Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja N, mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZĐL Novo mesto. — Izhaja vsak Četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 dim, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriška dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-1 (5-2-24 Stev. 39 (342) Leto VH. NOVO MESTO, 27. SEPTEMBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tot 1-ošnik. Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno-ralozniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F, Plevel OB RAZPRAVI 0 IZPOLNJEVANJU DRUŽBENEGA PLANA: S SKUPNIMI NAPORI SE STANJE LAHKO BISTVENO SPREMENI Pokazatel.il o izvrševanju letošnjega družbenega plana okraja (kot smo že poroča)! niso niti malo ugodni) so predmet ob-tirnih razprav po vsem okraju. Okrajni ljudski odbor je.pod-vzel široko pobudo, da se stanje v izpolnjevanju postavk družbenega plana do konca leta popravi. Konferenci predsednikov občinskih ljudskih odbcrov je sledila konferenca odbornikov Industrijske skupine okrajnega zbora proizvajalcev in predstavnikov sindikalnih organizacij. V kratkem se bo sestal tudi okrajni ljudski odbor. Pripomniti je treba, da stanje izpolnjevanja družbenega plana v našem okraju ni bistveno drugačno niti v republiškem povprečju. Toda vse kale. da bo t« s skupnimi napori vseh do konca leta precej izboljšano. Ker se letos gospodarsko leto konča s koledarskim in ne ho mogoče nobenih postavk prenašati v dobo po prvem januarju, je še bolj potrebno napeti vse sile, da btodo postavke družbenega plana izpolnjene do konca decembra. v prvi. bi bili prizadeti družbeni skladi za 197 milijonov,kar bi občutno zmanjšalo tudi dohodke okraji in občin. Sprejet je bil sklep, da bodo članj zbora proizvajalcev do 1. oktobra sklicali delavske svete podjetij v svojih volilnih enotah ter z njimi razpravljali o izpolnjevanju plana in ukrepih, da se izpolnjevanje Izboljša. O tem bodo razpravljale še sindikalne podružnice in kolektivi. V kratkem se bo sestal tudi okrajni ljudski odbor in pretehtal ta vprašanja. 2E čriček prepeva, spet pojdemo brat... Na konferenci odbornikov industrijske skupine okrajnega rbora proizvajalcev in predstavnikov sindikatov 20. septembra so obravnavali izpolnjevanje družbenega plana v industriji in vzroke zaostajanja v posameznih podjetjih. Razen podjetij NOVOLES, Popra vljalni-Ce železniških voz v Straži. Far. macevskega laboratorija KRKE Novo mesto, Industrij« obutve Novo mesto, destilacije DANE na Mirni in Telekomunikacij Šentjernej, katera dosegajo ali presegajo planske naloge, so vsa ostala podjetja v okraju pod planom. Najnižja postavka v planu večine podjetij je dobiček, to je tisti sklad, .od katerega dobi svoj delež družba. Kaj so povedali zastopniki podjetij V NOVOLESU so takoj, ko so ugotovili kako poteka izpolnjevanje plana, sklicali delavski svet in razpravljali o izboljšanju. Menijo, da bodo navzlic vsem težavam izpolnili plan. Imajo zelo napete obveze, znižan je izvozni koeficient, močna jih ie oviralo pomanjkanje toka v p-vih mesecih leta. Tudi v NOVOTEKSU je močno vplivalo na izpad proizvodnje pomanjkanj« električnega toka. Trg je tudi MMfooval delno spremembo proizvodnje po sor-timentu. Trudijo se, da bodo t>iwn izpolnili, čeprav bo težko nadomestiti, kar so izgubili zaradi pomanjkanja toka. Deloma bi to dosegli z nedeljskim d°-lom. vendar bf to vplivalo na dobiček, ker je treba plačati nedeljsko delo s 50 odstotki povi ška. Direktor KREMENA je zagotovil, da bo njihovo podiptje izpolnilo plan. Storilnost so znatno povečali in i? enaka storilnosti v trboveljskem rudniku. Normo imajo f# ton na delavca, t^da pridni delavci doseglo veliko več. Ovira je pa plačni »i-G+*m ker ne morejo plačati d=-lavcev za viŠ!o storilnost kot zaslužijo. PrekoraČevanie norm lahko plačujejo le iz dela dobička. O ne vzpodbudnem plačnem sistemu za večjo prizadevnost v delu. so govorili tudi drugi. Nekatera podjetja so predložila komisijam za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri občinskih ljudskih odborih popravljene ali nove tarifne pravilnike, ki pa še do danes niso potrjeni, zato lahko obračunavajo zaslužke samo po starih. Baje se je med tem časom nekaj tarifnih pravilnikov tudi izgubilo na občinah. Okoreli plačni sistem je gotovr) med vzroki za majhno storilnost. Težavno stanje j« bilo letos za gradbena podjetja, sa1 v prvi polovici leta sploh niso imela več;ih naročil, sedaj pa 1;h je toliko, da jih ne zmorejo z razpoložljivo delovno silo. Količinski plan bodo po zatrdilu direktorja PIONIPJA verjetno izpolnili, finančno pa ne. Zaradi večjih naročil v drugi polovici leta so povečali delovni dan za dve uri. Nadure je treba plačati 50 odstotkov draže, kar bo vp'livalo na zmanjšanje dobička. O izpolnjevanju plana so razpravljali tudi v podjetju GORJANCI in obljubili, da bodo storili vse. da bo plan do konoa leta izpolnjen. Volitve v sindikalnih organizacijah Po sklepni posvetovanja članov okrajnega SS in občinskih sindikalnih »vetov v Novem mestu 20. septembra, bodo letošnje volitve vodstev sindikalnih organizacij na obrnočirj okraja izvedene do konca decembra. Po tem sklepu bodo v vseh občinah do 10. oktobra razširjeni plenumi občanskih sindikalnh svetov. Do 10. novembra morajo biti končane volitve v sindikalnih podružnicah. Občinske konference bodo do 1. decembra, okrajna konferenca .pa v drugi polovici decembra. Pri volitvah v sindikalnih podružnicah bodo člani volil: poleg upravnega odbora tudi delegate za občinsko konferenco, na občinskih konferencah pa bodo tt delegati izvolili ob&nski sindikalni svet in delegate za okrajno konferenco. Okrajni sindikalni svet poziva vse sindikalne odbore, da se na volitve naiskrbneje pripravijo. BolniSnico — spomin no igmanskt pohod V Foči v Bosni gradijo bolnišnico v spomin na znani pohod borcev Prve proletarske brigade čez planino Igman 27. do 28. januarja 1942. Na tem pohodu je večina borcev zmrznila. r s* MOSA PIJADE; POKRAJINSKI ČASNIKI ŽIVI ORGANI BORBE ZA SOCIALIZEM Is prospekta »Sedme sile« vidim, da izhaja v državi okrog dve sto pokrajinskih časnikov. Jaz -jih poznam le nekaj, takih, ki so povezani t nekim mestom ali okrajem ali podjetjem. V pokrajinskem tisku ne bo težko najti pomanjkljivosti, toda jaz ne namerim preveč rad, zlasti ne tam, kjer širša in morebiti tudi ožja skupnost ni nudila skoraj nobene pomoči. Nasprotno, teh nekaj pokrajinskih časnikov, ki mi po naključju pridejo v roke, zaslužijo prej priznanje. Trdim, da se ljudje, ki te časnike izdajajo in urejajo, trudijo, da bi pokazali stanje in probleme svojega kraja, trudijo se, da bi bili aktualni, živi in zanimivi, pomagati hočejo socialistični vzgoji ljudi, katerim so ti časniki namenjeni. Morda so tudi taki pokrajinski časniki, ki slabo ustrezajo svoji nalogi. Toda jaz verjamem, da je raven vsaj povprečnega števila teh časnikov že danes taka, da opravičuje upanje, da se bo določeno število njih povzpelo na dostojno raven in si našlo bralcev tudi izven ožjega področja, za katerega izhajajo. Vem, da to ni lahka naloga. Pokrajinski tisk, pisan za bralce določenega, ožjega področja, ima svoje posebne naloge in ne more biti posnetek tiska splošnega značaja. Ni lahka naloga biti tisk za določeno ožje področje, hkrati pa ne povsem odrezan od splošnih jugoslovanskih razmer in problemov, ne toliko glede informiranja bralcev o njih, ampak še bolj v tem, da se tudi lastni lokalni problemi ne pretresajo le v popolni izolaciji od splošnih problemov vse družbe. Vrhu tega so pokrajinski časniki večinoma tedniki, Štirinajstdnevniki ali celo mesečniki, kar terja posebni način urejevanja in pisanja, pri čemer je večni boj s prostorom. Toda prav te težje okoliščine potiskajo pokrajinsko redakcijo na pravo pot. (Odlomek) Higienska navodila vodstvom vseh šol Ce je letos grozdja manj, je pa toliko lepše ln slajše. Poglejte, kako se mu rožnolična Belokranjka smehlja (Foto: Folde Grahek) V izveai s pojavom noliomie-titisa (tzv. otroške paralize) v naših krajih menita Centralni higienski zavod in Svet za splošno izobraževalno šolstvo, daje po vseh šolah katere koli obii-ke in stopnje potrebno Izvajati naslednje zaščitne ukrepe: 1. Redno in temeljito vsak dan očistiti stranišča. Sedno desko, porcelanasto ročko in tla je treba poribati n kar se da vročo vodo, ki ji dodamo sode. Pri suhih straniščih je treba Ugodnejša železniška zveza z Beta krajino šele pi*ihodn?e teto Ukrepi, ki veljajo za vse točna je pripomba mi mogoče veliko napraviti. po_ Povsem člana Okrajnega sindikalnega 6veta tovarila Zupančič«, da se pri nas zganemo šele takrat, ko nekje močno zaškriplje, poprej pa vse pustimo na miru. To je resnica. Malokaterj član *bora proizvajalcev pozna probleme podjetij v svoji volilni enoti iz enostavnega razloga, ker se zanje ni zanimal in ni obiskoval kolektivov, čeprav je to po zakonu dolžan. Premalo ie bilo razprave s tistimi, ki ustvarjaj^ dobrine. Ljudski poslanec Stane Smid je poudaril, da je z našimi delovnimi ljud- trebno pa se je z njimi o vsem pogovoriti. Kot nujne ukrepe je okrajni ljudski odbor predlagal: zaostriti je treba izterjavo vseh vrst dohodkov. Borba za izpolnjevanje plana mora biti borba za iz-polnjevani-e vseh postavk p'lana in ne le nekaterih. Varčevanje s proračunskim! sredstvi je osnovna dolžnost vseh in Izdatke 's treba vzkladitj z dohodki, sicer lahko zabredemo v težak položaj, čigar posledic«'bi občutili še prihodnje leto. C« bi šlo še v drugi polovnici leta tako kot 12. septembra ff WB« na pobudo Železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane v Novem mestu konferenca, na kateri so predstavniki podjetja skupno z zastopniki občin, turističnih druitev m nekaterih večjih delovnih kolektivov i> moremo več predstavljati. Medtem ko so nekatere organizacije Ljudske teh_ nike po Sloveniji letos že proslavile 10-letnico obstoja le pre-potrebne organizacije, je novomeški okrajni odbor LT priredil to mairuitesitacijo v tem tednu. V nedeljo dopoldne je bila v gejni dvorani OB LO v Novem mestu slavnostna seja okrajnega odbora Ljudske tehnike, na kateri «o ob navzočnost- predstavnikov ljudske oblasti in političnih organizacij pregledal; delo, uspehe- in naloge LT- Po ieji je bila skozi mesito parada gibvezjiikov predvojaška vzgoje, katerim so se pridružili tudi padalci in motoristi LT. Ob igranju novomeške vojaške godbe so fantje peš in na konjih v strumnem koraku pokazali pridobljeno znanje, na Glavnem trgu pa so bili na tribuni predstavniki Ljudske tehnike in organizacij. V Sindikalnerrt domu so nato odprli prvo dolenjsko kino in fotoamatersko razstavo, na kateri sodelujejo poleg amaterjev radio klubi Iz Črnomlja In Novega mesla, posebno pozornost pa vzbujajo krasni izdelki Telekomunikacij, sestavni deli radijskih aparatov, ki jih izdelujejo na Semiču in Šentjerneju, različni aparati radioamaterjev in pod. Razstavljen je tudi izbor najboljših dolenjskih fotografij, precej r.anima-nja pa posvečajo obiskovale! tudi fotografijam lanske ljubljanske mednarodne razstave. Številna šolska ročna dela in pogled v opremo šolskih delavnic, ki naj bi zaživele sčasom po vseh naših šolah, privahlja sle- hernega, ki obišče zanimive razstave, ki bodo odprte do vključno nedelje 30 sept. Posiebej priporočamo šolam in kolektivom, da organizirajo obisk razstav, s čemer bodo v znatni meri dvignil; zanimanje za različne veje tehnike in za razširitev tovrstne dejavnosti klubov in društev LT v naših krajih. O posvetovanjih, ki jih je organiziral okrajni odbor Ljudske tehnike v tem tednu in ki so posvečena poglobitvi tehnične izobrazbe mladine in ostalih, bomo obširneje poročali prihodnjič. Ker so prireditve Ljudske tehnike v merilu, kot ga zavzemajo tri razstave v novomeškem Sindikalnem domu, v našom okraju nevsakdanlo, še posebej svetujemo bralcem, da si ogledajo razstavljena ročna dela, izdelke amaterjev in ljubiteljev tehnike do vključno ,'*0. septembra, ko bo Teden tehnike zaključen. kakor zdaj, ko pride Selie po pol B. uri. Mnogim delavcem in nameščencem bi olajš*'!'- delo. ©S bt faX< delavski vlak vozil v sredi-d'.We Dolenjske že pred šesto uro. Predstavniki občin Semič, Crno-nve.] :in Melivka &o vzbrauaOi pri zantevi, d-a mora B'eila krajina dobiti boljšo jutranjo zvez-o z LJubljane, saj pride n. pr. pomik Ljubljane v Črnomelj zdaj šele ob pol 11. uri dopoldne. Dostava poste, čaaopisov tn pod. zaradi tako neugodne zveze zelo trpi, kar ne potrebuj'©, nobenega posebnega dokazovanja. Tunstieno-olepševa-l-no društvo ix Črnomlja in n« konferenci narvzočl predstavniki novomeških ustanov so predlagali, da bi železnica poskrbela za hitrejša prevez na Dolenjsko m v Belo krajino oz. dbiaitno iz teh kraij'av v Ljubljano tako, da bi uvedlla jutranji in večern;; pospešen; potniški vlak. Ta naj ne bi stal na v^aiki izmed »tramvajskii« postaj, kot so v še^i — ki je pa zelo blizu žalostne resnice — oz-na£;li dolenjsko progo. Nekaj je b;«lo tudi predlogov za spremembo voznega reda na progi Trebnje—Sevnica ter za boljšo večerno zvezo Metlike s Crnemljem (kolektiv Belokranjke). Po vsestranskem pretresu želja, predjogov in pomislekov, ki govore za in proti spremembam v novem voznem redu. so b.li sprejeti naslednji sklepi: Prvi jutranji vlak, ki vozi $z Ljubljane ob 5. un, bo z novim voznim redom vozil kot »pobi-ralnik« (s postankom na vsaki pos.aji) do Metlike; od tam bo čez 60 minut nadaljeval vožnjo v Karlovac. Bela krajina bo tako lahko dobila pošto in potnike dve uri prej kakor doslej. — drugi jutranji vlak bo odhajal na Dolenjsko iz Ljubljane malo po 7. uri, bo pa vozil samo do Novega mesta. Motorni vlak bo vozil tudj v prihodnje kakor doslej, bo pa odhajal iz Metlike nazaj v Ljubljano kakšnih 40 minut kasneje. Imel bo postanek tudi v Šentvidu. Popoldanski vlak iz Bele krajine v Ljubljano bo vozil z'novim voznim redom pol ure kasneje, iz Črnomlja na primer okoli 17. ure. Popoldanski vlak iz Novega mesta v Belo krajino bo zaradi boljSih zvez s Stražanom vozi) nekaj kasneje kakor zdaj, sadnji vlak iz Metlike v Črnomelj Pa naj bi odhaial tudi malo pozneje kakor zdaj. pospešenih potniških vlaJtoy Dolenjci tudi prihodnje leto ne bomo imeli. Najhitrejša zveza v Ljubljano bo še naprej motorni popoldanski vlak. Nekaj prihranka na času bo sicer s tem, da bodo vlaki na posameznih sektorjih proge vozili hitreje, ker po podjetje za vzdrževanje prog izmenjalo nekatere najbolj izrabljene desetine metirov tračnic. iDirektor PVP tov. Rolih je pojasnil, da bodo prihodnje leto imeli vlaki na dolenjski progi dovoljene take »naglice«: Od Ljubljane do Rakovnika — SO km, Rakovnik—Šmarje" 45 km, Šmarje—Mirna peč 60 km, Mirna peč—Novo i mesto 45 km, Novo mesto—Rožni dol 55 km ln Rožni dol—Bubnarci 45 km. Čeprav pomeni tudi to precejšen napredek za posamezne sektorje, pa se povečana hitrost ne bo dala praktično izkoristiti zaradi številnih postankov na malih postajališčih in postaji-cah, saj morajo vlakovodje prav takrat, ko dosežejo lokomotive primerno naglico, že vleči za zavore. Ko smo bili pa s postajališči tako radodarni... Na kratko: nič posebno novega v »brzini«, pač pa nekaj ugodnejših zvez za Bel0 krajino, ki bo vendarle dobila primerno jutranjo zvezo iz Ljubljane. Ta bo hkrati tudi »turistom vlak« za Dolenjsko. odtočni lij ©Miti t apnenim mlekom ((em del gašenega apna in šest delov vode) ali klorovim apnenim mlekom (en del klorovega apna in deset delov vode). Pri straniščih na vodno iz-piakovanje, če pritisk vode ni dovolj močan, mora biti zadostna količina vode v odprtem sodu in metlica v 5 odstotni lizo-lovi raztopini, da iztrebke lahko zanesljivo in varno odstranimo. 