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — linančno-in/ormativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. STROJNI OMETI: zelo ugodno, hitro in kvalitetno STYRIAN d.o.o. LENART, tel. 724-123 od 8.—15. ure. Zaposlimo izkušenega prodajalca strojev za obdelavo lesa — novih in rabljenih — za območje Dolenjske. w (067) 51 -304. H rt o £ '‘cev i7 (068) 25-986 MIZARSTVO w Jd KLIC tel./fax: 068/ 87 - 058 Mizarstvo JAKLIČ Dvor 11 zaposli več kvalificiranih mizarjev, lahko tudi začetniki in pripravniki. ® (068) 87-058 ali pisne ponudbe na Mizarstvo Jaklič, Dvor 11,68361 Dvor. NESNICE, mlade jarkice, pasne hisex, rjave, stare 4 mesece, spravljena vsa cepljenja, prodajano po zelo ugodni ceni. Naročila .prejemajo in dajejo vse informaci-e, kličite od 17. — 22. ure vsak Črnomelj, ® (068) 52-806, gostilna Jože Četin, Mostec 46, Dobova, ® (0608) 67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068) 49-576, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601) 84-124, Soršak Jože, Podlože 1, 62323 Ptujska Gora. Elica Skenderovič — Pisarna za urejanje dokumentacije od 1.4. 93 posluje na Ljubljanski cesti 8c (bivše cestno podjetje). Za graditelje pridobimo: * lokacijsko dokumentacijo * lokacijsko dovoljenje * projektno dokumentacijo * gradbeno dovoljenje Inf. po tel. (068) 23-965 Tekstilnega tehnologa za vodenje proizvodnje zaposli podjetje ZAŠČITA d.o.o. Suhor. Plačilo po dogovoru. Zaželene večletne izkušnje. Inf. po telefonu 068/ 50-290, 50-152. Mlademu, sposobnemu, inovativnemu sodelavcu za delo v komerciali nudim honorarno zaposlitev. Tel. (068) 27-871 od 12. do 18. ure. VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave in grahaste nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. TRGOVCI, ZASEBNI OBRTNIKI, PODJETNIKI! Podjetje »NOVITA«, d.o.o., Novo mesto,vam izdela predpisane kalkulacije za obračun prometnega davka. Po dogovoru vam pripravi tudi 15-dnevna in trimesečna poročila. Informacije po ® 068/24-294. YURENA, šola tujih jezikov Novo mesto ■Z? 23-434 Slovenska knjiga d.o.o. Litijska 38 Ljubljana Vabimo sodelavce za popis POSLOVNEGA IMENIKA -PIRŠ 94 na področjih: Sevnica, Senovo, Brežice, Metlika, Novo mesto, Trebnje. Možnost honorarne ali redne zaposlitve. Inf. po tel. (068) 24-220 po 15. uri. Vabljeni na otvoritev gostilne LUNCA v Gabrju, v petek, 16. 4. 93, ob 20. uri. Igra Jože Skubic. Kvalitetno in po konkurenčnih cenah vodimo poslovne knjige za obrtnike in manjša podjetja. rn (068) 42-349. posest NJIVO v bližini Metlike ob Kolpi, 3800 m2, primerno za sadovnjak prodam ali zamenjam za avto. ® (0608)61-931, Brežina. 1491 V ADLEŠIČIH ob asfaltni cesti prodam 23 a zemlje. ® (068)51-287. 1495 ZELO STARO HIŠO s poslopjem, ob cesti, 4 km pred Metliko, prodam za 10.000 DEM. ® (061)483-695. 1496 NA TRŠKI GORI nad Krškim prodam 20 arov zemlje in brunarico. ® (0608)32-483. 1506 V BLIŽINI TOPLIC kupim vikend ali starejšo hišo. Šifra: »NAVEDITE CENO« 1514 VIKEND - ZIDANICO, sadovnjak in vinograd na Trški gori prodam. ® (068)22-602. 1515 NJIVO v Smolenji vasi, v izmeri 11 a, prodam. Smolenja vas 25. 1524 VIKEND v Brezovici, Metlika, prodam ali zamenjam za vikend v Istri. ® (041)530-812. 1529 GRADBENO PARCELO v izmeri 14 a na Potoku pri Straži prodam. ® 22-661. 1531 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: — novejšo vrstno hišo v Novem mestu, v račun vzamemo manjše stanovanje v Ljubljani — hiše v Smolenji vasi, Novem mestu, Otočcu, Gumberku, Črnomlju in na Dvoru — garsonjere v Novem mestu in Ljubljani — pekarijo s prodajalno kruha v obratovanju ter stanovanje v Novem mestu — trgovino z mešanim blagom v Novem mestu — poslovne prostore na Glavnem trgu v Novem mestu — gostinski lokal z opremo in stanovanjem v Straži — dvosobno stanovanje zamenjamo za večje v Novem mestu Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure prodam VEČ STRUŽNIC 1. maj in rezkar prodam. ® (061)666-340. 1487 VOZ SENA prodam. Mišjak Jože, Boričevo 1, Novo mesto. 1492 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, 350 1, in hladilnik, 175 1, prodam. ®(068)22-874. 1493 IBM PS/1 color 1MB RAM 30 MB 3.5« FFD tipkovnica, miška še v garanciji, prodam za 1.300 DEM. ® 78-333 1500 SENO in silažo prodam. Jablan 23, Mirna Peč. 1504 NOVE ALG 100, in ŠEPING KR 550, malo rabljen, ugodno prodam. ® (062)685-258, po 20. uri. 1507 VIDEOREKORDER, avtoradio in vrtalni stroj prodam. Vse je novo, zgaran-cijo. *■ (0608)60-272. 