UP L Dît A ogle da po mladih dekletih Jc več ali manj smešna figura« Igra na harmoniko in velja za veseljaka* Po značaju prostodušen. (V slučaju, da Luka Piškur ni vešč igranja na harmoniko, pride na oder še harmonikar c) prizor p (Jaka Jerin, mati, Pepea, Marija« Sedijo pri mizi. Mati nekaj pospravlja po hiši. Dekleti si popravljata o"blekot Vzdušje je nekako neprijetno in težko.) MATI s Še dooro, da slio danes vsi skupaj. JAICAvJERIKt Da, da. Božični večer je danes. Še smo vsi skupaj, kdo ve, kako b® lahko z nami že jutri. Vojna je, pravijo. 11 es je. Pa saj je "bila tudi že prej kakšna vojna, toda takšnega trpljenja le ni lo. Delaš, garaš, se trudiš, pa pride Ne mee in ti vse pobere „ „ f Veš, Mica , ( se obrne k ženi) vred dvema dnevoma ac po' i rali pravice po. dolinic T-o sem zvedel na vasic Pravijo, da znajo priti čez dan a-li dva v našo vas. llk:clt (obupano) Za božjo voljo! Horda pa jih ' le ne bo. Premislili se bodo, saj so že v dolini dovolj dobili, kaj bi še k nam» Saj vas vendar ni bogata» PIÍPCAí Mati, vi ste še vedno enaki. Ali vam / ni dovolj vse, kar čujete c teh pesjanili, 7 da še vedno svoje, gonite „ ITe bojte se,da j ib k nam ne bo. Tako gotovo bodo prišli, kakor je amen v očenašu. In potem zbogom naše prase, ki smo ga skoz j. vse leto pitali. MATI; Zakaj pa naj bi pobrali prav našega pra , šiča? Saj je drugih dovolj, pa debelejši s o. c c JAKA 'JEPuIUs Kikar,stara! Ista pesem kot vedno. V začetku meseca je bil pri nas tisti v zelenem plašču. Saj se ga spomniš, 1Tb kaj je šaril naokrog in popisoval «Tudi v hlev in svinjak je pogledal, potem pa nam je zabičal, da gorje, če h iü ali brea njegbve vednostih (s poudarkom; Ze tedaj se mi je nekaj zdelo. 11ÍTI: Klati ne smemo, ker je nekaj bolan. Zastrupili bi se # ¿„ JAKA JERI2Tt Ta, j® pa spet ena njihovih,Seveda je bolan - za nas S Za švab&ke vampe bo pa še preveč zdrav. Posebno sedaj, ko jim počasi primanjkuje hrane» MARIJA.: Mar bi ga že prej na-skrivaj zaklali. Rekli bi, da je crknil, saj je bil itak ; bolan kot je tisti líeme c sam rekel. MASI s 3og varuj; Se tega se manjka! STa skrivaj zaklat i prašiča. Kaj. so pa pri G-orjupcvih pred mesecem za to napravili, líjega v Mc njo za nekaj mesecev, poleg tega :oa so jim vse odpeljali, kar se je le dalo ure makniti. Vodno vam pravim, da se a 'Nemci ni šaliti. To je vojska, to je oblast. JAKA JERIN: Kaj vendar toliko čenčate »Zaradi prašiča sem že uredil.(Ostro in odločno) Nemci ga ne bodo žrli. T.e in ne! (Vstane od mize in napravi nekaj korakov po sobi.) MATI s (vsa preplašena) Kaj pa si vendar storil, Jaka? Še gorje boš priklical na našo hišo: Vedno si bil tak, vihrav in ne-ugnan. še ko sem te spoznala. Pa bi se vsaj sedaj vnesel, (vprašujoče) Pagaven dar nisi zastrupil? Joj, kaj bo,kaj bo z nami... Sž-j nisi sam, saj imaš družino, otroke, ženo, posestvo... JAKA JEB.IN: Zastrupiti prašiča? Kdo pa ima kaj od tega? Nemci ga sicer ne dobijo,to da sit ni od tega nihče. In tudi se ne iz plača. Pride živinozdravnik in te imajo, (se nasmehne) Nemci so prebrisani,pa smo Slovenci še bolj. Če že ne moremo sami. po jesti tega prašiča, ki smo ga toliko časa pitali, naj ga pojedo tisti, ki ga še bolj zaslužijo... in so ga potrebni! MATI: (obupano) Goščarji...? PLPOA: (živahno) Partizani! JAKA JERIN: (molči in hodi po sobi) MATI s Za pet Kriščevih ran! Kaj si vendar sto ril, Jaka? (stopi k njemu) Vse nas boš u ničil. Ob vse bomo. Oh, gorje, gorje ... Povej vendar, kaj je. Saj nisi javil o tem goščarjem...? JaKA JERIN: Molči, žena, in ne tarnaj! Danes zvečer bo bržčas prišel nekdo po prašiča, (skrivnostno) Toda mi o tem nič ne vtmo, da veste. To sem vam hotel povedati! MATI: (jokaje) Kaj bo, če Nemci zvedo,kaj bo z nami, z živino. Vse bodo pobrali.Še na beraško palico bomo prišli... JAKA JERIN: (resno in odločno) Nič ne bodo zvedeli, ču bod.'. babnice držale jezik za zobmi. Dokler sem se gospodar v tej hiti, bo obveljal« moja. Nočem 'nobenega javka-nja„ Sam dobro vem, kaj delam. Sedaj pa mir in konec besed. Vsak čas prideta sem soseda«, Malha pride, pa Piškur. Sama sta doma in prav je, če se ob takem veSeruma lo zberemo i" kaj pomodrujemo. (se obrne k hčerkama) Dekleti, le bolj vesel:., Rekel sem Piškurju, naj prinese s sabo meh. Bo vsaj malo bolj živahno v 'tej mrtva sni' C 1 o 1 c Ukil; T. s. božični večer pa harmoniko: x ..¿'CA t Zakaj pa ne! K polnočnici že tako in tako. ne moremo. Polnoči pa bomo le pričakali, 2:lARIJA; Morda pa pride še kdo drugi v vas. (pogleda sestro in se nasmehne. Mat i pomeni j ivo^ pogleda obe) JAKA JERIN; Že čujem koraka. Ona dva sta .,. f ¿» prizor, sti, vstopita Jože Malha in liUkc Piškur .Pozneje Simon.) «tOŽE MALHA; Dober večer, družina., LUKA PIŠKUR;.Dober večer in vesel Božič, če bo vesel. Slabo kaže. Za nas, pa malo tu di za švabe. Se, he. Malo jim postaja vro če sred j. najhujše zime. Dobro jim kurijo na fronti. Pa podplate so tudi zaceli bru siti. He, he. Mislim, da ti salabclski kuščarji ne bodo več dolgo šarili tu pri XX C* S' ; JAKA JERIN; Da bi le bilo po tvojem. 1TJKA PIŠKUR; He, he. Sem že marsikaj uganil, pa bi tega ne. Saj smo vendar od muh.Ta, ta. Pa žganje je na mizi. Bcjno kc.r pri-sedli. Pa meh bom nekam vtaknil, tako da se ne prehladi ali pijani. P3PCA: Le glej, da se ga ne boš tudi na sve ti večer preveč nalezel. Potem boš prekmalu zadremal, polneč pa je še daleč. LUKA. PI ŠELE: Kaj bi se ga nalezel, saj nisem od včeraj. Toda meh. se ga nažlampa, potem pa piska kar po svoje, iie, he ... MASIJA: .Luka, ali znaš že kakšno novo? LUKA PIŠKUR: He, he. Novo pa novo. Pa še kak šno, samo če bodo mati pustili.Nemci so presneto blizu in naše pesmi jim ne dišijo. (se obrne k materi) Kaj-ne, mati? MATI: Le glej, Luka, da ne bo kakšne neumno sti. Dovolj si star, da veš, kje je mera in kaj se sme v današnjih časih. JOŽE MALHA: Danes je Luka posebne mere. Dobil je sporočilo ocl sina. JAKA JiRIN: Od sina? Kje neki pa je? Saj si dejal, da so ga odpeljali v Nemčijo: LUKA PIŠKUR: No, vam že lahko povem. Predme seci mi je nekega jutra rekel: "Oče, če m^ zvečer ne bo z dela, nikar ne povpra šujte za mano. Tedaj bom že na varnem-pa je šel. Takoj se mi je nekaj zdelo , pa nisem nič rekel. Pred dvema dnevoma pa so prišli partizani v mojo hišo in e den izmed njih ai je povedal, da je bil z mojim sinom nekje na Dolenjskem.Zdrav je in krepak... Ee, ht;. Iz njega bo Še nekaj, (se obrne k Joži Malhi) Tvoj je pa vsak dan bolj klavrn. Kaj pa še čaka doma? Da pridejo Eemci z avtom ponj in ga odpeljejo naravnost na rusko fronto. IIe, he. Naj le čaka. Bo že pričakal ... JAKA. JERIN: Res ni pametno za fante, da se držijo doma. Z mano že nekam gre,ko omam samo dekleta. JOŽI) MALHA: Kaj hočeš, rabim ga na gruntu. MATI: Že zopet ste pri politiki. Iz tega ne bo nič dobrega. Pa še na božični večer. LUKA PIŠKUR: (k Pepci in Mariji) Le kako ste štimane. He, he! Lepo sta se napravili, pa got-ovo ne zame? Sicer pa sem vdovceia nekaj imam tudi. pod palcem. Za staro šaro pa tudi še nisem. Kaj pravita? Hm? PEPCA: Luka, kaj pa toliko govoriš. Bolje bi bilo, da bi malo raztegnil meh. MATÎi le no preveč veselo. Kdo ve', kako bo jutri? (Oglasi se poskočna pesem. Pri mizi trči jo, vzklikajo j pojejo. Zavladalo je živahno razpoloženje. V tem trenutku se za čujejo udarci na vrat©. Vrata se v hipu odpro in na pragu stoji partizanski komandir Simon. Harmonika preneha z igranjem. Vse onemi.) SIMON: Dober večer vsem skupaj, pa vesele pra znike tudi. Mislim, da tega