JZOBRAŽENl^ VLOMILEC Težko bi dejal, da dobiva kriminal moderne in nevsakdanje oblike tudi pri nas, toda ljudje okoli nas marsi- kdaj naredijo kaj tako osupljivega, da si resnično težko razložimo njihovo de- janje. Namreč, narede kaj takšnega, za kar ni potrebna popolna raziskava kri- minala kot družbenega pojava in ne vem kakšnih vzrokov vse, ampak bolj preprosto: kratek preblisk v glavi in stvari bomo uredili zuiuxj vseh družbe- no priznanih norm. Nimam v mislih »profesionalnih kriminalcev«, ki so iz- vršili številne tatvine, vlome ali ^aj podobnega, temveč ljudi, ki dosedaj niso naredili ničesar, jutri pa se zara- di drobnega dejanja najdejo na drugi strani zakona. Na nepravi. * Zgodilo se je na nekem srednješol- skem zavodu na celjskem območju. Janez — izmišljeno, ker je v Slove- niji po statistiki največ Janezov — je nujno potreboval spričevalo. Potrdilo o zaključnem izpitu na srednji šoli. Enega je imel, vendar negativnega. On pa je potreboval pozitivnega, takšnega, ki mu bo odprlo vrata naprej. Baje ga je potreboval zato, da bi študiral na višji šoli, morda pa tudi za kaj drugega, vendar to ni bistveno. Naš Janez ni pomislil, da bi šolo končal tako kot mnogi drugi — z izpiti. Kljub temu, da ni imel priznane srednje šo- le, je bil brihtna buča. Pogruntal jo je. če ne gre tako, bo šlo drugače. Ponoči se je odpravil pred šolo, kjer je nekoč preživljal lepe in nelepe trenutke. Brez večjih težav je vlomil in prišel v notranjost. Tu je hitro po- iskal potrebno pisarno z dokumenti. Sedel je in si ponaredil imenitno #;ri- čevalo. Tako je Janez mimogrede opravil s srednjo šolo. Pa ne za dolgo. Razum- ljivo je, da So ga kmalu odkrili. Sra- movali so se vsi. Profesorji svojega nekdanjega dijaka, nekdanji sošolci Ja- neza in tako naprej. Le za Janeza ne vemo, -kako mu je bilo. VseJcakor sla- bo spričevalo za vse življenje. * Ali ni pri mladem človeku nevarno mišljenje, da je nekatere stvari moč dobiti na hitro, brez posebnih naporov, brez osebnih vlaganj? Ali ni pri ne- katerih mlajših ljudeh izrazita črta značaja, želja za hitro obogatitvijo? Mnoge je že takšna želja peljala v za- por. Večkrat slišimo: kaj potem, ko bom star! Sedaj bi rad imel vse. Se- daj še lahko uživam, pozneje ne bom več mogel. Vendar — ali nimajo takš- ni mladeniči vzora v starejših in njiho- vem vsakdanjem hlastanju za denar- jem? Nisi bogat samo, če imaš bogastvo. Tega imaš tudi, če si bogat sam v sebi. M. SENIČAR RAZBREMENIMO ŠOLE Na četrti osnovni šoli ob Dečkovi cesti v Celju se v šolsk: stavbi, ki je bila predvi- dena za 700 vijčencev, stiska v tem šolskem letu kar 1040 učencev v 34 oddelkih. Pouk je organiziran v dveh izme^ nah, a z malo šolo uvajamo še tre'jo izmeno. Letos ima- mo vpisanih že 150 no\-incev in bo tako na šoli od mese- ca februarja dalje 1190 otrok. Ne smete se torej čuditi, da z nestrpnostjo pričakujemo izid referenduma. Prepričani smo, da bodo sjarši naših otrok pa tudi drugi občani z razumevanjem podprli naša skUipna prizadevanja in se na dan referenduma odločili za samoprispevek. Precejšnje število otrok, ki prihajajo se- daj na našo šolo z Otoka, bomo lahko odstopili novi