1508 BALIRANO SENO prodam na Dolenjskem. ,ov (061)171 -535. 1527 KROMPIR ZA SEME kondor in de-zire prodam. ® (064)632-861, zvečer. GLASBENI center Grunding ugodno prodam. ® 27041. ŠIVALNI stroj BAGAT STEP RUŽA selectronic, nov, ugodno prodam. ® 27-041 razno V CENTRU Novega mesta ugodno prodamo lepe pisarne. Silan, Ljubljana, ® (061)374-472. „ 1389 GASILSKO DRUŠTVO OTOČEC daje v najem prostore, primerne za skladiščni prostor ali trgovino, v izmeri 60 m2. Ogled prostorov in zbiranje ponudb 18.4.93 ob 9. uri. 1486 55- LETNA, urejena, grem gospodinjit na relaciji Trebnje - Novo mesto. Možnost prenočevanja. Šifra: »DOGOVOR« 1516 POPRAVEK Pri zahvali VINKA FRANKA, Razdrto, Šentjernej, kije bila objavljena v prejšnji številki Dolenjskega lista, je bila pomotoma izpuščena zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, za kar se iskreno opravičujemo. službo dobi INŠTRUKTORJA matematike za srednjo šolo iščemo. Šifra: »MATEMATIKA« 1494 PRIJETNA, sposobna natakarica dobi delo. W (068)48-303. 1497 HONORARNO zaposlim dekle za delo v strežbi ali v kuhinji, po možnosti z izkušnjami. ® (068)21-106. 1503 KUHARICO KV za restavracijo v Miinchnu zaposlim. ® (068)24-703, (068)20-313. 1517 DVA DELAVCA v teracerstvu in cementinarstvu zaposlim. Lahko je tudi izučen ključavničar ali električar. Jože Kic, Hrastulje 46, Škocjan. 1518 AKVIZITERJE za prodajo zelo poceni tekstila na terenu iščemo. ® 27-691, 84-547. 1521 DOBRO VPELJANO PODJETJE išče potnike za prodajo raznovrstnih kvalitetnih tekstilnih izdelkov. Visok honorar. ® 23-640. 1540 ODLIČNI POGOJI, odličen zaslužek nudimo s prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. Kličite po 15. uri na ® 23-977. 1545 službo išče ŠOFER s C in E kategorijo išče zaposlitev. Miha Škof, Pečice 25 a, Podsreda. 1488 stanovanja MLADA IZOBRAŽENA DRUŽINICA išče v Novem mestu najmanj enoinpolsobno stanovanje za največ 300 DEM. ® (068)28-183. 1499 PRODAMO dvosobno stanovanje (52 m2, centralna kurjava, balkon) na Mirni pri Trebnjem. ® 068/23-065. GARSONJERO, 30 m2, v Novem mestu prodam. ® (0668) 26-169. 1502 V METLIKI najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. ® (068)58-278. 1519 V NOVEM MESTU najamemo sta- novanje. Nudimo letno predplačilo. ® 28-150. 1538 ENOSOBNO STANOVANJE na Cesti herojev prodam. ® 20-360. 1541 Tone Gracar Vzor—pater Ašič Pri Tonetu Gracarju HRIB NAD ZABRDJEM Toneta Gracarja, priletnega vedno nasmejanega in za šalo pripravljenega možakarja, pozna domala sleherna novomeška gospodinja, ki obiskuje tržnico. Vedno stoji za isto mizico in ponuja suho sadje, domače čaje in vrtno zelenjavo. Tone je velikokrat prvi, pri katerem se spomladi dobijo motovilec, prva berivka, rdeče redkvice in druge vrste zgodnih spomladanskih zelenih vitaminov. Pred dnevi nas je povabil na svoj Hrib nad Zabrdjem pri Mirni, kjer se že petnajsto leto ukvarja z vrtnarstvom. Grunt je izročil sinu Tonetu, sam pa skrbi za številno sadno drevje in za tri pokrite tople grede, v katerih je vedno kaj zelenega. »Bil sem pospeševalec v zadrugi invskrbel za odkup zdravilnih zelišč. Že v času službe sem vzljubil to delo, in ko sem odšel med upokojence, sem želel to delati naprej. Pokojnina je premajhna in dolg čas bi mi bilo. Ko se spomladi zazrem po travniku na našem Hribu je na tisoče rožic, med katerimi so tudi takšne, ki dajo človeku upanje, mu olajšajo bolečine ali ga celo ozdravijo, Nabiram dobro misel, materino dušico, žajbelj, meto, meliso, lipo in drugo,« pove Tone in doda, da mu je vzor pokojni pater Ašič, sam pa da ima najraje tisti čaj, ki zraste na trti. J. PAVLIN Franc Gašperšič Pred nedavnim je odšel iz vrst čebelarjev, naprednih kmetov in vinogradnikov Franc Gašperšič star 89 let. Pokojnemu Francetu je bila že od rojstva določena težka in trda življenjska pot. V zgodnji mladosti je izgubil očeta in bil že takrat primoran poprijeti za vsako delo na kmetiji. Že kot osemletni fant se je začel navduševati za čebelarstvo. Tu- di njegov oče je bil čebelar. Ko je prišel novi AŽ panj, je bil med prvimi, ki seje usmeril v sodobno rejo čebel. France je imel tudi izreden posluh za vinogradništvo in je odnesel kar nekaj najboljših priznanj za svoja vina. Kot samouk seje naučil izdelovati tudi sode. Kljub težkemu delu je vedno našel čas za sestanke čebelarske družine. Petinštirideset let je bil njen predsednik in