poslednjega-sploh ni treba voščiti. Saj ste že itak dovolj veseli, (pogleda po vseh) Zakaj ste kar obstali? Mar me prvič vidite?Ma-lo bom prisodel k vam in potem naprej.Ko coj nas čaka še dolga pot. PEPCÀ: Pozdravljen, tovariš Simoni eJOŽli MAIaHâî Saj to si ti, komandir Simoni SIMONs Kdo pa drugi. Nekaj časa nas ni bilo v bližini, sedaj pa bomo že t olj pogosto prišli pogledat k vam, saj so pri hiši prav čedna dekleta, Ne, Pepca? P2PCÂÎ Tega pa res ne vem, če so čedna... To veste vi partizani najbolje ... SIMONî Nisem imel pravega namena obiskati \as prav danes. Pa sem si le mislil:grem jim voščit praznike, (pogleda po Jaki Jsri.nu) Kaj na, gospodar? Pa malo v svinjak bomo pogledali. Izgleda, da ste se premislili in da ne boste klali, kaj? JMSl. J2SIN: Debrodešel, Simoni Ne, mi ne bomo klali, čeprav smo prašiča dolgo redili. Požreti ga mislijo drugi. Pa kaj bi to. SIMONî Nemci ga ne bedo požrli. Lastne kosti naj glodajo. Vi, oče, nikar ne glejte ta ko črno na to. £0 vojni si boste klip.ili drugega. Partizanski jon 00 tedaj nekaj veljal. . ■ ' JAKA JSP.IN: (pelje Simona malo vstran.in tara, se šepetajo nekaj domenita) JOŽE MALHA: (materi in ostalim) Vi imate, še srečo- Toda nam so Nemci odpeljali svinje z dvema pujskoma. Ta preteta nemška lakota. .Da bi jo vrag že- kmalu pobrali PEPCA: Vrag je ne bo. Mi moramo sami obraču nati s njo. 12AII: Ispca, k?ko vendar govoriš?S Saj, če bi te kdo siičsl-..? . olllOii; - [ Jaki Jerinu tiho) Štirje smo. Dobro, da si nas še pravi čas obvestil.Saj- veš, .kakšna so navodila; "Uiti koščka mesa niti ščepca moke fašistom!" Gim bolj bodo lačni, prej bodo nehali. JAKA JMRII7: Saj vem, Simon. Name se lahko zaneseš. Slovenec sem in vero; kakšna jemo j a dolžnost. SIMON: Hitro bomo naredili. Od daleč smo pri šli. Ali je rej on? JAKA JEB.IN: Kakih dvesto kil bc- imel Sili ON: Težko bo, pa bo že šlo. Tako reč vsak rad nese^pa če je še tako slabo vreme. JAKA. JERIN: Čimprej opravite, tem bolje.Jaz bom pa že jutri javil, da so bili pred me ni "banditi" in mi odnesli prašiča. To bodo-kleli. Le naj, saj drugega jim lana, lu ne bo ostalo. SII"ON: (stopi do vrat in pokliče). Miha! 3. prizor. (Isti, Miha.) -MIHA: Tulca j sem, tovariš komandir! Ali naj kar začnemo? Vse sem si že ogledal. SIMON: Le začnite, toda v popolni - tišini. / Glejte, da ne bocvilil. Pa straža naj dobro pazi. lIIKAs Zanosi se. Saj ni prvič in najbrže ne zadnjic. EIHOHs Fa štiri dele ga razrešite, vsak bo nekaj ne sol. Pa hitro", da nas kaj ne pre hiti. (Miha odide) 4-. prizor.. (Jsti, pri mizi zopet zavlada živahen pego - Vir. Jaka Jerin in Simon prisodeta J SjlMOlTs (so obrne k materi) Mati, božični vc čer je. (prisiljeno) Da, da božični večer. SIMOHs (se zamisli) Kdo ve, kako je danes -pridne:?, doma. PiiPCAî Že nekajkrat Sem te srečala, Simon, toda nikoli te nisem vorašala, od kod si, Si oe daleč? S T. ON : Iz Ljubljane sem. Prav iz Ljubljane. I ode. dolgo sem delal v tovarni na Jesenicah«. Ko so prišli Nemci, f me ovadili, da delam proti njim, in moral sem v gore. PEPOA: Dolgo si že partizan? JOŽ... MALHA: Dolgo, aolgo ... SIMON: Plus je, precej časa. Veliko sem že ¿o 'živel v tem času. Nikdar ne bi verjel , da človek lahko toliko prenese. Pa smo se kar privadili, ('otožno) Vendar pa so trenutki, ko si želim videti svoj dom. Veste, stanovali smo izven mesta, hiša ' j » bila majhna in dolga, precej družin je prebivalo v njej. Vendar mi je nad vse- ljuba. -- In mater bi rad še videl. PHPtA: Kaj pa oče? SIMON: Očeta nisem poznal. Padel je v prejš nji vojni tam nekje v Galiciji. T1ATI: (z zanimanjem). Je mati. Še živa?Jo zera va? SIMON: (jo prodirno pogleda) Vidite, prav to mi večkrat ne da miru. Bolehna je in sla 'oa. Kdo ve, kako se preživlja. Prej sem ji vsak mesec pošiljal nekaj od zaslužka, lahko je živela. Toda, kaj neki počne se daj, revica. Morda niti ne živi več. In kako rada me je imela ... JAKA. JIiiRIN: Ubogi fanti SIMON: (s trpkim nasmehom) Hlebec kruha vidim pred seboj. Prav tako je bilo tudi pri nas. Veliko nismo imeli. Dokler _sem bil še mlad, je mati težko delala, da je lah ko oba preživela. Kozarce jo prala v neki gostilni in ribala je po hišah. Toda na božični večer je bil vedno na mizi HLe bec kruha, ki ga je sama zamesila in spe kla. Sedela sva na tak večer sama.Luč je medlo gorela. Pogovarjala sva se o očetu, o moji bodočnosti in kako bova uredila življenje, ko bom dobil delo.Potem pa je mati počasi vstala, prekrižala hlebec in mi odrezala od njega kos. (pogleda po vseh, pogled mu obstane na materi) Vam, mati^, je tudi moja mama podobna. Prav take oči ima in tudi postavo. Morda je bila mala-bolj slabotna, (daljši odmor5 gleda mater) Dajte, danes mi bodite vi mati ... MATI: (obotavljajoče) Ne-razumem te.Kaj ven dar hočeš od mene? SIMON: Tako bi hotel, da bi bilo kot nekoč doma, ko mi je materina roka odrezala al hlebca košček... še vi tako naredite. Čez uro bo moje življenje zopet vredno prav toliko kot švabska svinčenka - nič več, nič manjl MATI: (nekoliko ganjena, vendar še okleva) Sam stopi v shrambo in si vzemi,kar ho—--češ. ¡bo klobase visijo ob steni. SIMON: (trpko) Kaj bi s tem! Vem, česa se bojite. In ne bom vas silil. (se :zamxsl±.; Trdo je življenje partizana, a malo topline si želi vsak. EEPCA: Mati, kaj se obotavljate. Ali res ne morete premagati tistega strahu, da "bodo za to zvedeli Nemci?! Kaj vam je danes? Kaj vam je danes mar okupatorjeva odredba in pretnja kazni vsakomur,-ki bo podpiral naše partizane! Kaj bi bilo, če bi morala jaz od doma?! MATI: Pe_?ca, kakšna si danes? (pogleda Jako Jerina in vstane, vzame hlebec,ga prekri ža in odreže kos Simonu.) Na, tovariš!Bo-jim se, toda ko gledam "tebe, sem bolj mir na. „ JAKA JERIN: Vzemi, Simon, in bodi blagoslovljen! Dober fant si, ko imaš tako rad svo jo mater. ¡SIMON: Tisočkrat vam hvala3mati! Če bi moja mama vedela za to, bi bila neskončno vesela. (se ozre po vseh) Ne veste, koliko lažje mi je zdaj pri srcu, kako se čutim bolj srečnega in zadovoljnega. MARIJA: (Pepci) Simon je tako erden,toda sto krat, tisočkrat boljši kot Lipe, kise su ka okrog tebe. Da bi bil tudi moj Prance takšen .... PEPGA: Simon je partizan. Kaj pa je Prance? Doma čepi in se boji. Takega bi ne hotela nikdar za moža. MARIJA: Tudi jaz bi raje videla, da bi bil ta di France partizan.. Tolikokrat sem mu .že prigovarjala, pa se obotavlja ... JOŽE MALHA: (Luki) Daj no, tako postaja, da res ne vem, ali naj bi jokal ali kaj?Vze mi v roko meh. Kajne, Simon, saj si tudi ti za to? SIMON: Kaj bi ne bil. V pesmi se kaže naše življenje, (h godcu) Tisto mojo zaigraj: "Stoji na gori partizan".«. ( k ostalim) Tisti, ki zna, pa naj pomaga. (Pojejo) (isti-s vstopi Miha, pozno j g Tono In Prano o Malha) -- (Zunaj vpitje; "Stoj, stoj!"