2. Omogočiti je treba temeljito snaženje rok po opravljeni potrebi, po možnosti pod tekočo vodo in z milom. Za brisanje rok naj otrocj nosijo s seboj v šolo čiste krpo. če na šoli ni tekoče vode, naj šolsko vodstvo poskrbi za majhen sodček s pipo v prostoru pred straniščem. Sodček je treba redno polniti z vodo. Poleg naj bo tudi vedro za odpadnu vodo po umivanju rok. 3. Tudi v ostalih šolskih prostorih moramo skrbeti za kar največjo čistočo. Rednic, in ob vsakem vremenu je treba izra-čiti učilnice in odpirati okna zlasti ob času, ko sonce prodre najgloblje v prostor. 4. Posebno skrb moramo posvetit;, snagi šolskih mlečnih kuhinj in skrbeti za higiensko neoporečno delitev šolskih malic. Vse osebje, ki je zaposleno pri pripravljanju hrane, mora paziti na osebno čistočo, zlasti pa na umivanje rok s toplo vodo in z milom po prihodu s stranišča in preden ima kakršni koli opravek z živili. 5. Omejiti vse večje telesne napore otrok (daljše izlete, orodno telovadbo. naporne špiortne igre kot n. pr. košarko, nogomet, rokoborbo itd.) pospeševati pa delitev šolskih mlečnih malic, imeti pouk po možnosti na prostem, poskrbeti za lahke gibalne igre na prostem ali kratke izlete namesto orodne telovadbe itd. 6. Opozarjati otroke, da si na slmijo prstov, ko v knjigah obračajo Ijiste, zlasti če imajo knjige izposojene. V primeru kakega bolezenskega primera na šoli, je šo'ska uprava dolžna, da do prihoda organa zdravstvenih oblasti sama poskrbi: 1. Da se vsi prostori šole temeljito prezračijo s prepihom, da se tla pomije'io z vročo vođo ln sodo in da se čim temeljiteje snažajo zlasti stranišča. 2. Da bratom ln sestram ter morebitnim sostanovalcem obolelega, če obiskujejo Šolo, za 3 tedne prepovedo hoditi v šolo. 3. Da starše teh otrok opozo-re, naj jih v tem času ne pro-obremenjufejo : težjim telesnim delom in jim tudi ho puste, da bi se družili z otroki v soseščini. 4. Da po potrebi posreduje.!« zdravniške preglede otrok., pri katerih se je iznenada pojavilo slabo telesno počutje ali povišana telesna toplota. Pri tej zaščiti ni dovolj, da š>olski odbori aktivno sodelujejo le sam), temveč j« potrebno, da tudi nadzirajo izvajanle navedenih predpisov. K temu delu moramo pritegniti tudi množične organizacije, posebno one, ki imajo zdravje mladine v svojem programu, kot Podmladek Rdečega križa, Društvo prijateljev mladine itd. TaVništvo za zdravstvo in Tajništvo za presveto OIX) Novo mesto VREME ZA ČAS OD 28. 9. DO 7. 10 Sredi prihodnjega tedna ali malo pozneje ohladitev ln začasno poslabšanje vremena s krajevnimi ali manjšimi padavinami. V ostalem lepo, povečini jasno vreme. K uud klane« »s vzpenja, »železna cesta« mimo semiških zidanic •tono I »DOLENJSKI LIST« 8W. M pOJ To in ono iz občine Trebnje Dala prt gradnji vodovoda ftt^a-T^bnJ«-Dabrnič ki« lapo tiapredujejo Sedaj polagajo cevi proti Veldkemu Gabru, gradijo pa tudi zbiralnik na Med-vedjeteu. C« bo vremo količkaj ugodno, upajo, da bo letos i« teJda voda do vasi Breza, kjer bo zbiralnik za sektor Dobrnic lin Trebnje-Ponikve. Mnogo več bi lahko pomagal! • prostovoljnim dedom prebA-Valai in ■tako 6impreJ dobili vodo. Po navadi na prostovoljno deilo najbolj prihajajo mali (kmetje, dočam ts večji izmikajo, Čeprav bodo ti dmelt od \ odovoda vsej o korist kot mali kmetje. Prav bi bilo, da bi tudi v teh vaseh, kot so to napravili v več vaseh Balo krajine, sprejeli sklsp o krajevnem samoprispevku ta gradnjo vodovoda trn sicer po gospodarski moči posameznega koristnika. KANALIZACIJA Občinski ljudsku odbor Trebil je je izdelali načrbs za kanalizacijo Trebnjega, kar Js nujno potrebno 4z več razlogov. Načrti te kakih Set mesecev čakajo na okraju potrditve. Ko bodo načrti potrjena, bodo takoj pričeli z defll OPEKARNA RAČJE SELO Da brez podjetij gospodarstvo fie bo llo, se dobro zaveda občinski ljudski odbor, zato si prizadeva, da obstoječa podjetja •pravi na trdne noge, skušal bo pa organizirati tudii nova, V Račjem seT.u so lettos obnovili tamošnjo opekarno, deloma • prostovoljnim delom. Čeprav Ima opekarna ta žganj« opek« le poljsko peč, proizvodnja zidakov kar dobro teč*, manjka pa jim stalnih in discipliniranih delavcev. Proizvodnja je zaradi primitivnosti sicer dražja kot v modernih opekarnah, js pa za naročnike iz okolic« še vedno cenejša ko opeka od drugod, zaradi manjših prevoznih stroškov'. Gliiine prav dobre kvalitet« j« pri opekarni na pretek, zato bo treba opekarno postopoma modernizirate. Letos bodo v opekarni naredili okoli 200.000 zidakov GRADNJA STANOVANJ Stanovanjski sklad občinskega ljudskega odbora Trebnje bo Bnašal -letos okoli 4 milijon« 200.000 din. Večji del tega sklada bodo porabiili za nadaidava-nje stavbe za občinsko hišo. S KUPUJTE SREČKE ESPERANTSKE LOTERIJE Gostlnsko-turfstičnl zbor Četrti gostinsko - turistični zbor Slovenije bo od 2. do 3. oktobra na Bledu. Glavna točka zbora bo posvetovanje o problemih turizma in gostinstva ter vloga sindikalnih organizacij v gostinskih in turističnih podjetjih. 550.000 obiskovalcev zagrebškega velesejma V četrtek 20. septembra je bil 18 dneh zaprt letošnji zagreb-ik. veleiejem. najveću mednarodna gospodarska razstava v Jugo-siavi;,, kateri je sodelovalo 26 držav. Razen velikega trgovinskega učinka je veiesejem po splošnem mnenju odkril Še vaino dejstvo: zreden pomen Jugoslavije kot poslovnega partnerja tako na področju izvoza kot uvoza. Veleseiem je obiskalo nad 550.000 ljudi :z države in Številne gospodarske in trgovinske delegacije iz tujine. tem bodo pmidotall4. tttrt dn>-Hnaka stanovanja, kfl. Jih tudd v Trebnjem zalo primanjkuj s Ker bo to samo nadzidava, bo gradnja teh štirih stanovanj znatno cenejša kot tad bila, če bi gradili s temeljev, Tudd ta to gradnjo Čakajo in ves tod j ski načrt, sicer bi lahko te pričali, KONČNO PAMETEN SKLEP Kmetijska zadruga Trebnje je redka izjema med ostalimi zadrugami v okraju, ki posluj« skoraj vsa lata od ustanovatv« z izigubo. Kot Je bido v našem listu že objavljeno, J« tudi poslovanje v letošnjem prvem pol- latju aaMJotfU ■ prav občutna Izgubo. S takima poslovanjem so uslužbenci zadruge povsem zapravil/, ugled zadruge pri članih ln nečlanih, gospodarstvu pa povzročili veliko materialno škodo. Zadružniki se niti občnih zborov nočejo udeleževati, ker tudi tu ne rvedo resnica o stanju v zadrugL Letošnji polletni občni zbor so sklicali dvakrat in Se drugič je bilo navzočih zelo malo članov. Upravni odbor je končno uvide!, da s ljudmi, ka so sedaj zaposleni v zadrugi, n« mor« nikamor in da j« prav njihov odnos do zadružnega premože- p o g led na Trsbnjs taja ki navastoo poslovanj« vzrok stalnih tegub. Sprejel J« sklep, da odpove službo prav vsem sedanjim usužbencem. Menimo pa, da s tem ne bodo rešeni kazen&k« odgovornosti. Kmetijska zadruga v tako prometnem kraju z močnim kmetijskim zaledjem ima prav gotovo lizredne pogoje za dobro poslovanje v korist zadružnikov in družbe, zato je sklep upravnega odbora upravičen, samo te prej bi ga moral sprejeti. Moč naših rek Strokovnjak; so izračunali tole: č« bi izkoristili vodno silo vseh naših rek bi dobUj n« leto okrog 80 milijonov kulovatnih ur «lektrlčn« energije. V Jugo-»lavijii 'mamo kakih 1*50 vodnih tokov. Največjo moč imajo Drina, Drava, Sava s pritok; in Donava. NoSe na|bogaie|!a rudno bogastvo Nalbogatejša rudna pokrajina v Jugoslaviji in na vsem Balkanskem polotoku je kosovska pokrajina. Vs« Kosovo l«*i n« deb«l«m sloju lignita, člgsr zalog« znašajo okrog 9 milijard ton. Ce bi izkoriščali ta premogovni bazen tako kot danes, to J« pol milijona ton letno, bi imelo Kosovo zalog« premoga I« za 18.000 lat Kako je v BELSADU V zadnjem času se veliko razpravlja o razmerah v belokranjski tovarni Belsad in o njeni bodoči usodi. Pri tem mnogokje pretiravajo ln delajo napačne zaključke, pa tudi prerokovanja, ki nimajo prav« osnove. Stvar j« sledeča: Belsad je prva belokranjska tovarna. Njena osnovna naloga je bila, da pomaga dvigniti zaostalo belokranjsko kmetijstvo, hkrati pa naj postane važen gospodarski činitelj gospodarstva Bele krajine. Vlogo fjospeševalca naprednega kmetijstva j« tovarna že uresničila, za kar Je tudi dobivala pomoč ljudske oblasti, ki si je vneto prizadevala, da dvigne podjetje na primerno višino in razširi njegovo proizvodnjo. V ta namen so bila porabljena znatna družbena sredstva, vendar tovarna še ni dograjena in zlasti ne opremljena, kot je potrebno za tak obrat. V preteklem i« letošnjem letu J« tovarna zašla v težave, ki so sicer v tovarnah podobne stroke dokaj pogoste tudi drugod, vendar so bile Belsadove znatne, v veliki meri po krivdi vodilnega osebja, pa tudi kolektiva. Občinski ljudski odbor Črnomelj in OLO Novo mesto sta sumila, da stanje v financah podjetja ni čisto v redu, na kar so opozarjali različni pojavi -n zapažanja. Vendar so v podjetju to stanje namerno zakrivali z netočnimi bilancami, s popisi blaga in osnovnih sredstev. Zlasti je bila sumljiva zaključna bilanca za leto 1955. Pregled trgovinske inšpekcije, ki sta Jo poslala v tovarno občinski in okrajni ljudski odbor, Je potrdil, da so bil« v bilanci lažne postavke. Natančen popis blaga, surovin i« pomožnih obratnih sredstev, ki je sledil obisku in*p»k-cij, j« šele pokazal pravo stanje- Zaradi prevelike razšir tve poslovanja, za katerega tov.irnt nI Imela pogojev (strojev, skladišč in drugega), zaradi ma.o-marnega in neodgovornega poslovanja, deloma pa tudi zaradi padca cen nekaterih izđ*.k*v ln Se vrste drugih vzrokov Je nastal znaten primanjkljaj, večji del vsekakor po krivdi malomarnega in skrajno škodljivega poslovanja. Tako so na primer pri nakupu sliv dobili 10 vago-nov manj, kot so Jih plačali, sli pa so bile slabe kvalitete. Dosti polproizvodov se j« pokvarilo zaradi neodgovornega skladiščenja ln prav očitega slabega ravnanja z izdelki in polizdelki. Občinsk; ljudski odbor, ki je razpravljal o ugotovljenem »tanju v tovarni, j« izmed možnih ukrepov, ki so v takem primeru na mestu, sprejel najbolj primernega: uvedel je prisilno upravo odnosno imenoval prisilnega upravnika, Tovarno bo uredilo podjetje Slovenija rino iz Ljubljane, ki ima za to potrebne možnosti, zlasti pa strokovni kader z« vodstvo ter pt-trebne izkušnje. Značaj proizvodnje v tovarni bo tudi v bodoč« podoben kot doslej, le da bodo izdelovali v njej predvsem sadni in grozdni sok, nekaj vrst kvalitetnih džemov in kompo-tov, naravno sadno in verjetno tudi brinovo žganje, tman.išad pa bodo proizvodnjo marmelade ;n dragih umetnih žganih nijae kot n. pr. liker in pod. Proizvodnja tovarne bo tudi odslej slonela na »urovinah, ki Jih daje dolenjsko kmetijstvo. S prikrivanjem pravega stanja r tovarni J« Belsad varal družbo in sebe, zato posledic« niso mogle izostati. Krivci za to početoe e« bodo brez dvoma zagovarjali pred sodiščem. Ne bi pa mogli govoriti samo n krivdi nekaj ljudi, pač pa tudi o sokrivdi kolektiva, ki j« moral vedeti, kaj «a v tovarni dogaja, pa tega ni niti preprečil, niti obvesftil tneroda{)n« činitelje. Ta primer naj bo lola vsemu kolektivu, kako s« vsakomur maščuje tako malomaren in v«6krat že kar zločinski odnos do ljudskega premoženja, kot j« bil posebno očit v »B«-saduc. Cesto grade ln popravljajo Z« pred vojno so pričali graditi cesto Pribinoi-Tribuč«, ki naj bi s« priključila na cesto CrnomelJ-Adleaiči. Cesta ni bila dograjena ln tudi sedaj se nt, pač pa so vaačand obeh vasi letos z dotacijo iz sklada za gozdarstvo v znesku 100.000 d m in s prostovoljnim delom pri gradnji ceste veliko napravili. Dela so nadaljevali z obeh strani. Planiranje in dovoz kamna so opravili 'brezplačno, ostala dela pa oddali na dražbi, s čimer so predračunske cene znatno znižali. Se nekaj kredita bi bilo treba, pa bo cesta, Id bo znatno »krajšala pot iz Priblncev proti Črnomlju, lahko uporabna. Tudi proti Bojancem so letos popravljali cesto s pomočjo sklada za gozdarstvo. Dela pa so opravili dokaj površno. Namesto, da bi kupe gramoza lepo razsuli in poravnala po jamah, so jih samo razkopali in * tem napravili vzpetine na cesti. Taka dela M bUo treba opravljati pod strokovnim nadzorstvom. Za dva tisočaka dva meseca zapora To kazen je dobil na novomeškem okrajnem sodišču Štefan Fraruič, delavec iz Stoperc pri Ptuju. Letos februarja je prišel v kmetijsko zadrugo Kostanjevica in se z upravnikom dogovoril, da bo za zadrugo tovoril drva iz gozda. Na račun je prejel 2.000 din, potem pa ga niso več videli. Ker Je že poprej presedel nekaj let v zaporih, je očito, da je nagnjen h kaznivim dejanjem. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, povrnitev denarja in plačilo stroškov. Pod črnomaljsko poŠto bi radi Vti Trlbuč« prt Črnomlju spada v dostavni okoliš adle-aička poste. Ker pa Je Črnomelj bliže in bi prej dobivali pošto iz Črnomlja kot iz Adlesičev, »o na sastanku SZDL predlagali, da bi bila njihova vas vključena v poštni dostavni okoli* črnomaljske pošt«. , Dejansko vozi sedaj avtobus tribučko pošto skozi vas v 8 km oddaljene Ad-lešiiče, da jo potem trilkfat tedensko prinese nazaj pismonoša. Pismonoša, ki nosi pošto ix Črnomlja v Butoraj, se vrača v Loko, od tam pa gre mimo T ribu č na Desimc. Tako bi lahko v kraikem času raznese l š« posto v TrJbučah. DVA MESECA KRIZE Pred odhodom na oblak t 8*odoro Arabija j« Indijski ministrski predsednik Nehrn dejal: »V mednarodnih »potih nI mogoče reševati i tvari s zmago en« aH porazom druge stiani.« Skratka, ni mogoče reševati »porov s zmagoslavjem enega in ponižanjem drugega, ampak s pogajanji, razsodnostjo in obo.ta-stranskim popuščanjem. Dva deseca sta ie minila od »izbruha« sueškega vprašanja. 2e dva meseca polni stolpce svetovnega tiska to »vprašanje«. Bralci so se ga menda že nekoliko naveličali, toda vprašanja samo sili v ospredje, ker no gre samo za prekop in ne samo za nafto. Predvsem gre za iskanje prave poti v mednarodnih odnosih, za to, ali bo dokončno odpravljena sila v odnošajlh med velikimi in malimi, ali j« možen sporazum, ki ne bo žalil na ene ne druge strani. Velika Britanija in Francija se močno zanimata za Sueški prekop. To je razumljivo. Nafta in surovine s Srednjega vzhoda in Azije se pretakajo po njem. Toda plovba ni bila nikoli v nevarnosti, pač pa »ugled« velikih držav. »Ali se nihče ne spomni, — Je napisal neki novinar — da utegnejo imeti tudi majhne države svoj ugled. Ali niso prav majhne države zaradi ugleda velikih pretočile v preteklosti marsikatero grenko solzo in stiskale v onemoglosti pest, ko so jim veliki krojili usodo?