član upravnega odbora. Dobil je tudi odlikovanje Antona Janše. Svojih iskušenj pa ni hranil le zase, temveč jih je rad prenašal na mlajše člane. Našel si je življenjsko sopotnico in rodilo sejima je šest otrok. Vzgajal jih je v duhu krščanstva, marljivosti in pošte- nja. Težek udarec je doživel, ko se je njegov sin ponesrečil v vojski leta 1952 in so ga domov pripeljali v krsti. Leta 1975 mu je umrla žena, vendar je moral z delom naprej, pomagal mu je sin Ivan z družino. Njegove moči so pešale, odločil seje, da gre v dom starejših občanov. Najprej je bil šest mesecev v Črnomlju in zatem šest mesecev v Novem mestu. Poslovilne besede mu je izrekel čebelar Lado Požes. R. M. Ana Sokol Umrla je dobra in skrbna mama, soseda, prijateljica Ana Sokol. Pred 75 leti je ugledala luč sveta na veliki in dobro urejeni kmetiji pri Majdetovih na Luži med sedmimi otroci. Že kot mlado dekle je morala prijeti za vsako težko delo na kmetiji, zelo pa jo je veselilo tudi gospodinjstvo. Bila je vesele narave, priljubljena pri vaščanih. Poročila se je zelo mlada z Lojzetom Sokolom na veliko kmetijo na Blatu. Rodilo se jima je 6 otrok. Vzgojila sta jih v vzorne, pridne in poštene. Tri sta izučila obrti, dva sta ostala na kmetiji, eden je umrl. Otroci so šli kmalu v svet, si uredili družine, le sin Stanko je ostal doma na kmetiji. Velika kmetija je terjala tudi veliko dela. Ana je napekla veliko domačega kruha. Noben človek ni prišel k hiši, da ga ne bi postregla. Pred osmimi leti ji je umrl mož in s sinom Stankom sta ostala sama. Že takrat je njeno zdravje načela bolezen. Pred štirimi leti ji je umrl tudi sin Stanko. Nepričakovana smrt jo je zelo prizadela. Zaradi srčne kapi je pred mesecem morala v bolnico in tam tudi umrla. S spoštovanjem se je v nedeljo na trebanjskem pokopališču od nje poslovilo zelo veliko ljudi. R. M. ZAHVALA V 84. letuje odšel od nas naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, stric in tast FRANC KOŽAR iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje in cvetje. Posebna hvala negovalkam Doma starejših občanov. Vsi njegovi ZAHVALA Pomlad na vrl bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat JANEZ MIHELIČ Bereča vas 18, Suhor Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh slovesa sočustvovali z nami, nam pomagali ter ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen obred, Gasilskemu društvu za izkazano čast ter govornikom za poslovilne besede. V globoki žalosti: vsi njegovi Anica Somrak V prvih pomladnih dneh je zapustila naše vrste predmetna učiteljica v pokoju Anica Somrakova. Jesen življenja ji ni bila naklonjena, saj je že dalj časa bolehala, a se je vztrajno in z vero v ozdravljenje borila z boleznijo, vendar je bil boj zaman. Anica seje rodila na Čatežu ob Savi leta 1921 v napredni kmečki družini. Končala je meščansko šolo, nato srednjo gospodinjsko šolo, po vojni pa še ob delu višjo gospodinjsko šolo. Vojna vihra ni šla mimo nje. Z vso družino je bila že leta 1941 izseljena v Nemčijo. Po vojni seje družina vrnila v izropan dom. Čakalo jih je trdo delo, zato se mu je Anica za vse življenje zavezala. Poznali smo jo kot vestno, sposobno učiteljico, dobro gospodinjo in steber svoje družine. Kot človek jc bila močnega značaja, vedno pa je bila pripravljena z vsem srcem pomagati sočloveku v stiski, zato je tudi aktivno delovala pri RK vse do svoje smrti. Naj bodo te vrstice v spomin na človeka, kije vse življenje žrtvoval drugim, sebi pa je odmeril le skromen delež. SONJA KOCUVAN ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš oče ALOJZ CVELBAR iz Metlike Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem za tolažilne besede in pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gospodu župniku, govorniku g.Gačniku, pevcem skupine Jonatan in vsem, ki ste pokojnega v življenju cenili, ga spoštovali in ga tako številno spremili na zadnji poti. Sin Slavko z družino, hči Marija z družino in sin Peter z družino ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JANKO STAREŠINIČ iz Žuničev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, ki ste v težkih dneh slovesa sočustvovali z nami, nam pomagali ter izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Žuniči, Zvezi borcev Adlešiči in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Anica, sinova Peter in Mirko z družinama ter sinova Janko in Zlatko ZAHVALA Pomlad v