Štev. 33. Leto LXiV Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil j a tve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. 14. avgusta 1924. Poštnina plačana v gotovini. TO»' \058 dr^- uV\ca. vvjv ^ 1« u J Glasilo Udruieitia Jugosl. Uiitelistvb - Poverjenlštvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za i nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. PAVEL FLERE: Šolske oblasti. (Narodna Prosveta št. 60.) Dejstvo, da se je delitev naše države v upravnopolitične oblasti že izvršila in izročilo tudi šolsko upravo v posameznih oblastih v roke velikim županom, bi kazalo sicer na to, da je odveč še danes govoriti o posebnih šolskih oblastih. Ako to ipak storimo na tem mestu, je zato, ker hočemo opozoriti na načelno stališče, ki ga v tem vprašanju zavzema slovensko učiteljstvo, ter v kratkih potezah očrtati razloge, ki ga silijo k takemu stališču. Zakaj njegovo načelo je baš iz teh razlogov sposobno, da ga pri-hvati i ostalo učiteljstvo UJU, ali da o njem vsaj razmišlja, razpravlja in izjavlja svoje mišljenje. Prvo, kar je treba povdariti, je, da slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU, nikakor ni orientirano v pravcu kakega plemenskega separatizma, marveč se zvesto šteje med pripadnike državnega in narodnega edinstva. A baš to učiteljstvo se izjavlja za nedeljeno Slovenijo v šolsko upravnem oziru. Pri tem ga vodijo 1. kulturne potrebe slovenskega šolstva, 2. administrativni vidiki, 3. zahteva po šolski avtonomiji. Kulturne potrebe. Kulturne potrebe slovenskega šolstva moramo smatrati istovetnim z obče narodnimi kulturnimi potrebami. Slovenski del našega troedinega naroda je bil pred ujedinjenjem upravno deljen na štiri avstrijske pokrajine: Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorsko, dočim so bili prekmurski Slovenci podložni Ma-djarom. Naravno, da se narod kulturno ni mogel dvigniti ob tej razcepljenosti, posebno še zato ne, ker so avstrofilski vladni eksponenti za vsakim kulturnim gibanjem iskali panslavizem in izdajstvo; priznati pa moramo, da je ravno kulturno narodno gibanje bilo tisto, ki je kopalo grob svoji mačehi Avstriji. Posebno hud je bil nemški pritisk na Slovence, ki so bili odvisni od nemškega Celovca in Gradca, tedaj na Koroškem in Štajerskem; nekaj boljše se je godilo tistim, ki jih je upravljala Ljubljana, na Goriškem in Primorskem se je favoriziral italijanski živelj na škodo slovenskemu. dočim se pod trdo roko Madjarske v Prekmurju že obče ni moglo govoriti o narodnem življenju Slovencev. Šele po ujedirtjenju se je Slovenija, kolikorjejeostaloponesrečni rapalski pogodbi v naši državi, zedinila v eno upravno celoto tudi v prosvetnem oziru, in takoj je bil videti mogočen kulturni razmah. Kar so naši očetje zasanjali še pod Napoleonom, za kar so se borili v letu 1848. in od tedaj naprej in naprej, smo dosegli Slovenci po udruže-nju: lastno popolno univerzo, tehniko v Ljubljani, slovenske srednje šole in docela s 1 o-•venske osnovne šole, v katerih se je do tedaj širila nemščina, odnosno madjarščina aliitalijanščinaterjetaaliona na mnogih krajih že grozila, da povsem izpodrine iz šol materinski jezik slovenski. Umevno je, da si mal narod, kakor smo Slovenci, more obdržati tolike kulturne dobrine le, ako ostanejo te nedeljene in neokrnjeno ohranjene vsemu narodu. Napačno bi bilo, gledati v tej konstataciji kako plemensko separatistično ozadje, zakaj reči je treba, da vsaka državno nacionalna šola — od osnovne pa do znanstvenega vseučilišča — služi in mora služiti nacionalno državni kulturni, a po občem pravcu kulture tudi obče-kulturni ideji. Ta prvi moment, ki smo ga iznesli v prilog avtonomnih šolskih oblasti, priznavamo, da ne prihaja toliko v poštev niti za srbski niti za hrvatski del našega troedinega naroda, zato je i Srbom i Hrvatom najtežje umljiv, a mu tudi najrajši podtikajo separatistično tendenco, ki pa je nima. Opozoriti bi si dovolil samo še na to, da je slovensko šolstvo istotako dete celokupnega slovenskega dela našega naroda, kakor je srbska šola dete celokupnega srbskega dela in hrvatska hrvatskega: rojeno v mukah, dvignjeno s trpljenjem in srčno krvjo. A to, kar čutimo do njega, je ljubezen in ne sentimentalnost, in s tega gledišča bi se bilo ozreti na ta naš razlog. Administrativni oziri. Lažje umljiva sta ostala dva razloga: administrativna in avtortomija (op. administrativna samouprava) šolstva, osobito poslednji, ker je to itak zahteva vsega učiteljstva v UJU. Že v »Nar. Prosveti« sami smo se izrekali proti šolskemu administrativne- LISTEK. v ministrstvo prate. mu centralizmu — dasi srno odkrito priznavali nujnost obče upravnega centralizma države. Šolska administracija je tako subtilna, bi se moglo reči, da ne prenaša najizraziteje izvedenega centralizma, ako hočemo pustiti vplivati na obči razvoj šolstva različne kulturne in ekonomske prilike v naši državi. Administracija sama ni zmožna, da šolstvo dviga — dokaz, da imamo najvišji razmah pri šolstvu tako v didaktičnem, kakor pedagoškem oziru zaznamovati pri privatnih institutih, ki so najmanj vezani na občo administrativo. Centralna administracija je tudi preobložena z administrativnim poslom, da bisamamogla dajati primerno in potrebno inicijativo za tak razvoj in razmah. Zato gre naša zahteva za tem, da se ustanove manjše odločujoče administrativne edinice, ki bodo sposobne, da pregledajo kulturne potrebe in prilike svojega teritorija; v to pa so baš sposobni kulturni centri v državi ; manj, ali celo nesposobni pa so centri, ki jih ima politična uprava, ki mora biti centralizirana, in jih potrebuje za svoje administrativne svrhe. Tem se granice lahko določajo celo z ravnilom in šesti-lom, prosvetni upravi pa jih morejo določati le kulturni vidiki in narodnokulturne prilike. Primerov za resničnost te trditve pač ni treba navajati posebe, ker jo občuti v sebi vsak narodni vzgojitelj. Kar mora imeti vse naše šolstvo skupno, je: državno nacionalna vzgojna ideja; in šolskoupravna centrala je pozvana v to, da daje šoli baš ta pravec. To pa bo mogla le tedaj, ako je, rešena administrativnih sitnic, dalekovidna in širokogruda dovolj, da pušča svobodno besedo kulturnim potrebam širom naše države. Zahteva po šolski avtonomiji, t. j. administrativni samoupravi. Že zgoraj smo opozorili na to, da je z ifovo državno razdelitvijo na oblasti izročena šolska uprava v roke velikim županom. Brez ozira na to, da so in ostanejo veliki župani p on a j več partijski zaupniki — to vprašanje je iz šolskih vidikov za nas sekundarnega pomena, ker ne bomo nikdar dopustili, da se dnevna politika zanese v šolo — a že dejstvo, da veliki župani niso šolniki, nam diktira zahtevo, da je tudi ne smejo upravljati. Šolo naj ima v rokah učitelj, učitelj naj jo upravlja, učitelj naj jo vodi v pravcu njenega razmaha. Ta premisa nas logično vodi do zaključka po zahtevi avtonomne šolske uprave. Slovensko učiteljstvo je stalno zahtevalo uvedbo učiteljskih komor (op. učiteljskih zbornic), ki naj odločajo v personalnih učiteljskih zadevah ter z odločujočimi državnimi faktorji in s starši skrbe za razvoj šolstva. Take korporacije pa je možno ustanoviti le pri avtonomni (op. administrativno samoupravni), decentralizirani šolski upravi, ako hočemo od njih resničnih koristi za šolo in za dobrobit narodov. Za danes, ko smo napisali te vrstice predvsem za občo informacijo zahteve slovenskega