- Simon hitro vstane, vsi skočijo pokonci. Koraki.) MIHA: Tovariš komandir, prijeli smo nekoga, ki se jo smuka1 okoli hišo. Sumljiv se nam jo zdel. Pravi pa, da ga domači poznajo in da je njegov oče tudi tukaj.Kaj naj naredimo z njim? SIMON; Kdo naj bi bil? (pogleda domače - Mariji je nerodno) JOŽE MALHA: Kaj, če bi bil naš Pranee? JAKA JERIN; ^.li pa jo Skeletov Lipe. Zo večkrat sem ga videl, kako so stika okrog na še hiše. LUK» PIŠKUR; Kaj bi so no. Saj so luštna dekleta V lliši. MARIJA: (se ojunači) Oče, Irance, bo. Rekla som mu, naj pride zvečer malo k nam pogledat „. „ SIMOH: Kar notri ga pripeljite, bomo že vide li, kdo je. MIKA; (odide) SIMOIm ; (P epe i) Kaj, če je prišel k tebi kdo v vas? PEPCA: Simon, no govori tako. Taki, ki čepijo doma, mi niso prav nič všeč. LUKA- PIŠKUR: (se vmeša) Partizani, to so ti fantje, taki kot Simoni Kaj ne ,popca?th., he! PEPOji.; (jo v zadregi) Luka, nikar spet ne za čenjaj ... (Slišijo se koraki in glasovi: "Kaj neki se bojiš. C j to poznajo, te poznajo, pa bastai Le naproj, da to vidimo pri luči! w > • o o J MIHE; (vstopi; s Tonetom pripeljeta Franceta Malho.) Tukaj je! JOŽE MALHE: Ko, saj to pa je moj Praneo. SIMON: Že dobro«, Kar spustite ga. In pohitite. Treba bo na pot S FRANCE MIHA? (mu je nerodno) Dober večer!Ba šel sem vam voščit praznike.Dober večer, Marija! (ji gre naproti) Kako se kaj i~ maš? Hotel sem pogledati skozi okno, kdo je pi1! vas, pa so me opazili,. Malo sem stekel, pa so me partizani zagrabili,no, sedaj sem pa tukaj ... MARIJA: Le zakaj bežiš pred partizani.Mar bi .jim povedal, da si namenjen k nam. SIMON: Irance■ Malha'! Res ne vem, zakaj neki še tičiš doma. Toda o tem pozneje. Raje končajmo nago pesem, kajne? (Miha in Tone odideta) LUKA PIŠKUR; Le naprej. (Pojejo* Irance Malha stoji v sredi sobe in vrti v roki kio buk: Nerodno mu je) MARIJA: (pristopi k njemu iri mu reče) Še ti poj r nami, kaj se držiš kot lipov 'bog. Takega s kot si seda j , te ne vidim rada,, _6 c pri z o r_. (isti, Mana in Tone se vrneta in pripeljeta s seboj Lipeta Skalo. Zunaj se čuje zopet hrup) JAKA JERIN: Kakšen dan je vendar danes? MATI: Kaj, če niso Nemci? SIMON: Kakšni Nemci! Se je že priklatil še kak snubač* (zunaj sečujejc klici: "Kam pa? Kar z nami pojdeš.!") LIPE SKALA: (za odrom) Pustite me, domačin ar.:. TONE: (za odrom) Kar na svetlo z njimiDobroga drži . o MIHA: (skupaj s Tonetom pripeljeta lipeta Ska lo, držeč ga za ovratnik) Tovariš komandir, pripeljala sva še. enega, Pravi,da je hotel k dekletu. Pa sva ga pripeljala kar notri» SIMON: Že prav! Kar tukaj ga pustita. Kako pa prašič? TONE: še v vreče ga stlačimo in lahko gremo. SIMON: Nobenega obotavljanja, lahko se priklati. tod mimo.kakšna nemška patrulja . Škoda bi bilo. (Miha in Tone odideta.Simon se obrne k Lipetu Skali, ki stoji po leg Franceta Malhe) Lepo fanta, prav lepo. Kar poglejta se, kakšni sliki sta.Sa raa se poglejta... LUKA PIŠKUR: Kar v okvir bi vaju dal. Ee,he. SIMON: (Mariji in Pepci) Dekleti, kar načudi ti se ne morem, da radi gledata take fan te okrog sebe. PEPCA: (ga prekine) Simon, saj ne veš ... SIMON: Danes je toliko hrabrih fantov, ki se vsak dan tepejo in borijo s tem prekletim Nemcem, danes gledate v vaši vasi še dva taka. Yeliko jih je, ki se borijo, pa ne zase, marveč za vas vse. Tisti danes ne vedo, da je božični večer. Zanje je noč enaka noči, dan enak dnevu, vse dotlej , da ne bo dobljena poslednja bitka. Biti danes fant, se pravi, biti partizanZdor ni partizan, je šleva in hlapec in taka dekleta, kot sta vidve, bi ga še pogleda ti ne smeli... MARIJA: Francetu sem že prigovarjala,naj od-koplje puško, ki jo ima zakopano podsked njem, in naj gre. Ftaje bi ga videla kot partizana kakor pa zapečkarja, pa vedno nekam mečka: "Oče ne pustijo, mati mi Txa nijo, sestra bo jokala, ti boš pa sama." JOŽE MALHA: Grunt je doma in če Nemci zvedo, - bo po naši SIMON: Kaj je danes grunt, posestvo,hiša. Ce Slovenci ne bomo na svoji zemlji svoji gospodarji, tudi gruntar ne bo dolgo gospodaril na svojem gruntu. Nemcem presne to diši naša zemlja. Če branimo domovino, branimo vso zemljo, branimo tudi vaše posestvo, vaš grunt. FRANCE MIHA: Oče, vi ste .hrivi^ da danes-ta ko gledajo name. (odločno) Ce me ne pustite, grem pa brez vašega dovoljenja: MARIJA: Tako je, France! Takšen si mi všeč! SIMON: Odločil si se in oče ti gotovo ne bo branil. Kajne, "stara malha1'? JOŽE MALHA.: Pa naj gre, če je tako potrebno. SIMON: Eden se je- že odločil. (Lipetu Skali) Kaj pa ti? Boš ostal doma? In si grel tre buli na toplem, zvečer pa hodil dražit de kleta? Zdrava in krepka sta onoa. Kaj bi raje pričakala, da bi prišli po vaju Nem ci in vaju malo odpeljali na rusko ali francosko fronto, da bi bila tam za topovsko hrano, za navaden ,rKanonenfutter"? LIPE SKALA: Tovariš! Še na misel mi ne pride, da bi šel-služit Nemcem. Same, saj veš , (menca) sedaj je zima ... in vaše živije "nje ni lahko. Marši, borbe pa zopet marši in borbe. Takole na spomlad pa bi šel tudi jaz k partizanom ... PEPCA: (z gnusom) Vedno sem te imela za slabiča in sem se te izogibala, Kar si sedaj povedal, potrjuje moje m: sli. T a k,k) t si,vboš v naši vasi težko dcoil dekleta. LUKA PIŠKUR: Tukaj smo že zbrali nekoga drugega. Partizana, he, he. Ne pa tako šle-vo kot si ti! He, he, bojiš se, da bi te zeblo. Partizana, pa zeblo. Ta je pa lepa, he} he! SIMON: Fant, poglej! Irance se je sam odločil in oče mu je dal pristanek. Celo dekleti sta bolj hrabri kot si ti. Oni vesta, kaj pomeni naš boj; vesta, da gre a biti ali ne biti vsega našega naroda,gre za obstoj vsake slovenske vasi, vsake hi še. Gre, da ohranimo svoj jezik, da osta nemo Slovenci, če ti začne goreti streha nad glavo in nimaš nikjer drugje možnosti rešiti se kot s skokom skozi okno, bcš skočil skozenj, pa čeprav je nevar- nost, da se. pobi ješ „ ^anes ni več izbire. Ali v partizane ali pa k Nemcu za hlapca. Kdor čuti v sebi nekaj ponosa, kdor je mož, ta ne okleva, S puško v roki bomo branili, kar je našega in kar mora bi ti naše na veke. LUKA PIŠMUR: Da bi bil vsaj deset let mlajši. ■Tič me ne zdrži doma. Videli bi, kaj zmo re Luka Piškur ... LIPE SKALA: Jar? grem tudi: LUKA PIŠKUR, ILIRIJA, PSPCA, JAKA JERIN in JO ŽE MALHAs Tako je prav S Tako se de]a: To je beseda! JAKA JERIN; Dobro si povedal, sin. Tako mi je kot da bi se pomladil. Prerojenje čcaim. Ta večer sem mislil, da bo žalosten.toda prinesel si vanj partizansko vere. Res , nekaj novega se rodi tam v gozdovih, .. .Pa bi le učakali boljše, dni. LOKA PIŠKUR? Ta, ta, Saj sem vedel, da so še fejst fantje v naši vasi. Samo na pravo struno moraš ubrati, he, Le. Kajne, tiari ja? FRANCE MALHA: Najbolje je, Lipe, da kar greva. Kadar se človek za nekaj odloči naj precej naredi. Kar s Simonom jo mahriva» (k Simonu) Ko j ne, da bova ostala v i-voji četi? SIMON; Zaenkrat že, potem pa bomo videli.,, (o-stalim) Treba se bo posloviti. Pot js iol ga. LUKA PIŠKUR: Dajte, še malo žganja popi ¿t o . Pa eno bomo še urezali. Eno našo, partizansko. (zaigra partizansko pesem) SIMON: (se obrne k materi) Hvala, mati, za vse. Hvala za kruli in dobro besedo. Obe dasta partizanu veliko. Zbogom! (se poslavlja) MARIJA: (Francetu) France, prav si napravil, da greš. Nevarno je, ampak bolje .,e tako. Kjerkoli boš-, se spomni name :ui tudi jaz se bom nate. Na, vzemi to ruto za spo min. (si odveze ruto) Glej, da "boš lira -■ berj da bom kaj slišala o tebi. Ne veš?la ko sem že sedaj ponosna nate in kako šele bom, ko te bom videla s puško na rami in s partizanko na glavi „«oh, France , (mu da roko - France ¿o obdrži v svoji) FRANCE MALHA: Kaj pa mati in tvoj oče ... MARIJA: Naj vedo, da te imam rada. Kaj zato, saj si partizan; prizor. (Isti, Miha) SIMON: (Jaki Jerinu) Zdravi ostanite« gospodar „ JAKA JERIN s Srečno hodi.., Simon Pa se še Maj oglasic SIMON: Če ne prej, ob koncu. Prišel bom po PepcOj če me bo hotela« PEPOA: Simon ,„- SIMON: (k Pepci) Iti moram,. Dcb. o se drži!Vi dela se bova kmalu. Tedaj bo b v oboda «Veš, svoboda: (se obotavlja in drži njeno roko v svoji) JAKA JERIN: NC> no! Simon, saj vem, saj vem. Tudi jaz sem bil mlao, (se obrne k ženi) Kajne, stara. Lepi časi so bili! .....Pa saj vem, da smo stari mladim v napoto ,,«Poglej va, Mica, če se bo dobilo še kaj za naše fante «., (gresta na desno) LUKA PIŠKUR: Ile, he. Pa še eno za slovo «(zaigra) SIMON: Zbogomj Marija, zbogom, oče! (France Malha, Jože Malha in Marija tvorijo tri-kot - Luka Piškur in Lipe Skala drugo sin pino. V sredi sta ostala Pepca in Simon. Simon privije k sebi Pepco, tedaj vstopi Miha) MIHA: Tovariš komandir! Vse je nared. Lahko gremo i (nihče ga ne ou.ie) Tovariš komandir! Gremo i (nihče ga no euje. Simon in •^epca sta popolnoma zaverovana vase.) MIKA: ("bolj močne) Oas je, da gremo. (Simon ga ne čuje) Iti bo treba. (Miha stopi k Simonu in ga potreplja po ramenu. Simon se zdrzne.) SIM017: Ah, treba bo na pot. Zbogom, Pepca,pa zdrava ostani; Odhod, tovariši! JAKA JERIH in MATI: (se pojavita na vratih s culo) ila, še to, Simon, da bo božič bolj ši.