« Videti je, da sta ameriški zunanji minister Dulles ha voditelj opozicije v britanskem parlamentu Gaitskell pripravila Edena do tega, da se je odpovedal sili. Toda ostali sva dve mož. nosti: poskus izstradati Egipt ali pa začeti pogajanja z njim. Opazovalci menijo, da Je prva možnost bolj verjetna. Bojijo se, da bodo skušale ZDA, Velika Britanija In Ftancija začasno speljati promet okrog Afrike ln tako bojkotirati Sueški prekop, dokler se Naser ne bi omehčal. To je vsekakor boTjie kot oboro. žen napad na Egipt, toda kljub temu je bojkot prenagljen In ■lab ukrep, proti kateremu so nastopile Danska, Švedska, Španija, Perzija In Pakistan fie pred začetkom druge londonska konference. Norveška in Zahodna Nemčija pa sta miljo rečeno omahovali. Upanje, da hi bojkot spravil Naserja na kolena, pa Je\precej šibko. Res Je, da je zaradi spora trpela egiptovska zunanja trgovina, toda vzhodne države bodo najbrž ponudile EVlpttt dolgoročna posojila za javna dela, finansirale bodo gojitev bombaža (glavno izvozno blago Egipta), pošiljale bodo Egrpta končne proizvode in kapitalno opremo. Tudi indijske, japonski« ln zahodnonemške tvrdke so povedale, da so voljne pomagali Egiptu. Zdaj sta Velika Britanija in Francija predložili spor Varnostnemu svetu, oziroma Združenim narodom. To samo ob sebi ni slabo, toda rešitev je samo v pogajanjih. Ko je postalo jasno, da Zahod ne more prisiliti Egipta k vdaji, bi moral resno poskušati doseči sporazum o svobodni plovbi, kar je uradno glavna skrb Velike Britanije in Francije. Naser je voljan razpravljati o reviziji konvencije iz leta 1838 in sprejeti obveznosti, za katere bi jamčili Združeni narodi. Utegne celo kaj več popu-< stitl. toda brez pogajanj ni mogoče vedeti, kje je meja tega popuščanja Za svobodno plovbo gre — tako vsaj 'pravijo zahodne države — in to bi moralo ostati osrednje vprašanje, ki ga ne bi meglile druge propagandne poteze. Celo konservativni britanski časopis »Times«, k| je ob sueškem vprašanju bolj kot kdajkolt izražal mnenje vlade, je zapisal: »Mnogo mednarodnih konferenc se je začelo s mnogo večjimi nasprotji med prizadetimi strankami ln vendar so s« uspešna končale.« K članku: OBISKALI SN0 MIRKO PEČ V M. Itevilki Dolenjskega lista Je bil objavljen članek s tem naslovom. Pisec članka vprašuje, koliko Je resnice v sanjah mlrno-peftkih voznikov ln pravi, da bi bilo dobro, Če bi o tem povedalo svoje mišljenje tudi Gozdno gospodarstvo Novo mesto. To želio radi izpolnimo ln pojasnimo kako Je z zadevo. Mtrnopeškl vozniki so res poslali na GG svojega delegata tov. Rupeno s prošnjo, da bi les iz predela Brezove rebri vozili n« mirnopeško postajo. Gozdno gospodarstvo ntma nič proti, da se les vozi v Mirno peč, vendar le treba tu upoštevati ekonomski Orjaški traktor V Cebljabinsk,: tovarni traktorjev na Uralu so izdelali novi traktor »C-80« t 250 konjskimi silami. Dolg je fl metrov, visok 3. Traktor ima motor n« osnovi dieselmotorta z največjo močjo 300 konjskih sil. Noveg« t-aktorja n« motj noben mraz. ker Je opremljen s posebnim! napravami za ogrevanje ol1a in rode. Kabina Je »ako zgrajena, da vanio ne prodre prah n« ropot motorja; pozimi se segreva, poleti hladi. Uporab« tega traktorja Je mnogovrstna, lahko dela n/ različnih zemskth delih, obenem )• uporaben za premično električno centralo. Moč njegovega HMtMfa lahko osvetljuje 300 h'.*. Ta traktor — orjak lahko vleče 22 ton, njegova brzina Ja pa \9 Vlom«trov na uro. račun. Drv«, kt Jih omenja pisec članka, ao letala ob cesti Luknja-Brezova reber, od koder Je do postaje v Bril J inu 6,1 km, do postaje v Mirni peci pa 6,8 km. Na podlagi podrobnih kalkulacij smo prišli do zaključka, da bi lahko plačali voznikom za prevoz drv na. železniško postajo v Mirni peči največ 237 din za meter drv. Prav toliko bi stal prevoz drv na postajo v Brallinu. Pri tej ceni bi GG ne prihranilo prav nič, pač pa precej časa, ker bi morali, če bi vozili vozniki namesto kamionov, organizirati na postaji v Mirni peči pavo manipulacijo. Poleg vsega bi b'la otežkočena kontrola nad prezovl in bi nastala nevarnost, da bi drv manjkalo. Na sestanku z vozniki v Mirni peči 30. julija na zgoraj navedeno ceno nI mogel nihče pristati, ker Je res prenizka, več pa GG nt moglo plačati, ker bi sicer doseglo prav nasprotno kar zeli pisec članka in verjetno tudi Mirnopecani, to je pocenitev. Pozneje smo Se pogajali z vozniki za prevoz lOO m' drv do mlrnopelke šole. Ta pot bi bila približno 2 km krajla kot na že-leznltko postalo, cena pa Je bila SSO din. Iz tega sledi, da bi stal prevoz na postajo najmanl 400 din, torej bi bil 1*3 dražji kot pa prevoz s kamionom na postajo v BriUin. Na tako podražitev pa OO ne more pristati tudi na ljubo mlrnopelktm voznikom n«. Vse to amo govorili ž« na sa-•tanku t mlrnopešklmt vozniki, zato s« Čudimo vsebini omenje- OblSČIte razstave Ljudske tehnike v novomeškem Sindikalnem domu! neg« članka. Vsak čes lahko dokažemo, da Je prevoz v Mirno peč dražji, čeprav kaže, da dela les »mogočni lokt preko Novega mesta. Treba se je pač sprijazniti z dejstvom, da vozniki kamionom ne morejo konkurirati, kot preproste statve ne modernim tekstilnim strojem. Lahko bi navedli ie mnogo podrobnosti, .vendar upamo, da bomo s tem zadovoljili pisca 1n vse tiste, ki Jih to zanima. Vsekakor Je nasa želja, da tudi mlrnope-Šk1m voznikom omogočimo zaslužek, vendar pod pogojem, da prevoz ne bo dražji kot z drugimi vozili. Kmetijsko gozdarsko posestvo NJovo mesto % Jugoslovanska parlamentarna delegacija je odpotovala v Zahodno Nemčijo z letalom. Delegacijo vodi predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. Jugoslovanske poslance bosta med drugimi sprejela predsednik zvezne zahodnonemške skupščine Gers-tenmeyer 1n predsednik republike Theodor Heuss. Sprejel jih bo tudi zunanji minister voh Brentano. Poleg ogledov raznih krajev ln objektov bodo jugoslovanski poslanci navzoč; na plenarni sej! Bundestaga- % Voditelj jugoslovanske parlamentarne delegacije na Češkoslovaškem Miha Marinko je na tiskovni konferenci v Pragi dejal, da je bila _ delegacija sprejeta prisrčno in prijateljsko. Imela je tudi priložnost, da se seznani z najvažnejšimi platmi gospodarskega in političnega ž:vljenja v CSR. £ Med večdnevnim obiskom v Jugoslaviji je sekretar CK KP Sovjetske zveze Niklta Hruščev obisfcal med drugim državno posestvo v Belju, zagrebški veiesejem. ladjedelnico Uljanik v Pulju in Koper. Hru-ščeva je spremljal predsednik Tito. 0 V Parizn so se zbrali na kongres črnske kulture črnci iz Severne Afrike, ZDA in zahodnoindijskih otokov. Kongresa ss je udeležilo mnogo črnskih in-teligentov in pisateljev, ki so jasno povedali, da Je po koncu kolonializma v Azljj in po dvigu Indije. Burme, Indonezija in drugih držav prišel tudi za Afriko čas, da doseže enakopravnost z belci. % Zaradi hude nevihte, ki js divjala nad Nemoursom v Alžiru, je umrlo 17 oseb. 40 pa jih je bilo ranjenih. Pesek je popolnoma prekril železniško postajo v Nemoursu. Neko letalo, ki je bilo treščilo na zemljo, je veter nesel več kot 510 metrov daleč, tako da se Je popolnoma rarcbllo. Gradnja črnomaljskega vodovoda Oglejte si najaktualnejšo prireditev Gospodarskega razstavišča v letošnjem letu 1» sejem izvoznih artiklov Jugoslavije v dneh od 29. septembra do 7. oktobra 1956 v LJUBLJANI «* bF Prikazani bodo številni prsdmstl • področja celotne Industrije, kmetijstva, gozdarstva In obrtništva. — Delovni kolektivi, tolika vodstva — organizirajte skupinske oblake za ogled tega sejma. Raistavni prostori ao ODPRTI VSAK DAN OD 0. DO 20. I RE. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Kot smo Je poroča!!, j« brla za nadaljevanje del glavnega vodovoda v Bolj krajini le+oi dode-l)«na pomo^ 42 milijonov dinar-iev. Dela je prevzelo »Belokranjsko gradbeno podjetje« ja Črnomlja. Brasniške češnjo hirajo Brusnic« so le od nefcdaij slovele po dobrih č'eshjsh. Pred vok» smo jih veliko izvozili v Ljublija-no, na Gorenjsko in rudt v me** zemstvo-na Dunaj. Dolgo vrsto let so nam nudila celniera drevesa brez vjake nege dober zaslužek, sedaj pa so začela usihati. Žalostni opazujemo domaČmi ta nenavaden pojav, ki preti, da bo za več let onemogočil mane ceSnjeve razstav« v Brusnicah. To nam ne obeta dobrih ^a.sov. Verjetno j« krivo slabo vreme v radnjlih letih, zlasti lani, ko je bilo januarja precej aonko, marca pa je pritisnili nfo-bi^jno huda zima. Tudi ameriškemu podoben kapar se vedno bolj množi. Potrebno je. da se strokovno ugotovi vzrok r»ro-padanja nalih Mnlevih dreves In se prepreči nadaljnje hiranje Tudi kaparla borno morali uničevati, rlasti leseni, da ne bo napadel ?e jablan in nam tako uniji! vseiu sadja. Joief Mikoli{ polaganje cevi v vasi Koicvje pri Črnomlju Dela na vodovodu dobro na-* pmlujejo. Končano je zajetje pri izviru Dobličanke in položene so cevi od zajetja do Loke. Ker kopanje jarka in polaganje cevi hitro napreduje, bo ceiovod kmalu v Črnomlju. Vendar s tem še no bo končano. Veliko dela je Šo pri gradnji strojnice nad zajetjem, daij« je potrebno zgraditi Že zbi-railntk pod vasjo Grič in rlačni cevovod od zajetja do zbiralnika. Najtežje delo, to je _ zajetje, pa je končano. Pri tem je treba, povedati, da j« lani opravljeno delo na zajetju, ki je po neprevidnosti poleg znatnih stroškov terjalo tudi ,pet človeških življenj, bilo zastonj, ker ni bilo napravljeno na pravem kraju. Sedanj« zajetje daie okoli 70 litrov vod« na sekundo, kar je dovolj. Poznale strokovni časopis »DELO IN VARNOST«? Izšla je S. Številka •*«>-kovnega časopisa »Deto varnost«, ki oa izdaja Tarnri ta proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. To je prvi in edini Ust v državi, ki t« ukvarja s peretemi vprašanji zr;.sanjo produkt/uhosti in varčnega gospodarjenja t; fn-dustrijs/ci profz-mdnji, s pro- V TEM TEDNU NflBIHflMO:. Cvet lesensk* rese (1TO din), rdeče detaljic« (100 din), črne-domać«-krsnjsk« dstalja (100 din). Plodov« jerenike (lnf> din), gloga (411 din). Sipka celega (50 din). Sipek luSčin« brez semena (220 Min), punčkovna lepe rdeče barve, brez zelenih prežganih In zdrobljenih lagod (1000 din), črnega trna-oparnice, trnu-1« (30 din). Korenin« volčje čeSnle-bela-done (120 d n). trobentice (l?>0 din), malega divjega janeža (300 din), ve.likoga di^ega janeža (220 din), gladeža (88 d;n) bodeča nsže - kompava (lnOrTn). bal-drijana (2fi0 din), habata-srdljl-vi bezeg (35 din). f.lst volčj« čosnje-beladone (lf>0 din) ozkolistnea« trpotca (80 din), pekoče kopriv« (40 din). Opozorilo. NrtblraMe Jflmo tu navedena želita, ker ostalih ne odkupujemo več. Cvet rese nabirajte samo toliko ča*a, dokler ne bo porja-v*l. Pohitite i nabiranjem! bleml pravilne, znanstveno utemeljene organizacij« dela, z vzgojnimi vprašanji kadrov v gospodarstvu in s problemi zdravstvene in tehničn« za-Sctfe pri delu. 5. tttvtlka časnpha prfmSa naslednje 'članke: Franjo AleS: »ViSjo produktivnost z ustrezno organizacijo dela«, in*. Er-viv Pcrvc: »Delavce in časovne studile«, prof. Ivan R"r-toncelj: »O metodi praktične l/olirazbe vodilnega kadra v prnlrvodn.fi«, In!, S. Pire* »Kdaj lestev, kdaj dvigalo?«, inž. Ludnvik Knvs: »Dvigalo nal ne bo giljotina v gradhe-'ništvu«. Navodilo ?a registracija osebnih zaščitnih sred-gftfj in rnrtiosfnfh naorav Ur renistrarijo proizvajalcev in prndajolcev teh sreds'eti Inž. Ftorfs Gostita: »Prirodni hrusl In umetni hnntlnl koluti«. Na ča*opi* Up posebej ono-rorjfimo tisa industrijska podjetja, gospodarske organlzacU je in strokovnjaki. * Številka 4 IVO 27. SEPTEMBRA 195« HllZOBSRZBOHfl GRK Ustanovljena je Gospodarska poslovna zveza — V Bell krajini pripravljajo kmetijske zadruge ustanovitev Kmetijsko-proizvajalne zveze — Kako bo z dobički Gospodarske poslovne zveze? Delegati KZ območja okraja fcJovo mesto so se zbrali 11. septembra 1956 na ustanovni občni zbor Gospodarske poslovne zveze. S tem je ustanovljen nov organ združenih zadrug, ki dela za potrebe KZ. O gospodarskih poslovnih zvezah šmo še malo pisali v našem listu, zato »e mi zdi P°~ trebno seznaniti zadružnike o »a j važnejših nalogah teh zvez. W sprejetih pravilih na ustanovnem občnem zboru je postavljeno sledeče načelo: »Gospodarska poslovna zveza mora skrbeti za gospodarsko krepitev združenih KZ in jih v s\t»-Jih poslovnih odnosih usposabljati za opravljanje njihovih dejavnosti. Organizirati mora proizvodnjo novih kmetijskih pridelkov, razvijati blagovnost oo. Btoječe proizvodnje in uvajati tadruge v nove dejavnosti«. Iz zgoraj postavljenih načel 9e jasno, da je Gospodarska poslovna zveza gospodarsko združenje KZ, ki dela za njihove potrebe v blagovnem prometu jn hkrati usposablja KZ na uvajanju novih dejavnosti. S prevzemom teh nalog «e bodo h Gospodarsko poslovni zvezdi pripojil1 a vsa podjetja OZZ In bodo pod vodstvom upravnega odbora GPZ poslovala od-eiei kot samostojni obrati. Tako bo v tfclopu GPZ 5 obratov ln sicer: obrat za odkup kmetijskih pridelkov, jn promet s eemen?k-'m in drugim reprodukcijskim blagom, obrat za odkup lesa, obrat — mesarija — za odkup živine, predelavo in prodajo mesa, obrat mlekarna za odkup ter predelavo mleka in obrat gostišče. S temi obrati b0 GPZ dahko nudila KZ pomoč, zlasti pa bo na ta način v začetku večje jamstvo za vnov-čevanje tržnih viškov ter obratno, skrb za/ prodajo dobrih semen in zaščitnih sredstev ter s tem zagotovitev večjih in enotnejših pridelkov. ka.r je vse v sedanjih pogojih na tržišču zelo važno. Nekateri delegati s-o imeli pomisleke, kako bo z dobičkom, kj ga bo gospodarsko združenje v poslovnih odnosih s KZ ustvarilo. GPZ je organ, ki dela za potrebe KZ in skrbi za njihovo gospodarsko moč. Zato je tud[ z uredbo in pravili GZP zagotovljeno, da KZ poslujejo z njo na odprtij račun (komisijsko) tako, da bo presežek vrednosti aH tako imenovani čisti dobiček vrnjen KZ. Občni zbor GZP. ki ga sestavljajo pooblaščeni delegat; KZ, }e pooblaščen, da sme sklepat; koliko dobička, kj pripada KZ sme ostati za potrebe GPZ. Iz tega se vidi. da je z organizacijsko izpopolnitvijo GPZ uvedena demokratična oblika upravljanja od samih proizvajalcev — zadružnikov v sodelovanju z delavci, zaposlenimi v obstoječih obratih in da se dobiček, kj so ga ustvarjala podjetja in se je doslej delci po predpisih družbenega r/ana, sedaj pa se bo vračal KZ. katere bodo poslovale z obrati GPZ. Kmetijske zadruge Bele kra- jine so prve začele mislitj na potrebo ustanovitve KPZ. Razlika med Gospodarsko poslovno zvezo in Kmetijsko proizvajalno zvezo je v tem, da se KPZ ukvarja z neposredno organizacijo kmetijske proizvodnje v raznih pospeševalnih oblikah in izvaja gospodarske puograme v K Z. Teh potreb pa je na Dolenjskem in zlasti v Bel,: kraji- Razdrobljenost posestev Marsikje v Beli krajini zavira izboljšanje kmetijske proizvodnje razdrobljenost kmečkih posesti, saj imajo nekateri kmetovalci celo po 80 parcel. Oranje in obdelovanje teh parcelic je zelo težavno, zato je nujno, da se čimprej začne z zložbo teh razkosanih zemljišč. Kmetovalci vasi Podlog in Jerneja vas so to storili že pred vojno. Sprva so bili malo nejevoljni, ampak danes so veseli, da so to uredili. V hribovitih področjih popolne zlož-be niso možne, pač pa v ravninah. Treba je le dobre volje in razumevanja. (o) Komisija za slinavko V Subotici je bila zaključena dvodnevna konferenca Izvršnega komiteja Evropske komisije za slinavko in parkljevko pri mednarodni organizaciji FAO. Po izjavi predsednika dr. Nigla je bila konferenca zelo koristna. V VINSKEM HRAMU pričakujemo GOSTA ni na pretek. Naj naštejem samo nekatere naloge: KPZ pomaga organizirati predelovalne obrate pri KZ ali za več zadrug skupaj, kot n. pr. vinske kleti, sušilnice, predelovalnice za sadje, organizacija pašnikov, organizacija strojne obdelave s tistimi stroji, ki >ih KZ ne morejo same v celoti koristiti, sestavljanje načrtov za obnovo nasadov, skrb za organizacijo drevesnic in trsndc, po svojih strokovnjakih pomaga sestavljati ln izvajati gospodarske programe KZ itd. Od naštetih nalog jp največ pogojev prav v Beli krajini, k,; je kmetijsko bolj zaostala, ljudje Pa imajo voljo za hitrejši napredek. Že sedaj je v gradnji vinska klet v Metliki, preko katere bo omogočen odkup grozdja in prsde-lava vina, ki bo po kvaliteti sposobna, da se uveljavi na trgu. Da se klet čimpreje zgradi, hoče večina belokranjskih vinogradnikov, ker je prodaja vina glavni vir dohodkov mnogih kmetvj. Vzporedno s tem pa je tesno povezana obnova starih vinogradov, ki morajo biti urejeni tako, da bo možna strojna obdelava, kj poceni proizvodnjo oz. proizvodne