učiteljstva in kot podnet v diskusijske svrhe, ne razpravljamo o zadevi podrobneje in iz vseh mogočih vidikov. Povdariti le hočemo, da zremo osvoboditev našega šolstva, ki je potrebna iz ozira na pravilno, neutesnjujo-čo, marveč vsestranski razvoj dovoljujočo državno nacionalno vzgojo, v tem, da se ustanove avtonomne (op. administrativno samoupravne) šolske oblasti, prosvetne direkcije (ali kakor naj se že imenujejo) s sedežem v kulturnih centrih v državi. Na čelu takih oblasti naj bo šolnik, ne birokrat, nego mož, ki pozna kulturne prilike in potrebe določertega teritorija; mož, ki je zavzet za razvoj šolstva in tudi sposoben, da more podpirati tak razvoj. Opomba: Pod pojmom »administrativne samouprave« je smatrati le ločitev šolske uprave od politične državne uprave in nikakor ne kako teritorijalno zakonodajno avtonomijo. Uredn. Učiteljska omladina. —uč Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani. Na pokrajinski skupščini UJU v Krškem se je obširno razpravljalo o tem vprašanju. Posebno pomanjkanje je na moškem naraščaju. Nujna potreba se je povdarila tudi, da bi bilo več dotoka naraščaja kmetskih staršev. kateri bi iz svojega obzorja poznai potrebe kmetskega prebivalstva. Najboljši tak naraščaj dajo lahko v prvi vrsti meščanske šole. Povdarjalo se je potrebo začasne ukinitve ženskih učiteljišč, posebno zasebnih in otvoritev paralelk moškim učiteljiščem. Naraščaju pa je treba izboljšati tudi socialni položaj. V to svrho se je vršil 7. avgusta 1924 v Ljubljani ustanovni občni zbor gori imenovanega društva, ki ima v prvi vrsti namen podpirati naraščaj glede stanovanja in hrane iri tudi v drugih ozirih z materialno podporo. Društvo hoče zainteresirati tu- Dolgotrajna zahteva, slovenskega osnovnošolskega učiteljstva, da dobi enega uradnika iz svojih vrst v ministrstvu prosvete, se je sedaj realizirala. S tem se je izpolnila naša zahteva, ki smo jo stavili vsako leto na glavni skupščini UJU. Tov. Pavel F1 e r e . ki je odšel te dni v Beograd, je eden naših najboljših delavcev, dober poznavalec naše šollske uprave in zakonodaje, spreten administrativni uradnik in poznavalec moderne pedagoške literature. Služboval je kot šolnik najprej pri Sv. Marku niže Ptuja od 1. novembra 1903 do 31. avgusta 1906, nato pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah do 31. marca 1907, odkoder je prišel k Sv. Štefanu nad Šmarjem in na to 1. aprila 1913 v Letuš v Savinjski dolini, odkoder je bil 19. marca 1919 imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v Ptuju, katero mesto je opravljal do odhoda v Beograd. Mnogo njegovih pedagoških spisov je izšlo med časom njegovega službovanja v »Popotniku«, našem znanstveno-pedagoškem listu, kateremu je postal pod Neratom sourednik in leta 1918. samostojni urednik. List urejuje z veliko vnemo in spretnostjo še danes. Istočasno pa deluje tudi pri drugih pedagoških listih naše države, osobito »Učitelj« je prinesel že več njegovih prispevkov. Ob prevratu je skupno s tov. Gan-glom izdal »Načrt preustrojitve našega narodnega šolstva«, v katerem so pro-gramatične točke našega vzgojnega delovanja in prosvetne uprave. Na polju šolske uprave in zakonodaje je deloval že pred prevratom in je objavii v »Učiteljskem Tovarišu« posebno razpravo ob priliki, ko je bil predložen avstrijskemu parlamentu načrt o preustrojitvi učiteljišč. Po prevratu je deloval na načrtu novega šolskega zakona, ki ga je sestavilo slovensko učiteljstvo ter je bil pozvan pozneje tudi v anketo Glavnega Prosvetnega Saveta v Beogradu, ki it redigirala dr. Radojevičev načrt šolskega zakona. Med slovenskim učiteljstvom je organiziral pedagoške krožke ter objavil v »Popotniku« o tem poseben načrt. Kot načelnik kulturno-pedagoškega odseka Poverjeništva UJU v Ljubljani je tudi tu uveljavil svoj načrt in je kulturno gibanje zanesel v organizacijo ter jo s tem dvignil tudi notranje. Na polju šolsko-pedagoške književnosti se je uveljavil ob prevratu z izdajo III. stopnje »Šolskega lista« za višje razrede osnovnih šol in je izdal pozneje »Peto čitanko za osnovne šole«, za višje razrede, v kateri je uveljavil moderni sistem sestave šolskih čitank. Deloval pa je tudi zelo mnogo na literarnem polju. Najdemo ga v »Zvončku«, ter je izšlo izpod njegovega peresa tudi več samostojnih del. od katerih zavzemajo prvo mesto: Izdaja slovenskih klasikov, t. s.: Izbrani spisi za mladino: 1. Fran Erjavec; 2. Fran Levstik; 3. Matija Valjavec; 4. Josip Stritar; 5. Simon Jenko; 6. A. M. Slomšek. Dalje so izšli •njegovi mladinski spisi: »Babica pripoveduje« in nazadnje »Slike iz živalstva«. Vsa omenjena dela so izšla v založbi »Učiteljske tiskarne«. Pavel Flere je tudi odbornik Slovenske Šolske Matice in pravi član Hrvatskega Pedagoškega Književnega Zbora v Zagrebu. Za zasluge na prosvetnem in organizačnem polju je bil ob priliki prvega kongresa UJU odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda. 25 letnica i mm iS s. Josipa ŠMa, v Letos praznuje pov. g. Josip Škavič v Zagrebu 251etnico svojega javnega pedagoškega in literarnega delovanja. Ob tej priliki mu je v dneh pokrajinske skupščine priredilo učiteljstvo, pov. UJU, Zagreb, slavnostno zborovanje, mu je k jubileju čestitalo in mu s primernim darilom izkazalo svojo naklonjenost. Gosp. Josip Skavič je danes voditelj hrvatskega v UJU udruženega učiteljstva in veren naslednik našega prvaka Davorina Trste-njaka. Na skupščini sta bila navzoča tudi predsednik UJU tov. Milutin Stankovič iz Beograda in poverjenik UJU iz Ljubljane tov. Luka Jelene. « Med mlajšimi funkcijonarji »Hrv. pe-dagoško-književnega zbora« deluje tudi Josip Škavič. Rojen je 14. februarja 1881 v Sisku, kjer je obiskoval osnovno in meščansko šolo, učiteljišče je dovršil 1. 1899. v Zagrebu. 1. novembra 1899 je nastopil prvo učiteljsko službo v Otrovancu, a nato je služboval na Otoku na Dobri (Po- Splošne V6Stl. tl0ci prvo tu obratiti i tu če dobiti svaki r svoju legitimaciju sa naznakom stana i — Detaljni program Glavne Skupšti- svega ostalog. Po tom če se posetioci sa- ne Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva brati u grupe prema oznakama preno- u Dubrovniku 24., 25. i 26. avgusta 1924. čista. 3. Svaki posetilac dobiče po jednu godine. Svaki posetilac učiteljske skupšti- značku, a isto tako i svi članovi Odbora ne, koji je svoj dolazak prijavio, dobija za doček imače znakove na levoj ruci: pri dolasku u Gruž svoju legitimaciju sa centralni odbor jugoslovenske boje, od- naznakom stana i svim drugim obavešte- sek za stanove plave boje, odsek za ishra- njima. U dane 22., 23. i 24. avgusta na že- nu bele boje i odsek za red crvene boje. ljezničkoj stanici u Gružu postojače kan- 4. Pošto je Ministarstvo Vojno odgovorilo, celarija Odbora za doček kojoj se imaju da ne može staviti na raspoloženje 1000 prijaviti svi posetioci. Raspored za 24., 25. kom. čebadi, preporučuje se učesnicima i 26. avgust. 