šo- li in s '.em razbremenili naš šolski okoliš. Tako bomo lah- ko uvedli enoinpol izmenski pouk, kar poaneni, da bodo lahko vsi učenci od pC^a razreda dalje obiskovali šolo le v doipoldanskem času. Lah- ko si predstavljate, kolikšna pridobitev je to. Ker bomo imeli na razpolago več učikidc za druge namene, bomo lah- ko organizirali še tri oddelke za varstvo šolskih otrok, ne- moteno pa bo potekalo tudi delo male šole. Na šoli ima- mo le eno telovadnico, zato moramo zaradi velikega šte- viila oddelkov in po učnem programu določenih ur teles- ne vzgoje, združeva-i pri po- sameznih urth po dva oddel- ka. Pomislite samo, kako težko je predvsem pri telesni vzgoji vzdrževati red in de- lovno disciplino pri tolikš- nem številu otrok. Se težje pa je pri zahtevnejših vajah zagotoviti primemo varnost. Ker gostujejo na šoM še trije oddelki pK>sebne šole, smo se le'XD>s znašli v "«žkem položaju. Morali smo ukini'i šoako kuhinjo. Ne kuhamo več kosila in smo s tem raz- očarali preko 160 otrok oziro- ma staršev. Tudi to bomo lahko uredili, v kolikor bomo uspeli z referendumom. Z manjšo adaptacijo sedanjih prostorov bi pridobili velik prostor za jedinico, v kateri bi laJiko poleg kosila deliili tuidi šolsko malico. Ta- ko ne tü več malicali učenci kar v učilnicah in v avlah. Predsitavljajte si, kako je ta- krat na šoU, ko delimo obro- kom enolončnico in se po avlah zbira več s'0 otrok, četudi v sedanjiih pcgojih raz- vijamo še druge dejavnosti na šoli, bi lahko v bodoče še bolj zaživelo šolsko športno društvo in tudi vse oblike in- teresnih krožkov. Tudi dodat- no pomoč bi laže nudili vsem učencem, ki so te pomoči nujno potrebni. Skratka, toliko dobrega si obetamo z izgradnjo novih šolskih ix>slopij in varstvenih ustanov, da se bomo resnič- no vsi potrudili, da se bo vsak udeležil referendimia in tudi dai glas za samoipins.pe- vek. Večino naših ctočanov verjetno ne bo niti potrebno prepričevati, saj vedo, kaj pomenijo boljši pogoji za pouk in vzgojo naše mladiine. Enoinpol izmenski pouk omogoča boljšo organizacijo dela, doslednejše izvajanje pedagoškega dela, predvsem pa lahko pričakujemo, da bodo učenci, ki bodo obisko- vali pouk samo v dopoldan- skem času, z manjšimi teža- vami premagovali vse naloge, ki jih zahteva precej obširen in tudi zahteven program današnje šole. Drago Spenda Tudi IV. osnovna šola bi mnogo pridobila z uspelim referendumom. Foto: B. Strmčnik SPRAŠUJE: MILAN BOŽIČ ODGOVARJA: VERA KLARIČ Vse niti ekonomske propa- gande tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju se stekajo v njenih rokah. Kot tajnica službe za eko- nomsko propagando dobro pozna to dejavnost pa t.udi ljudi, ki se z njo Uikrvarjajo. Poznanstev nič koliko. Pravzaprav je vedno dobre volje, četudi slabih ur ne manjka. »Ste že dolgo na tem me- stu?« »štiri leta.« »Vam je delo všeč?« »Rada ga imam in v tem kolektivu' se počutim krasno." »Kaj pa prosti čas?« »Pravzaprav ga je malo. Zdaj imam dos'd dela pri urejanju hiše, sicer i>a rada vzamem v roko knjige. Tudi televizijski in kinematograf- ski spored me privlačita.« »Ali vam Velenje nudi vse, kar želite?