stroške. Konkurenca v vinski trgovini je zelo močna Letina v Beli krajini Pospravljanje poljskih pridelkov v Beli krajini je v polnem razmahu. Sončno in toplo vreme je zelo ugodno za vsa dela na polju. Koruza je kljub slabim vremenskim prilikam spomladi in poleti kar lepa. Tudi krompir je dobro obrodil. Letina Je na splošno dobra. Grozdje lepo zori in vinogradniki menijo, da bo trgatev v začetku oktobra. Grozdja bo letos manj, toda kvaliteta vina bo boljša. (o) ne samo v kvaliteti pač pa tudi v ceni, kar že močno občutijo vsi dolenjski vinogradniki, zaradi zastarelih vinogradov, ker zahteva obdelava v sorazmerju s pridelki visoke stroške. KPZ imajo torej neizčrpna naloge za razvoj ln napredek ter upamo, da bodo vsi napredni zadružniki korlstilM usluge, ki jih bo nudila KPZ preko kmetijskih zadrug. Stane Somrak Ni ie dolgo tega, kar sem pri-lel v Kmetijsko Šolo na Grm. Sem me j« gnala Želja po spoznavanju kmetijske teorije in prakse. Naučil sem se več kot sem pričakoval. Kot je vsak začetek težak, tudi tu ni šlo od začetka vse zlahka, a kmalu sem se seznanil g sošolci in takoj je postalo bolj domače. V prijetnem vzdušju je minilo šolsko leto, končani so bili izpiti — čakala nas je le še ekskurzija. V sedmih dneh smo si ogledali gorenjske in primorske kraje in se polni novih moči zadovoljni vrnili domov. Zadnji večer, preden smo se razšli na svoje domove, smo ime- li na Grmu poslovilni večer. Težko smo se poslovili od predavateljev in sošolcev. Ko je prišel vsak na svoj dom, se je bilo treba odločiti za dom ali jiuibo. Ja2 sem se odločil za dom. Po nekaj dneh sem videl, da Še vedno ne znam vsega in sem se ponovno vrnil na grmsko šolo za eno leto. Mnogi mislijo, da kmeru ni potrebna n-rbena izobrazba, a to ni res. Tudi kmet se mora naučiti, kako bo s čim manjšimi stroški kar največ predelal, da bo zaslužek večji in s tem višja tudi življenjska raven. Edvard Gnidovec Zapuščeni vinogradi Precej Belokranjcev je dobilo po vojni vinograde ln zidanice v Dobličkl gori ln Stražnjem vrhu. Med njimi je pa nekaj takih, ki vinograd zelo malomarno obdelujejo, niti ne skrbe za obnovo zidanic. — Precej vinogradov je propadlo in mnogo zidanic ima slabo streho. To terja, da se ' takim ljudem' vinograd vzame in da v upravljanje ljudem, ki so voljni skrbeti za trto. To mora urediti občinski LO Črnomelj, na čigar področju so ti vinogradi. (o) Krompir je kar lepo obrodil. To kažejo tudi nasmejani obrazi družine, ko koplje to »podzemno sadje« (Foto: Polde Grahek) KOVE CENE UMETNIH GNOJIL 2© dalj časa je bila napovedana sprememba cen umetnih gnoj 1. Sredi avgusta pa so bili objavljeni v Uradnem listu FLRJ novi regresi za gnojila, kar je nedvomno prišlo o pravem času in bomo jesensko setev lahko opravili s polnim gnojenjem, obenem pa se bodo mogle kmetijske zadruge -n kmetovalci oskrbeti s potrebnimi količinami gnojil za zgodnjo 6-pumladansko uporabo na travnikih .in za spomladansko setev. Prispevek družbe k pocenitvi umetnih gnojil je prav znaten in znaša po družbenem planu za 1956 leto 8 milijard dinarjev. Spomlad1 smo v Dolenjskem listu ©pjavili ceno umetnih gnojil v mnogih evropskih državah in jih primerjali s cenami pridelkov ter povezali vse s oena-mi pridelkov in gnojil pri nas. Takrat smo ugotovili, da je bila pomladanska cena gnojili pri nas še vedno nekoliko izpod povprečja evropskih razmer. Z današnjimi cenami pa smo brez dvoma zopet ena izmed držav, kjer so gnojila najcenejša. Cene gnojil so v primerjavi s spomladanskimi cenami ta-kele: Spomladi polna regres prodajna GNOJILO 1956 tov. cena na kg cena 15. 8.1936 15. 8.1956 15. 8.1956 Kmalu bomo v vinskem hramu Sprejeli gosta - nov vinski most. Za njegov sprejem se pa moramo vestno pripravila. PRED TRGATVIJO * Vinski hram moramo dobro očisiliti, prozračiti in razkužiti z &vcp!anjem. Očistiti moramo vso vinsko posodo. Zdrave sode, ki so stali med letom prazni in bili večkrat žveplani, moramo temeljito izprani s čisto, hladno vodo, ipo potrebi z 2 odstotno sodo, potem pa se s kropom ali vrečo paro. Plesnivo posodo je treba pred izpiranjem odrgniti s krtačo, da odstranimo plesen. Vso posodo: škafe, brente, kadi moramo nabiti, zamočiti,' da ne pušča in očistiti raznih plesni s krtačo, hladno vodo in 2 odstotno sodo. Sele potem i/.percmo s paro ali kropom, sicer bi pira utcgni'a razne plesni še globlje potisniti v les. Vzrotk raznih bolezni itn napak v vinu, zlasti vonja po plesni, je pogosto umaizana posoda, ki jo uporabljamo pri trgatvi. Posode 7a trgi lev ne smemo uporabljati med letom v druge rmmene, na primer za škropivo, pri zganjekuhi itd., ker je težko odpraviti iz mje ckus in vonj po teh snoveh. Med trgatvijo moramo posodo za trgatev vsak večer pomiti. Vse železne dele stiskalnice in kovinske oosode, ki pridejo v dotik z moštom, je tireba poloŠčiti. Tudi železne vijake pri vratcih soda moramo dobro premazati z lojem. Mo'& namreč kovine topi in tako dobi mošt, in pozneje vino, Črno barvo. KAKO POPRAVIMO PO- * KVARJENO IN BOLNO VINSKO POSODO Zaradi bre/brižnositi in malomarnosti se vinska posoda pokvari, postane zatohla, pil osniva in ciik asta. Če stoji vinska posoda da;!J Ča- sa slabo ali nič osnažena in ne-i^epiana v bolj suhem prostoru, dobi zatohel vonj, katerega se po-tum Bavzdiha mošt in vino. Tako posodo je treba izprati jn povrniti. Posodo najlaže izparimo tako, da naiijemo v kotel za žgan jek tiho vodo in jo segrevamo tako dolgo, da po ceveh iz kape začne uhaijati para. To paro z gumijasto cevjo dovajamo neposredno (brez hladilnika) v bolan sod skozi pilko. Odprtina pilke naj bo obrnjena navzdol- Para gre skozi drobne luknjice dog globoko v les in raztaplja neprijetne snovi. Ohlaja* para se pri tem v sodu spremeni v vodo, ki odteka skozi pilko in odvaja raztopljene, neprijetne snovi. Zato pa mora bita odprtina pilke obrnjena navzdol. Paro dovajamo tako dolgo, da se sod skoz in skoz pregretje. Ko po-SUMM sod od zunaj topel,ga nehamo pariti, sicer nastanejo v dogah mehurji, kjer se rada naseli plesen. Izparjene sode še potem večkrat izperemo z 2 odstotno sodo in nato 1 čisto, hladno vodo. Če sodov nismo žveplali in Če so stali odprti v vlažnem prostoru, postanejo plesnivl. V zaprtem ;i<*snivem sodu ne gori luč. Tak plesniv tod moramo odpreti, če piesnivsod moramo odpreti, če nima vratc mu odvzamemo dno. Potem s suho krtačo jn suho cunjo vso plemoho odrgnemo. Ce je plesnoba prodrla globje v les, p'esnobo pooSlamo do zdraveg* lesa. Sele nato se sod z ostro »četko in vodo umije, potem zapari, zakuha, s 2 odstotno sodo in nazadnje izpaama Če sod, ko smo ga izpraznili, n;wno dobro pomili, aH če smo pustili kak ostanek vrna v niern. se začno v teh ostankih razvijati ocetne baktenje-sod se skisa. Da to popravimo, moramo uničiti ocetne bakterije tako, da sod zakuhamo z močnim, vrelim lugom. Nato ga izplahnemo z 2 do 5 odstotno raztopino sode, nato pa še z mrzlo vodo. Nove sode ali pa sode, ki smo jih popravili tako, da smo dali nekaj novih dog ali norvo dno, najprej zaparimo, nato zakuhamo s sodo in končno izplahnemo- Tako ozdravljen in pomit sod pustimo 2 do 3 dni, da se osuši, nato ga zažveplamo. Ako soda nc Komo napolnili, damo na 2 KI en azbestni trak, Če pa bomo v »od vlivali mošt iz zdravega grozdja (ali tudi sadjevec) pa na 3 hI en a-zbestni trak. Tako zmerno žveplan je niČ ne škoduje izluženju barvila, Til Dobcršck Y -' il superfosfat 11,5 16 6,5 9,5 nitrafoskal 14 31 17 14 apnenl dušik 14 37 26 11 amonsulfat 26 41 24 17 čilski soliter 26 38 20 18 ntramonkal 18 31,10 15,60 15,50 kalijeva sol v papir, vrečah 12,5 19 8 10 kalijeva sol ' v jut. vrečah 14 20 9 11 Thomasova žlindra 12,5 15 7 8 Crnopasasta krškopoljska pasma prašičev je tudi na občinski razstavi v Kostanjevici dobila zasluženo priznanje. Njeni vzreji bodo kmetje in strokovnjaki posvečali še večjo skrb. Vse cene so mišljen© franko razkladalna postaja kupca, razen amonsulfata, kjer je cena. franko Lukavac. K nj'im je torej potrebno prišteti še prevozne stroške od železniške postaje do zadruge in njen« manipulacij ske stroške. Vsem nam je v prid, da s pravilno uporabo gnojil poveča-•mo pridelke. Da bo uporaba gnojil č;m večja, naj upravni odbor. KZ in poljedelski odbori pretresej o vse možnosti, da bodo zadružniki dobilj gnojila po ceni, ki bo čim bližja regresirani ceni. STANJE Pr*d zaključkom leta, ko pospravljamo zadnje pridelke s polja, je prav, da pregledamo, kakšno je bilo letos stanje kmetijstva v naši občini. Po tem pregledu bomo videli, kaj smo storili in kaj je treba še storiti, oziiroma- kakšni naj bodo naši načrti v prihodnjem letu. KMETIJSTVA v novomeški občini SPLOŠNO STANJR Na polju so pridelki na splošno za I" do 15°/o večji kot lani. Pridelek sadja in grozdja pa dosega le 40% lanskega pridelka. Pač pa bo kvaliteta vina vsaj za 50»/b boljša. Od poljskih pridelkov je letos dobro obrodila pšenica, prav lepo kaže koruza, dočim je krompir bolj droben. Zelo poln je fižol. Tudi detelje in travniki so dali razmeroma dosti krme, tako da živina ne bo stradala. Le jesenske paše ni, zaradi suše v drugi polovici avgusta in prvi polovici septembra. Suša je prizadejala tudi strniščna posevke, predvsem repo- Na splošno lahko ugotovimo, Naši predstavniki delovnih zadrug v ZSSR V Sovjetsko zvezo so odpotovali predstavniki naših kmečkih delovnih zadrug. Ostali bodo tam mesec dni in proučevali delo v kolhozih in življenje v sovjetskih vaseh. Mednarodno konferenca kmetijskih zadrug Na Poljskem je bila od 20. do 24. septembra mednarodna konferenca zastopnikov kmetijskih proizvajalnih zadrug-Udeležbo so prijavili zastopniki ZSSR, L H Kitajske. Nem-|ke demokratične republike, Madžarske itd. Povabljeni so tudi zastopniki kmečkih delovnih zadrug Jugoslavije. Na konferenc; so izmenjali izkušnje o organizaciji proiz\ra-jalnih zadrug, o načinu plačilo in o mehanizaciji kmetijstva. Dobrih 16 litrov mleka na dan ob suhi krmi daje deset let stara Plavka, last Angele Bučarjeve Iz Kostanjevice. Na Živinorejski razstavi je kot najboljša molznica dobila prvo nagrada, diplomo in aelan venec da je letina nekoliko boljša kot lani. Čeprav bo sicer vina ne-ka.j manj, bo pa zato veliko boljše in se bo laže prodalo. Tudi toča, ki je bila na področju Kronovega in Hmelj čiča, ni bil* katastrofalna, ker je imela manjši obseg in tudi ni njkjer uničila nad 50% pridelkov. Tako lahko mirno pričakujemo zimo, saj &rno oskrbljeni a pridelki i naših polj. AKCIJE ZATIRANJA ŠKODLJIVCEV Spomladi je bilo očiščenega 75% sadnega drevja, poškropljenega pa 25°/». Okužba po ameriškem kaparju je srednja, ekrog Novega mesta in Otočca pa močna. Sadno drevje je škropilo 16 ekip, kd so delale pri posameznih kmetijskih zadrugah in na državnih posestvih. Na delu so bile 2 motorni škropilnici, 19 prevoznih in 10 na-hrbtnih škropilnic. Po koloradskem hrošču je okuženo 52°/« krompirišč (1470 ha vsega krompirja). Vse okužene parcele so bile enkrat zaprašene, oziroma poškropljene, dvakrat pa 50«/0 napadenih po-vrlin. Akcija zatiranja tega škodljivca je bila v juniju in juliju zadovoljiva, v avgusti pa, ker se je krompir že sušil, slaba. Posledica je, da je sedaj na jesen ponekod še videti veliko hro.ščev, ki bodo sicer poginili in ne bodo napravili nobene škode.. Najti je pa še^ ličinke, katere se bodo zarile v zemljo in bo drugo leto spet veliko dela s tem škodljivcem. Napredek v akcijah zatiranja je v tem, ker so kmetje letos zatirali škodljivce z veliko večjim razumevanjem in sami, kot pa prejšnja leta. Upamo, da bodo kmetje sčasoma ta dva škodljivca zaitirali brez pritiska od oblastne strani, popolnoma samovoljno, kot na primer zatirajo peronosporo na vinski trti. To bp edino pravilno, saj je zatiranje teh škodljivcev predvsem v korist kmeta samega; njemu pa ne more biti vseeno, če mu sadno drevje uniči kapar, krompir pa koloradski hrošč. Same akcije so pa bile toliko uspešne, da je videti veliko manj sadja, okuženega po kaparju, drevesa se zaradi kapar-ja več ne sušijo- Pač pa je nevaren češpljev kapar, ker kmetje češpije premalo čistijo in škropijo. Zato je vedno manj češpelj in sliv. Tudi koloradski hrošč zaradi zatiranja ni nikjer zmanjšal pridelka krompirja. Tako je bil glavni cilj sicer dosežen, čeprav s samo akcijo ne moremo biti povsem zadovoljni. Predvsem pričakujemo še večjega razumevanja za ti dve akciji od kmetov samih, pa tudi kmetijske zadruge so glede tega premalo storile. KAKO JE Z OBNOVO VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Za napravo novih sodobnih vinogradov in sadovnjakov je malo zanimanja. Kmetje na Štajerskem in Primorskem posvečajo ravno tema dvema panogama največ fkrbi. Te Dolenj-(Nadaljevanje na 4. strani) V mnogih primerih je mogoče organizirati tako, da kmetovalci prevzamejo gnojila na postaji. S tem odpadejo stroški prevoza, skladiščenja čn obresti. To znaša 1—2 din pri kg. Dalje morajo KZ skrbeti, da bodo kmetovalci pravilno gnojili, ker le tako se bo vložen denar (Obrestoval. Zato naj gnojila naročajo v skladu s potrebami področja in posevkov in v povezavi s kmetijsko službo. Vsekakor moramo preprečiti enostransko uporabo gnojil. Iz novih cen gnojila pa 6e lahko naučimo še nekaj. Kdor bo uporabljal mešano gnojijo — to de nitrofoskal, bo najdražje gnojil 100 kg nitrofoskala vsebuje 8 kg čistega dušika, 8 kg fosforne kisline in 8 kg kalija. 1 kg dušika v apnenem dušiku stane 55,5 din, v n'trafoslealu 77,5 din, 1 kg fosforne kisline v supe.rfosJatu stane 59 din, 1 kg kalija v kali,jevi soli pa 25 din. Vse računano franko razkladalna postaja. Vrednost vseh hranil v ntrafoskalu, kjer je mešan apneni dušik (temen) znaša 1118,4 din. v nitrafoskalu z ni-tramonkalom (svetli) pa 1290,4 din. Za mešanje gnojil bomo plačali torej stvarno razliko do 1.400 d n, kolikor stane 100 kilogramov niitrofoskala franko postaja. Napreden zadružnik se bo raje poučil v zadrugi in pri kmetijskih strokovnjakih, kakor tudi v knj.igah in časopisih o pravilni uporabi gnojil in jih mešal sam. K temu naj bi ga navajala tudi zadruga. Po novem načinu regresiranja n nobene razlike v cenah gnojil za kontrahirane in nekon-trahirane pridelke, odnosno površine, ing. Rado Linzner Jagodičevje prodiira tudi na našo vas. V KZ Podbočje razmišljajo, kako bodo uredili plantaže črnega ribeza, Zadružnik Kuntarič iz Sliv j a misli zasaditi 1 ha tega donosnega Ja-godičevja. V Kmetijsko šolo na Grmu ss je letos vpisalo 45 učencev, od teh jih je 37 iz novomeškega okraja. To je največja vpis Dolenjcev v zgodovini te šole. Na šolo prihajajo še nove prijave, tako da bodo verjeitno odprli tudi zimsko šolo. S sodelovanjem podružnica Kmetijskih inženirjev in tehnikov v Novem mestu in na njen predlog bodo letos organizirane zimsko-gospodarske šola v Mirrui peči, Novem mestu, Senttjerneju, Kostanjevici, Mokronogu, Trebnjem, Črnomlju, Metlika in Žužemberku. B^^07..9C tetran i »DOLENJSKI LIST* SftevS 39 (3421 Gojimo jacodicevje in vilnje STANJE KMETIJSTVA v novomeški občini nov vir dohodkov kmečhcga gospodarstva Pred leti so v našem sadjarstvu poznali predvsem le nekatere vrste sadja — jabolka, hruške,, slive, češnje — pa še te so gojili, samo za domačo porabo, le manjšo količino za trg. V naprednejših deželah z razvitejšo trgovino pa so kmalu spoznali, kakšne dohodke lahko donaša sadje, zato so sadjarstvu ?aeeli posvečati prav posebno skrb. Se neizkoriščene kmetijske površine so zasadili, vpeljali take sadne sorte, ki so gospodarsko najdonosnejše in jih gojili po navodilih sodobnega naprednega kmetijstva. Pri tem pa niso ostalu le pri standardnih sadnih sortah, ampak so na veliko začeli gojiti tudi take, ki so doslej rasle same v naravi ali pa le kot vrtno grmičevje. To so predvsem maline, črni ribez in višnje. Te kulture so danes na svetovnem trgu zelo iskane in prinašajo pridelovalcem lepe dobičke, tudi pri nas, čeprav nasadov takih kultur še nimamo bogve koliko. Oglejmo si gospodarsko vrednost jagodičevja in visenj. VIŠNJE V vsem našem okraju je po številu dreves višnja zastopana le 0,03% in tako pride na zadnje mesto. Vzporedno z os'alimi sadnimi vrstami je pri višnji gojenje enostavnejše- Uspeva lahko tudi v izrazito sušnih predelih in na visokih nadmorskih višinah. Odporna je proti mrazu in vsako leto tudi obilno rodi, samo da je posajena v pravilnem odnosu z opraševalnimi sortami. Plodove visenj išče predvsem industrija za predelavo likerjev, kompotov in višnjevega soka. Praksa je dokazala, da je življenjska doba višnje 25 let in rodi že v četrtem letu. Rodnost visenj se zelo menja. Da bi laže ugotovila njih rodnost, jo razdelimo v tri dobe: Razdalja sajenja I. perioda porast rodnosti II. perioda polna rodnost III. perioda padanje rodnosti skupna rodnost za vso živ. dobo po drev, na ha višnja 6 X6 od 4—10. leta 6 * bratev po 10 - 60 kg od 11.