vinograd je prišla, sedla na zelena tla in zajokala, ker tebe več med nami ni V 47. letu starosti nas je nenadoma in prerano zapustil dragi brat, stric, bratranec in boter FRANC RAJAR iz Ždinje vasi 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom, sosedom, prijateljem za podarjene vence, cvetje, sveče in sv. maše, vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani poti. Zahvalo smo dolžni Jančevim in Janeščevim za vsestransko pomoč, Gasilskemu društvu Ždinja vas in Kamence, govorniku g. Škufcu za ganljive besede ob odprtem grobu in g. župniku za poslovilni obred. Vsi njegovi NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: _____________________________________ Ulica in hišna št.: _________________________________ Poštna številka in kraj.: ___________________________ Št. osebne izkaznice:________________________________ ------------------------------------------------>s ZAHVALA V 80. letu starosti je prenehalo biti utrujeno srce naše mame, stare mame, sestre, tete in tašče NEŽE JEVNIKAR rojene Bačnik iz Otočca, Šentpeter 10 Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, ki soji s skrbno nego lajšali zadnje dneve življenja. Hvala tudi g. župniku in domačim pevcem za izredno slovesno slovo od domače hiše in farne cerkve do zadnjega bivališča. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKA KUS iz Pristave ob Krki 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala bolnišnici Novo mesto za lajšanje bolečin, g. Žičkarju za prevoz, g. župniku za opravljen obred, Gorjancem - avtobusni promet, ŠOP Krško in Metlika Ljubljana za podaijene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 70. letu nas je po težki bolezni zapustil mož, brat, stric in svak JULIJ NEMANIČ borec 15. SNOUB iz Metlike Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v težki bolezni stali ob strani. Posebej hvala dr. Bostiču in dr. Videtiču, sosedom Nadi, Martini in Puševim za nesebično pomoč, kot tudi osebju Doma počitka v Metliki, prijateljem ter znancem, ki so mu ves čas kakorkoli pomagali. Hvala organizaciji ZZB iz Metlike in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku in darovali cvetje. Žena Milka, brat Jože, sestri Neža in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Premnogi, ki dušo obup jim je tri tu našli so mir in tolažbo, za mir si tisočikrat duri odprl nikoli jih nisi za zdražbo. (S. Gregorčič) V 62. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš dragi ANTON JANŽEKOVIČ iz Berčič 3 pri Metliki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste v najtežjih trenutkih bili z nami, nam stisnili roko, izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in cvetje. Posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, sosedi Darji in g. Ivanu Jerini za besede slovesa, godbenikom in pevcem okteta Vitis pa za žalostinke, osebju Splošne bolnice Novo mesto, še posebej pa g. Jožici Rogina za lajšanje bolečin v bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubila si polje, ljubila si dom, a zdaj odšla si r večni dom. Mama, trpela sl trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. V 74. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA GLIHA iz Velikega Gabra 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, podarili toliko cvetja in nam stali ob strani. Posebno smo se dolžni zahvaliti dr. Francu Žnidaršiču, kije mami lajšal bolečine, GD Veliki Gaber, Lojzetu Piškurju, družinam Vojščak, Sirk in Lamovšek, sosedoma Lojzu in Joži, Valči Praznik ter družini Lojzeta Bregarja, pevcem pa za zapete žalostinke. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: hčerki Marija in Joži z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Odkar odšla si ljuba mama, pri nas je zdaj praznina v očesu solza v srcu bolečina V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja NEŽA SREBRNJAK iz Leskovca 13 pri Brusnicah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izražali sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru, kolektivu Ljubljanskih mlekarn - PE Novo mesto in gosjx>du župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni rila 1993 DOLENJSKI LIST 23 portret tega tedna Sašo Stojanovič Ko je novomeška občinska skupščina konec marca sprejemala letošnji občinski proračun, je ravnateljica novomeške gimnazije prof. Vasja Fuis komaj obranita v njem poldrugi milijon za novomeško Šolo za kritiko