^Hekaj kruha in klobas je. Srečno pobi LUKA PIŠKUR: Zdravo Simon! Oe srečaš mojega s ina, ga p o zdravi! (Vsi se pozdravljajo, poslavljajo in vzleti, kajo) IEPCA in MARIJA: Živeli partizani! (harmonika igra partizanski marš.) Z A S T C R liani s al San. DEKLE S SEVERA V £M£M DE3AN3U 0SEB2 bolničarka, šilov - umetnik, leningrajčan, Nataša Kuzmina B Zeml.janoj - major. 'Starec -splavar. Ivankov - kaplar. Ukrajinec. latar. Plavplasec. Tambovčan. 1'Vojaki. Vojak z veselimi očrni.f T ur ob ni Bolnica] Dejanje se vrši poleti na veliki severni reki. PFiV-u. SLIE^l. (Splavarjeva čuvajnica. Skozi odprta okenca jo videti meglen poletni dan, reka, zadaj temni gozdovi. Po tleli sedijo na plaščih, vo jaki« Nekateri kadijo, drugi prevezujejo o-vijalke, brskajo po svojih. tornistrah.Na luo pi spi človek, pokrit s plaščem. Izpod pla- vi: štrlijo njegovi škornji.) VOJAK Z VESELIMI OČMI: (drgne z rokavom čelado in poje) Zacvjetali jabloni i gruši. Podnjalis tumany nad rjekoj. Vyhodila na bereg Katjuša. na vvšokij na bereg krutoj» Vojaki polglasno nadaljujejos Vyhodila na bereg Katjuša, na vysokij na bereg krut o j. "°T>&V0LASIž Koliko teh pesmi sem med vojno aLi šal - strašno. Tole me zanima, tovariš kaplar, kdo neki zbira besede za take pes mi. Videti je, da jih zbirajo ljudjes ki nimajo nobenega dela. IVANKOV: Pesniki jih zbirajo. Ali si slišal to besedo - pesniki? PLAVOLASI: pa., menda sem slišal. IVANKOV: Kaj, menda. Vojak mora vse vedeti. Pesniki, to so ti pametni ljudje.Oni dob ro vedo, kaj kam spada. vnj&r Z VESELIMI OOMI: Neznansko lažejo, tovariš kaplar. IVANKOV; Zakaj bi lagali? Kar pomisli.Na pri mer, Katjuša. Ali je tako v življenj::. a~ li ni? Kar reci: je. Pekle čaka dragega, ga išče, Ilira od ljubezni, je? VOJAK Z VESELIMI OČMI: (negotovo) Dejal bi, da je. IVANKOV: Dejal bij Dejal bii Nemara si slišal za Natašo Kuzmino. UKRAJINEC: Za katero ^atašo? Za bolničarko? IVANKOYi Nu, da, zanjo. UKRAJINEC: Saj ona sploh ni Kuzmina, tovariš kaplar. Ona je Muzmenko. Ona je naša, iz Cernigova. IVANKCV: Nikar mi pameti ne soli. Naša je,iz Kostrome.. Vsa vojska to ve. ■ . piiiiVOLAS.I: Vsi, ki so jo videli, .pravijo, da je iz Rjazana, tovariš kaplar. Iz Sapož-ka. Dvajset kilometrov od naše vasi. TATAR: (se prične smejati,, nejevoljno cmoka z usti in maje z glavo)" IVANKOV: Kaj ti je.?' . IATAR: Sinešno. Zelo smešno. Fantje se zbere'jo. in vsak kriči: naša. Vsak kriči, (jezno ) Zakaj bi govorili neresnico? Kaša, naša . Nič ni naša. . '•• , IVANKOV:Kaj pa misliš, misliš, da je iz tvoje, iz Tatarske republike? TAT AH i Kaj bi.mislil. S jenega očeta sem poznal. Mater sem .poznal. Oče je Rus, mati je pa Tatarka. VOJAK S VESELIMI'OČMI: (turobnemu vojaku)Ali jili slišiš, Kadoškin," kako, lažejo. Midva pa sediva tiho. Molčiva. Midva veva,. da je'Nataša Kuzmina iz naših sibirskih. kra jev. Ampak'midva molčiva-. ' TUROBNI^ Kajpak veva. DERAJIKEC: Iz kakšnih vaših krajev? Pri vas ■samo", mahovica raste po' močvir jih, pa še ta je grenka. Kakor tista s t ra kumara. ' TUROBNI: Ali si kdaj bil pri nas? Kako si pre pirljiv! Vše bi rad sam imel. Komaj kaj vidiš, že^se oglasiš (ga oponaša):"To je naše, iz Černigova''. Pohlepen si, dragi • ■ prijatelj. Kar se Nataše Kuzmine tiče,pa kar tiho bodi. Pri.vas na Ukrajini še ta •kega imena ne poznate - Nataša. UKRAJINEC: Kar zoprno mi je poslušati takega neveaneža. In ti si iz Detnajste divizije! • • . . TUROBNI: Ti mi.nič nikar z divizijo ne mahaj-pred očmi. Mi s'ami vemo, 'iz katere divizije smo. Jaz-se v tvojo.divizijo nič ne zaletavam. ■ " • „ \\ -UKRAJINEC.: Kar. poizkusi» Ne svetujem ti.,Dobil boš hruško v olju. (Mož, ki je spal na klopi, vrže plašč raz se be in sede. To je majer Zemljanej.Vojaki umolknejo, prizadevno 'brskajo po- svojih stvareh.) _ : . .' ZEHUAiTOtf: Kaj pa tako vse. križem streljate? Kaj je., tovariš kaplar?. - IVANKOV: Tako-.---Malo sporekli so se fantje, tovariš major. ZI5.iXJjb.IT0J: (zeha) Malo sporekli. Vse jutro so sedeli tiho-kakor miši in kakor' se spodo bi vojaku, ki čaka, da ga prepeljejo na drugo strah, - zdaj., pa na mah ta šunder. Kaj pa je bilo? IVANKOV: Tovariš major, prepirati so 'se zače li, odkod je" doma neka bolničarka. ' ZSMIiJAliOJ:- Kaj .klepetate? Kakšna-bolničarka?. IVANKOV: Nataša Kuzmina, tovariš major. ZELILJANOJ: (vstane). Oho S Tudi vi ste slišali o nje;j? UKRAJINEC: 0 njej se glas razlega po vsej .voj ski, tovariš major. • ZEMLJAKOJ:-- No, na dan z besedo. Kaj ste. sli-. šali""o njej? Kdo bo povedal? ■ ■ TUROBNI: Ivankov naj pove, zato je kaplar. IVANKOV: Kar nerodno mi .je pripovedovat i tovariš major. Mi smo vojaki, tu gre za pov sem civilistovsko stvar. Z EMU ANO J: Nu-nu« Saj se ne mudi. Morda vam bom o tej štoriji tudi -jaz kaj povedal . Preden bodo .splav.popravili, bo še dosti Časa minilo. '".' . IVANKOV: Takale je. stvar. V vojski je bolničarka' Nataša Kd-Zmina is Kostrome,- ' VOJAK Z • VESELIMI OČMI:, Iz Barnaula. IVAlsKOV: Že'spet-. Ko te bo tovariš major vpra šal, mu boš pa povedal, kaj misliš.. Kaj - pa je to? Ali ne poznaš predpisov? VOJAK Z VESELIMI OČMI: Oprosti, tovariš, .kaplar. .. ..- • IVANKOV: Pri nas v vojski je torej bolničarka Kuzmina Nataša iz Kostrome. Hoja roja kinja.' • ' - - (Nejevoljno 'mriaranje med vojaki) Moja rojakinja. Da veste. In pripetilo se ji.je nekaj, o čemer'navadno pojejo v pe smih, tovariš major, ni-pa navada, da."bi o taklE stvareh raportirali poveljniku«• •ZSMLJAKOJ: Nič zato, kar raportirajte. IVANKOV: Vzljubila je nekega moža. Preprosto vaško dekle je bila.- Boječa deklica je bi -la kajpak. Mož. je pa bil iz mesta.Slučaj no se je znašel v njihovi vasi. Ni dolgo • živel tam. Potem je kajpak odpotoval.Ona - je Čakala nanj,' ljubila ga jef. se mučila - nu, katera ženska se v ljubezni ne muči, tovariš major?. Ia moški pa še vedel ni za njeno, ljubezen. ZSMUAITOJ:" Predpostavimo, da je tako. Dalje. IVANKOV: Začela"se je vojna.■In dekle je vedelo, da pojde njen ljubljeni fant k vojakom. Najorže je vedelo". In odpotovala •je v mesto, peš je hodila petsto 'kilometrov , samo o. a bi se. poslovila od njega . 'Pa''ga hi dobila. Tedaj je sk3;t>? .z njim delila- smrtne- arhčin težke vojaške dni» Vedela je,- da jt ne vzamejo .. k vojakom. Ženska je. Tedaj se je šla u-čit za bolničarko irl čeprav ¿i je bilo za radi ne i z obraz eno s t i težko, ;'e tečaj ven dar-tako dovršila, da so' profesorji kar z glavo majali od začudenja. Odšla je k vo jakom in zdaj že leto dni išče tistega človeka, pa ga ne more najti. Povsod pov prašuje po njem. On pa kakor da se je v zemljo pogreznil. In zdaj se prepiramo, odkod je Nataša. Vsak-vojak se brez'kake pravice 'poteguje za-to, da je i'z njegove ga domačega kraja. ZŠMLJANOJ:' Zakaj?