—20. leta B x bratev po 40 » 320 kg od 20—25. leta 4 x bratev po 25 100 kg 480 kg 156-000 Ce upoštevamo povprečno ceno po 80 din za kilogram visenj, kot so jih odkupovala predelovalna podjetja letos, je bruto dohodek od enega drevesa za vso dobo rasti 480 kgx 80 din je 88.400 din ali- letno 2.133 din, tako da bruto dohodek na 1 ha tnaša za vso življenjsko dobo 156.000 kg X 80 din = 12,480.000 Sli letno po 1 ha 693.330 din. Kot upoštevan dohodek pri tem je še izkoriščanje zemlje z gojitvijo medkultur v višnjevem nasadu prva 4 leta. Ta dohodek je pa tudi neobremenjen t družbenimi dajatvami] ker so na novo obnovljeni strnjeni sadovnjaki po uredbi o dohodnini (Ur. 1. FLRJ št. 18-56) oproščeni dohodnine, zasajeni s plemenitim sadjem do 8 let. Donos visenj dosežemo le z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov. Da ugotovimo čisti dohodek po drevesu ali od ha, je potrebno, da se od bruto dohodka odštejejo vsi dejanski stroški priprave zemljišča za sajenje ,vse delo gojitve m obaranje. Vsi stroški višnjevega nasada po današnjih cenah vso življenjsko dobo na 1 ha znašajo: trebuje vsaka družina kot sveže, sadje ali kot sok, marmelade in podobno, pridelati ga moramo velike količine za bolnišnice, porodnišnice in okrevališča, slasti za izvoz, kajti v inozenastvu je veliko, in čedalje več povpraševanja po črniam ribeszu. Crni ribez uspeva v vsaki zemlji, od težke ilovnate do lahke peščene. Pri tem pa je važno, da je sestav zemlje tak, da se morejo koreninte dovolj razviti in da v poletnih mesecih zemlja zadrži dovolj vlage. Crni ribez je zelo doiaosna rastlina, če ga posadiš ma primerno njivo, izbereš dobno sorto in če nasad neguješ — okopavaš, gnojiš, škropiš, obueruješ in pravočasno obereš. Pridelek v štiriletnem nasadu v normalni letini je do 6.000 kg ali pa še več. Crni ribez rodi prvo leto po sajenju 20«/», drugo leto 60%, tretje leto 80% }n čjetrto ter naslednja leta 100.»/o Ako upoštevamo letošnjo cejno po 100 din za kg, je bruto dohodek od 1 ha črnega ribeza 600.000 din. Dejanski stroški 1 ha črnega ribeza po današnjih cenah pa znašajo: 1. zemlUšče je davčno obremenjeno od rodnosti naprej za 18 let povprečno po 20.000 din 360.000 2- izdelava načrta in izmeritev nasada 10.C00 3. izkop in zasipavanje jam 17.000 4. zakoličenje nasadov . 3.000 5. vrednost drevesnih kolov 9.750 6. vrednost višnjevih sadik 48.750 7. sajenje (delo) 8.500 8. rez in vzgoja krone za vsodobo rasti (delo) 7.500 9. gnojenje (delo) 38.400 10- vrednost gnoja 175.250 11. stroški škropljenja 3 X letno, skupno 75 X za vso dobo rasti (delo) 75.000 12. vrednort škropiva 147.750 13. obdelava zemlje (drevesnih kolobarjev — delo) 91.200 14. obiranje . .250.800 15. pakiranje in transport 360.000 16. zavarovalnina 884.632 17. obrestna mera 8% ' 198.323 1. zemljišče je davčno obremenjeno 20.000 2. priprava zemlje za nasad 7.500 3. sajenje — delo 5.000 4, vrednost sadik 40.000 B. obrezovanje grmov 17.000 6. škropljenje 3 X — delo 1.500 7. vrednost škropiva 16-884 6. škropljenje 3 x — delo 2.000 9 vrednost gnojila 37,200 KJ. okopavanje nasada 2 X 10.000 11. bratev 60.000 12. zavarovalnina 42.000 13, obrestna mera 8% 15.927 skupni stroški do polne rodnosti znašajo din 275.(111 skupaj din 2,685.855 Ce odštejemo od letnega bruto dohodka 600.000 din, dejanske stroške 1 ha črnega ribeza 275.011 din, znaša čisti dohodek 324.989 din. Le katera rastlina, ki raste na polju, bi nam dala več dohodka! ' Maline so pri nas bolj znane kot gozdni sadež. Pred leti za maline ni bilo toliko zanimanje, danes pa ga je čedalje več. Malina je glede uspevanja in obdelave zahtevnejša od črnega ribeza. Najbolje uspeva v planinskem svetu, na zatišnih pobočjih, kjer ni pozebe in je dovolj zračne vlage, zlasti v juniju in juliju. Izbirati moramo ta- ke površine, ki jih bomo laže humuzirali s hlevskim gnojem in dodajali umetni gnoj. Plodovi malin so lepo oblikovani, rdeče barve in polni aromatičnih snovi. I^ošnji odkup plantažnih malin je bil po 100' din za kg, gozdnih pa po 90 din za kilogram. Rodnost malin je postopna, v polni rodnosti dosežemo pridelek tudi preko 5.000 kg n.a ha, če upoštevamo vse agrotehnične ukrepe vestno in ob pravem času. Bruto dohodek 1 ha malinjaka je torej po odkupni ceni letos lahko preko 500.000 din. Dejanski stroški od 1 ha malinjaka pa znašajo: En ha višnjevega nasada nam da po 25-Ietni življenjski dobi, upoštevajoč sedanje tržne cene po 80 din za kg čistega dohodka, 9,794,145 din ali letno 391.768 din. ALi drugače povedano: vsako leto v višnjev nasad vloženih 107.354 din nam vrne ob koncu leta ali ob prodaji višnjevih sadežev 364% oz. 391.766 din čistega dobička. Vse to navajamo s ponovnim poudarkom, da nam kot kalkulativ-na osnova služi letošnja odkupna cena visenj po 80 din za 1 kilogram. MALINE IN ČRNI RIBEZ Pri gcjitvi jagodičevja v glavnem upoštevamo črni ribez in maline. Črnega ribeza gojimo le malo, rdečega ribeza (po vrtovih) pa nekaj več za vkuhava-nje. Od vseh sadežev črni ribez vsebuje največ vitaminov, zato je od vsega jagodičevja najbolj dragocen. Ljudska medicina ga visoko ceni, toda pri nas je še vse premalo poznan in razširjen. Ker vsebuje sok črnega ribeza ( izredno veliko količino vitaminov, zdravi mnoge bolezni. Ne samo, da ga po- 1. zemljišče je davčno obremenjeno 20.000 2. priprava zemlje za nasad malinjaka 7.500 3- sajenje — delo 7.000 4 vrednost malinovih sadik 25.000 5. izrezovanie in redčenje malinjaka 25.000 6. škropljenje 2 X — d«l0 1.500 7. vrednost škropiva 11.000 8. gnojenje — delo 4.000 9. vrednost gnoja . 31.400 10. okopavanje nasada 2 X 15.000 11. bratev 80.000 12. zavarovalnina 70.000 13. obrestna mera 8% 23.792 skupni stroški din 321.192 »Ccdo« in »Zoran«, bika plcmenjaka KZ Podbočje, ki ju oskrbuje Alojz Colarič, sta dobila v Kostanjevici prvo in drugo nagrado Ce odštejemo od bruto dohodka 500.000 din dejanske stroške po današnjih cenah, dobimo čisti dohodek 178.808 din. V stroške pri jagodičevju so vštete tudi investicije, priprava zemljišča in sajenje brez, žična opora, ta opora pa ni potrebna pri uvajanju sort, ki se bodo lahko vzgajale (glede na pokončno rast) brez nje. V navedenih kalkulacijah smo nakazali samo približen doho- Novosadski sejem 15. 'septembra -so v Novem sadu slovesno odprli letošnji Novosadski sejem. Na njem razstavlja 1200 razstav!jalcev iz države in H 9 tujih držav. Ta sejem je hkrati jugoslovanska kmetijska razstava, ker razstavljajo na njem kmetijske organizacije iz vse države. dek jagodičevja in visenj, ki naj pridelovalce vzpodbudi k razširitvi plantažnih nasadov, o katerih smo prepričani, da bi bili veliko donosnejši, kot marsikatera druga kultura. Zato širite in negujte nasade jagodičevja in visenj ter se poslužujte strokovnih navodil, katere vam nudijo kmetijski strokovnjaki pri vseh zadružnih organizacijah. Peter KapS V KZ Sentlovrene se pripravljajo na organizirano pridelovanje semenskega krompirja. Upravni odbor KZ je že o tem razpravljal z zadružniki. Sklenili so, da morajo b&tt v posamezni vasi najmanj 3 pridelovalci, ali najmanj 1 ha površine ' zasajene s semenskim krompirj em. (Nadaljevanje s 3, strani) ci so tako kratkovidni, da ne vidijo kaj največ vrže. Nove nasade vinogradov so spomladi napravili le Kmetijska šola Grm, posestvo OZZ Trška gora in en privatnik. Vsi novi vinogradi so na Trški gori v skupni izmeri 2 ha. Strnjen sadovnjak manjšega obsega (okrog pol ha) je zasadilo le posestvo OZZ Trška gora. Vsi ostali so posadili le v svojem hišnem vrtu za izpopolnitev tu in tam po nekaj dreves. To se pravi ,da so samo krpal;. Da bi se začelo več saditi (s čimer bi se dvignili dohodki iz kmetijstva), je Svet za kmetijstvo občinskega LO Novo mesto na svoji sej} sklenil, da se sredstva občinskega investicijskega sklada namenjenega za gospodarski napredek vasi uporabijo v prvi vrsti (10 milijonov din) kot dolgoročno, nizko-obrestno posojilo za ureditev novih vinogradov jn sadovnjakov. Dosedaj se zanimajo za to posojilo kmetje iz Brusnic, kjer bi posadili 14 ha visenj in češenj, ter nekateri kmetje s pod- navali tudi ostale probleme kmetijstva, zadružništva in kmetijskih • posestev. ' Razprave na sejah so bile v glavnem stvarne in objektivne, vsi odborniki v razpravah živo sodeluj ejo. KAKO GOSPODARIJO NA DRŽAVNIH POSESTVIH Nekateri kmetje so še vedno prepričani, da je gospodarjenje na državnih posestvih lahko, ker jih pač podpira država. Ne vedo pa, da imajo državna posestva velike dajatve in da je gospodarjenje na njih zelo težko. Državno posestvo mora plačati ne samo delavce, ampak tudi socialno zavarovanje, banka jim odteguje določene zneske za zgradbe, stroje itd. Ce izračunamo vse ostale stroške, ki pridejo na enega delavca, So ti stroški dvakrat večji, kot znaša sama piača delavca. Ako stane na primer privatnega kmeta delavec na dan 300 din, plača državno posestvo za tega delavca najmanj 600 din, celo do 800 din, čeprav dobi delavec le 300 din. Zato le tisti, ki se je vsaj malo poglobil v probleme Veterinar Franc Bučar deli na Okrajne zadružne zveze ročja Trške gore, kjer bi zasadili nove vinograde. Tudi državni posestvi Družinska vas in Struga se zanimata za to posojilo, da bi si za-dili nove sadovnjake. Posestvo OZZ Trška gora pa želi s tem posojilom končati že letos delno zasajeno parcelo vinograda, ter del sadovnjaka. Nekaj zanimanja za to posojilo je tudi v Stopičah in Podgradu ter pri Novem mestu, dočim se okrog Birčne vasi, Mirne peči in Šmarjete ne zmenijo niti za to lepo ugodnost, ki jo nudi občinski LO. DELO SVETA ZA KMETIJSTVO OBČINSKEGA LO NOVO MESTO Svet za kmetijstvo občinskega LO Novo mesto je imel doslej 4 seje- Od 11 članov Sveta se je sej udeleževalo povprečno 8 članov (najmanj 7, največ 10). Na prvi sej: so v glavnem govorili o lanski sadjarski razstavi v Novem mestu ter o pristojnosti Sveta na splošno. Na drugi seji so razpravljali s sredstvih za pospeševanje kmetijstva ter o občin- odloku za obvezno čiščenje in škropljenje sadnega drevja ter o obveznem škropljenju ali prašenju krompirja. Na tretji seji so določili način reševanja prošenj za posek lesa in imenovali ustrezne komisije) Na četrti seji so pa v glavnem določili, kako se naj uporabijo sredstva občinskega investicijskega sklada, namenjenega za gospodarski napredek .vasi in imenovali so tudi komisijo za kmetijsko statistiko. Razen navedenih glaynih nalog, so odborniki na vsaki seji obrav- PRAVILNA SKRB ZA 0ZIMINE O tem smo že govorili v Dolenjskem listu, vendar pa nas izkušnje uč jo, da se še vedno veliko greši, da je potrebno še in še pisati o gnojenju. Pri gnojenju ozimin delamo predvsem tri napake: prva je, da često gnojimo oziminam s hlevskim gnojem, druga je v nepravilni uporab] umetnih gnojil, največja in najtežja pa je, da oziminam sploh ne gnojimo. HLEVSKI GNOJ KORISTNO UPORABIMO ZA OKOPAVINE IN TRAVNIK Pri oziminah nam, gnoj često povzroča, da se do zime pre-bujno obrastejo, listi so nežni in v celicah je malo sladkorja, zato takšno Ž to rado pozebe in gnije. Kadar pa gnojimo z nedozorelim gnojem, ozimine jeseni nimajo dovolj hrane, ker večino hranilnih snovi uporabijo bakterije, ki razkrajajo organsko snov gnoja, zato se slabo vkoreninijo, so zato neodporne proti zimi in suši. Spomladi pa »e sprošča iz humusa precej dušika, ki povzroča zaradi predhodnega stradanja ozimin na fosforju in kalciju poleganje atrn!. Ko gnojimo žitom, odtegujemo hlevski gnoj površinam, ki so ga najbolj potrebne — travnikom. Vedno bolj opažamo, da naši kmetovalci v zadnjih letih preveč posegajo po tak;h gnojilih, ki sa na rastlini takoj poznajo n ji dajo bujnejšo in lepšo rast in barvo. Mislimo tu predvsem na dušična gnojila. Tak primer je tudi pri oziminah. Za presojo učinkovitosti gnojil n: važen videz, temveč količina pridelka, tega nam pa pokaže ^tehtnica. Ce hočemo doseči dober pridelek, moramo gnojiti po zahtevah rastline in zemlje, ne pa za naše oko. Po sedanjih Izkušnjah, ki jh imamo že precej, gnojimo oziminam pravilno takole: že jeseni, ko pripravljamo njivo za setev, podorjemo fosforna In kalijeva gnojila, ob setv pa še zabranamo dušična gnojila. Fosforna gnojila pomagajo žitu predvsem v *em, da dobro razvije svoje korenine, ki v globino jn vsepovprek prepredejo zemljo. Takšno dobro vraščeno žito je seveda veliko bolj sposobno Za črpanje hrane jz zemlje, ob suš pa si lažje priskrbi vlage. Fosforna gnojila moramo posevku vsekak t dodati že jeseni, pri tem pa upoštevati, da sprejema rastlina rudninsko hrano s koreninami, zato podorjemo tudi fosforna gnojila ta'ko, da pridejo v področje korenin. In prav nt se ni treba bati, da bi ss fosfor izpiral iz zemlje. Da se bo o-zimna strn pred zimo dobro prekalila in postala odporna proti pozebi, jo pognojimo obenem s fosforn m gnojilom in s kalijem. To pospešuje tvorbo sladkorja in škroba v listih, čim več je v listju škroba in sladkorja, tem bolje strn prezimi in prenese tudi najhujšo zimo, seveda, če sejemo sorto, ki js tudi po narav, odporna. Tudi kalijeva gnojila podorjemo, saj se nam v naših zemljah kar dobro vežejo. 2itom, ki jih sejemo po okopavinah, pa dodamo še nekaj dušičnega gnojila, da bo rast hitrejša. Večje količine duška Jeseni povzročijo divjanje žita in takšen pretegnjen posevek rad gnije pod snežno odejo, loteva ae ga plesen, v hudi zimi pa pozebe. Dušik pa tudi zaustavlja rast korenin, zato jeseni z nj m ne gnojimo preveč. Setvi, ki sledi detelji, dušičnih gnojil ne dodsjamo. Fosfor in kalij, ki smo ga dodali že v jeseni, vpliva ugodno tudi na spomladansko rast, posevek se vsestransko krepi, hitro in bujno cvete, j s odpornejši proti boleznim in potegi, zrnje se lepo zaliva. KMETIJSKE ZADRUGE MORAJO BITI USMERJEVALCI PRAVILNEGA GNOJENJA V prid vsakega zadružnika in družbe js, da brez povečanja površin pridelamo čim več pšenice, ječmena, rži. Ako bodo zadruge pravilno usmerjale tudi gnojenje ozimin. bodo storile mnogo za kmetovalce in družbo. Sedaj naj priporočajo in skušajo doseči uporabo gnojil po teh priporočilih. Selekcionirane sorte bolje izkoriščajo hrano kot domače, zato tudi iz gospodarskih razlogov to upoštevamo pri gnojenju. Domačim sortam damo jeseni 300 kg superfosfata ali Tomaske, 150 kg kalijeve soli in 50 kg nitramonkala. Spomladi pa takoj, ko se njiva nekoliko osuši, Se 50 kg nitramonkala in pred klasitvijo novih 50 kg nitramonkala. To jo torej 150 kg nitramonkala na hektar. Selekcioniranim sortam (ba-varka, prolifik, viglia, salto, kadolška, U 1, itd.) postrežemo nnVoliko bolje: 400 kg superfosfata ali Tomaske, 200 kg kalijeve soli in 50 kg nitramonkala je jesenski obrok, daljnj h 150 kg nitramonkala pa dodamo spomladi tudi v dveh obrokih. POLJEDELSKI ODBORI NAJ POSKRBIJO, DA BODO ZADRUGE Z GNOJILI PRIPRAVLJENE NA SETEV 2ito bogato povrne pravilno gnojenje. Sortno — gnojilni poskusi, ki so jih organizirale nekatere zadruge letos, to znova lepo potrjujejo. V povprečju nam kažejo ti poskusi (KZ Skocjan, Sentrupert. Šentjernej in Metlika) naslednje: Pšenica: negnojena 1-476 kg na ha gnojena samo spomladi 1.750 kg na ha gnojena jesen! 