24. avg. (nedelja): I. Sed- da sobom ponesu po jedno čebe i jastuk. niča Glavnog Odbora UJU u 8 časova pre __ Glavna skupščina v Dubrovniku, podne u dvorani Kazališta. Dnevni red: V nastopnem navajamo sledeče podatke: I. Izveštaj Izvršnog Odbora; 2. Predloži 1. Izkaz udeležencev smo zaključili namenjeni Skupštini; 3. Sporazum o radu in ga odposlali pripravljalnemu odboru v konferencije delegata Glavne Skupštine. Dubrovnik. II. Konferencija Glavnog Odbora i delega- 2. Kakor je razvidno iz prijav, potu-ta učiteljskih društava u 5 časova po pod- je na skupščino velika večina udeležen-ne u dvorani Kazališta. Dnevni red: 1. cev čez Sušak po morju. Dobro bi bilo, Otvaranje konferencije i prijem i overa- ako se malo porazdelimo (deloma čez vania punomočija u smislu čl. 15. i 17. Po- Sušak in čez Brod-Sarajevo), kajti opo-slovnika; 2. Podela na sekcije, koje če zarjamo že sedaj, da na parniku ne bo uzeti u pretres teme koje su stavljene na dovoljnega števila kabin za prenočišče dnevni red Skupštine; 3. Sporazum o naj- na razpolago. Doslej se je prijavilo okoli važni jim učiteljskim zahtevima koje tre- 140 oseb. Pripominjamo, da je dovoljena ba uneti u rezoluciju Skupštine. — Istoga četrtinska voznina v vsako smer, po kop-ovog dana u 10Vz čas., pre podne posle nem in po morju, tako za potovanje tja sednice Glavnog Odbora, skup sviju učes- kakor za povratek. nika Skupštine na Pilama (Brsalje) pred 3. Za potovanje iz Ljubljane-Karlo- gradskim vratima, a odatle polazak glav- vac bomo skušali oskrbeti posebne va- nom gradskom ulicom, pozdravi i govori gone. Za nadaljnji pot in za povratek, ki uz polaganje venaca na Gunduličev spo- je poljuben, ne moremo glede posebnih menik i spomen ploču poginulih za oslo- vagonov ničesar storiti. Tudi ne kaže v bodenje. Posle ovoga biče razgledanja tem oziru imeti nobenih separatističnih grada i bliže okolice, odnosno izleti pa- želja, saj je celo poučno ter interesantno robrodima u okolicu Dubrovnika. U 8V2 voziti se porazdeljeno na razne vozove, časova uveče drugarsko veče na Brsalja- kjer se lahko proučava milje in običaje ma. 25. avgusta (ponedeljnik): III. Četvr- naroda. ta Glavna Skupština UJU u 8 časova pre 4. Vodstvo organizacije in vsi ude-podne u dvorani Kazališta. Dnevni red: leženci, ki potujejo z njim, se odpe-1. Otvaranje Skupštine; 2. Izbor potrebnih ljejo iz Ljubljane v četrtek 21. odbora i sekretara; 3. Izveštaj o radu t. m. o b 6. u r i z j u t r a j. Prihod v Kar -Glavnog i Nadzornog Odbora i davanje lovac 11.53. Odhod iz Karlovca 12.33. razrešnice Upravi za rad i račune u proš- Prihod na Sušak 19.12. loj godini; 4. Proračun (budžet) Udruže- Vse one, ki potujejo iz Ljubljane, nja za 1924.—5. godinu; 5. Osnovna na- opozarjamo, da si kupijo vozni listek že čela za novi nastavni plan i program os- dan poprej, da ne bo zjutraj prevelikega novnih škola naše Kraljevine s obzirom navala pri blagajni. Olajšajo tudi delo na detaljni program iz narodne istorije sebi in blagajni, ako kupijo 4 skupno eno Srba, Hrvata i Slovenaca. — referent g. celo vozovnico, ozir. 2 eno polovični. Zu-Jovan Milojevič, učitelj iz Zagreba; 6. nanje člane opozarjamo, da imajo pravico Religiska nastava u osnovnoj školi, — re- četrtinske voznine že od svoje odkodne ferent g. Josip Škavič, profesor Učitelj- postaje, in sicer od 20. avgusta nadalje, ske škole iz Zagreba. — I ovoga dana, za Predsedniki o k r a j n i k dru-sve koji žele, biče mogučnosti za izlete u štev, ki še niso zahtevali pri okolinu Dubrovnika, a pored toga i pre- poverjeništvu »u veren j« z a č e-gled izložbe narodnih vezova. 26. avgusta trtinsko voznino, naj store to (utorak): 7. Nadzor i nadzornici u osnov- takoj. Poverjeništvo jih donim školama, — referent g. Ljudevit Po- stavi tudi posameznikom, ako točnik, upravitelj u Štoru u Sloveniji; 8. pošljejo frankirano kuverto z n< a -Izbor 2 zamenika Glavnog Odbora za s 1 o v o m. Beograd; 9. Pitanja i predloži. — Izleti u 5. Obrnili smo se na Jadransko plo- Kotor i Boku biče objavljeni na dan ranije vitbo na Sušak radi pomorske vožnje, u samom Dubrovniku. — Napo m ene: odkoder smo dobili obvestilo, da odplove 1. Kao što je več pomenuto, u Dubrovni- parnik s Sušaka v četrtek 21. t. m. ob 8. ku je obrazovan Odbor za doček poseti- uri zvečer. Parnik dospe v petek zjutraj laca učiteljske skupštine. Odborska kan- ob 6. uri v Šibenik kjer stoji 1 uro, ob celarija se nalazi u ulici Pucičevoj br. 373, 13. uri dospemo v Split, kjer stoji parnik Srpska Škola na prvom spratu. Ona radi do 18. ure, dovolj časa. da si vsaj površ- trajno u sve dane skupštine. Svi posetio- no ogledamo mesto. Tozadevno smo se ci, koji stignu u Dubrovnik pre 22. avgu- obrnili na poverjeništvo Split. V soboto sta, neka se obrate odborskoj kancelariji, zjutraj ob šestih smo v Gružu, luki Du- gde če dobiti uput i sva obaveštenja. U brovnika. dane 22., 23. i 24. avgusta odborska če 6. Na povratku iz Gruža čez Mostar- kancelarija, kao što je kazano, raditi na Sarajevo-Brod bo železniška proga go- željezničkoj stanici u Gružu. 2. Na kolo- tovo več ali manj razbremenjena, ker se dvoru (stanici) biče na vidnom mestu ta- bodo udeleženci vračali z raznimi vlaki, blica svakog povereništva, pa če se pose- Priporočamo obisk Mostara, Sarajeva di inteligenco, da se bo zanimala za to važno vprašanje. Ustanovitev tega društva moramo najtopleje pozdravljati, posebej pa še, ker se je s tem delno realizirala ena točka iz naših resolucij, ki jih je sprejela letošnja pokrajinska skupščina v Krškem. Želimo le, da bi se čimprej ustanovilo enako društvo tudi v Mariboru, da s tem pokažemo pot okrajnim učiteljskim društvom na sedežih učiteljišč po vsej državi. — Vpis v prvi letnik učiteljišča. U »Službenim Novinama« od 22. jula t. g. br. 165 objavljeni su upisi učenika-ca za iduču škol. god. u 1. razr. učiteljskih škola, i to: u mušku učitelj, školu u Jagodini 40 učenika, rok prijave 1. septembra; u žensku učitelj, školu u Kragujevcu 80 učenica, rok 6. septembra i mešov. uči-teljsku školu u Skoplju, 30 učenika in1 30 učenica, rok 10. i 11. septembra. — N. P. —uč V ljubljansko drž. žensko učiteljišče sprejete gojenke. Ker ne more ravnateljstvo na vse strani pismeno obveščati. ustrežemo gotovo roditeljem po deželi, ako priobčimo imenik gojenk, ki so sprejete v 1. letnik. Sprejete so: A m on Viktorija, B e z e 1 j a k Vida, B r e n k Marija, Bučar Nikolaja, E r k e r Berta, G a 1 e Ana, Golob Frančiška, Iskra Marija, J a n e ž i č Vera, Jenko Mihaela, Jordan Danica, K a 1 a n Vera, Kocjan Angela, Kode rman Milena, K r u š i č Hil-da. Levičar Marija, M a t z e 1 e Marija, M e r h a r Marija, M e r h a r Srečka, Mlakar Nada, Muc Božana, Pavle-t i č Irena, P i z z u 1 i n Ana, P o 11 Ana, P o t o k a r Rafaela. P u n č u h Julija, R i-h a r Rozalija, R o ž m a n Frančiška, S e-1 j a k Leopoldina, Stenovec Marija, Svetina Fran., Š e g u 1 a Iv., Šetinc Dan., Š v i g e 1 j Marija. Tavčar Vla-sta, T o r e 11 i Ana, Traven Ivana, V o 1 a v š e k Deva, U r š i č Marija in Z u-p a n č i č Natalija. — Odklonjene učenke dobe svoje dokumente pri šolskem slugi. Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Grehi iaa izdajstvo nad iugoslo-venskim nacionalizmom. Medtem ko se naši neodrešeni bratje v Italiji bore za svoje nacionalne pravice in Nemci v Avstriji ne dajo Silovencem niti ene slovenske šole, daje naša vlada Nemcem pri nas sledeče koncesije, ki jih Nemci zahtevajo: 1. Cerkveno-šolsko avtonomijo, glasom katere lahko ustanavljajo konfe-sionalne ljudske in srednje šotte pod upravo posebnega cerkvenega svefca. Te šole naj vzdržuje država. 