« »Ne. Moram reči, da je sil- no razgibano športno življe- nje, pogrešam pa kvalitetnih kulturnih prireditev. Tu ne mislim vreči sence na doma- čine, ki si močno prizadevajo, toda od časa do časa bi rada obiskala nastop kakšnega uglednega ansambla iz dru- gega mesta. Mislim tudi na opernega dn podobno.« »Kdaj se boste poročili?« »Letos!« POVEČANA «MAJOLKA« Po zaslugi kolektiva go- s''inskeg)a podjetja »Majol- ka«, je Celje dobilo vredno lep gostinski obrat. »Majol- ka« je postala večja, pa tudi lepiša in privlačnejša. V nadstropju nad sedanji- mi gostinskimi pros'x>ri so lizpraznili prejšnja stanovanja in jih preuredili v gostinske namene. Vse je v slogu sta- rodavnega mesta. No\-a jedilnica ima 38 se- dežev, snaok bar pa 15. Na- črte za novi del je izdelal inž. arh. Janušič. SKUPŠČINA RK Jutri, v petek, 21. januarja, se bo oTd štirih popoldne za- čela izredna skupščina ob- činskega odbora Rdečega kri- ža v Celju. To bo hkrati tudi delovni obračun občinske organizacije Rdečega križa za zadnji dve leti. Delo • je rodilo begate sa- dove in uveljavitev občinske organizacije RK je očitna na vsakem koraku. Občinska organizacija RK v Celju vključuje 18 osnov- nih organizacij, 19 aktivov mladih člano\^ v osnovnih lah in 10 aktivov odraslih članov v srednjih in strokov- nih šolah. V organizaciji je 24.750 članov. Delo se je odvijalo v po- sameenih komasijah, vodila in usmerjala pa sta ga ob- činski ter izvršni odbor. Zato bodo tudi na izredni skup- ščini poročali o delu vseh teh organov: komisije za zdravstveno prosveto, za do- mačo nego bolnika in nego dojenčka, za borbo proti al- koholizmu, za socialno delo, za krvodajalstvo, za prvo po- moč, za delo mladih članov, za delo odrasüh članov pa tudi o propagandni dejavno- sti in zimanjem sodelovanju. Na skupščini bodo volili dane novega odbora in nad- zornega odbora, vrh tega bo- do sprejeli štiriletni okvimi aeiovni načrt. M. B. Stanislava Škrabec Minilo je 51 let, odkar se je v skromni, a napred- ni slovenski družini v Rib- nici na Dolenjskem, rodi- la Stanislava škrabec. V tem kraju je preživela svoje otroštvo. Le njena sla po znanju in življenj- ska energija sta jo pripe- ljali do tega, da je med vojno vihro leta 1942 do- končala medicinsko šolo v Ljubljani. Zaposlila se je šele po (»voboditvi. Njeno prvo delovno mesto je bilo na Ministrstvu za zdravstvo v SR Bosni in Herceg »-i- ni, nato pa v zavodu za zaščito matere in otroka v Sarajevu. Službovala je tudi V dečjih jaslih in v Domu ostarelih na Bokal- cah pri Ljubljani. Leta 1954 je bila med ustano- vitelji Medicinske šole v Celju in njena prva rav- nateljica. Na tem delov- nem mestu je ostala do zadnjega, ko nam jo je iz naše sredine iztrgala km- ta bolezen. Osebnega življenja ni imela. Živela je le za vzgojo mladih medicinskih sester v šoli m internatu- Njena požrtvovalnost in volja do dela se je kazala povsod, kamor jo je zane- sel korak. Bila je priprav- ljena poslušati vsakogar in sodelovati, kjer so po- trebovali nijeno pomoč. Po šoli je hodila s sve- tilko v roki med bodoči- mi sestrami, kot Florence Nightingale, ki ji je bila vzor pri njenem delu. Njena želja, da bi se iz- boljšala nega bolnika v