gledališča. Poslanec ljudske stranke je namreč menil, da bi bilo koristneje denar nameniti gasilcem, pri katerih se mladina za povrh še razmiga. Fuisova je protestirala, da je ta milijon in pol tolarjev le skromen prispevek za razvoj mladega intelektualnega potenciala v Novem mestu, ki je na slabšem kot drugje. Čeprav je čas novomeške pomladi že daleč, razmere pa so v vsej državi po logiki, da je treba najprej napolniti želodce, kulturnemu udejstvovanju vse prej kot naklonjene, se vendarle vsaj nakazujejo spremembe. V slovenskem kulturnem življenju deluje kar nekaj mož, ki jih je v mladosti oblikovala mehka dolenjska pokrajina, na primer režiser Janez Pipan, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, ali prav tako kar poznani režiser Matjaž Berger z na začetku omenjenim projektom Šole za kritUco gledališča. In navsezadnje je novomeškega porekla tudi kulturni minister v zdajšnji vladi študentske organizacije ljubljanske univerze, ki se po svojih močeh trudi, da se mladi v zdajšnjih kriznih razmerah ne bi počutili tako brez moči in perspektive. Sašo Stojanovič, študent drugega letnika filozofije in sociologije kulture, ni prišel “zraven" čisto po naključju. Že v gimnaziji se ni držal ob strani, širša javnost pa ga je lahko spoznala ob srednješolski stavki, za katero ni bil razlog -poudarja še enkrat - naspro- tovanje maturi, ampak maturi, kot so jo takrat hoteli vpeljati. Saša poznajo tudi v novomeškem Mladinskem kulturnem centru, ki je že kar razgibal novomeško mladinsko kulturno življenje, čeprav se zaman bori, da bi dobil prostore. “Nad tem, da mladina v Novem mestu pa tudi marsikje dnigjc v Sloveniji nima prostorov, da bi imela kam iti, kje ustvarjati oz. izživljati svojo ustvarjalnost in se skozi vse leto dobro počutiti, sem posebej razočaran. Hkrati pa je denar za prireditve, na primer za grafični bienale ali za študentski kulturni festival, ki v kratkem času požrejo ogromno denarja. Saj nisem proti temu, le jezi me, da za nekatere stvari ni nikoli denarja, ” pravi Sašo, ki kljub študiju in ministrovanju vsaj konec tedna najde še čas tudi za MKC v Novem mestu. Pravi, da v tem letu, kar bo študentski kulturni minister, ne bo zrušil nobenega projekta. S 14 milijoni tolarjev, kolikor znaša proračun kulturnega ministrstva, bo poskrbljeno za rnaroltovce, za plesni teater, za zbor Vinka Vodopivca in še za drugo študentsko kulturo. Tudi stike z vsemi kulturnimi ustanovami bodo ohranili saj popusti za obi§k predstav niso slaba stvar. Čeprav imajo to nekateri za prehudo provokacijo, pripravljajo za 25. maj projekt Dan radosti. “Mi ne ponujamo nobene ideologije, ponujamo le, da skupaj nekaj naredimo na tem malem slovenskem prostoru, ” pravi Sašo. Sodelovali bodo pri organizaciji novomeškega Tedna mladih v maju. Ena od nalog, ki bi jo Sašo v tem letu na ministrskem stolčku rad izpeljal je povezava vseh študentskih pokrajinskih klubov po Sloveniji. Ne zaradi povezave same, ampak zato, da bi videli, kaj kje počno, da bi omogočili pretok kulturnih programov po Sloveniji m da bi omogočili lastno kulturno produkcijo študentske populacije, od katere marsikdo ne ve, kaj početi, precej tistih, ki to vedo, pa ne ve, kako uresničiti posamezne projekte. “Pomembne so drobne stvari, tisto, s čimer se posamezniki identificirajo, ne pa veliki projekti. Rad bi da bi mladi to lahko uresničili izživeli ” razmišlja Sašo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ MHMnHMMBH wmm Boš videl, kaj dela Dolen’c 24. aprila bo spet največja dolenjska ohcet NOVO MESTO — Priprave na tradicionalno prireditev »Boš videl, kaj dela Dolen’c«, ki bovv soboto, 24. aprila ob 17. in 20. uro v Športni dovrani, so v polnem teku. Danes so v prodajalnah M—KZ Krke že pričeli prodajati vstopnice za to veliko zabavnoglasbeno prireditev, ki je upravičeno našla svoje mesto tudi v eni od najbolj gledanih oddaj TV Slovenije »Nočni videomeh«. Lani je prireditev doživela osem ponovitev na I. in II. programu TV Slovenije, letos jo bodo še isti večer zavrteli v enem kosu ob 23. uri in jo naslednje popoldne ponovili še na drugem programu. Oddaja bo v celoti dolga osemdeset minut. Lanska prireditev je na Dolenjsko priklicala ansamble iz vseh slovenskih pokrajin. Tokrat so se organizatoiji odločili, da slovenskim televizijskim gledalcem pokažejo, kako se še po starem poročajo dolenjska dekleta in fantje. Dolenjska ohcet bo povezana