2. Nemci zahtevajo nemško občinsko upravo in uradni jezik, kjer so v večini; 3. nemški jezik na sodiščih; 4. upoštevanje Nemcev pri razdelitvi zemlje; 5. podpiranje nemških gospodarskih podjetij; 6. na-čelniško mesto v prosvetnem ali verskem ministrstvu; 7. službovanje nemških rekrutov v kulturnih krajih države. — O tem pišejo srbski listi sledeče: Veči deo ovih zahteva ušao je u sporazum izmedu vlade i Nemaca. Glavni odbor nemačke stranke odobrio je dosa-dašnji rad svoje stranke i ovlastio klub da pomaže vladu dotle dok ta vlada daje garancije da če izilaziti na susret zahtevima nemačke stranke. — Glavni odbor stranke je sprejel v Zemunu sledečo re- povo selo) in Hreljinu v hrvatskem Pri-morju. V septembru 1. 1908. je bil premeščen v Zagreb na osnovno šolo na Pan-tovčaku. S tem imenovanjem se mu je nudila prilika za pedagoško-književno delovanje, kakor tudi za delovanje v učiteljski organizaciji. Meseca novembra 1912 je bil imenovan za vadniškega učitelja na hrv. moškem učiteljišču v Zagrebu. V vojni dobi je moral tudi on pod orožje, po povratku je bil prideljen kr. deželni vladi,oddelku za prosveto in vere, kot poročevalec za osnovno-šolsko upravo. Pravo mesto z ozirom na njegovo delovanje je dobil, ko je bil imenovan za glavnega učitelja na kr. učiteljišču v Zagrebu in to za pedagogiko in metodiko. Meseca maja 1922Je dobil naslov profesorja. Škavičevo pedagoško-književno delovanje začenja 1. 1902., ko je začel pisati v »Napredak«, a ko je stopil o priliki svojega prihoda 1. 1908. v Zagreb, ni samo vršil vseh tehničnih poslov te naučne-pedagoške smotre, nego je pisal tudi razne pedagoške in metodične članke. Od 1. 1919. je s sodelovanjem sourednikov odgovorni urednik smotre, v kateri tudi nadalje priobčuje svoje pedagoške in metodične članke. Pisal je tudi za list »Hrvatski učiteljski dom«, ki je izhajal kot priloga »Napredku«. V tem listu je poročal o delovanju »Hrvatskega pedagoško-književnega zbora«, ki mu je od 1. 1909. tajnik in o delovanju »Saveza hrv. učiteljskih društev«, ki mu je bil istotako tajnik. Na glavnih skupščinah in sestankih »Hrv. pedagoško-književnega zbora« solucijo: »Glavni odbor nemačke stranke odaje poslaničkom klubu, a osobito nje-nom predsedniku dr. Kraftu svoje priznanje i hvalu za držanje u poslednje vreme i izražava im potpuno poverenje. Glavni odbor prima sa zadovoljstvom na znanje da je nova vlada voljna da primeni načela pravde i ravnopravnosti u punoj meri i prema nacionalnim manjinama i nada se da poslanički klub neče propu-stiti da radi na ispunjenju minimalnih zahteva stranačkog programa. Glavni odbor pozdravlja nastojanja poslaničkog kluba da stvori dobre i pouzdane odnose sa svima strankama u državi, kako bi se na taj način doprinelo stvaranju predu-slova za prijateljsko sporazumevanje i zbliženje svih naroda naše države i za konačno konsolidovanje zajedničke nam otadžbine.« — Žalostna nam majka, da pride do takih koncesij. —r Škandalozne razmere pri ust-menih izpitih slov. učiteljiščnikov v Tolminu. »Novice« pišejo, da so morali vsi oni dijaki in dijakinje, ki končajo letos učiteljišče k ustmenim izpitom v Videm (Udine). Poročilom o ravnanju dotične izpraševalne komisije z našimi dijaki v Vidmu skoro ne moremo verjeti. Predvsem velja Tolminsko učiteljišče za slovensko. V resnici so se tudi nekateri predmeti, kakor: prirodopis, fizika, računstvo in dr. poučevali v slovenščini. Samoobsebi umevno tedaj — kdor ima količkaj soli v glavi bo to razumel — da ne more dijak biti izprašan iz teh predmetov v drugem jeziku, kakor v tistem, v katerem se jih je učil, ker mu v drugem jeziku manjkajo tehnični izrazi. Vi-demski profesorji pri izpraševalni komisiji bi kot pedagogi morali to vedeti! Toda kaj še! Komisija je bila sestavljena le iz italijanskih profesorjev. Vsi predmeti so se izpraševali izključno v italijanščini. Tu pa tam bi moral nastopati kot tolmač nek g. Paušič, profesor vi-demske realke. Ta je bil edini, ki bi lahko kaj pomagal našim dijakom, edini ki bi jim moral' biti v tem mučnem položaju v tolažbo in pogum, a se je obnašal tako, da se je naših dijakov upravičeno polastil obup! Celo ravnatelj tolminskega učiteljišča, g. Calvi. je obsojal' te kričeče razmere! Se razume, saj ni to njemu in zavodu v nikako čast! Izid te res čudne skušnje bodo maturanti izvedeli komaj čez en mesec. Vkljub temu pa mora vsak. ki rekflektira na učiteljsko mesto, predložiti prošnjo do 31. julija! Kakšno spričevalo pa naj prosilec predloži?! Ko smo slišali o teh škandaloznih razmerah, smo le obžalovali, da se niso naši dijaki dvignili in odšli. Upamo kljub temu, da bo ta slavna skušnja razveljavljena ter da bo g. ravnatelj Calvi in ves učiteljski zbor tolminskega učiteljišča, ki je pri tem tudi prizadet, zahteval, da se dijaki podvržejo drugi, za to sposobni slovenski komisiji! „Mi ne maramo onih, ki pristopijo v našo organizacijo zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi tistih ne, ki izstopijo iz organizacije, če mesta ne dobe. „Principiis obsta" — načela naj veljajo. Iz govora pov. Luke Jelenca na IV. pokr. skup. v Krškem, 8. jul. 1924. je imel več predavanj. Tudi je bil urednik »Smilja«. »Hrvatski pedagoško-književni zbor« ga je imenoval 1. 1906. za dopisnega in 1. 1908. za pravega člana. Od 1. 1910. je bil tajnik, a od 1. 1919. do 1921. podpredsednik »Saveza hrv. učiteljskih društava«. L. 1922. je pristal na osnovanje »Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva« in je postal poverjenik po-verjeništva tega udruženja v Zagrebu. Poznavajoč njegovo jako voljo in veliko strokovno sposobnost, se moremo po pravici nadejati, da bo i nadalje delal za napredek »Zbora« in učiteljstva. (Po hrv. pedag.-književnem zborniku.) * Jubilarju g. poverjeniku J. Škaviču iskreno čestitamo k 251etnici in mu želimo učakati zlatega jubileja javnega dela v sedanjem njegovem pravcu — ki naj bo združen s popolno zmago njegove idejne smeri! Dubrovnik i DuMaoi. Bjegunci iz razorenoga Epidavra (sada Cavtata) i Salone (sada Solina kod Splita) u 7. vijeku potražiše sebi utočišta rta ostrvima i hridinama na podnožju br-da srda. More im bje polje, dubrava šuma, gole ljuti — temelji, suho gradene zidine — zaštita. Tu im se približi Slavenski eleme-nat, s kojim se udruže i utvrde svoj »grad« još jačim zidinama i umnožiše zgradama i kulama, te to svoje ognjište prozvaše »Ragusa« a slovenski Dubrovnik. Po ondašnjim tipovima slobodnih romanskih gradova uredi se i on kao slo-bodan grad, a od susjeda malo po malo steče zemalja i naselja, te sve to zaokru-ži u jedan slobodan teritorij — republiku sv. Vlaha. Sv. Vlaho biskup i mučenik, čije moči (relikvije) Dubrovčani donesoše sa lstoka, čuvaju se u bogatom močniku. On bje sredovječnom običaju odabran za zaštitnika republike, njegov lik bi stavljen na zastavu i novac, a kip na zgrade i bedeme. Do skrajnih granica teritorija negdašnje republike ime sv. Vlaha budi ponos, vjeru, pouzdanje i spomen na cvat zavičaja. Ljubav Dubrovčana prema rodenoj grudi i slobodi dokumentovana je velikim žrtvama prenesenih od njegovih sinova. Kad je trešnja (potres) god. 1667. sa zem-ljom sravnila Dubrovnik i poljuljala ga u njegovim temeljima, ništa nije ostalo osim zidina i dvije tri zgrade. Radi pustoši, ga-rišta, gomila, novoga straha, bilo je potpuno naravno, da se napuste ruševine i odseli na drugi položaj, gdje če se zabo-raviti udarac sudbine, biti u manjemu strahu od neprijatelja, te otpočeti novim Dubrovnikom, ali rodena gruda, pomisao rta slobodu, na uspomenu svojih preda, dala je ostacima — ne poginulim u ruševinama — toliko snage, da su i dalje oču-vali slobodu, obnovili grad i produljili život do Napoleonova