2.106 kg na ha gnojena jeseni lin spomladi 2.764 kg na ha Pri tov. Smrekarju, KZ Skocjan, pa Je sorta salto na ne-gnojenem dala 1.400 kg na ha, gnojena jeseni in spomladi pa 3.200 kg. Razlike so velikanske. Ob uporabi 800 kg gnojil na ha znašajo stroški okoli fl.000 do 12.000 din, dohodek pa najmanj 20.000 din (če računamo povečanje pridelka samo za 500 kg in Če ne upoštevamo tudi vrednost slame. Ako dosežejo naše zadruge pravilno gnojenje ozimin samo na eni četrtini površin pod ozimnmi žiti, lahko pridelamo 500—700.000 kg več žita, torej najmanj toliko, kolikor ga moramo letos kupiti za uporabo na vasi. Ing. Rado Linzner razstavi v Kostanjevici diplome najboljšim živinorejcem državnih posestev, lahko razume njih težko stanje. Državna posestva na področju občinskega LO Novo mesto še razmeroma dobro gospodarijo. Nobeno posestvo n» dela izgube. Posestva Družinska vas, Struga in Grm so napravila gospodarske račune ob začetku leta, katerih se med letom v glavnem drže. Vsa posestva so s svojimi pridelki pred zasebnimi kmeti in -&o kmetom v okolici za vzgled- Posestvoma Družinska vas in Struga manj-' k ajo samo vzorni nasadi vinogradov in sadovnjakov. Kakšna naj bo obnova naših vinogradov, nam pa že lepo kažejo posestva Kmetijske šole Grm, posestvo OZZ Trška gora s svojimi nasadi na Trški gori in Starem gradu ter posestvo Ruperč vrh. Zaradi navedenih dajatev živinoreja na posestvih v glavnem ni dobičkatnosna, čeprav je živina na vseh posestvih mnogo lepša kot pri privatnikih in daje tudi mncgo več mleka. Živinorejo na posestvu Družinska vas rešuje le prodaja mladih prašičkov, dočim živinoreja na posestvu Struga kaže zgubo. Da se zdi kmetu ravno živinoreja najbolj dobičkanosna, je vzrok v tem. ker kmet ne računa svojega dela pri oskrbi živine, še manj pa socialno zavarovanje, amortizacijo hleva in živine itd., kar vse bremen--' živinorejo državnega posestva. Na državnih posestvih so najbolj dobičkanosni dobri vinogradi in dobri sadovnjaki in ravno teh nekaterim našim posestvom, na primer Družinski vasi in Strug; manjka. Gospodarski račun zahteva, da se posestva uravnajo v to smer. KAJ PA KMETIJSKE ZADRUGE? Kmetijske zadruge na področju občinskpga LO Novo mesto so imele ob zaključku leta 1935 okrog 6 milijonov din čistega dobička. Od tega so za pospeševanje kmetijstva določile 20°/o (1,200.000 din). Največ je namenjeno za pospeševanje živinoreje (40%), za 'pospeševanje poljedelstva, v glavnem za znižanje cen umetnega gnoja (27%), za sadjarstvo (23%) in za kulturno prosvetni sklad (lOvr), med tem tudi za štipendije za učence, ki gredo v kmetijske šole. Dosedaj so KZ dale za zatiranje koloradskega hrošča 44.000 din, dočirh so ostali zneski v glavnem še neizkoriščeni. Za pospeševanje vinogradni- štva niso kmetijske zadruge določile ničesar, čeprav je nujno, da bi v področjih, kjer je razširjena šmarni ca, začeli s poskusnimi nasadi žlahtnih sort, ki zgodaj zorijo in bogato rodijo in bi zaradi tega uspevale tudi v krajih, kjer ljudje mislijo, da drugo ne uspeva kot šmarnica- To so predvsem raQ-gonska rani na, rizvanec ;,n neu-burgovec, od črnih pa Portugalka, frankinja, črni burgun-dec in game. Spomladi so kmetijske zadruge napravile račune, koliko bodo letos odkupile raznih pridelkov. Za bela žita so predvidele, da jih bodo odkupile 600 q (2% celotne proizvodnje), ajde 500 q (12% proizvodnje), krompirja 6000 q (5% proizvodnje), fižola 500 q (40% proizvodnje), sadja 400 q, zdravilnih zelišč 500 q, gozdnih sadežev1 1.900 q i-td. Do-sedaj so v glavnem odkupovala zdravilna zelišča, druge pridelke pa bolj malo. Predvsem se opaža neorganiziran odkup vina, pa tudi sadja. Bodoče poslovne zveze bodo morale izpolniti tudi to vrzel. Na splošno so se kmetijske zadruge'notranje utrdile, poslujejo v redu, le preveč so ša trgovske in premalo kmetijske. Z organizacijo Poslovnih zvej bo možen tudi v tem lep razvoj kmetijskih zadrug, ki bod« dobivale tako vedno bolj kma. tijsko obliko. SMO NAPREDOVALI? Na glavno vprašanje, al; ji v občini viden kakšen napredel v kmetijstvu, lahko odgovorimo pritrdilno. Napredek sicer ni velik, vendar je. Ljudje s« počasi dramijo in skušajo pridelati čim več. Led pri napra-' vi novih sodobnih vinogradov je prebit. Varstvo rastlin je našlo svoje mesto pri kmetih samih. Zelja za znanjem je vedno večja, kar izpričuje tudj prav lepo število prosilcev za sprejem v Kmetijsko šolo na Grmu. i Lahko rečemo, da smo na dobri poti. Ce bomo na nji vztrajali, bomo čez nekaj let dosegli res viden napredek v kmetijstvu, kar bo v splošno korist vsemu prebivalstvu. Tit DoberSek VESTI Zadružnik Zaplatar te KZ Mirna redi 23 let starega vola, lastne reje, Lastaik vola'ne bo prodal, temveč bo žival pri njem dočakala zasluženi pokoj. KZ Šentjernej je dala pobudo, da bo cela vas Javorovica' sadila krompir samo ene sorte in to Mek ur, ravno tako tudi rž, pšatske sorte. Zadruga bo oskrbela semenski krompir in semensko rž ter zadružnikom z Javorovice kreditirala gnojila in škropivo. To je prvi primer v našem okraju, da bo cela vas zajeta v zamenjavo semen in semensko pridelovanje. V KZ Vršna sela se koloradski hrošč prav temeljito širi. Na občnem zboru so zadružniki sklenili vse vasi opremiti s škropilnicami in prašilci, da bodo lahko takoj spomlad,! začeli organizirano zatiranje. Škropilnice in pražil ce bodo nabaviili takoj. Dobro bi bilo da bi tudi ostale zadruge ža sedaj mislile na to. V KZ Prekopa so živinorejci nezadovoljni z oceno razstavljene živine na živinorejski razstavi v Kostanjevici. Nekateri so prijavili izstop iz živinorejskega odseka in bodo prenehali s kontrolo molznih krav. Bree dvoma bo ta ukrep šfkodoval njim samim. V KZ Skocjan pravijo, da so letos prav zadovoljni s semenskim krompirjem, sorte Merkur, Večina kmetovalcev, ki so dobili potrjeno seme. je pridelal* nad 20.000 kg krompirja, z domačim semenom pa so dosegli samo 14.000 kg na 1 hektar. V Beli krajini bodo ta teden začeli s trgatvijo Portugalke, ki je Že dosegla 19"^ sladkorja. Imeli bodo torej, čeprav nekaj pozneje, dobro kapljico Portugalke. Obiskali so nas finski invalidi 24. septembra je prišla k nam na obisk delegacija finskih vojaških vojnih invalidov. S tem so *inskl invalida vrnili obisk jugoslovanskim, katerih delegacija je bila julija 2 tedna na Finskem. Knjiga za živinorejce Založba Kmečka knjiga v Ljubljani, ki jo naši napredni kmetovalci že dobro poznajo, je v svoji zbirki učbenikov za kmetijske in gospodinjske šole pravkar izdala pomembno delo ŽIVINOREJA. Napisal jo jo Inrr. Frane Ko-prlvšek. Je to prvi (splošni) del »Živinoreje«, sledil pa mu bo drugi,'posebni del. Čeprav spada knjiga v učbenike, naj to nobenega živinorejca ne oplazi, kajti pisana je tako. di jo bo lahko s pridom ln brez težave prebiral sleherni, ki se ukvarja z živinorejo in bi rad tudi v tej panogi umno in napredno gospodaril. Na 187. straneh obravnava pisatelj vse, kar zadeva splošno živinorejo, predvsem zunanji in notranji telesni ustroj raznih domačih živali (celico, tkiva, kosti, živčevja, kri, dihala, prebavila, prehrano in prebavo itd.), brej ost krav in kobil, porod, predporodni razvoj tel^l;i in podobno. Knjiga je bogato ilustrirana s fotografijami in risbami, ki tehtno pom/ornjoio obravnavano snov. Priporočamo jo vsakfr* mu živinorejcu, \ »DOLINJIKI LIST* 1 Stran I Nečedne pravdarije "~ č| js kje n* »veto kak kraj, kjer jjiudije razkazujejo najbolj mrke plati svojega značaja, potem je to gotovo na sodišču. Tu se odkrije v«, kar je v človeku slabega, vse, kar mu ni v ponos; prihajajo na dan osranki starega načina življenja ln rudi vzgoje. Pogostokrat so to posledice in nagibi, izJia.jo.joCl iz trde boroe za obstanek, ki pa čestctkrat prekoračijo okvir samo prizadevanj* za obstanek in se,, sprevržejo r tpohlep po dobrinah, n« glede na čigav račun. Pri tem odpovedo prejšnji dobjjr prijateljski odnosi in celo najožje rodbinske ve^rr Pohlep \pc zavist sta močnejžj^kot vsa osVala plemenita čuscya\ Veliko vlogo igra pri tetft tudi trma. Bral brata .*. Na civLmem oddelku novomeškega sodišča imajo vsak teden Vrsto premožen j sikih pravd, ki jpotrjujejo gornje navedbe. Oče je bil lastnik manjšega posestva v hribovski vasi nedaleč od Novega mesta. Imel je dva sina. Starejšega je dal izučiti za obrtnika in mu tudi pomagal zgraditi novo biso. Se pravi, pomagal mu ;e do kruha in do lastne hiše. Mlajšemu je namenil po-»escvece., Tri repe ima v hlevu, poslot>i>e je staro in, potrebno poprava. Mlajši sin od mladosti f Dr. Smrečnik )e odšel na prakso v Francijo Splošno »nani specialist za tuberkulozne bolezni, šef pljučnega oddelka novomeške bolnišnice iprimanij dr. Ivo Smreč-ti?k je odpotoval na strokovno izpopolnitev v Francijo. Tam bo ostal tri mesece in se bo zlasti seznanil s tehničnim delom pri zdravljenju te bolezni. To strokovno 'izpopc/ nj e van je v inozemstvu mu je omogočil okrajni ttudj6kj odbor kot priznanje za /požrtvovalno in uspešno desetletno delo pri zatiranju tuberkuloze na Dolenjskem- Dr. Smrečniik je drugi zdravnik iz novomeškega okraja, ki si izpopolnjuje znanje in izkušnje v inozemstvu. Lansko leto Je bil 9 podobnim namenom v inozemstvu šef kirurgionega oddelka bolnišnice, znani kirurg pri mari j dr, Oton Baje. deli na posestni. Ko ao je poročil, ie oč« napravil pismeno izjavo pred pričami, da mlajšemu «inu prepušča poaestvo. Starejii sin j« bil navzoč in oče j« dejal: »Tebi lom pomagal do kruha in še streho nad glave, sem ti pomagal postaviti, secjaj imai primeren zaslužek, zjrto ti bom zapisal samo šest tisočakov dote«, Sta-reiši »e je s. 4em shrinjal in podpisal ki^vo. OČe^ je umrl in starejši seda? toži lastnega brata ta nujni delež iz^spuščine, češ da mu po zakonu pripada.. Gre za 78 tisočakov. Če jih bo mora! mlajši plačati, se bo zamajala šibka domačija, starejši pa si bo beli kruh, ki ga ima od zaslužka, lahko Je namazal z maslom. Da pri taki pravdi, ki se vleče ie nekaj ča- ločitvi poiestvu je menili a, d* m je pridržala ko« travnika, vinograda in gozd., pa t izročilni pogodbi, ki je bila napravljen* na sodišču, j« poleg posamezno naštetih nepremičnin, kj jih izroča nečakovemu ginu Še stavek . . . »in vso ostalo navedeno ali nenavedeno lastnino . . . « Toži za razveijavljenje izročilne pogodbe, da b; izročila posestvo takemu, ki bi ji da! vso oskrbo do smrti, toda res oskrbo, kot jo star človek potrebu j«. »Rodila me |e, ampak je petkrat mačeha« Tudi ta pravda je za raz veljavi jemie izročilne pogodbe. Ker sin ni hotel ostati doma, ampak če 1* cerkev, OBIŠČITE RAZSTAVE LJUDSKE TEHNIKE V NOVOMEŠKEM SINDIKALNEM DOMU! ja, pridejo na dan razne podrobnosti iz družinskega življenj«, ki bi lahko vedno ostale v družinskem kro^u, je naravna stvar. Pravda pa tudi precej stane. Teta nečaku, nečak teti Vsa sključena je, suba in bolna, da se komaj premika, vendar je morala na sodišče po pravico. Pravzaprav je tožba za razveijavljenje izročilne pogodbe, vendar odkriva grdi madež na prejemniku premoženja. Ko ni mogia več obdelovati po-setva, ga je punudila nečaku za njegovega sina. Žentica je mislila pošteno: >Jaz ti 'v.ročam vse, ti pa boš za mene skrbel do smrti«. Pa je by prevzemnik bolj nabrisan. »Ne, ne teta. Vi si morate točno izgovoriti preulitek. Kdo ve, kaj pride«. In so zapisali v izročilno pogodbo toliko in tol:ko mern&ov žita, krompirja, obleke, čevljev in podobno. Kar ni zapisano, ženica ne more zahtevati, čepra* nujno potrebuje. Sama pripoveduje in sosedi potrjujejo, da je večkrat lačna in da živi v nemogočih razmerah. Pozimi je bila v mrzli hiši, obleke nima, spi na slami brez rjuhe, prejemnik pa ji je menda velikodušno dal eno odejo. Sorini organ, ki je slučajno prišel v hišo, je potrdil, da njeno bivališče ni primerno človeškemu. Pri u- se je raje priženil k sosedu na po-posestvo, je izročiila hčeri in zetu. Izgovorila si je prevžltek, pa ji ga kot zatrjuje, ne dajeta v redu. Ima še eno posestvo, katerega da. je v najem in sama spravlja najemnino. Sin ie nastooi! kot priča proti materi. Lastno mater je orisal kot najslabšega človeka, more, hodi vsak dan v doma pa nagaja sestri in svaku, da je življenje neznosno. Noče jesti, kar ji oni dajo, pač pa si sama kupuje hrano, potom pa pravi, da ji ne dajo. Zeta zmerja z najhujšimi priimki, ker je naprednega mišljenja. Ne privošči nikomur nič, vse bi rada *ama pospravila. Tak odnos da j« imela tudi do svojega pokojnega moža in do otrok. Ena hčerka, ki živi drugod, pa drži z materjo. Menda bi bila potem ona prevzemnik posestva, Če bi mogla razveljaviti izročilno pogodbo z drugo hčerko in zetom. Težko bi našli večjo mero besnega sovraštva med najožjimi člani družine. Zakaj? Kazno je, da je v tem primeru, čeprav to na sodiilču ni bilo rečeno, glavna ost spora različno politično pre-pričamje zeta in tašče. Taki in podobni primeri črnih madežev na človeškem značaju pridejo na dan na sodišču. In sodišče naj sodi pri vsem tem pravično za vse. To je nemogoče, ker tak značaj v1 nobenem primeru ne prizna pravice drugemu, čeprav tako odloči sodišče. Najprej bi morali očistiti značaje takih madežev, potem . . . potem ne bi bilo treba razsojati, ker bi ljudje živeli složno, lepo in laže. Lep primer poštenosti Daflavka C. F. iz Novega mesta js pred kratkim izgubila volneno jopico. Ker s poizvedovanjem ni mogla zvedeti, kdo bi jo našel, je dala mali oglas v Dolenjski list. 2e isti dan, ko J« list Izšel, je prišla v uredništvo tovarlšiea Marija Tratnik, Partizanska cesta 27 in prinesla Izgubljeno jopico. Čeprav sama nima Dolenjskega lista, je od nekoga zvedela, da nekdo išče tako in tako jopico. Na našo pripombo, da je zelo lepo od nje, da jo je takoj prinesla, ko je zvedela, da jo bo lahko dobila lastnica nazaj, je pripomnila: »Meni bi bilo tudi hudo, če bi kaj izgubila, pa ne bi dobila nazaj, tako je tudi drugemu«. Pač lep primer poštenja, ki je vreden javne pohvale. Gospodinjski pomenki Bezgov sirup kot idr*vilo Opran« ln prabran* Jagodo kuhamo z malo vode, da počijo. Nato jih pretlačimo in sladkamo, na 1 kg soka 30 dkg sladkorja. Kuhamo in mešamo, da pade gosto kot med od ku-halnice. Na koncu dodamo limonine lupinice; polnimo vroče v vroče steklenice in takoj zamašimo s pokuhanim zama-škom. Paradižnikov sok kot pijača Paradižnike mehčamo v sopari (le za dva prsta naj bo vode, da se ne prismode). Mehke pobiramo ven in pasiramo za mezgo, ki jo, ko je prevrela, vročo polnimo v steklenice in pozimi uporabljamo za juhe in omake. Kaj je novega v Adlešiših in okolici Iz Dolenjskih Toplic Opozorilo življenjskim zavarovancem! ProsJsio vse, ki ste življenjsko Zavarov.ml pri Državnem zavarovalnem zavodu, da pregledate, če imate polic«. Do 30. novembra t. ■ 1. vam moremo izjemoma Izstaviti dvojnik police brez amortizacijskega postopka na sodiJču, ki se Sicer zahteva za preklic vrednostnih listin, ki pa Je vezan s stroški. V oktobru in novembru bodo obiskati predvsem starejše zavarovane« naši uslužbenci, pregle- dali police ln uredili morda potrebne spremembe. Pripravite police, da boste zadevo hitro uredili! Ker pa vseh zavarovancev ne bo mogoče obiskati, prosimo, da Javite izgubljene police naSe-mu krajevnemu zastopniku ali direktno podružnici, V prijavi je treba navesti polleno Številko, priimek in ime zavarovane osebe in točen naslov, DRZ. ZAVAROVALNI ZAVOD PODRUŽNICA NOVO MESTO Društvo bivših borcev »Kosmač — Klemene, skojevcev iz let« 1941, gojencev Učiteljskega doma* Ljubljana-Siška, je imelo 8. septembra v Toplicah občni zbor. Povabljeni »o bili tudi starši in sorodniki padlih borcev. Kopališka uprava je dvorano, v kateri je bil občni zbor, okrasila s cvetjem in zastavami. Pregledali ao delo preteklega leta in določili smernice za bodoče delo. Naslednji dsn so udeleženci občnega zbora obiskali partizanske kraje v kočevskih hribih. Ba'zo 20 1n partizansko bolnico v Jelendo-lu, nakar so se zadovoljni vrnili v Ljubljano. d. g. Bivši borci iz Trsta in KoroSke v Dol. Toplicah Na povabilo republiške organizacije ZB je večja skupina bivših borcev iz Trsta in KoroSke obiskala Slovenijo. Med drugimi kraji so obiskali tudi Dol. Toplice. Po ogledu zdra-vlVišča so večerjali, nato pa so se odpeljali v Šmarješke Toplice. ; . . kegljaSke tekme invalidov Vojni invalidi, kegljači iz Novega mesta in Dol- Toplic, so tekmoval-; preteklo nedeljo na kegljišču v Dol. Toplicah. Vsak tekmovalec j« imel 100 lučajev D0LEN3SKI OBVEŠČEVALEC KINO JD0M JLA - NOVO MESTO: 28. do '80. 