s Slakovimi vižami, Lojze Slak pa je tudi idejni vodja te oddaje. Ansambel bo skupaj s Fanti iz Praprotna zaigral in zapel kar 16 skladb. Poleg Slaka bodo dobršen del oddaje plesali in prikazovali ohcet-ne običaje člani folklorne skupine Kres, humoristi Modre kronike, podoknico bo zapel trebanjski oktet Lipa itd. Bogato svatovsko mizo bodo pripravile članice Aktiva kmečkih žena iz Krškega. Velik del organizacije nosijo tudi delavci M—KZ Krke, PE Oskrba, ki so prevzeli gostinski del te največje dolenjske ohceti. Med prireditvijo in po njej se bo v dvorani jedlo in pilo, vsakdo bo lahko poskusil svatovske jedi, pripravljene po starih receptih s Krškega polja. Po uradnem delu prireditve bo za ples v dvorani igral ansambel Zasavci. Za prireditev so veliko mero pozornosti pokazala tudi dolenjska podjetja in obrtniki, ki so zakupili oglasni del pred televizijsko oddajo. Generalno pokroviteljstvo je prevzela Krka—Zdravilišča, med večjimi pokrovitelji so tudi Avtogalanterija Novak, IS SO Novo mesto, SKB, Zavarovalnica Triglav, Trimo, TMT z Velike Loke, Termoteh-nika, Pionir, Ključavničarstvo Špoljar, Dolenjske pekarne. Tesnila, Barlog, PS Mercator, KZ Krka, Zavarovalnica Ti-lia, Pureber Trade, Opekama Zalog, Labod, TPV Novo mesto, Renault servis Trebnje, Trgovsko podjetje Dolenjka in Dolenjski list. J.P. • Pošteno življenje je sinonim za životarjenje. (Frulauer) • Vsakdo sliši le to, kar razume. (Goethe) • • Ironija je humor, ki se mu nihče ne smeje. (Petan) »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Za ponesrečeno letovanje niso bili krivi vsi zaposleni v vrtcu - Sin ju pretepa - Starejši stojijo, mladi sede kartajo - Nevarno križišče -Kadrovske spremembe Na četrtkov večer prejšnji teden telefoni niso tako pogosto zvonili kot sicer, vcijetno so se mnogi že pripravljali na velikonočne praznike in za klepetanje z nami niso imeli časa. Prva nas je poklicala Krčanka, ki dela v krškem Vzgojno-varstvenem zavodu. Povedala je, daje pismo z naslovom Otroci so prišli domov lačni, ki je bilo objavljeno v 14. številki Dolenjskega lista, njo in še nekatere delavke vrtca zelo prizadelo. Pismo blati celoten vrtec, čeprav za ponesrečeno taboijenje niso krivi vsi delavci, ampak je bilo to delo KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Mojca Papič. Halo, tukaj DOLENJSKI UST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Zdenke Zalokar Divjak. Staršev s podobnimi pritožbami je bilo še več, vendar bi bilo za v bodoče prav, da se obrnejo na konkretno osebo, ne pa, da slabo luč mečejo na vse zaposlene v vrtcu. Naslednja nas je poklicala naša bralka Kristina Jureč iz Mlake pri Stari Cerkvi. Zanimalo jo je, in ta večer ni bila edina, kako naj plača naročnino za drugo trimesečje, saj je medtem že poravnala naročnine za prvo trimesečje, na položnici pa sta zneska sešteta. Povedali smo ji, da to, kar je že plačala, je plačano in je črno na belem, kako naj poravna naslednji znesek, pa bo najbolje, da pokliče in povpraša našo naročniško službo. Kristina je dodala, naj bi o dogodkih na Kočevskem pisali še več, kajti domače novice najprej prebere. Skorajda na pomoč nas je poklicala gospa iz Šmarjete in potarnala nad svojim sinom. Čeprav mu je dala zapisati 1/3 hiše, ju, njo in moža, večkrat pretepa. Gospa ga javno prosi le to, da naj se umiri in starša pusti pri miru. Bralec iz Bele krajine ironično sprašuje, če je železnica ali kdo drug tistim, ki so starejši od nadobudne mladine prepovedal vožnjo z jutranjim vlakom v Novo mesto. Na tem vlaku sedemdesetletniki opotekajoče lovijo držala, da vzdržijo stoje pot v Novo mesto, medtem ko srednješolci na široko sedijo na sedežih in, ne meneč se za stoječe, živahno kartajo. Bralec iz Šmihela je lastnik šmihel-skega gozda v bližini romskega naselja. Od davčne uprave je dobil potrdilo o katastrskem dohodku, ki se seveda upošteva pri odmeri dohodnine. Omenjeni gozd so 1942 leta posekali Italijani, naredili so golosek 2S0 metrov od železniške proge. Parcela ni bila pogozdena, kar pa je zrastlo samo od sebe, so posekali Romi. Bralec se sprašuje zakaj mora za to plačati dohodnino, če pa od gozda ni nikoli nič imel. Če nameravate v Zgornjo Pohanco morate po cesti skozi Spodnjo Pohanco in čez križišče, ki pa je zaradi velikih smrek nepregledno in zelo nevarno. V križišču seje zaradi tega zgodilo že veliko nesreč, nam je povedala bralka iz Zgornje