doba. Dolaskom Napoleona gasi se tisuč-ljetna sloboda. Sinovi Dubrovnika povla- če se u stranu — postaju apatični. Čim pak austrijski orao sjede na njihov teritorij, svoje nade položiše u grob. Narodnim oslobodenjem i uskrsnučem sadanje nove države povrati Dubrovniku slobodu širokih granica, ostvarila se je želja njegovih pjesnika Ciunduliča i dru-gova, oživotvorila se je nacionalna ideja njegovih Velikana, koji su u svome SIo-vinstvu udarili naciji sadanje granice. Eto drugih leta Dubrovnik je bio u zaboravi; Zagreb ga iz sna probudi, slo-bodni Beograd' ožari, a plavi Jadran otvo-ri širok horizonat. U zagrljaju tih triju komponenata rezultanta je bila, da je Dubrovnik jednako volio sva plemena, sva imena; za to bilo koji podvig za slobodu ' Slovenstva našao je odjek u Dubrovniku. Sticajem prilika — u dugogodišniem životu — Dubrovčani su u riašoj naciji posebno izradeni tip, koji se odlikuje pi-tomom Hercegovačkom čudi. Izradivao ga je — preko pomorstva — hrvatski elemenat, preko trgovine i bližeg dotica-ja — srpski elemenat, preko literature — romanski, preko revnovanja — vjerski, preko »skladnosti« — uzgojni elemenat, a preko patriotizma — zaljubio je gospodar slugu, sluga gospodara, zbog toga su jednaki i gradanin i seljak, i bogat i siro-mah. koji u svome miru i tišini nalaze največe radosti. Ta familjarna črta prirodena je samo Dubrovniku i Dubrovčanima. te je i »fa-kiri« »skladan«. M. Kusijanovič. (Po »Nar. Prosv.« Priloga Učit Tov. Štev. 33. V Ljubljani, 14. avgusta 1924. Stran 3. Organizacija šolskega odra. 'a 1924 v Rogaški Slatini. Od 67 članov navzočih 61. O načelnih vprašanjih kmetijskega pouka, predaval tov. Verk. (Sprejet je bil predlog, naj se zopet prirejajo kmetijski tečaji za učitelje). —s Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj, 3. maja 1924 v Mariboru. Od 113 članov, navzočih 87. Produktivni zgodovinski pouk s posebnim ozirom na domači kraj, predaval tov. M. V a u d a. Ogledovanje mestnega muzeja, zvečer koncert učiteljišnic Sprejet je bil predlog, naj se oživo-tvorijo zopet kmetijski tečaji za učiteljstvo. —s Cerkniško-logaški krožek, 3. maja 1924 na Blokah. Od 39 članov, navzočih 38. Bistvo fantazije ter njen pomen za vzgojo, predaval univerz, profesor dr. Fr. V e b e r. O postanku svetovja, predaval tov. P e t e r 1 i n. —s Učiteljsko društvo za Ljutomer, 3. maja 1924 v Apačah. Od 63 članov navzočih 45. Biološki razvoj živalstva, predaval tovariš I v a n j š i č Ljudevit. Predavatelj dokazuje uvodoma na nekaterih primerih. da često med posameznimi živalmi in rastlinami ni najti bistvene razlike. Izvaja dalje, da za ločitev med obema često ne zadostuje ne gibanje, ne čutenje, niti razmnoževanje živali in rastline. Zanesljiva opora je še edino kemična sestava in prehrana obeh. Pregledno je podal nato razvoj živali od prvotne Staniče ter nje gibanju in razmnoževanju. Potom v to svrho pripravljenih risb nas je vodil od priproste papučice, iskr-nice, menjačice itd. čez spužve. ki jih je nazval kot nekak prehod k sestavljenim živalim, koraljnike. klobučnjake. trdo-živnjake do črvov, ki sprejemajo hrano pogostoma od svojega gospodarja. Pri vseh posameznih skupinah je na jako poljuden način orisal boj, ki ga bije žival vedno za svoj obstanek in razvoj. Radi pomanjkanja časa je moral tukaj svoje dobro zasnovano predavanje prekiniti, ki ga pa završi na prihodnjem zborovanju. V imenu navzočih se mu tovariš predsednik prav iskreno zahvali za temeljito zamišljen referat ter njegov trud. j. (Ilidže, vrelo Bosne!). Udeleženci naj se pripravijo na pot ne samo s telesno, temveč tudi z duševno hrano. Čitajte: Bosna in Hercegovina, izšlo meuda v Mohorjevi družbi; Melik: Zemljepis in zgodovina ! 7. Kdor izmed prijavljenih se je premislil in ne poj de na skupščino, naj nam to naznani, da ga pri pripravljalnem odboru odjavimo. Stvar je važna, ker že itak primanjkuje razpoložljivih prenočišč. 8. Iz centrale priporočajo, da si udeleženci, ki bodo imeli skupna prenočišča, vzamejo s seboj kako rjuho, blazino. 9. Ravnatelj višje pučke škole g. Angjelko Tomerlin v Djakovu vabi Slovence, da si na povratku ogledajo Djakovo in njega znamenitosti (Strossma-jerjeva katedrala!). Ker to ni predaleč od Broda, se utegne ta ali oni poslužiti te ugodne prilike! UJU poverjeništvo Ljubljana. — Razpored učiteljstva. Te dni so prinesli listi vest, da se ima ustaviti vsako nameščanje učiteljstva. dokler se ne izvrši razpored po členu 37., a ni bilo rečeno, katerega zakona. Mnogi so že menili, da dobe zvišano stanarino, ki jo predpisuje člen 37. čin. zakona. Mišljen je pa tu člen 37. srbskega zakona o narodnim školama,' ki se glasi: »Stečajem nepopolnjena mesta in prazna mesta, ki se izpraznijo v teku šolskega leta, popol-njuje začasno minister prosvete z novim učiteljstvom. Začasni učitelji se lahko premeste le za kazen ali kadar se odda dotično mesto stalno na podlagi razpisa.« — Dodatno k temu so listi prinesli vest, da se pri novem učiteljskem razporedu uvažujejo v prvi vrsti prošnje onih učiteljev, ki so ostali brez službenega mesta zaradi tega, ker so njihova mesta bila po natečaju zasedena, potem onih absolviranih učiteljiščnikov, ki imajo pravico do imenovanja ter končno po možnosti vseh ostalih kandidatov. Prošnje naj se predlože glavnemu arhivu ministrstva prosvete. — Najbrže se nanaša ta odlok le na Srbijo, ker je povzet iz srbskih listov. Če se nanaša tudi na Slovenijo, pa to znači. da je sedanji režim uvedel še večji centralizem nego je bil dosedaj, ko je ministrstvo prosvete začasna imenovanja stavilo izven svoje kompetence. Do nadaljnjega je novi minister prosvete izdal prosvetnemu oddelku v Ljubljani prepoved vsakega na-meščenja hi premeščenja. — Ostavka. Inšpektor prof. R a j i č iz Celja je podal ostavko na inšpektorsko mesto v ministrstvu prosvete in je na njegovo mesto imenovan prof. O v s e -n i k iz Ljubljane. — Tečaj za socijalno naobrazbo učiteljic, ki ga je priredilo Društvo slovenskih učiteljic v dneh 4. do 10. avgusta v Ljubljani, je uspel vsestransko sijajno. Vseskozi stvarna vsebina, ki so jo podali predavateljica oziroma predavatelji, je bila tako ugodno izbrana, da je našla pri vseh udeleženkah globok odmev. Prav posebno so se ogrele za ideje, ki jih je podala gdč. Štebijeva. Poleg tega pa so bile s poseti raznih prekoristnih zavodov poučene o potrebah našega naroda za njegovo procvit in napredek ter odstranitvi ovir k temu. Vse je prevzela želja, naj se taki in slični tečaji prirejajo vsake počitnice. Zahvala gre v prvi vrsti g. predsednici Društva slovenskih učiteljic g. Viti Zupančičevi, ki je to misel sprožila, dalje ravnateljstvu akademskega kolegija, ker je dalo na razpolago prostore za predavanja ter prenočišča zunanjim udeleženkam in pa Zvezi kulturnih društev, da je poslala svoje izborne predavatelje. — Razmeštaj učitelja po osnovnim školama u Srbiji. Ministarstvo Prosvete donelo je rešenje, da se učitelji i učiteljice, koji nisu utvrdeni stečajem, postav-ljaju samo po osnovnim školama u Juž-noj Srbiji, pošto u Severnoj Srbiji sve osnovne škole imaju dovolan broj učitelja i učiteljica. Postavljanje učitelja i učiteljica po osnovnim školama u Severnoj Srbiji neče se vršiti stoga, što se pred-vida redukcija večeg broja školskih odeljenja. Akontacije so došle za sledeče učitelje in učiteljice: Matko Kante, Matija Hiti, Fran Ravter, Hinko Paternost, Anton Porekar, Martin