- ' -.--.. IVANKOV: Vsakemu je prijetno.. ZLi.iL JANO J: Kaj je prijetno? (vojaki molčijo) Nu,' čemu- ste. utihnili? VGJAX Z VESELIMI OČMI: Dobro dekle je.. Vsaka se ne loti tega.. In, vidite,, vsakemu bi bilo prijetno, • 5'e. bi bila iz- njegove- vasi«. • ••. . .; , .". • '.-UEEAJI1TEC: Vojak je. kakor-fantiček. Praviji- civverjame in j-e vesel tega. • • TMIBOVCAN: Videti je, da to ni pravljica, dr a gi prijatelj, marveč najčistejša resnica. Saj pravim da se moji-rojaki'niso lagali, ko so dejali, da -je to dekle iz Tam-bov.a. Naše tambovske ženske so Vse iskre ne , stroge , zveste na. vekov. veke. ÜZRAJIEEC: - Dovolite,- da .vam raportiram,tovariš major. •' ' ZEMLJAEOJ: Rap ort irá j te.' . DZPuAJIJTEC:"''-Tovariš kapiar stvari ni povsem " tako.-postavil, kakor je res. Tisto dekle je.-iz našega černigovškega okraja -' iz G-remjačega. TATAR: (ogorčeno cmoka .in maje z glavo)In ti sti moški jo .je zapustil, norčeval se je Iz nje, ona :pa mu je v svoji ženski dobrosrčnosti odpustila, in ga išče, da bi mu dokazala, kako mu je odpustila. G-reli inu hoče odvaliti s srca. V vojni je težko tistemu, ki je v civilnem življenju šel proti vesti. Zakaj v boj je.treba iti s 5istim srcem.. •"•• •'•*'.' PIAVOLASI: Tako je. Slabega človeka boj .ne sprejme. • ZEMLJANOJ: Vse to je bilo. tako, pa tudi nL bi lo tako. Drugače je bilo z Natašo Kuzmi-no.-• . '"/.. IVAI-nCOV: Eako pa-y tovariš major? ZEMLJANOJ:. Takoj vam povem.. Samo cigareto ' si prižgem, 'pa' vam povem. (Zemljanoj' zvija cigareto. Vojaki se primaknejo bliže k mizi. Vstopi, starec. — splavar , se p-rekriža pred -počrnelo ikono, sede'poleg major j"a in si' tudi zvije 'cigareto) Nu, cčfca, kaj bo pa s splavom? STAREC: Eako neki. Žična vrv se je pretrgala. Preperela je "bila, nevarna. Y mirnih, časih smo po naših krajih .prevažali čez komaj po en voziček na dan., zdaj pa ' vidiš , kako je, - po o-ele polke je trebavo žiti čez; Kako naj žica zdrži? ZSMLJMOJ: Bodo kmalu popravili? STAREC: Žice spletajo. Ženske iz naše vasi. Čez kaki dve uri bodo gotove. Kaše... žen-' ske so v vsem mojstri. Z3KUM0J: Sev.^rnjakinje so. Žično vrv ti spLe to jo kakor .čipko,,. STAREC: Znamenite čipkarice so. To- je. res.To da daleč naokrog ni bilo boljše čipkari-ce kakor jo bila moja hči, Njene čipke so pošiljali v Moskvo na razstavo.lepo hčer sem imel. ZEMEJANOJ: K.je pa je sedaj? STAREC: N.e vem, (umolkne) Slabo so je izkaza la, sin moj, zelo slabo. • ZEMEJANOJ: Saj" se je pa pripetilo? STAREC: Slab moški jo jo zmešal. Tako uboglji va je bila, tiha. Svojih sve lih oči sko raj ni dvignila iznad čipk, c- jili je pa dvignila - je bilo, kakor da 2 ognjem 0-zar;a vso hišo. Vedno so mi očitali, da sem prestrog in prestrog, pa vidiš, vsa strogost ni nič pomagala proti njenemu -ženskemu srcu. ZEMEJANOJ: Povej no, kako je bilo. Pomačiljui je smo. Ne bomo se smejali. STAREC: Greh bi bil, če bi se temu smejali. Povem pa lahko, Vse izprašujem, če je ni kdo videl. Kar naprej jo iščem, nič še nisem izgubil vere. Ali'si jo ti mogoče slučajno videl? ZEMEJANOJ: • Morda sem jo videl. Kako jopakli če jo? STAREC: Preprosto ime ima. Natalija Petrov-na. Pišo se pa Kuzmina. (Vojaki so zganejo, vstajajo, se spogledujejo, prihajajo k starcu, ^emljanoj je prèsene čen. Odskoči od stene in pozorno motri starca) ZEMLJAN0J : Natalija Kuzmina? To je tvoja hči? STAREC: Si jo mogoče srečal? ZEMLJAN0J : Nak, srečal je nisem. Slišal pa sem zanj o. STAREC: (vznemirjene) Kaj si slišal? (Zemljino j molči. Molčijo tudi presenečeni voja ki) ZEMUANO J : Ne verjemi vsaki govorici. Ljudje so zato tukaj, da kadijo tobak, srebajo čaj in da zvjezikom migajo, - to je njihov posel. Če o človeku hočeš izvedeti resnico, potem vprašaj njegovega očeta a li mater. Samo ta dva vesta, (umolkne) (Vojaki napeto gledajo starca) STAREC: Neki moški jo je ogoljufal. Iz mesta je prišel. Umetnik. Iz Leningrada.Bril nas je zares lepo. Trava, jagode, pesmi naj-rarnovrstnejso, in zrak je poleti pri nas lahak, čisto je pod nebom in na zemlji . Sto in sto let že živimo v tišini. Da.., Takrat še nisem bil splavar. V vasi sem živel, v svoji koči. Prišel je,najel pri učitelju stanovanje, hodil okrog, risal, lovil. Jaz sem pa tudi lovec. Pa sva hodila skupaj in se je zgodilo, da me je sam bognasvaruj obsedel ali pa mi je mu-šica padla v oko, ustrelil sem v zajca , zadel sem pa tistega umetnika. Kar proč sem bil od strahu. Pa se je izkazalo, da rana ni tako nevarna, še daleč ne tisto, kar so rane v vojni. Ležal je v učitelje vi hiši. Jaz pa sem po svoji očetovskivo Iji poslal Natašo tja, naj pazi nanj.Jaz sem kriv, jaz moram plačati. Hodila j3 in hodila k njemu, shujšala je, da je bila kakor bi lita , po cele noči ni spala.On .je ozdravel. In se je pričel odpravljati na zaj v Leningrad. In tu, sinko moj,je pri šlo do goljufije. Oglasil se je pri nas in prinesel za Natalijo darilce .Do jal je, da se prihaja zahvalit, toda mi dobro po znamo take zvijače, dobro poznamo naš sta ,ri običaj. ZEMUANOJ: Kakšen običaj, očka? STAREC: Staj- in trden običaj« Če se moški ho čo oženiti z dekletom, pride k .njej v hI šo in prinese'darilce. In če ona darilce sprejme, to pomeni, da se strinja in je od tega trenutka njegova nevesta. VOJA^ Z VESELIMI OČMI: Nu, in kaj? STAREC: Kaj. Moja Natalija je njegovo darilo sprejela. Drugi dan je odpotoval v Lenin grad. Mi smo kajpak mislili, da je odpotoval za kratek.čas, zdaj pa zdaj se bo vrnil, pa bomo napravili svatbo, Čakal:}, smo. Natalija je čakala, tako je čakala, da je bilo težko gledati. Jesen pride -njega ni. Zima prihaja — ni ga. Niti pomisliti .ne L-mem, da. jo jo og Ljufal, da jo je imel za norca. Molčim in molčim,po vasi nas obirajo, smejejo se. Šele na po letje sem ji dejal: !;Za nos te je pote -gnil, neuinnico kmečko. Ne misli več nanj, kaj bi se gnala"; Gna molči. Nekega jutra pa sem vstal, - to je bilo dva dni pred vojno, - gledam, - Natalije ni. Odšla je. Peš je šla v Leningrad. Petsto vrst po gozdu, čez močvirja, po celem.Od takrat se je izgubila. Vsevprek izprašu-jem, če je ni kdo videl. In zmerom isti odgovor: "Slišali smo, da-je nekje, taka bolničarka, išče po svetu hudobnega fanta, vsi vojaki to vedo, govorijo o tem,vl del je pa še nobeden ni". ZEMLJAN0J; Tudi jaz je nisem videl. Toda,očka, zdi se mi, da se zaman jeziš na ti- stega človeka. Prav nič je ni goljufal. STAREC: Kako da je ni goljufal? ^ IV/INKOV: Tako. Vsega je kriva vasa zaosta. lost. Mož se je hotel od^srca zahvaliti in je'prinesel darilce. Se malo ni poz^ nal teh vaših starih običajev. In jih ni dolžan poznati. Nikjer ni zapisano,da jil mora poznati. PIAVOLA.SI: Seveda ni nikjer zapisane.Zaston; črniš človeka, očka. ZEMLJANOJ: Ne gre za to, pri jatel ji .Na svei.i ni malo različnih običajev. C-re za veli. ko ljubezen. Čudovito hčer imaš,stari^ STAREC:' Kaj se norčuješ! Osramotila me je.S v sem, star, težje prenašam sramoto kako: mladi ljudje, IVANKOV: Osramotila. Kaj si znorel? Vsa voj ska bo toialu skladala pesmi o tvo^i nce ri, vsakemu vojaku je lepo pri srcu o misli na njeno veliko in goreče _ lDubezer ti 'oa praviš - osramotila, Zaostal clo vek"si, nobene miline ne poznaš, člove ške duše nisi videl, i mttdDBT5I: Jeznorit si, ded. Ni prav ta/.o.