zdravstvenih ustanovah, je bila izražena vsako minu- to, vsak dan, pri pouku nege bolnika, v šoli in na vseh enotah v zdravstve- nih ustanovah, kjer so se usposabl^le mlade medi- cinske sestre. Njena sploš- na in strokovna razgleda- nost nas je pritegovala v njen duhovni svet. Vpra- ševali smo se, od kod ostrina misli, jasnost v odločitvah, od kod moč in vztrajnost pri izvrševa- nju težkih in zahtevnih nalog. Odgovor lahko naj- demo v prvinah njenega značaja, predvsem pa v etičnih osnovah njene živ- ljenjske filozofije. Poleg svojega poklicne- ga dela na šoli se je vklju- čevala tudi v delo družbe- nopolitičnih organizacij. Zlasti pomembno je bilo njeno delovanje v Svetu za zdravstvo in socialno varstvo ter v Dmštvu me- dicinskih sester. Zapusti- la nam je bogate izkušnje in delovne navade. Njene misli in ideje bodo še med nami in naj bodo memento vsem medicin- skim sestram po Sloveniji! In ne samo njim! Kolektiv šole za zdravstvene delavce Celje NADOMESTNE VOLITVE v začetku januarja so se na območju občine Slovenske Konjice pričele politične, ka- drovske in organizacijske pri- prave za nadomestne volitve po'slanca v republiški zbor skupščine SRS na mesto umr- lega inž. Adolfa Tavčarja. Ta- ko imajo te dni razširjene seje krajevne organizacije SZDL, na katerih sodelujejo tudi člani osnovnih organiza- cij ZK, sindikata, mladine in Zveze borcev ter odborniki občinske skupščine. Poleg o- stalih zadev bodo tokrat tudi evindetirali možne kandidate, o tem pa razpravljajo tudi na sejah občinskih vodstev poli- tičnih organizacij. O podanih in izbranih predlogih bodo sklepali na seji občinske kan- didacijske komisije, ki se bo sestala predvidoma okoli 21. januarja. Dokončna odločitev^ o kandidatih bo podana na zborih volilcev, ki bodo po vseh volilnih enotah najka- sneje do sredine febmarja, nadomestne volitve pa bodo predvidoma v začetku marca. Na občinski konferenci SZDL se zavzemajo za to, da bi bdla na končni listi najmanj dva kandidata. PETANOVA SATIRA ZA KLUBSKI VEČER Po programu komisije za klubske večere pri občinskem svetu Zveze kulturno prosvet- nih organizacij so program za prvi klubski večer pripra- vili gimnazijci. Odločili so se za Petanovo satiro »Beseda ni konj«. Z njo gostujejo tu- di v drugih krajih občine. UMETNINE NAMESTO KIČA Pravijo, da so v Velenju kiču močno prikrajšali no- ge. Odločili so se namreč za organizirano prodajo slik do- mačih avtorjev kot so Zavo lovšek, Skomšek, Valenčak, Zornik itd. Njihove slike lah- ko ljudje kupuyejo v hotelu Paka, v Mladinski knjigi ter v Sodobni. Kot vse kaže, se je ta pobuda dobro uvelja- vila. MLADI VELENJČANI NA GOLTEH čeprav imajo doma dokaj ugodne pogoje, bodo dijaki gimnazije in rudarskega šol- skega centra preživeli v času zimskih šolskih počitnic na belih poljanah na Golteh pet dni. Golte pa so mikavne tudi za druge Velenjčane, zlasti ob koncu tedna. Mnoge zane- •se pot tudi v Bele vode. Smu- čarske šole pa bodo v zim- skih počitnicah tudi na smu- čiščih ob velenj.skih vlečni- cah. MLADINA j IN IZOBRAŽEVANJE Skladno s programom Bl^j ZMS in ObK ZMS Laško so i se pred dnevi začeli seminarji'J za izobraževanje in usposaö'