in Peter Repič, Gustav Vodušek, Josip Zajec, Janko Jeglič. Ivan Pipan, Jos. Lasbaher, Roza Kosi-Korbar, Anton Likozar, Fran Jeglič, Fr. Zidar — prof., Klotilda Golf, Fr. Ga-beršek — v. š. n., Jos. Fistravec — prof., Ivan Kit, Fr. Ratej. Ivan Košan — prof., Ivan Bele, Bož. Valenta, Jak. Dimnik, Iv. Kiferle, Ferd. Kalinger, Mih. Bregant, Ant. Petriček, Jos. Drnjač, Fr. Trost, Jos. Cepuder, Iv. Povh, Iv. Kern, Leop. Pun-čuh. Akontacijo prejmejo imenovani v par dneh. — Beda upokojencev s polnimi leti. Umirovljen sem bil po 41 službenih letih 11. marca t. L, razrešen aktivne službe 31. marca t. 1. in že 1. aprila t. 1. mi je bila ustavljena aktivna plača. Od tega časa nisem pa še prejel ne pokojnine, niti ne akontacije, akoravno sem takoi za oboje prosil in prošnjo popolnoma pravilno opremil. Naravno se nahajam pri takih razmerah v obupnem položaju in s strahom gledam v bodočnost. Ali. absolutno ni mogoče pokojninskih zadev hitreje rešiti? (Znano je, da se nahajajo v sličnem položaju tudi drugi v pokoj sto-pivši državni uslužbenci.) Z obvestilom prosvetnega oddelka, da sem bil uradno upokojen, sem prejel tudi rešenje ministrstva prosvete. v katerem je natančno navedeno, da sem uvrščen v 1. grupo II. kategorije ter koliko znašajo dohodki dotične stopnje. Zato pač odpade vsako nadaljne izračunanje in pokojnina se lahko v najkrajšem času nakaže. Nepotrebno se mi tudi zdi, da morajo učitelji, ki imajo polna službena leta in so bili uradno upokojeni, za nakazilo pokojnine prositi. Oblast je pač na podlagi dokumentov, ki jih ima na razpolago, take učite: lje upokojila in naj jim tudi nakaže pokojnino z istim odlokom, s katerim se je izvršila upokojitev po členu 152. uradniškega zakona. S sedanjim postopanjem se stvar le zavleče in upokojenec po nepotrebnem trpi. Stanje v pokoj stopivših državnih uslužbencev je sedaj žalostno. Človek se ustraši besed »upokojen si«, ker ti dve besedi značita: Zdaj se prične Tvoj križev pot. Toda kakor se je že marsikaj v naši domovini na bolje obrnilo, mora se tudi v tej zadevi. Tako se bo krog nezadovoljnežev zmanjšal in točna uprava bo najboljše priporočilo, da vzljubi narod državo ter izginejo njeni nasprotniki s površja. — V ministrstvu prosvete v Beogradu je nastopil pretečeni teden svoje mesto g. Pavel F1 e r e. Članstvo opozarjamo naj se obrača nanj le potom organizacije, ker se da marsikatera zadeva tu rešiti, da se ga po nepotrebnem ne obremenjuje in da se tu opremijo urgence s potrebnimi podatki, brez katerih je težko zasledovati akt. — Iz Kamnika. — Gospod Matko Kante, okrajni šolski nadzornik kamniškega okraja je imel ob vstopu v zasluženi pokoj dve odhodnici. Prvo mu je priredilo ob priliki zbora šolskih upraviteljev dne 11. junija t. 1. učiteljstvo obojih strank, drugo pa dne 31. julija t. 1. kamniško uradništvo. Govorniki, ki so bili sreski poglavar dr. Ogrin, predsednik okr. učit. društva Tomo Petrovec, preds. »Sd. Zv.« Iglič in nadučitelj To-man. so natančno očrtali njegovo dolgoletno in vzorno nadzorniško službovanje. — Bil je izvrsten in priznan šolnik ter je dovršil svojo težko nalogo izborno. Vse svoje službovanje je posvetil mladini, narodu in državi ter si pridobil s tem nevenljivih zaslug. Učiteljstvu je bil strog, a nepristranski nadzornik, velik prijatelj, ljubezniv in odkritosrčen tovariš. Zato ga bo težko pogrešalo. Učiteljstvo. ki ga bo ohranilo v trajnem spominu, mu želi dolgoletno veselo in zadovoljno življenje. — Gospod nadzornik se je ves ginjen zahvalil učiteljstvu za laskave besede in omenil, da mu je bila pri srcu vedno dobra šola, narod in lepa naša domovina, kateri hoče tudi v bodoče posvečati svoje skromne moči. Posebno pa ga veseli, da ga bo ohranilo učiteljstvo v lepem spominu. — Legitimacije za rezervne oficirje. Komanda ljubljanskega vojnega okruga razglaša: Po nalogu g. ministra vojne in mornarice A. Dj. Br. 23.365 od 15. septembra 1924, mora imeti vsak rezervni oficir legitimacijo s sliko, izdano od pristojnega vojnega okruga. Vsled tega se poživljajo vsi gg. rezervni oficirji, da se osebno zglase pri tukajšnjem vojnem okrugu, da dobijo tozadevne legitimacije. ki se bodo izdajale vsak dan, izvzem-ši sobote, nedelje in praznike, od 16 .do 18. ure. Ob tej priliki naj vsak g. rezervni oficir, prinese s seboj svojo sliko in vse dokumente (vojaške in civilne). — Tovariši maturanti iz leta 1904. Dvajsetletnico mature obhajamo nepreklicno v soboto 16. t. m. Sestanek ob 12. uri na verandi restavracije »Zvezda« pri skupnem obedu. Pridite vsi in točno. — F e g i c. — Maturantom moškega učiteljišča iz leta 1914. Na željo tovarišev, ki so sedaj v Ljubljani, sklicujem sestanek zadnjih ostankov našega letnika na dan 18. avgusta ob 10. uri dopoldne. Zbirališče na vrtu »Zvezde«. Nadaljnja »ekskurzija« po osebnem dogovoru. Posebne želje na moj naslov: Pire, Na mivki 9. — Tov. pozdrav! — t Filip Hauptman. Dne 2. avgusta t. 1. je izdihnil svojo blago dušo po težki in zavratni bolezni upokojeni nadučitelj g. Filip Hauptman v Svečini. 29 dolgih let, skoraj eno dobo človeškega življenja, je odgojeval in izobraževal mladi rod v pravem duhu za življenje pod skrajno težavnimi političnimi in socialnimi razmerami, na skrajni severni meji naše očetnjave, v Svečini. Bil je svoječasno izpostavljen najgršim klevetam in nakanam narodnih protivnikov, ki jim je bilo renegatstvo največja človeška dika. Obilo zaslug za šolo. narodno prosveto in dobrobit svojih sovaščanov si je stekel pokojnik. Ob vstopu v pokoj mu je izrekel svoječasni višji šolski svet pohvalno priznanje. Svojcem je bil ljubez-njiv in skrben oče. svoji ženi pa naj-krepkejša opora in srčen življenski drug. Krepak, zdrav, dovtipen. optimističen, pogled obrnjen v solnce. korakajoč neomajno svetlobi, luči nasproti, se predstavlja našim razbolelim očem. O njem pač veljajo pesnikove besede: »Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja teme zmot. še bolj pa čislam poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot!« Zato smo prepričani, da živi njegov duh v spoju vsevesoljne ljubezni, v naših dušah pa bo živel prijatelj Filip do konca naših dni! Albin Spreitz. — Podpora za zidanje osnovnih šol v Dalmaciji. Odobrena je pomoč dalmatinskim opštinama za zidanje novih osnovnih škola u ukupnoj sumi od 590.000 dinara i to: Gornjoj Vučetici 10.000, Obrovcu 40.000. Kistanju 50.000, Vrliki 40.000, Mudu 50.000, Imotskoj 100.000, Skradinu 50.000, Tijesnu 15.000, Kninu 60.000, Škripu 10.000, Gornjem Humcu na Braču 15.000, Šibeniku 50.000 i Sinju 100.000 dinara. > — Nova zgradba ministrstva prosvete. »Politika« piše: U dvorištu Ministar-stva Prosvete radi se od pre nekoliko dana na otkopavanju zemljišta koje je rezervisano za podizanje jedne šesto-spratne palate za potrebe ministarstva., Oskudica u prostorijama veča je u ovom ministarstvu nego i u jednom drugom. Za smeštaj nekoliko odeljenja ono je moralo uzeti pod kiriju dve zgrade koje gle-daju na Balkansku ulicu. U ovogodišnjem budžetu predvidjeno je četiri miliona dinara za podizanje zgrade Ministarstva Prosvete. Podizanje nove šestospratnice, koštače samo tri miliona i sto hiljada dinara. Po to je izdata izrada licitacijom. Ako bi eventualno nastupio porast cena, suma predvidjena u budžetu biče ipak dovoljna da obezbedi zidanje. Kad nova zgrada bude gotova, u nju če se preseliti sva odeljenja i kancelarije iz stare zgrade, kako bi se