^ UKRAJINEC: Drugi bi se ponašal s tako hčer jo. Ti,'ded, se pa brez smisla vsa3as. TAMBOVČAN: 'Kje neki naj razume mlado živine nj © 0 TATAR:~Smešno. Kamor hočeš - grem za tako c kic. Če hočeš v ogenj, grem v ogen^, hočeš v vodo, grem v Vodo. STAREC: Hvala za svet, za-pozornost .Ampak živim po svojih zakonih. Po njih so zrv li dedje in očetje. To je moja stvar, C je hči zbežala od očeta peš, ne da^bik rekla, -tedaj ni več moja hči. Nie 131 bežni zanjo in nobenega blagoslova.In 1 benega odpuščanja. Na veke vekoK* ' ZEMLJANOV: To je kajpak tvoja stvar. (Vsi umoIknejo) TUROBNI: Zate, stari, pa ni našega vojaškega, ljudskega odpuščanja. Nak, ni gai (Starec vstane in jezno gleda turobnega voja ka. Turobni vojak se počasi dvigne.^emljanoj trka z dlanjo po mizi. Ivankov se postavi med turobnega vojaka in starca. Vojak se nerad u makne in vsede.) TUROBNI: Pokazal bi ti, toda predpisi mi ne pustijo. STAREC (odide in z vso' silo zaloputne vrata za seboj) DRUGA SLINA (Ista izba. Mrači se. Zunaj vleče veter„Voja ki jedo. Zemljane j za mizo nekaj piše. Veter udarja po odprtem oknu, Ivankov ga zapre.) IVANKOV: Kakšen veter. Reka je vsa črna in valovita. Nikamor ne bomo prišli odtod, tovariš major. ZEE1JAN0J: Pod noč odrinemo. UKRAJINEC: Tudi vreme tu ni nič v j. :.a .Kar viti se, vrti. Dvajsetkrat na can je zdaj sonce, potem dež, zdaj toplo; zd.°j spet veter. Prav nič zanimivo vreme. (Zunanja vrata se odpro. Pojavi se mladas na videz boječa Nataša Kuzmina. Sname vojaško čepico. Plave lase ima spletene okrog glave. Za trenutek se vstavi in ogleduje sobo.) NATAŠA: Pozdravljeni! VOJAKI: Pozdravljeni! ZEMLJANOJ: (dvigne glavo) Pozdravljeni, sestra. Tudi na drugi breg? NATAŠA: Da, na drugi breg, Ali splavarja ni9 ZEMLJANOJ: Splavar sicer je> toda splava ni. Že pd jutra ga popravljajo. In zdaj sedi mo tu kakor ujetniki. NATAŠA- polni so? ZEMLJA" OJi Da, preperela barka je« Ob takem vremenu ne prideš 2 njo nikagnor- NATAŠA: (stopi k mizi, sede in si popravlja lase) Vseeno. Mudi se mi. IT a tej reki sem zrasla, prav nič se je ne bojim. ZEMLJANOJ: (pozorno gleda bolničarko)Se pravi, da ste od tu? Severnjakinja? NATAŠA; Da. (Vojaki postanejo pozorni. Gledajo Natašo.) ZEMLJANOJ: Tak tako. Vi ste torej morda celo iz sosednje vasi? NATAŠA: Da, iz sosednje vasi. Kaj me poznate? ZEMLJANOJ: Kak. Zdi se mi, da se še nisva srečala. NATAŠA: Povejte ... ZEMLJANOJ: Poslušam vas. NATAŠA: Ali na fronti niste morda srečali nad poročnika Nikolaja Bašilova? ZEMLJANOJ: (se smehlja) Nak, nisem ga srečal. Priimek mi je nekam znan. Ali ni morda umetnik? Iz Leningrada? NATAŠA: (veselo) Da, umetnik. ZEMLJANOJ: (vstane) Vesel sem, da sem vas spoznal. Major Zemlja.noj. Zelo sem tega poznanstva vesel in prav žal mi je,ker ne vem, v katerem.oddelku je nadporočnik Ba šilov. Koliko bi dal, če bi ga mogel zaradi vas najti, tovarišica Kuzmina. Mno-§0. NATAŠA: (vstane, vzdihne in pozorno pogleda majorja) Vi veste? ZEMLJANOJ: Da. NATAŠA; Odkod? ZEMLJANOJ: (pokaže na vojake) Od njih. (Vojaki se v zadregi smehljajo) ZEMLJANOJ: Ves svet govori o tem. Nu, fantje pogostimo našo sestro. Prav gotovo jo je pot utrudila. • NATAŠA: Ne, ne, hvala, ne bom. Kje je spla- v ar? Čez moram. ZEMLJANOJ: To boste še lahko. Vrele vode bi bilo treba dobiti, fartje. VOJAK Z. VESELBII OČMI: Ta trenutek i (skoči iz sobe) (Vojaki prieno naglo brskati po svojih teleč lijakih, vlečejo na dan kruh, klobase.Zemlja— noj najde škatljo konzerv, ki jo Tatar takoj sunkovito odpira z nožem. Ivankov pripravlja mizo» Turobni privleče izpod pazduhe -vrečico, v kateri sta vsega skupaj dva koščka sladkor ja„ Vzame sladkor in ga neopazno postavi na mizo. Natašo preseneča ljubeznivo prizadevanje vojakov» Ona se v zadregi smeje, ko jih gleda« Vojak'z veselimi očmi prinese eajnik z vrelo vodo. Ukrajinec reže kruh. Plavolasi stika po sobi in stakne nekje čist prt, s ka terim ¿Dogme mizo. Glasovi: "No, no, hitreje se obrni", "Da mi sestra ne vidi tvojih slad korčlrovi", :;Ii si imel nekaj sladkarij"/'-"^aj sem", "Daj krožnik^ pomij ga najprej,kaj rine š z uma z anirn •n) ZEMLJANOJ: (z nasmehom gleda vojake in govori Nataši) No, dočakali so. Kake prizadevni so. Ni boljšega človeka na svetu, kakor je naš vojak. Že dolgo vas imajo radi, po pripovedovanju. Vi ste zelo srečna ženska, tovariši c a Kuzmina. NATAŠA: Ne vem. Mnogo sem trpela. Sreče pa vendar nisem našla. ZEMLJANOJ: Našli boste. NATAŠA: Koga? ZEMLJANOJ: Srečo boste našli. Verjemite mi. Jaz sem star vojak-komandir. Vojna me je naučila dveh reči ~ zadeti naravnost in govoriti naravnost. (Na pragu se pojavi starec-splavar. Vsi se o zro v.unj in umolknejo.) STAREC: Natalija? Ti si? NATAŠA: (vstane, stopi k starcu in se mu do pasu prikloni) Oprosti, oče. Niti mislila nisem, da te bom srečala tu na splavu, v tej sajasti koči. STAREC: No, in kaj? Nisi se nadejala, da me srečaš, pa si me le srečala. Cisto slučajno se ti je oče. pojavil na poti. Prav je tako, oprosti, da sem te zmotil.Nekam nerodno ti jo srečati lastnega očeta.laž je se skriješ pred njim. Toda odpustil tL no bom. Naj ti ves svet odpusti, naj ti tvoj goljufivi ženin odpusti, za mojo cd puščanje pa ne prosi, ker ga ne dobiš! NATAŠA: Kaj sem ti pa storila? Kaj ne veš,ka ko mi je težko? STAREC; Vum. Ves svet ve. Vsak vojak ve.Svojo nesrečo in svojo sramoto si razbobna-la po vsem svetu. NATAŠA: Oče! STAREC: Te besede ne poznam. Bil sem oče,ampak to je zdaj.mimo. NATAŠA: (naglo gre k vratom, se na pragu o-brne in reče s strogim in trdim glasom ) Kjo jo krmilo? STAREC: C emu ti bo krmilo? NATAŠA: Na drugi breg grem. STAREC: Na čem? NATAŠA: V čolnu. STAREC: Tamle je krmilno veslo.(pokaže na kr milno veslo, ki stoji v kotu) Kar pojdi. Tamle je prag! NATAŠA: (vzame veslo in teče ven. Ostali pre senečeni sedijo) PIAVOIASI: (poskoči, odrine starca od vrat ) Gad! (teče ven) TATAR: (skoči k oknu) Šla je. Utonila bo,gospod maior! ZEMIJANOJ! (vstane, stopi k starcu in ga zgra bi'za rame) Je še kak drug čoln? STAREC: (hripavo) NI ga. Samo tega sem imel. ZEMIJANOJ: Ti si oče, til Ustreliti bi te bi Xo \rei>a ^gl^-da skc,z± ■ okno-) Kakšno dekle • G-le3 , kako krmari. Kič ne bo utonila. Eh, ti i IIstxel_Lti bi te bilo' treba , stari. (Starce stoji s sklonjeno glavo., Vojaki tečejo ven, odkoder je slišati njihove razburjeno glasove; t:K skali jo nese", "To so valovil", "Zaliva jo, zaliva!") STAREC; (potegne Zemljanega za rokav in pravi hripavn) Sape mi je zmanjkalo. Pojdi ven in ji zavpije naj se drži nad skalo. Tam spodaj je vrtinec. Tam doli jo bo po žrlo. ZEMLJAkOJ: (za trenutek gleda starca, potem naglo gre proti vratom, na pragu.pa se u makhe bolničarju, ki polje ranjenca. Zem Ijanoj nato odide in od zunaj je slišati njegov glas) Kad Silalo! Držite so nad . skalo! VOJAKI; Kad skalo! Krmarite proč, nad s'iralo! (V izbi ostanejo samo starec, ranjenoe in bel nič ar, ki polaga ranjenca ria slamo v temnem kotu izbe) BOLHIČAR; Hitro ga je treba peljati čez.Hej, stari, slišiš, čez'ga je treba prcpolja-ti, pravim bre z - obot avlj anj a. STAREC: (gloda skozi o1 no in se križa)Eh,Ha--tasa, Hatasa, očetovo roko imaš, že vidim. BOLHICAR: (ga potegne za rokav) Slišiš, stari. Slab je, poročnik Bašilov.Po poti ga je pretresle, obvezo ima vso premočeno . Ali ni tu nobenega zdravnika ali bolničarke?" STAREC: (ga skoraj niti no posluša in še vedno strmi skozi okno) Hi. Ko popravimo splav, ga prepeljem. (V Izbo se vračajo vojaki in Zemljane j. Vsi s o r azburjEruK,.) STAHEC: (sc križa) V mirno vodo jo prišla. G-ospod "bodi zahvaljen. ZEM1JAN0J: Ali "bomo še dolgo čakali? Poiz-vodi malo j kaj jo z žico? STAREC: (gre molčo ven) ZEMLJANOJ: ^bolničarju) Koga spremljate? BOLNIČAR: Nadporočnika. V prsa je ranjen,to variš major» Gozdna pot je, po samih ko reninah. Razbilo ga je, pretreslo. Kri je udarila skozi obvezo, tu blizu pa ni niti zdravnika niti sestre.. ZEMLJANOJ: Malce prepozen je. Pravkar je bi la tu sestra, pa je odšla. Znamenita se stra je bila tu. Tista, ki iščo ljubije nega človeka. Nemara si že slišal o njej? BOLNIČAR: Kako ne bi slišal. Slišal sem.Zna na stvar. RANJENEC: Tovariš major i ZEMLJANOJ: (stopi k njemu in se skloni na -dčnj) Potrpeti boste morali. Jaz imam sa mo osebni paket. Skušal vas bom po-vrhu obvezati. Morebiti bo kaj lažje. RANJENEC: Hvala, tovariš major. (Zemljanej vzame paket in prične z bolničar jevo pomočjo obvezovati ranjenca) ZEMLJANOJ: Vaša rana se bo zacelila. Kosti niso zadete. RANJENEC: La ... Glejte, tovariš major, nekaj sto omenili o nekaki sestri „Tudi jaz sem slišal o njej. Cd vojakov. Prepričan som bil, da je to legenda, narodna pripovedka. Ena izmed tistih prelepih jz miši jot in, ki človeku lajšajo življenje. Videl sem, kako je"v mojem oddelku ta legenda rasla, kako ji je vsak borec do dajal svoje in kako jo je preraščala pre prosta ruska poezija. Kako naj si razla gamo, da jo ta povest o dekletu, ki je izgubilo.ljubljenega, post_ala med vojaki tako priljubljena? ZEMLJANOJ: ITc vem. Tudi meni je postala všeč. In to dekle silno spoštujem. Zlasti zdaj, ko sem jo videl. xiL2IJENEC: Toda, kako naj si razložimo? ZEMLJAH0J s Prav preprosto, vsaj po mojem mne nju. Vsak ima nekje tam v zaledju, v tistem življenju, ki mu mi vojaki pravimo-"civilno", nekoga, ki ga ljubi. Vsak se ob tej zgodbi nanj spomni. In vsak na dnn svoje dušo zavida tistemu, ki ga to dekle išče. ■ANJENEC: Da, tudi jaz mu zavidam. Močno mu zavidam. Za druge je na svetu taka sreča.. Meni pa se je osebno življenje povsem ponesrečilo. Oženil sem se nesrečno. Vse življenje sem se potepal, srečaval -prelepa dekleta, toda vse nekako mimogrede . ZEMLJANOJ: Sedite mirno. Oho, dragi prijatelj, saj vi ste bili že enkrat ranjeni. Pošteno brazgotino imate na prsih. RANJEBEC; To je bilo zdavnaj, še prod vojno. Star možiček mi je po neprevidnosti pihnil v prsi lepo porcijo šiber. ZEMLJANOJt Mirno sedito. Nu, glejte. Je zdaj lažje? RANJENEC; lažje. Vso noč bi zdaj lahko mirno 'preležal. Tako lepo jo tu naokrog. ZEMLJANOJ: Lepi kraji, da. RANJENEC s Nisem mislil, da me bo vojna vrgla semkaj. Kakšni gozdovi, šumijo kakor oce an. In roke in vasi. Rad imam sever. IVAEKOV: Smem raparfcirati, tovariš major? ZEMLJANOJ: Raportiraj. IVAEKOV: Naša sestra je prišla čez reko. Poglejte, tamle na tistemle peščenem produ pristaja. .ZEMLJANOJ.: Čud ovit o l STAREC: (vstopi) Čez eno uro bo žična vrv go tova. POnoči se bo vreme pomirilo,z voja ki bom prepeljal žico na di-ugo stran,pri ■trdimo ga in potom spustim splav. (Umolk-■ no) Čez jo prišla, moja Natalija,ste videli? RANJENEC: (se dvigne) PJOTE Arhipie! Ti si to? • STAREC: (so obrne, se zastrmi v ranjenca in stopi nazaj) Ti si, Nikolaj? Ranjen? Bog se te usmili! Ali si res ti? ( Zemljane-mu) To jo on! On, tovariš komandir! On . Niti toliko nimaš vesti, Nikolaj! Kaj si storil z Natalijo! RANJENEC: Kaj pa? Kaj se ji jo pripetilo?Nič no razumem, P joti" Arhipič „ STAREC: Ne razumeš? Ne veš? Kako ne bi vedel zanjo, če je pa z doma šla, po vsem svetu te išče, po vsej fronti. Prav -gotovo si že tisočkrat slišal. Saj vsi govoi^e o tem. Samo ti nič ne veš. RANJENEC: (govori počasi s težavo)Torej mene . ... išče, Pjotr Arhipič? ICjo je? Eje?Po-iskati jo je treba, Pjotr Arhipič ... STAREC: Lahko sedeš? Sedi. pokažem ti jo. (Panjonoc s težavo sede.¡Vojaki skočijo kuje mu in ga podpro) STAREC: Poglej tjalo, na drugi brog.Vidiš ti stile rtič, ves v vrbah? Vidiš.Tamle, na koncu rtiča gre ženska. To jo ona. TATAR:•(nepričakovane zakriči) Nazaj jo jo treba poklicati. (Ranjenoc se onosvoščon'zgrudi na slamo. Vojaki točojo iz izbe. Slišati je njihove za-tcgle krike: nO-hej, o-hej! Sestra! 0-hcj,o~ hej! Zemljanej skuša ranjenca spraviti k sobi) • ZEMLJANOJ: Eli, ničesar nimam. Tovariš Baši-lov! A, tovariš Bašilov! (se vos zmeden ozira okrog) Vraga, s čim naj mu pcmagam. (Vojaki se vračajo v izbo) IVAKKOVs 17e sliši. Veter piha s onega brega. K ognju je stopila, k pastirjem. Suši se tam pri njih. IT o moreš j.o priklicati. ZEMIJA1T0J: Sam vrag ve, kako.se je tako-neum nO izteklo.. TAIiBOVČAIi: (nelepi obraz mu ožari širok nasmeh. Sede na tla in začne naglo sezuva-ti škornje, skoraj kriči) Kako, da jo 110 bi priklicali? IJi smo sicer T amb ovc i, ni smo z Volgo^ plavati pa vendar znamo .(sla či jopico; Oo bi se za tako stvar no potrudil, bi to lahko bilo vse življenje s-ram. (toče iz izbe) ZEMLJAKOJ: Bo preplaval? DKRAJIISS-s To. ti je vroča glava .Preplaval bo! STAREC: Dober fant je. Ti, tovariš komandir, mi pa oprosti,"bedaku. (so Zemljanemu do pasu prikloni) Tudi ti mi oprosti, ITiko-laj. Po krivici sem te obsodil. (Ranjenec no odgovori, ampak tiho stoka.) Starec: In Natašo sem po krivici žalil, (veja kom) Hvala fantje, za svet in za ljubezen. IVANKOV: Kič se nam nikar ne klar ja^ .Svojega bega prosi, da bi Tambovčan preplaval iri jo pripeljal nazaj. (Vsi stoje pri oknu in gledajo za plavalcem) ZEMLJANOJ: Brez vsakega sloga plava, ampak dobro. TUR OBITI: Taki ne utonejo. Taki stisnejo zobe in gredo, kakor v naskok.Železen človek. TRETJA SLIKA. (ista izba. Vojaki so naglo razmikaj o.V sobo priteče Hatasa, plane k ranjencu in poklekne predenj. Tambevski vojak, mokerdo koše, vstopi in postavi veslo v kot.) ZEMLJANOJ: Ko, fantje, pojdimo ven, bomo malo pokadili. (Vojaki naglo odhajajo iz izbe .TAIi30VČAN vza me škornje in jopico. ZEMLJAN0J gre za njim) STAREC: Nu, kar bodita sama, Nataša. Bodita sama. Kmalu pridem, (odide) NATAŠA: (objame ranjenca okrog ramen,joka in se smeje) Eve leti sem vas čakala ...iskala, iskala ... kako ste shujšali,dragi moj, dolgo pričakovani. Srce mi bo počilo cd veselja. Koliko sem pretrpela ta čas, koliko ljudi sem rešila in vse samo v mislih na vas ... nate, dragi moj ... RANJENEC:. (prime Natašo' za obe roki in ju mol če pritisne k ustnicam.) Z A S T 0 R Konstantin Paustovskij ■ VSI : Pozdravljena, Rdeča Armada! Tj-liOR : Z mečem zmage si zsoržala in odbila - nemško zver; VSI : Vstala si kot mogočna sila, vstala iz ruševin in dima, prerojena armada - stalingrajski otrok. TENOR : Rdeča Armada! SOLO 1 : Maščevalka: SOLO 2 : Osvcbcdilka: VSI . Zavela je burja iz Sibirije. Armade se bližajo zapadu kot silen vihar. SOLO 3 : Spomni se,tovariši SOLO 4 : Rostovi SOLO 1 : Earkov. SOLO 2 : Kijev! SOLO 3 : Odesa: VSI . In zopet plapola na Krimu rdeča zastava . TLIOR : Zapele se ruske brzostrelke in protitankovske puške so trgale "Tigre1' . : Zadonele so Stalinove orgle ... : Vse globlje se žariva meč v telo fa šizma. Vsako osvobojeno mesto je no va rana, zadana zveri, ki poginja. 1 : Vitebeki (hitro) 2 : Minski 3 : Vilno. 4 : Kovno: : (hitro) Orodno, Stanislavov, Bjali- stok, Premysl ... BAS VSI solA SOLO SOLO bOLO VSI TENOR : "Zatulila je zver, ne cuje^er BAS t A ruski valjar melje ... VSI : Ne čutite, tovariši, njega bližine? Bliža se, prihaja - in JTemoe je strah. BAS „Strani - Orna vest se je v njih oglasila» (naraščajoče) Opustošena polja, trupla ubitih, trpinčenih, teptanih mueenikov, razvaline požga nili in oropanih vasi kriče po mašee vanju! : Rusi trkajo na vrata zatiranih. : In narodi? : Zapeli so jim pozdravno pesem! (Majhen odmor, v ozadju harmonika de" do konca recitacije) VSI SOLO VSI "Hej briga SOLO 1 : A Nemci? • VSI : Bežijo! SOLO 2 : Turn Severin! VSI : Jug o slavij si segli bratje. Rus ni. Ramo ob rami pode hrabre armade sovraga iz opustošene naših dedov. SOLO 1 : Klaaovo! SOLO 2 s Smederevo! SOLO 3 : Beograd! VSI s I Z BORBE: VSI ' : V SVOBODO! " - V roko so in Jugoslova-brsfcske z emlj e rv,1 C S—. : ¡.IAT IJA s ione t. S T A1'TE, njegov sin, partizan, 10JZL} njegov sin. I1AITCA, hči . Ji-ikl-ia'j ; s c 8.3t Ione l; « VITKO, njegov sin, domobranec. PAI1IIZA11, za sceno. HIIZORISCD; Kmečka hiša, levo vrata iz veže, lesno vrata iz kuhinje. 