9.: cetkl film »ZAVEST«. Od 2. do 4. 10.: angleški film »MOJA MALA NEUMNOST«. ČRNOMELJ: Od, 27. do »0. 9.: ameriški barvasti film »UKROČENA TRMOGLAVKA*. METLIKA: 89. In 30. 9.: »NEHON IN MESALINA«. KOČEVJE; Od M. do SO. 9.: ameriški film »ROBERTOi in francoski film »ŽENSKE SO NEVARNE*. 3. in 4. 10.: ameriški barvasti film »DA BI NE VSTALA ZARJA«. ŠENTJERNEJ: 29. in 30. 9.: švedski film »TAT LJUBEZNI'. TREBNJE: 29, in 30. 9.: mehiški film »UKRADENA SREČA*. — Predstava v nedeljo ob 15. in 20. uri. KOSTANJEVICA: ao. 0.: jugoslovanski film »KRVAVA POT«. GRADAC: 29. in 30. 9.: avstrijski film »ZAPELJIVE ZVEZDE«. DOL. TOPLICE: 29. In 30. 9.: aml-riSki barvasti film »RAPSODIJA«. 3. 10.: angleški film »VESELI NORMAN«. . MOKRONOG: 29. ln 30. ameriški film »SLED V PRISTANIšču«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja mehiški film »EN DAN ŽIVLJENJA«: v četrtek 27. ». ob 19. url v Bell cerkvi. v petek 5« 9. ob 1«. url v Stopičah, v soboto 29. 9. ob 19. uri v Dobr-niču, v nedello 30. 9. ob n. url ZA JESEN IN ZIMO amo pripra- vi&i izb.'ro zimskega blaga on obutve. Preden se ođločiite »a nakup — obiščite nas! Sta'!no na zalogi ok^os.ko »teklo, cement, železnina n ziLdna opeka, — K-.iHit.isk a zadruga Z»-ieipberk. PRODAM ČEBULE v ZnMereKte-vem panju. Naslov v upravi 11-eta (*2»1-M). PRODAM HIflo x gospodarsflciiTi poslopjem ln vsem inventarjem, 80 a vinograda, 1.04 ha sadovnjaka in orne ztemlje,' bukov in kogtanjev gozd za drva in ko-1.1 e. Posestvo !e*l' v Globo-vomu sinu s PovrSia, 1e skala padla na roki in mu jih poškodovala. Ho/Jan Ignac, sin vozniku s Planine, je padel pod vo/ in si poSkodoval desno nogo. SuStarSi* ča Janeza, posestnikovega sina iz Smolenje vaal, Je pes ugriznil v levo no«o. Goienea Stanka 1z Gorenje vasi Je krava z rogom ranila v levo roko. Fnfteh Marija, gospodinja Iz Koprivnika, Je na dvoriSču padla ln si poskodovAla (lestKi tnr_;o. Ro/.man Ana, delavka z Laz, Jo padla a kolesa in si poškodovala levo koleno. Olm* peli Peter, delavec z Maleaa Porl-ljubna, je padel n» spodvito nogo in si Jo poškodoval. — 50 na polno, 50 na čisto. Tekmovalo jih je osem. Zmagal je b 304 podrtimi keglji tov. Mi-klavčič iz Gor. Bušinoa pri Dol. Toplicah. D. G. IZ OSILNICE Kinoprojek(i>r dobi Osilnica v Kolpski dolini. Tako je na svoji zadnji seji sklenil LO Kočevje, kajti Osilničani imajo do najbližjega kina 20 km. Dopisujte V DOLENJSKI LISTI Pred nedavnim so se zadružniki iz Adlešičev pogovorili o uspehih kmetijske zadruge. Iz poročil vodstva ln razpravljanja je bilo razvidno, da je KZ v prvi, polovici letošnjega leta kljub raznim težavam dosegla vidne uspehe. Ker so imeli precejšnje težave s prevozi, so kupili tovorni avtomobil. Prav pa ni, da posamezniki premalo skrbe za napredek sadjarstva in vinogradništva. Pred dnevi je na Bednju v jutranjih urah odjeknil tako močan pok. da je vznemiril vso bližnjo okolico. ;Ugotovili so, da je A. J. iz Bednja napravil samomor. K sebi je TitisnU večjo. količino eksploziva in ga zažgal. • Prebivalci Marindola pri Ad-leSičih so že od nekdaj živeli v bratskih zadrugah. Zemljo so dedovali iz roda v rod, lastništva pa težko ugotavljajo, ker ni»o' prepisovali lastništva v zemljiških knjigah. Sedaj se zavzemajo, da bi to vprašanje končno uredili. * Kakor prejšnja leta, so tudi letos minulo nedeljo vinogradniki iz Plešivice na sestanku izvolili z javnim glasovanjem čuvarja vinogradov. Izvoljeni mora čuvati vinograde dokler zori grozdje podnevi in ponoči; priseči mora v prisotnosti vseh vinogradn-kov. da bo svojo 6lužbo pošteno opravljal. • Člani prostovoljnega gasilskega društva v Adlešičah so delavni in so dosegli že lepe uspehe. Sedaj so si nabavili novo brizgalno. Nekaj denarnih sredstev so zbrali sami, nekaj so dobiH od ameriških rojakov. Novi brizgalni je botroval tov. Skube iz Adlešičev, ki se zelo zanima za delo društva. Imajo težave s prostori in zato so se odločili, da bodo zgradili gasilski dom. Prostor imajo že pripravljen in tudi nekaj gradbenega materiala. "Upajo, da ga bodo začeli graditi drugo leto. (o) Sok, ki ga je paradižnik spustil pri mehčanju, je poln vitaminov in redilnlh snovi, zato ga skrbno shranimo: precedimo ga v kozico lin dodamo po okusu celega cimeta in klimčkov. Ko je hipno prevrel ga polniimo v vroče steklenice in zamašrimo. Za maske omočimo v parafinu, Steklenice naj v shrambi fctt. Otroci pijejo ta sok ravno tako kot malinovec, ker hladen in edišavljen nima omedlega okusa. Po barvi je podoben pravemu »bizeljčanu«, zato bo šs možem všeč!. Velike kumare Zdrave kumare po čiiščenju zbriši in deni v krop da prevro. Hitro jih ocedi in zbriši s poli-kano krpo ter zloži v kozarce. Med kumare in na dno deni na-rbanega hrena, zelenih grozdnih jagod, popra in lovorja. V vodi razstopl sol (na 1 1 vode 4 dkg soli) in jo polij čez kumare. Kozarce zavezi s polivinilom rin deni za 8 dni na sonce. Voda bo postala kalna, a v hladni shrambi se bo očistili a (čez polivinil deni mokro krpo, dokler je kozarec na soncu). M. Cešarek Z eksplozivom lovijo ribe ■ Kolpa je v svojem toku od Freloke proti Metliki znana po svojem obilju rib. Če pa bo šlo tako naprej, kot sedaj, bodo ribe tudi v tem vodovju kmalu uničene. Pretekli teden je nekaj prebivalcev iz. vasi ob Kolpi metalo v vodo eksploziv, da bi dobili rib. To so bili, po pripovedovanju prebivalcev iz Adlešičev in okolice, ljudje, ki sploh nimajo dovoljenja za ribolov. 7. dinamitom lovijo ribe največkrat v soboto zvečer, v nedeljo zjutraj in proti večeru, včasih tudi med tednom. Potrebno je, da nastopijo varnostni organi, kajti s takim početjem brezvestneži uničujejo ribjj, rod, ki je sestavni del našega bogastva. Tudi samiprebjvalci bi lahko pomagali varnostnim organom. SPORT IN mtSNAVZGODA Pred IV. Dolenjskim atletskim prvenstvom Letos bo Kočevje pnizorn»če že IV. dolenjskega atletskega prvenstva. TU se bt>do zbrali najbolj*.;, dolenj'ak'i atlet*, Id »e bodo potagovaiii z* prvaj**; v ovojih dl-sc'plnah. Tekmovanje s« *X> tudi Btelo-'za ek.onega pivatka. Glavna borba se bo tetoa odvijana med iansikun zinoigovailcetn Kočevjem ta mnogo obe;, da bi jih kdo ogrožal. ToKtar (M,3) in Bi&afl (11,3) bosta med seboj obraeunaila za najhitrejšega do.enjskega atieta. za ostala me-6'ta se bodo potegovati Zurc (l'L8), Poiič (U.8) itn ostali. ' 200 oi: v naj panogi bosta Blial C«,«) !m ToTkar <«.<>) pobraU pr-vj dve mesti, aa otala mesta J« več kandidatov, ki pa ni»o dora-si[ prvim dvema. ■lun m: v zadnji aprlinteritol d> ocijM .ni je težko pred"«Sd>vat. zmagovalca, kljub temu lahko upamo, da bo z*Tiagovailec eden od že prej om'enje'nh atletov aLi pa kdo od novih, ki bo sposoben preteč; to progo v 54 sekundah. 100 m: To bo ena izmed najlep- ših dtocJjpžfift; v kater, bodo 1*8-6tOipiili atleti z dobrimj rezultati. Kandidati za prvaka so Vesel (Koč.)" 2;05,3; Doki 2,07,3;' Bregar (KOČ.) 2,10,2 in 'st:čan Grozate, ki nastopa izven konkurenete. ' '150C«n: Ta panoga bo morda prines-ia nov dolenjski rekord, :s«j bodo naatopili sami j/ze'naCeni tekmovalci, ki dosegajo lep« rezultate. Kandidati za prvaka eo. Vesel 4,18,9, Lipair 4.23.0, Bregar 4,24,0. 3D0O m: v najdaljš.; discipl'iini tega prvenstva so igrali glavno vlogo na prejšnjih prvenstvih Doki, Pe'tek, proif Glonar lin ostali; o letošnjem plasmanu Je težko go-voiMi, odgovori- bo prineslo tekmovanje s««no. Skok v vl.Slno: Prvo mesto bi moral osvojiti Potrč (1,75m), pa tudi ostalj skakalci, KonciHija 1,75, Clhal 1,70 Iti StebijaJ, bodo oku-ćaOii doseči Crn več. Skok v daljino: Tri prva mesta bodo ostala v Kočevju, saij Vemo, da J« Torka r s svojim rezultatom o.koii 6.M m med najboljšimi v Sloveniji, pa tudi Cihal in Steb-Ijaj s:kačeta čez 6,00 m. Od Novo-mesčanov lahko upamo na dober rezultat Zurca. skok g palico: Tu bo Adamič hitro op.avli s svojimi konkurenti, «aj r.iu nihče ne ogroža njegove vime 3,30m. msi ItCOfJjUl Tu se bo s.kuša.1 Cihal revaniirati Dolencu za lanskoletni poraz. Glavne borba bo med njima. Met,diska: Prvo mesto bo brez konkurence osvojil Dolenc, saij Je s *voj;m rezultatom 40,22m med najboljim,; v Sloveniji. LEP NAPREDEK NOVOMEŠKIH ATLETOV Al leti TVD Partizana lz Novega mesta so imeh zaanjo soboto atletiko tekmovanje kot pripravo za IV. atletsko prvenstvo Dolenjske, ki bo 2». In 30. septembra v Kočevju. Na tem tekmovanju Je bilo dO-spži-nlh nekaj zelo dobrih rezultatov. Mlajši mlirtinec Potrč, ^1 Jc tekmoval v Iroboju, je zbral skupno zizu točK, kar je as točk več od državnega rekorda, ki ga je postavil Ljubljančan Rojko. V teku na 100 m Jr dosegel Čns 11.«. v , ,-,11111 Je skočil 171 cm, kroglo pa jr vrgel in.04 m daleč. Odlična Je bila tudi Kožarjeva, ki je vrgla kroglo il.flfim dalrč, ter Jp tako na tretjem mestu med najboljšimi mladinkami v državi po lestvici o<1 1. avgusta. Oba nnSa atleta Potrč In Kožarjev* bo., t v ■vir!'-* ■ "en 1 VSim. \rr v metu rtUkn ?2.74 m. Mlada alletl-nla kaže velike sposohnovti 7,a atletiko. V teku na 100 m le bil riolil zopet prvi 7. rezultatom ?:07.S — že »retlii« z 2.07 v zndnjfm čnsu. Go-to\-o bo v Ko'evju rerultnt »p l»> bol|"r>'. Trk m 1 St>o m 1^ Ir»ie1 prepočasen 7?»e>tek. zato je tekel Llpar tam« 1:41.«; teJt oa MS mo- trov pa prehlter in Je tekla Ke-povževa samo z, rezultatom 2:03.8. V skoku v daljino je Zurr sposoben skočit) preko 8 m, skočil pa jc le 5.35. Pri dekletih sta v skoku v daljino preskočili 4 metre dve atletinji. Najboljša je bila Mlkčeva 7. rezultatom 4.05. V zadnji panogi tekmovanja — metanju kopja niso bili doseženi najboljši rezultati, ker se je tekmovanje končalo v popolnem mraku. Od moških Je vrgel kopje najdlje Žagar 41.60 m, od Žensk p*n flnrletova 24.71 metrov. Predvideni drugt del atletskega tekmovanja, ki je bil napovedan, ]e moral zaradt drugih prireditev odpastl. Z rezullatl nnših ntlrtnv smo lahko zadovoljni. Ce bodo vsi tekmovali v Kočevju ln če 11m bo tfSpelO pokazati knl zmorejo, nas bodo n--- co zastopali na IV. atletskem prvenstvu Dolenjske. JG Met kopja: To je ena najslabših disciplin, v kateri poleg Cr-nomaljcev nd nihče dosegel v.dine-ga uspeh«. Štafete 4x100 bi 4 x 400 m bodo prinesle kočevskim tekmovalcem dVe prvi mesti, presenečenj« ni*o izključena. Pri d'AkJetrth pa l*hko velčko pričakujemo od KoŽ»rjeve, ki Je 8 svojimi refflu.lt »t i med naj bolj-6'mi v Sloveniji, Skooc v višino a,48 m, met krogle 11,96 m, met diska okoli 24 m itd. Nadaije nas bo verjetno presenetila špnnierka Kotni.kova 60 m, 8,4; skok v visino 1.30 ta met icro-gle. Dvakratna dolenjska prvakinja na 800 m Podpcčanovo, si bo nemara hoteia ta u3.peh priboriti še tretjič. Tudii od Milcčeve ;n ostal.h lahko veliko prlCaikulemo. Kot jie iz rezultatov razvidno, bodo dekleta precej pivnesla novo»nf;ik: ekipi. Slavko Doki SD ELAN — PARTIZAN (Ribnica) 5:1 1(1:0) V nedeljo, 23. sept. je v Novem mestu nogometno moštvo domačega Elana v prvenstveni tekmi premagalo moštvo Partizana lz Ribnice. Moštvi sta predved.ll z ozirom na izredno težak teren j-Azmeroma dobro igro. Obema moštvoma ae pozna pomanjkanje trenerja, da bi jih priučil osnovnih taktičnih in tehničnih pravil igranja ipravilno metanje auta, odkrivanj^ ustvarjanje oziroma izogibanje offside pozicij Itd.). Sodnik Je sodil dobro, prezrl pa Je gol, ki ga je doseglo moštvo Ribnice v prvem polčasu z avto-goiom dornačega golmana. Graj8tt pa moramo neresno in neumestno podiiganie nekaterih gledalcev k surovi igri, kar smo prvič ln, upajmo, tudi zadnjic zapazili na nedeljski tekmi. M. V. Uspeh Črnomaljskih rokometašev Partizan iz Črnomlja Je slavil v nedeljo pomemDno zmago z rezultatom 9:6 nad rokometnim moštvom Svobode lz LJubljane. S to zmago so se črnomaljski roko-metaši uvrstili na čelo zahodne slovenske lige. Upamo, da bodo to mesto obdržali, čc bo Slo tako naprej. V nedeljo bodo tekmovali v Ljubljani s Krimom, nato pa fie v Trbovljah z Rudarjem. V predtekmt sta se sestali ženski ekipi Svobode iz Ljubljane in Partizana lz Črnomlja. Zmagale so Ljubljančanke z rezultatom 5:1. Ženska ekipa je po tem kolu na trsHJf.m nrve»*u, čeorrnv 1e srečanle s Svobodo iz Ljubljana izgubila. M-K Tekmo je dobro sodtl Zvezni sodnik Zvone Podbevšek lz Ljubljane. Ženska vrsta Partizana bi tokrat morala nastopiti proti Mladosti iz Kranja, ker pa Kranj-čsnke iz neznanih vzrokov niso prispele v Novo mesto, so Novo-meščahke zmagale brez borbe s 3:0 p. f. Ob koncu še opozorilo Novome, ščanom. Nedeljska tekma s Fuži-narjem iz Raven bo odločevala a zmagovalcu. Kot pon'avadi se bo pričela ob 10. uri na Loki. Ker je pričakovati velik obisk (najavljeni ao tudi posebni avtobusi iz Raven) bodo sedeži na tribuni oštevilčeni in se bodo vstopnica lahko predhodno rezervirale. Upamo, da bodo naši odbojkarji v tej tekmi dobro zaigrali, seveda pa bo precejšnjega pomena tudi bo-drenje od prve do zadnje minuta Igre. F. M. \ Tajna vožnja AMD Novo mesto Avto-moto društvo Je v nedeljo 23. septembra priredilo v proslavo 10-letnice Ljudske tehnike v No vem mestu »tajno vožnjo motori-atov«. Vozile so tri skupine motorjev: do 100 cem, do 250 cem in motorji s 350 cem in več ter prikolice. Vseh motoristov je bilo 16 in vsi so pri vozi 11 na neznani cilj. Start se Je začel pred Ferličem v Novem mestu, proga je vodila Novo mesto — Straža — Dol. Toplice — Podturen — Crmošnjice — Semlft — Metliko — Luža — Gorjanci — Teska voda — Novo mesto. Na Luži Je bil neznani cilj, tu so bili razglašeni tudi rezultati. Prva je bila skupina motorjev do 250 cem z vodjem tov. Carma-nom in z vozači: Požar Silvo, Falkner Stanko, Kebe Ludxnk, Tesar Slavko, Bele Vinko, Vesel Štefan in Verbič Vinko. Drugo mesto Je dosegla skupina motorjev do 100 cem s tov. AJda-čem na čelu, tretje pa motorji do 350 cem in več s tov. Potočarjem na čelu. Ta skupina je imela najdaljšo pot ter slabo cesto, pole«; tega Je vodji skupine nagajal motor. Vsi motorist! so vozili v gosjem redu ter je bila vožnja zelo lepa. Prav dobro so vozili motorji do 100 cem, ki sn se tokrat prvič udeležili voženj AMD. Predsednik društva tov. Pire je zaželel motoristom le mnogo uspehov, tov. More je pa ob za-kllučku poudaril pomen ljudska tehn'ko in motorizacije na Dolenjskem. M. B. ŠAH REPTJBLlflKA ODBOJKARSKA LIGA N0V0MEŠČANI IMAJO ŠE UPANJE PARTIZAN (N. m.) : flD JESENICE • MOŠKI 3.1 (15:13, 1511, 11:15, 15:10) Novomesčanl so se tokr/it pomerili t ekipo Jesenic, Knlm, da Jo novomeške odbojkarje poraz z Zok Ljubljano spravil s tira. Tokrat sn igrali slabo in areča vie. d« tudi Jeseničani niso pokazali nič posobnesa. kajti drugače bi se lahko zgodilo novo presenečenje. Igra Je bila mlatna. brez potez, ki bi resnično navdušile Povprečno Igro delno opravičuje *e nekompletna postava rtomnčih, ker Je ti" -.to poškodovanega Ing. Ber^nn-ta nastopil Ber«ri skali, da komaj najdeš prostor za nogo, vse poraščeno s pritlikavim grmovjem, med katerim je tu ln tam tudi od srn objede na ti sovina. Globoka dolina pod taboriščem, ki je bila popolnoma izsekana in v kateri so se urili v streljanju, je že gosto zarasla. Da. 15 let je minilo od takrat. Spomin na tiste, ki so tu začeli oboroženo borbo proti zasužnje. valeem domovine, hkrati pa tudi borbo za drugačni družben: red v svetu, danes še živi -n bo živel prav gotovo še dolge. Skoraj pozabljen pa je kraj njihovega bivališča, njihovega zbiranja in 1 organiziranja. Ali naj gre to res v pozabo? Desetine in desetine spominskih plošč smo že vzidali po vojni. Mnogo spomenikov smo postavili in prizadevamo si, da obeležimo vsak kraj. ki je povezan z dogodki iz naše najtežje zgodovine. Tako je tudi prav. A prav tako bi bilo prav, da bi +udi na t«>6 dvph k^a^'h riao-a- viniški stra:. »Čuj, Moto, si ob pamet da vstavljaš v Tlišo trodelna okna!