Pohance, zato bi bil že čas, da sc naredi križišče preglednejše in varnejše. Za konec nas je poklicala še A. C. iz Žužemberka, ki je najprej pohvalila kulturni programček, ki so ga otroci pripravili za starše, zaskrbelo pa jo je, ko je opazila, da je v vrtcu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Dotedanja varuhinja, ki se je z otroki zelo dobro razumela, je morala na drugo delovno mesto, njeno mesto pa je prevzela gospa, kije bila prej zaposlena kot medicinska sestra. J. D. PRIJELI HRVAŠKE VLOMILCE NOVO MESTO - V noči na 8. april so uslužbenci novomeške policijske postaje prijeli hrvaške državljane, utemeljeno osumljene, da so na novomeškem območju vlomili v štiri osebne avtomobile. Iz rezervoarjev so iztočili več deset litrov goriva, policisti pa so vlomilce prijeli na delu. Odpeljali so jih k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Nostalgija za izgubljeno kulturo Društvo Kočevarjev — staroselcev v Kočevskih Poljanah dela za ohranitev kočevar-ske kulturnozgodovinske dediščine — Kmalu spominski park na Gačah KOČEVSKE POLJANE — Pred približno enim letom je bilo v Kočevskih Poljanah ustanovljeno »Društvo Kočevarjev —staroselcev«. Na ustanovnem zboruje bilo le deset članov, na 3. seji društva, kije bila letos marca, pa je bila udeležba že precej večja. Veliko zanimanje za društvo in za kočevarsko kulturo je tudi v številnih mešanih zakonih. Ivan-Hans Jaklitsch S pohištvom in družino pred občino Tone Ivančič pričakuje, da mu bo stanovanje preskrbela občina NOVO MESTO — Medtem ko seje novi novomeški župan Franci Koncilija predstavljal na tiskovni konferenci, je Tone Ivančič iz Žužemberka ravno dobro zložil na dvorišče pred občinsko stavbo pohištvo in druge stvari, ki jih je imel z družino, ženo, petletnim in petmesečnim otrokom v podnajemniškem stanovanju v Žužemberku. Pred občino je prišel, ker je moral po polletnem odpovednem roku izprazniti podnajemniško stanovanje, novega pa nima. Pričakuje ga od občine, saj naj bi mu ga dolgo obljubljali. Sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Preskar je povedal, da se je pozanimal za primer, ko je Tone Ivančič prišel k njemu z dejstvom, da mora z družino iz stanovanja, novega pa nima. Ugotovil je, da je Ivančič pred leti res oddal prošnjo za solidarnostno stanovanje, a so ga leta 1989 z liste zbrisali, saj po dohodkih ni sodil nanjo. Nove prošnje Ivančič ni vložil. Tudi če bi jo, ne bi veliko pomagalo, saj občina po Preskarjevih besedah nima praznih stanovanj. Stanovanj nimajo niti v novomeški Komunali, kjer je Ivančič zaposlen. Sicer pa pravijo, da za Ivančičeve stanovanjske probleme v bistvu sploh niso vedeli. Ko je Preskar Ivančiču razložil, da način, ki gaje ubral, ni primeren in da bo moral za rešitev svojih stanovanjskih težav več narediti sam, je ta dejal, da nima dvesto mark, kolikor je v Novem mestu povprečna cena podnajemniškega stanovanja. Na občini pa pravijo, da vendar ne gre za socialno tako problematično družino, saj sta zaposlena Ivančič in žena (v Revozu), dodatne dohodke pa naj bi družina imela še s Tonetovim igranjem v ansamblu. Problem pa bo seveda treba rešiti, saj družina s petmesečnim dojenčkom ne more stanovati pred občino ali na hodniku občinske stavbe. Z. L.-D. »Še sami nismo vedeli, koliko nas je še ostalo v dolini od Dolenjskih Toplic pa do Črmošnjic,« pravi predsednik društva Ivan-Hans Jaklitsch, »saj smo v kočevarskem jeziku v glavnem govorili le doma, v družini. Zdaj, ko seje klima spremenila in je bilo organiziranih tudi • Letos, 12. junija, se bo na Gačah zbralo nekaj sto Kočevarjev z vsega sveta — 40 jih je najavljenih samo iz ameriške zvezne države Ohio — na slovesnosti, kjer naj bi počastili spomin te »simbolične domovine« v spominskem parku. že več javnih prireditev s kočevarsko udeležbo, pa so zavore popustile. Ugotovili smo, da nas je več, kot smo mislili. Oglašati pa so se nam pričeli tudi ljudje, predvsem ženske, ki so poročeni v mešanih zakonih in so ostali tukaj. Dejstvo je, da je kmalu po začetku vojne pretežni del kočevarskega življa zapustil svoja večstoletna ognjišča in potem po koncu vojne našel drugi dom v Avstriji, Nemčiji m onkraj Atlantika. Gospodarskega m kulturnega sožitja med slovenskim in kočevarskim narodom, o katerem je pisal že Valvasor v »Slavi vojvodine Kranjske« je bilo tako nepreklicno konec. Med starejšim izseljenstvom je ostalo le nekaj nostalgije