na ovoj dozidala još dva sprata. Tada če obadve zgrade Ministarstva Prosvete imati po devedeset osam soba koje su upotrebljive za kancelarije. Izmedju nove i stare zgrade koje če biti vezane jednim prostranim hodnikom, ostavljen je prostor od dvadeset kvadratnih metara za dvorište. Fasada nove zgrade gleda na projektovanu ulicu u Ge-neralnom Planu Beograda, koja ima da veže Devojačku ulicu sa Balkanskom, prolazeči izmedju Druge Ženske Gimnazije i Ministarstva Prosvete. Nova zgrada treba da bude gotova, po ugovoru izmedju ministarstva i licitanta, za dve stotine radnih dana. — Hladnokrvno dekretirana upokojitev 65-letnikov dela onim, ki naj prepu-ste uradno stanovanje nasledniku, hude skrbi, ker je povsod vse zasedeno, pa če tudi ne, se zaradi prevelikih davkov branijo hišni gospodarji sprejemati nove stranke. Ker se šolska oblast ne briga za nadaljno usodo na cesto vrženih, si pomagajmo sami ter obveščajmo drug drugega, če se v dotičnem službenem kraju nudi kak kotiček, kamor bi se učiteljska dvojica brez otrok vsaj približno stanovsko primerno mogla naseliti. Kdor izmed cenjenih g. tovarišev ve za kako tako priliko, naj poroča vodstvu deške osnovne šole Trbovlje-Vode, pošta Trbovlje I. — Gospodinjske šole v Bosni. V svrho pospeševanja ljudske naobrazbe je ministrstvo prosvete sklenilo, da se po-četkom meseca septembra otvori v Bosni in Hercegovini večje število gospodinjskih šol in analfabetskih tečajev. V isto svrho se ustanove prosvetni zavodi tudi v drugih pokrajinah Jugoslavije. — Ljudsko šolstvo v Dahnaci.fi. Ministrstvo prosvete je nedavno odobrilo znaten kredit za gradnjo novih šolskih poslopij v Dalmaciji. — Število članstva UJU aarašča tudi na Hrvatskem. Letos se je dvignilo članstvo UJU na Hrvatskem za 400, t. j. od 1571 na 1960 članov. Učiteljski pravnik. —§ Meščanske šole, vrednost izpričeval za razvrstitev po uradniškem zakonu. Ministrstvo prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, oddelek za osnovno šolstvo. O. N. br. 28.230, 2. julija 1924 v Beogradu. V zvezi z odlokom O. N. br. 19.213, od 4. maja 1921 in •na osnovi mnenja Glavnega prosvetnega sveta S. br. 177 od 11. marca tega leta je izvolil g. minister prosvete s svojim odlokom O. N. br. 11.896 od 2. julija tega leta odločiti: da je štirirazredna meščanska šola v zadevah uradniškega ranga enakoveljavna dovršeni štirirazredni srednji šoli — gimnaziji. —§ Ali pripadajo selitveni stroški učitelju, ki dobi službo na podlagi prošnje in razpisa? Ministrstvo prosvete je z zadnjim odlokom na podlagi čl. 71, al. 3 uradniškega zakona odločilo, da ne pripadajo prosilcu selitveni stroški, ker so premeščeni, »po svoji lastni prošnji«. Na povsem drugo stališče se je v enakem slučaju postavilo ministrstvo financ 1. 1921, ki smatra prošnje za službena mesta na podlagi razpisa kot službeno državno potrebo in s tem utemeljuje, da pripadajo selitveni stroški prosilcu, če prosi za službo na podlagi razpisa. In sicer se odlok min. financ glasi sledeče : Ministarstvo Finansi-ja, Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Generalna direkcija drž. računovodstva, D. R. Br. 111.061, 14. avgusta 1921. god. u Beogradu. — Ministarstvu Prosvete — odelenju za osnovnu nastavu. Povodom jednog konkretnog slučaja, to je Ministarstvo pismom svojim O. N. Br. 31.078 od 3. ov. mca. molilo Direkciju za objašnje-nje: da li učitelji-ce narodnih šola, preme-šteni stečajem po čl. 35. zakona o narodnim školama, imaju pravo naknade put-nih i selitbenih troškova na osnovu čl. 33. pod. b) Uredbe D. R. Br. 96.000/20 Direk-ciiji je čast na to dati ovaj odgovor : Tač-kom 33. pod b) Uredbe D. R. Br. 96.000/20 jasno je odredeno da na naknadu selitbenih troškova iz državne kase državni službe-nici imaju pravo kad se premeštaju na osnovu konkursa (natečaja) službenih mesta. Stoji fakat, da se n'a konkurs za po-punjavanje upražnjenih učiteljskih mesta zainteresovana lica javljaju molbom. aH te molbe nemaju u svemu karakter onih molba, što se običnim prilikama, bez ob-javljenog konkursa, podnose, a o kojima je reč u tač. 34. pod b) pomenute Uredbe. Jer dok ove poslednje potiču jedino usled potrebe i želje dotičnog lica, dotle kod premeštaja na osnovu konkursa bitnu ulo-gu igra i državna, službena potreba da se odnosno upražnjeno mesto popuni. Prema tome učitelji-ce, premešteni na osnovu konkursa, imaju nesumnjivo pravo na naknadu putnih i selitbenih troškova. —■ Po naredbi Min. Finnansija: Načelnik, Mil. L. Vasovič, s. r. — Dasi je videti čl. 71 uradniškega zakona na prvi hip popolnoma jasen1. obstoja le dvom, če so mišljene v čl. 71 al. 3 prošnje z ozirom na razpis. — Kakor smo prejeli informacije tudi na prosvetnem področju za Srbijo. Vojvodino in V novi obleki namreč ▼ rjavo-raodro-beD etiketi |e seda} t prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi s FRANCKOV s kavni pridatek« ▼ rabefčkft. — V varstvo proti ponaredbam m mt tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namn&i ime »Franck« in »kavni mlinček«, — »Pravi t FRANCK t z mlinčkom« (e kavi tako potreb«* kakor začimba jnhL — Črnogoro tako prakticirajo, da se povrnejo selitveni stroški vsem kompetentom, ki dobe službo na podlagi razpisa. Obrambni vestnik. —ob Klerikalni kažipot vsemu uči-teljstvu. »Slovenski Gospodar« in »Straža« kaj rada napadata učiteljstvo. Brusita si svoj strupeni jezik na »Udruženju jugoslov. učiteljev« ter pridno sikata na učiteljski stan. Skoro vsaka številka teh listov bruha strup na nas. kakor da gre za stavo, ponižati naš stan pred narodom za vsako ceno. Ti napadi naj narn bodo izpodbuda, se še bolj okleniti svoje organizacije ter izvrševati točno to. kar je pokrajinska skupščina UJU v Krškem sklenila. Ti napadi naj kažejo vsakemu zavednemu učitelju in učiteljici tudi pot, po kateri naj hodi. —ob O preganjanju naprednega uči-teljstva in uradništva piše »Jutro«: Klerikalci delajo liste, katere državne uslužbence bi odpustili ali upokojili. A stvar ne pojde tako lahko, ker imamo Državni savet, ki deluje in sodi pravično. Učiteljem ne morejo blizu, ker jim je že po dosedanjem zakonu zajamčena stalnost in »nepremestljivost«. Tako tudi sodnikom rednih sodišč. Glede drugih državnih uslužbencev se klerikalni teroristi tolažijo s čl. 234. činovniškega zakona, ki suspendira »stalnost« do 1. septembra 1926. Toda suspenzija stalnosti ne daje vladi pravice, da uradnike premešča in upokojuje po slobodni volji. Razlika med «stalnostjo« in »začasnostjo« je potegnjena s povsem drugih kriterijev. Da bi bili vsi državni uslužbenci, ki jim je po členu 234. odvzeta stalnost, danes še »začasni«, tega pač nihče resno ne more trditi. Kaj je zakonodavec hotel povedati z nenadno interpoliranim členom 234., o tem si večina pravnikov zaman beli glavo. Člen 141. veli, da se »državni uslužbenec ne sme upokojiti, preden dovrši število službenih let, potrebnih za dosego popolne pokojnine«, razen izjemnih primerov, ki jih navaja člen 141. Nikjer ni povedano, da k pojmu stalnosti spada neupokojljivost. Z ozirom rom na nejasnost člena 234. in zvezo s členom 224. pač ni možno v suspenziji stalnosti videti suspenzijo neupokojljivo-sti, ampak največ suspenzijo nepremest-Ijivosti. razen tega pa tudi raznih drugih s stalnostjo vezanih ugodnosti. Ne more se tajiti, da bi se dalo v suspenzijo »stalnosti« položiti tudi ta zmisel, da se lahko v tem času vsakega činovnika upokoji. a nejasnost, zagrešena