« »I. zakaj jih pa ne bi?« »Mar nisi čul, da bodo na trodelna okna nabili visoko takso? Saj bomo morali štime tudi zasipati, kajti tudi zanje bo treba plačati takso.« »A. vraga, tako je s to reč-jo! Kje si pa to zvedel?* >'Kje neki: vsa Vinica govori na ves glas.« »Aia... jaz sem se pa Že ustrašil.« novomeške ulične tablice Krivo mero, smo jemali, tablice po strani djali... * KONJ JE ČEDALJE MAN} Najnovejši podatki, ki jih. je zbraia Organizacija združenih narodov, kažejo, da se število konj na svelu manjša. Danes jih jc n* svetu okrog 75 milijonov - 20 odskokov manj ko zadnja leta pred drugo svetovno «ojno. Vzrok je čedalje večja mehanizacija poljedelstva. Največ konj ima Sovjetska zveza - 16 milijonov, Kitajska 5 milijonov, Brazilija okrog 7 mi!'!jonov. Oslov in mul je n* svelu okrog 50 milijonov. vili vsaj skromno oznako, da bi se s kraji vred spominjali tudi* tistih prvih velikih junakov našega narodnoosvobodilnega boja. ! Za trajno označitev teh dveh zgodovinskih krajev ne bi bilo treba denarja. Zadostovalo bi vklesanje zgodovinskih podatkov na eno izmed skal, katerih je v obeh krajih več kot dovolj, in pa markacija steze oo> najbližje prometne poti. Lep in trajen spomenik bi bil, če bi ta kraja dobila partizansko ime, ki bi ga vpisali tudi v zemljevid. Če bi bila tu kakršna koli spomenika, bi oba kraja v ljud. skem imenovanju kmalu dobila ime po spomenikih, odnosno partizanih. Ob razlaganju nastanka imena kraja bi še pozni rodovi vedeli, da so se tu zbirali prvi partizanski junaki Bele krajine. Peter Bomanio Prvo taborišče belokranjskih partizanov nad Miklarji Zgodilo se j* nedavno, na nekem od naših vojaških vežba-lišč za padalce. Dramatični dogodek, trajajoč dve usodni minuti, je edinstven za aa*e padalstvo. Kako so potekali ti trenutki borbe za življenje v zraku? V transportnem vojaškem letalu se pripravljata za skok s padalom Sejfudin Ustavdič iz Tuz.le in Božidar Savičevič iz Crne gore. Ne prvič, saj služita svoj rok že leto dni. Prvi je skočil Ustavdič, takoj za njim Savičevič. Vse v redu. Ustavdi-čevo padalo se je z lahnim pokom odprlo, še nekaj minut pa bo pristal na tleh. zdajci pa je kupola njegovega padala uplah-nlla, začel je naglo padati. Kaj se je zgodilo? Savičevič je re-nadoma, bogve zakaj, priletel na njegovo padalo. Videč, v kakšni nevarnosti sta oba, Je poskušal vse mogoče in nazadnje res lepo zdrsnil ob Ustav-dičevsm padalu. Pri tem manevriranju pa ni skrbel za svoje padalo, ki se je sploščilo. Kot kamen je padel z zaprtim padalom mimo Ustavefliča. Ustavdič je takoj sprevidel kaj se godi; samo on lahko reši tovariša. V zadnjem hipu je zgrabil za svilo in zadržal padalo. Pritisk je bil grozovit. Ustavdič je Večer nad Mirensko dolino Kot priložnostni čuvaj kamnoloma sedim pred preprosto barako nekje v Mirenski dolini. Dobrih sto metrov pod menoj teče železnica. Zdaj ga zda'j slišim rezek trk — krčijo se tračnice, ki jih je bila raztegnila dnevna toplota. Komaj peideset, let bo prihodnje leto kair se jih bili položili. V mislih potujem nazaj v dobo, ko je po Mirenski dolini tekla ozka cesta, po kateri so škripali težko naloženi vozovi vse do Trsia, Gorice in še oddaljenejše kraje. Ko sem bil mlad, še sedaj pomnim, je o teh funmamh krožila popevka: Pramčka na vajeti, fuksa na cam, povej mi ti dekle, če f ura ti znam. Bom furav v Gorico, tja vin in šenico, nazaj ga cuker in kore za moje dekle. Dolgi hlevi, ki so wali med gostilnami ob cesti, so propadli. Tu in tam se še vidijo njihove ruševine — uničil jih je čas. Še dalje nazaj v davnino mi gredo misli. Na strmih pobočjih Mirenske doline stoje trdni gradovi. Gradili so jih naši davni predniki — ne zase. Prigan'jani z biči okrutnih graščakov in njihovih vaiptO'v, so vlačili v strme bregove ogromne kamne za grajske iidine, pod katerimi so zgradili strahotne ječe, kjer so potem gnije njihove kosti. Nekatere so še vidne v razvalinah, od 'starejših pa so ostali komaj zaiznavni ostanki. Kot orlovo gnezdo še čepi .del zidu Rokštajna in Črete-ža. Pri kopanju gramoza pa so našli celo ostanke Tržiškega gradu., Štratozberga ne omennja niti Valvasor in vendar med stoletnim gozdom že tu jn tam zaznaš ostanke ogromnih zjdin. Imena grad in graščina ljudstvo še čuva kot neme priče težke preteklosti in žilave borbe za svobodo. Njihove gospodarje je pomedia sila svobodeželijnega ljudstva. V povestih starih dedov smo otroci poslušali zgocHfe o rokstanjski, Čreteški, mokrotioski, rakorvni'ški in še drugi graščini. Po hribih $1oje cerkvice — tudi te je zidal tlačan. Ne morda toliko iz verske vneme, temveč zato, ker sta grad in duhovščina kot višji si olj vedno hodila z roko v roki. Cerkev je tlačanu grozila s peklom, če ne bo ubogal in garal graščaku. ta pa je dal duhovščini pravico, da je še ona skubila kmečko rajo. Tudi to so spomeniki težkih časov._ Spomnim se tudi dni, ko ie Peonik odkopaval stare gomile. Frkolin sem bil še takrat. Na Slančvrhu, Svetem Vrhu, Brezovici in Slepšeku, je odoira.1 stare grobove in pobiral dragocene pri-Če davne preteklosti — keltskih in ilirskih iiudstev, ki so v davnini tod živela, se ljubila in *©-vražila. v nenehnji borbi za ž'>-Ijenije in obstoj. Zal je večina teh starin prišla v tuje roke. Spomnim se. da je Cerar v Kapii vasi pri Tržišču prav za hišo odprl nekaj starih grobov, Eno izkopano soho sem videl v gostilni Deu v Mokronogu. Predstavljala je žensko, od strani pa je imela vklesano ribo, kar je bil znak krščanstva v grvih stoletjih našega štetja. Torej je tudi takrat že prodrla do sem rimska moč. Tračnice se krčiio tam, kjer ie vosil voznik, garal tlačan, hodil 1*n se boril Kelt in Ilir, "osvaial Rimb.ui — tam se nocoj krčijo tračnice, ki jih je. raztegnila dnevna toplota. Vse ima svoje zr.ko-ne, ravno tako življenje narodov: krči ss in se razteza. Vemo le eno: da smo na grobovih davnih ljudstev in naših slavnih, iunaških prednikov zgradili iz krvi in težkih žrtev svobodno domovino. Če bo jutri toplo, se bodo tračnice zopet raztegnile. Lo^ze Borštnar' ANGLEŠKO SADJE Angleški otok ni bogve kaj topla in suha dežela. Ko j? neki italijanski potnik vrvic potoval v Anglijo, je potem pripovedoval prijateljem doma: »Edino zrelo sadje, ki «em oa v Angliji našel,'je bV večen krompir.« DVOJNA ŽRTEV POZABLJIVOSTI »Pojma ntmai, kako je profesor Pozabovič raztresen. — Zadnjič pride domou, gre v knnalnico in se kar oblečen vieie v banjo. Na srečo je bil tako raztresen, da je pozabil odpreti pipo!« LJUDSKA UNIVERZA V NOVEM MESTU Malok.ie je živel kmet tako bedno ln tako primitivno obdeloval zemljo kot na Kitajskem. — Socialistična preobrazba Kitajske je pa tudi tej velikanski poljedelski deželi prinesla novo ureditev in napredno gospodarstvo. Na sliki: kitajski kmet je dobil potrdilo o vstopu v zadrugo. začenja v oktobru svojo novo sezono. Na sporedu m a predavanja s področij »nano^ti, umetnosti in sodobnih aktualnost; ter Jezikovna tečaje. Žara«*; vedno večje potrebe po znanju tujih Jezikov se bo obseig jezikovnih tečajev raz-llrU in se pritpravljajo naslednji tečaji: ANGLEŠKI JEZIK 1. Tečaj v obUki otroškega vrtca za najmiaijfie, ki še ne hodijo v šolo ali pa obiskujejo začetne razrede osnovne šole, Pouk bo bolj ligra ko šolsko učenje, torej učenje brez knjig. Otrok v tej dobi najlaže posnema tuje glasove ln si pr usvoji pravilno izgovarjanje tu.veiga jezika, 2. ZaSetniSki' tečaj za odrasle. 3. Nadaljevalni tečaj. 4. Konverzacijski tečaj ln tečaj za dopisovanje. NEMŠKI JEZIK 1. Začetniftki tečaj z« odrasle in dijake, kj ae v Soli ne učijo tega j taste a, 2. Nadaljevalni tečaj za lanske obiskovalce. 3. Konverzacijskl in dopisoval -nt tečaj. Ce bo dovolj iprijavljencev, bodo tudi zaoetniška tečaji za FRANCOSKI. ITALIJANSKI in RUSKI JEZIK. Vpisovanje v v*se tečaje v gimnaziji je vsako dopcldne od 8,— 12. pr tajnici IfcnoaSJd*. Javite se lahko tudi pismeno. Prvi sestanek zaradi dogovora dni, ur in knjig v sredo, 3. oktobra ob 7. zvečer v gimnazji. prit-Hcje. Za angle&ki Jezik učilnica II. B, za ostale jez:i]ce učilnica III. A. mislil, da ga bo jermen je zadušilo, vendar je njegovo padalo z dvojno težo Ie zaplavalo po zraku. Toda padanje je bilo vendar prehudo. Ce priletita na tla z enim ;amim oadalom. b >- Ustavdičevem padalu se je pomaknilo navzgor in ga skoraj zadušilo. Posinel je v obraz in na pol nezavesten pada; na r'a-Na srečo je bilo le še nekaj deset metrov Oba sta pristala sta hudo potolčena, če ne še kaj hujšega. Odpreti je treba rezervno padalo. Ustavdič si je roke ovil s svilo tovariševega padala in z izrednim naporom d<»^gel iročaj rezervnega padala. Toda sedaj so nastale najhujše minute. Jermenje na brez vsake poškodbe. Obsedela sta na travi, se smejala od veselja in objemala. Junaški Sejfudin, ki je s tako prisebnostjo ln nadčloveškim naporom rešil tovariša, je še isti dan dobil posebno zahvalo poveLjništva padalskih čet. OKROGLE OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOBOBOIC prvi dan v Soli Jožek je prišel iz šole — prvi dan. »No, Joiek,« ga pobara očka, »danes si bil prvič v šoli. Si se kaj naučil?« »Oh, očka. nič. Jutri moram iti še enkrat.« CE gostilničar verjame ^Kaznujem vas z globo, ker ste pijanemu^ Človeku prinesli še vina.« »Saj nisem jaz kriv, tovariš sodni k, ampak on: rekel mi je, da je trezen.« ne bo SLO »Veste, bolniku boste morali dati vsako uro eno žlico.«; »Joj, doktor, ne bo šlo: kje pa naj dobim toliko žlic'* CudeZna zena »Moja sfffra je pravcato čudo,« pravi prijatelj prijatelju, »nenavadno bitje: kolikor manj ima zob: toliko bolj me grize.« dvoumno »Kam pa odhajaš?« »V mesto, na žtutnsko razstavo.« »O, tam boš pa tudi mene našel,« srečen moz »Moj; ženi se je nocoj sanjalo, da je poročila milijonarja.« »Blagor ti. Moja si pa to domišlja tudi podnevi.* ■ zaslužene Čestitke Iz oglasa: »Jaz, F ri dolin Brezstanovanjevič, sem po dolgih letih m prošnjah, le dobil stanovanje. Čestitke prt- jateljev, znancev in someščanov sprejemam vsak dar. "i 9. do 18. ure.« SPORED Oče Matevž je s svojo staro šel v Ljubljano. »Bova pa še teater obiskala,« je rekel. Prišla sta pred gledališče in Ma~ tevi je bral lepak s cenami: Loža 150 din, balkon 100, parter 70, spored 5 din. »Veš, Matevž, kar v spored bova šla, je najcenejši',« mu je rekla boljša polovica. »Ti, v našem podjetju ja bila dwi meseca revizija.« »Jn kaj manjka?« »Predvsem blagajnik z denarjem.'« a »Kako si nespameten. Odprl si vsa okna in prižgal luč. Ali ne veš, da bodo komarji vdrli v sobo?« »Vem, da bodo. To tudi hočem, ker bom spal zunaj!« •Rekla sem mu, pet', ker sa ntH je zdelo, da je vprašal, koliko Je ura.«; T. REVILLON: VIIH A R G ospa Baudoin, premožna pose-atnica, je bila vdova. Imela je sina edinca in hotela ga je oženiti s kakšno bogato dedinjo, da bi tako še povečala svojo posest. Na nesrečo pa se je njen sin Louis zaljubil v hčerko revnega ribiča, ki ni imel niii svojega čolna, in jo hotel poročiti. Vdova pa ni pn-volida ne zlepa ne zgrda. V Normandiji so ljudje trmasti. Boj je trajal \se leto in napo-»led je mati rekla: »Poroči jo, če že hoČeŠ, ampak tvoja žena naj mi ne stopi pred oči, ti pa ne boš dobil orl mtne, dokler bom živa, »iti grn-U« .»Kakor vas je volja,« je odgovoril sin jn se oženil . Minilo je pet let. Louis je živel bedno, Ribaril je s tastom. Ljubezen je premagala vse in mlada Bta bil,i zadovoljna. Gospo Bau-»ioin nikoli nisra prosila pomoči. £0 *ta jo v nedeljo po maši sreča- la, sta jo pozdravila, to je pač dolžnost do staršev. Drugače pa ni bilo med njimi noben'h stikov. Gospa Baudoin jima tudi odzdravljala ni. Nekega dne je vihar razburkal morje in začel butati v okna. Gospa Baudoin je živela sama s svojo služkinjo Anetto. In Anetta je sklenila roke in zatar- nala: »Kakšno divje vreme, gospa! Ubog, Ijudie.« »Kateri ljudje?« je vprašala vdova, hodeč po sobi. »Za božjo voljo: starši tistih, ki *. Možak jo je zgrabil za pla^c: čemu? Grdo vreme je, pojdite domov. Saj mi smo se vsi vrnili, m&r ne?« Gospa Baudoin mu je pogledala naravnost v oeji: »Vsi?«^ »Seveda!« »Prisezite!« Ribič se je zmede!. »No, tisti, ki niso pristali tukaj, se bodo izkrcali gotovo v Yportu«, je rekel. Ali pa v Fecampu, nires?« Vdova se mu je iztrgala jn hotela dalje. Ribič jo je spet ustavil. Po ulici je s preplašenim obrazom prihajala Anetta. »Ne, ne!« je zavpila, videč svojo gospodarico. »Nikar, gospa; ne pojdite tja!« Starko je sprelete! drget. Temno obličje ie prebledelo, oči se široko razprle. Morala se ie nasloniti na Anetro, sicer bi bila padla. »To je moja krivda, mo"'a krivda!« je ponavljala in zobje so ii šklepetali. Holeli so jo odpeljati v bližnjo hi&o. Zavrnila je. »Anetta«, je rekla, »hočem jih. videti!« Obe ženi sta odšli proti hiši, k:er e stanoval Louis Baudoin. Anetta ie pritisnila kljuko in go-apa Baudoju jc »topila v dom. Znotraj je trlo kakor v vseh ribiških hi.Šali. Pod veliko modro za\eso je zibka ločila dve posteljici. Mlada žena je sedela. Najmlajšega otroka je imela v naročju, starejša dva sta se ji oprijemala krla. Obrazi so bili prestrašeni. Zena nj mogla zdoma, poslala jo svoje starše, da zvedo, kaj je, sama je pa čakaia. Vznemirjenje je še povečalo njeno bolestno bledico, težko je dihala m j« oči so ji cureie solze- Zagledala je na pragu taščo in pošepetala: »Gospa...« Starka je pohitela k nji: »Hčerka moja . . ■ « Vzela je dvoje otrok v naročje, ju poljubila ln iokala: »Ubogi maIČk*.. . moj bog, moj bog! ...« In solze so te ji ulile z vso silo. Nenadoma so odjeknili z ulica veseli vzkliki. Vrata so se odprla. Na čelu skupine sorodnikov in prijateljev je vsropil Louk »Poglejte ga, poglejte ga!« Za hip so vsi obstali. Potem je žena planila k mo&tk, otroci k očetu. Le gospa Baudoin ie stala ko kip. Zd.t;ci jo ie sin opazil. Odvrgel ie kapo. stopil proti nji in deal: »Mati, moja mali!« In mati ga jc stisnila v objema*