po stari in za večno izgubljeni domovini. Tudi kočevarski jezik je pred tem, da popolnoma zamre. Zanimivo je, daje v največji nevarnosti prav v nemških deželah, kjer se utaplja v premočnem vplivu nemščine, da pa ga veliko čistejšega govorijo ameriški izseljenci in seveda še nekateri redki domačini. »Naš cilj je čimbolj ohraniti ostanke nekdaj bogate kulturno-zgodovinske dediščine naroda, ki je bil zaradi vojne politike razseljen po vseh kontinentih sveta in je tako razredčen in asimiliran, da je kot eden redkih obsojen na popolno izumrtje,« pravi Ivan-Hans Jaklitsch. Prav zato ima društvo letos v načrtu sanacijo spomeniških obeležij na Gačah in na Pogorelcu, ki sta bili postavljeni leta 1930 ob praznovanja 600. obletnice prve naselitve Kočevaijev v teh krajih. Želja članov društva je tudi, da bi na Gačah označili kak hektar veliko Zemljiče, na katerem bi zaščitili ostanke redkih domačij, ki so kljubovale zobu časa, in jih tako rešili pred popolnim propadom, prostor pa spremenili v spominski park. TJ. Kaj je na sliki? 3.000 SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR— Velikonočni prazniki so bili najbrž vzrok, da smo v naše uredništvo dobili manj dopisnic z odgovori na nagradno igro kot običajno. Tudi odgovori niso bili vsi pravilni Slikali smo namreč obok stopnišča gradu v Brežicah, ki ste ga nekateri zamenjali s podobnim v Vavti vasi Pravilno je odgovorila tudi Mi-helca Saje, Novomeška 16, p. Šentjernej, ki je po zaslugi žreba dobitnica denarne nagrade. Povabilo k nagradni igri velja še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka 19. aprila. Kaj je na sliki? Moj naslov:_____ Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto \W l Ivrca K rodne Dole raba v ne glas ga lista ,0-' 1 A I ID Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado URŠKI ČEPON iz Polhovega Gradca. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Tiha sreča - ANS. NAGELJ 2 (2) V parku - ANS. VESNA 3 (1) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK 4 (8) Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA 5 (4) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 6 (10) Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI 7 (5) Iščem te - ZASAVCI 8 (7) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 9 (-) Mladost se končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 10 (6) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA Predlog za prihodnji teden: Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV X, H >c« Z O CL, P Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto UČINKOVITE SHUJŠEVALNE KURE • Nekega dne se je stehtala. Tehtnica je pokazala natanko enainšestdeset kilogramov. - Očitno sem predebela, je prebledela. Še isti dan je pričela hujšati. Jedla ni nič dmgcga kot kuhano pšenico. Štirinajst dni. • Ob obisku pri nas je prijateljica pripomnila, da je to blažev žegen. Pnporočila ji je hujšanje z magneti. Po telesu si je lepila magnetne ploščice in kjer koli m sem jo prijel, je bil magnet. Bila je kot magnetno polje. • - To je larifari, se je smejala ■ soseda, ki je zbijala odvečne kilograme s tabletami Žrtvoval sem dvesto mark in moja draga je dva tedna goltala tableto za tableto. - To za zdravje ni najboljše, jo je okregal zdravnik. - Brez telesne aktivnosti ne bo šlo, je še navrgel. Za dvesto petdeset mark smo kupili jjosebno napravo, na kateri se z lastno energijo vrtiš na desno in levo. - Boli me vsaka mišica jjosehej, se je že prvi dan zvijanja pritoževala moja edina žena. Veliko lažje bi prenašala vzmeti, je še dodala. Odprl sem denarnico in kupil vzmeti. Žena jih je nategovala po več ur dnevno in njeno telo je bilo vedno bolj podobno moškemu. - En moški v> hiši je kar dovolj, sem namigoval. Razumela je in pričela je hujšati po nekih čudnih pravilih, povezanih s polno luno. V kratkem času sem tudi sam postal pravi zvezdoslovec. Po vseh len poizkusih je moja draga še: tekla, jdavala, boksala, kolesarila, ure in ure sedela v savni, pila mešanico čudnih trav, pretirano dolgo plesala, skakala po stopnicah... Včeraj je stopila na tehtnico. Ko so se številke ustavile na dvainosemdeset kilogramih, je domala dobila jradavični napad. - Kaj pa, če bi manj jedla in se zalivala s pivom? sem si up>al pripomniti. - Genialno, je zatulila, na to pa niti v sanjan nisem pomislila! TONI GAŠPER1Č ■ ■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■