od zako-nodavca, pač ne more iti prizadetemu v kvar, ko gre za omejitev občega v zakonu priznanega načela. Državni savet se v razlagi člena 234. drži stališča, ki je prijazno pravicam uradništva. kakor je to ves zakon do »Prehodnih odredb«. Penzioniranje državnih uslužbencev torej ne pojde. Kdor bi padel pod upokojitev, se pritoži na Državni savet. Sicer pa naj z ozirom na člen 234. pazi, da mu bo po stari pragmatiki v primeru upravičene upokojitve priznana pokojnina na podlagi poslednje plače, t. j. plače, ki jo prejema po novem zakonu. Tudi v tem primeru poskrbi, če ne gre drugače, za remeduro pritožba na Državni savet. Ravno tako je izključeno, da se uradniki stavijo »na razpoloženje«, ako za to ni po zakonu predvidenih pogojev. Nova vlada se bo zaradi preganjanja uradnikov prav kmalu nahaja pred Državnim sodiščem, ki bo že znalo privesti zakon in pravico do zmage. —ob Nesramna beležka o našem učiteljstvu, tako piše »Tabor«: »Slovenec« je prinesel te dni med svojo ostalo ofenzivo proti naprednemu uradništvu tudi izzivajooo beležko, v kateri cinično javlja, da je do nadaljnjega ukinjen sprejem v Slomškovo zvezo. Kakor ostalo grmenje, tudi ta psovka ni padla nikamor drugam kot nazaj v škofovo tiskarno. Klerikalci naj bodo le pomirjeni. Slovensko učiteljstvo ni klonilo najhujšemu klerikalnemu terorizmu pred vojno in Slomškove zveze v mariborski oblasti tudi po prevratu, niti pod ero dr. Ver-stovšekovega prosvetnega ministrovanja, niso mogli ustanoviti, čeprav se je dr. Verstovšek sam pripeljal na dotiono zborovanje. Nasprotno, Slomškova zveza je ostala tudi po prevratu v očeh vsega učiteljstva tako ponižujoča firma, da so se v Mariboru v navzočnosti samega dr. Verstoviška klerikalni učitelji sami uprli (n. pr. celo voditeljica katoliške misli med krščanskim ženstvom, ki bo govorila na klerikalnih mladinskih dneh. ravnateljica Štupca). Beležka o preklicu je bila torej vsaj zelo. zelo neumestna. Naša gospodarska organizacija. O ZAČETKU SLOVENSKIH UtlL IN SAMOUČIL. (Malo 504etnice.) »Kanst du selber kein Ganzes sein. So füg Dich als dienendes Glied dem Ganzen Dich an.« Na te vrstice slavnega Götheja se spominjam vselej, kadar čitam o »T v o r-nici učil in šolskih potreb-š č i n«. Kako se divim temu velikanskemu podjetju pogumnega slovenskega učiteljstva v Ljubljani, kako na tihem hvalim, pojem slavo podjetnim tovarišem! Kako težko je bilo pred leti, pred 30, 40 in 50 leti glede preskrbe šolske mladine s samoučili in učiteljstva z najpotrebnejšimi učnimi pripomočki! Toda tudi pred 50 leti se je malo število hrabrih učiteljev trudilo, da bi kot člani ne-velikega števila rodolljubov koristili v pogledu nabave učil in samoučil in pripomogli k večjemu šolskemu napredku. Osnovali so v Ljubljani društvo »Narodna šoia«. ki je revnim šolam brezplačno pošiljalo (ali vsaj po jako znižanih cenah) učila in samoučila, namreč razne zvezke za lepopisje in spisje in druge pisanke ter risanke. Toda vse to blago je nekako do leta 1873./74. imelo le nemško lice: »Schreibtheke«, »Zeichen-tlieke«. To šolsko blago je imelo na licu le kakšno obskurno sliko, slabo sliko, kakšne zveri ali kaj sličnega. Papir je bil večinoma slab in niti vreden svoje sicer ne previsoke cene. Izdelovalo se to blago niti ni doma na Slovenskem. Temu nedostatku je ho tela odpomoči »Narodna šola« in med drugimi tudi pisec teh vrstic, ki je bil takrat šolnik v Ljutomeru. Prigovarjal je raznim slovenskim knjigarjem, sicer si pa takrat noben naših knjigarjev ni upal imenovati »slovenski« knjigar) in tiskarjem v Mariboru. Ljubljani, Novem mestu, naj izdajo in založijo pisanke in risanke s slovenskimi napisi. Ali nobeden si ni upal. Slovenščina je bila takrat tako brez veljave in obsovražena od strani oblastnih faktorjev, da so se založniki bali. da ne bodo nič prodaji tega slovenskega blaga. Kar si pa privatniki niso upali, tega se je lotil v letih 1870,—1878. pisec teh vrstic. Tiskati je dal pri tvrdkah v Brnu in v Pragi slovenske pisanke in risanke. Na pisankah sta bila Slovenska zemljevida Kranjske s sosednimi pokrajinami in Av-stro-Ogrske. Tiskarne v omenjenih mestih so na zahtevo založnika preskrbele tudi dober papir, in cena ni bila visoka, pisanka le po 2 krajcarja, risanka dražja. Reklamo je delal pisec po svojem listu »Slovenski učitelj« '(Maribor. 5 letnikov 1873.—1877.) in njegovi tovariši, slovenski učitelji. Trgovci in kramarji so to slovensko blago večinoma radi kupovali, dasi so se ga malo prej ogibali, ker so se večinoma bali nemškutarskih nadzornikov in uradnikov. I. L. —g. Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Tov. Ljudevit Stias-ny, okrajni šolski nadzornik v Krškem, Din 100 namesto venca o smrti n&dučite-lja Valentina Burnika v Metliki. — Neimenovan Din 5. — Tov. Josip Trobiš in tov. Justina Trobiš, oba z Bučke, Din 20. — Današnji izkaz: Din 125; zadnjič izkaza- nih Din 21.875; skupaj z današnjim izkazom : Din 22.000, — Lepa vsota! Znak naše stanovske zavednosti in požrtvovalnosti. Triindvajseti dinarski tisočak nam prihaja nasproti. Sprejmimo ga z odprtim srcem in radodarnimi rokami! — »Bratje, v svoje brazde sejmo, sebi obresti od svojega štej m o!« (E. Gangl: »Moje obzorje«.) Jakob Dimnik, blagajnik. Po sklepu lista. Tovariši in tovarišice ptujskega okraja, ki se udeleže glavne skupščine v Dubrovniku se opozarjajo, da javijo udeležbo takoj strok, tajniku poverjeništva UJU v Ljubljani. Članske karte dobi vsak pri svojem šol. vodstvu uverenje za če-trtirisko vožnjo pa pri tov. nadučitelju Gorupu v Ptuju. — Predsednik. - UČITELJE - KNJIŽNIČARJE IN ONE, KI SE ZANIMAJO ZA KNJIŽEVNOST opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna razposlala vsem šolskim vodstvom svoj najnovejši »KATAI^OG« vseh slovenskih knjig. Šolski voditelji naj dajo katalog na upogled tudi učiteljstvu in naj ga uči* teljstvo tudi samo zahteva od voditet Ijev. Učitelje - knjižničar je narodnih knjižnic, katerim katalog pomotoma ni bil odposlan, opozarjamo, naj ga takoj zahtevajo po dopisnici za svojo knjiž* nico in jim ga tiskarna naknadno brezt plačno pošlje. Tudi učitelji, ki si hočejo nakupiti knjig, ga dobe. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. V*" -V'V. Si"'', t Globoko potrta naznanjam vsem sorodnikom, tovarišem, tovarišicam in znancem preža-lostno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, skrben oče in zvest tovariš GABRIJEL GRILC nadučitelj v pondeljek 11. t. m. v 40. letu svoje starosti nenadoma umrl. Pogreb predragega pokojnika se vrši v četrtek 14. avg. ob 10. uri dopoldne. Studenec pri Krškem, 12. avgusta 1924. Dragica Griic-Dostalova v imenu otrok in sorodnikov. NAROČAJTI E ŠOLSKE POTREBŠČINE v v V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6. TVORNICA UČIL IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANI priporoča svojo bogato zalogo nagačenih živali, računal z 20 in 100 kroglicami, šestil, ravnil in trikotov za tablo, risalnih desk iz smrekovine in lipovine, stojal za zemljevide in druge šolske potrebščine. V zalogi ima tudi steklenice za kuhanje vseh velikosti, epruete, razne cevi, retorte, špiritove svetilke, lesena stojala za eksperimentiranje, tlakomere, aneroide, toplomere, kompase, magnete, leče, svinčnice, zemljevide itd. Po naročilu izdeluje tudi šolske klopi, table in opremlja šolske sobe najmoderneje in najsolidneje. cene konkurenčne. Postrežba solidna.