1. prizor. (listi ja, kanca) MAKCA: (pride v sobo) Se je že pričelo.(pri-• sluškuje pri oknu) Slišite pokanje?So že napadli; kmalu bo šla postojanka v zrak. IuiTIJA: Da se je začele. Danes gotovo ne bodo mnogo pazili v tem dežju- kaši bodo i meli lažje delo. •uAkCA: Da bi se le dobro izteklo! (posluša ) Zdaj je počilo! 2o je bila mina! V zrak sc jc pogr.ali, pcstvjankoi MATIJA: Zdaj bodo kmalu tu. Le pripravi vse, fantje bodo lačni, tudi posušili bi se radi. Tonetu in Stanetu pa lahko pripraviš, da.se preoblečetas gotovo sta' vsa premočena. I.1A.1' CA : če se le "bosta vrnila oba: Vedho sem v skrbeli, kadar gredo kam, kjer je nevar no, če prav vem, da to mora biti. MATIJA: Pusti čenče! Res, partizansko živije nje ni lahko, toda od njih ne tarna nihče. Molče store svojo dolžnost. - Paj, stopi raje v kuhinjo in pripravi vse! MAITCA: Ko bi le Lojzeta ne bilo dama i H e vem, toda počasi bomo ¡renda res morali še pred njim vse skrivati. MATIJA: (zamišljeno) Da, da, Lojze ...Kot da ni moj sin. Kot da ni Tonetov in Stane-tov brat. Oba sta že dolgo v hribih, ta pa se *ši vedno izmika in spi v mestu v tistih smrdljivih tovarniških barakah.ITe vem, kaj bi rekel - je to stfaLopetnost, ali ... MAiTCA: Kaj ... ali ... Kaj mislite, da je res, kar se šušlja potihoma, da je ...ah,saj ni res! MATIJA: Čuj, Manca, še lastnega sina ne moreš nikoli presoditi. Morda jim je res nasedel. Morda res verjame vse tiste baj ke o morilskih banditih in o boljševiški nevarnosti. Morda še res ne razume, kaj pomeni borba vsega naroda in visi še vse preveč na preteklosti. MAKCA: Da bi bil naš Lojze za bele? To bi bi lo vendar prehudo - zame, zate, kaj celo za Staneta ali Toneta! (premoltaie, vjame drugo misel) Pa kaj Lojze! Sosedov,Jerna-cev je prišel davi na dopust! MATIJA: Morda ga pridejo iskat. Ee bomo lahko , domobrancev, MAITCA: Ah, saj ne bo spal doma. Toda bojim se - ce on kaj opazi: - Cuj, nekdo gre! Nemara so že naši fantje, (pogleda skozi cknc) Ali ne, Jernač irevsa k nam. Kaj ga le nese? MATIJAs Eli, saj veš » star je in klepeta rad, o sinu bo godel cele storije. Pojdi zdaj ven,'Manca, ce pridejo naši, me pokliči: Pa previdni bodite, dokler bo Jernaev hi ši! - Perilo pripravi za Staneta in Toneta! (Manca gre ven) 2. prizor. (Matija, Jema5 pride. Manca med vrati;pozne je Lojze) JEREAČ: (vstopi, se otresa in briše) Hu, to je ploha zunaj i - Dober večer, Matija! MATIJA: Dober večer, Jernač! ■ JEEEAČ: (klepetavo) Eh, veš, človek pride rad k sosedu na pogovor. Vedno slišiš kaj.no vega, pa tudi sam katero.poveš. (z nekakim ponosom) Veš, naš Vinko je prišel na dopust, z uniformo.-in z zastavo na kapi. In kako mu pristoja, našemu fantu! Pa ka ko se pohvali! Delajo malo ali pa ni5spa še plačo dobivajo!VOasih malv na patruljo, to je potem življenje pzi kmetih,ki podpirajo'partizane! Ce ne da san,pa vza me š i MAECA: (s kuhinjskih vrat, pride večkrat v so bo in posluša) Da jih sram ni! JERKAČ: I, kako sram, dekle - kaj.pa podpira jo boljševike! £ prestane kot da se je_ne česa domislil) Cuj, saj res, partizani,-kaj ni nekaj pokale prejle? (prestrašeno) Pa naš Vinico? Eoč se. je že storila,pa je še vedno doma! Da ga le ne dobe! 'Kaj misliš, da bodo kaj prišli tod okoli? (še bolj prestrašen se zazre y Matijo)Ja,ja. MATIJAs Kaj vam je vendar, Jernač? JERKAČ: Vidiš, saj to je tisto, ^atijaIT oliko nas je še zaslepljenih! - Pa tvoja dva - če sta "bila danes zraven, prideta gotove mime. Vidiš, tc je tisto - pa "bo pla nil sesed pc sosedu, pa bosta udarila tve j a dva po mojem, matija! IIAImCAs Vaš bi tudi po naših dveh, Se bi ju srečal s patruljo! JEPJKaC: (menca v zadregi) Ja, ja, res-pa saj imajo pravico za sabo: Bog je z njimijisr je pa brez Boga, pa ne obveljal llálTCA: iT o zlorabljajte božjega imena v umaza ne namene! IILTIJ^: llanca, v kuhinje pojdi: Sam je prostor za žensko! (llanca izgine za vrati ) No bova se kregala, Jernači .jc zdaj sva živela v miru. Tudi starejši ste od mene in ne bi vam rad rekel kaj zalega.Zato -pustiva to! Imejte vi svoje - jaz pa tudi vem, kaj mislim in kaj hočem.Veste tu di, kje imam dva sinova. - To naj bo dovolj, Jernac! JLRNAC: (Líalo užaljeno) Eo, no, ne s tako ih to, Matija: Horda se boš kosal nekoč,ker si svojo butico nekam rinil in rinil in ni moja dobra beseda nič zalegla. riü.T i JA: (molči, vidno se premaguje) JEPluX: (hodi okrog njega, ne vo, kako bi z besede na dan) Ho, vidiš, Matija, daj,po _slušaj no - kaj vidiš, kc bi tvoj Lojze. ílixiJA: Lojze!? (postane pozoren) Kaj je z Lojzetom? JLFJLáC: Da, Lojze. Vidiš, ko bi šel z našim Vinkom „„. M.EEIJA: Kaaj? (vidno razburjen) vTJSEAC: No da, z Lojzetom. K domobrancem da bi šel. (jezna Matijeva kretnja, a so še premaga). Vidiš, morda bi se tako dalo mar sikaj popraviti. MATIJA; (popolnoma mirno, a čuti je, da se Id maj premaguje) Koliko ste stari, Jernac? JLKNAC: (nekoliko začuden) Dva in šestdeset jih bom o svetem Jerneju. MATIJA: To čc ni starost, da bi postali otročji, Jernač. (zunaj koraki. Zase} Pa no f da bi bili že naši - pa tak dodoo v niši: (Jurnaču) Pozno jo, kaj, Jornač? JERHAČ: (šo vodno išče besed, začuden koče govoriti, medtem se odpro vrata) jOJZEs (pride) Dober večer! Hitro šo večerjam, nato pa odrinem v mesto. MATIJAs■ (kratko) Kje si bil? LOJZE: (nekoliko začuden) Kako? Pri Jernaec-vih sem bil, z Vinkom sva se nekoliko me nila. Q MATIJA: (ostro) Tja mi ne boš hodil, dokler je oni tam! In - da to ne zavede v neumnosti! Še som tvoj oče in še znam rabiti palico! (jernaču) Pa lahko noč, Jornač ! MATIJAž (gre ven) JERKAC: (začuden in užaljen) Da bi te šent , Matija, to si trde betice, ti! Pa jaz grem tudi iz te hiše. Kjer dobra beseda nič ne zaleže, prido Beg s palico.(so o-brnc in hoče ven, na vratih zadene ob Vinica, ki jo pravkar vstopil, sledeč Loj zetu) Pa tudi ti lahko greš iz te hiše, kjer naše pošteno.ime ne velja nič več! VINKO: Pomirite se, oče, samo z Lojzetom ima va šo nekaj pomenkov. JEHHAČ: Ho, da, z Lojzetom še, zaradi menc-.-Pa podvizan se, Vinko, znoeilo se je- in (s strahom.) prej je tamle doli nekaj pokalo . VINKO: Eh, kaj - gotovo so jim naši dali spet malo po grbi, ušivcom. Saj jih ne more biti več mnogo, pa še to bo kmalu vrag -vzel. JEPlHAGs Pa kmalu pridi in ne mudi se dolgo! (gre ven) . VINKO: Lojze, taka je toroj ta stvar.Kot vidiš, je treba odločitve, ali z nami ali z banditi, ki jih vedno bolj jemlje hu- T • V dic . LOJZE: Pc- «ta vendar dva moja brat» ft pri njih-. In zato mi je kljub vsemu odločitev težka. VINKO: Ka3~.o težka? Saj gre za velike stvari: za vero 9 za narod ...Pa kaj bi ti govoril o tem - gre zate! Misliš, da se boš mogel dolgo izmikati? Kar nenadoma te za grabi partizanska mobilizacija in potem se začno to, česar se tako bojiš. Broz-domsko življenje, potikanje po gozdu, v vročini in dež ju;, ušiv boš, lačen in zanemarjeni Vi£u tega v stalni nevarnosti, da te končno doleti ali pa te dobimo mi. Potem te ne čaka krogla. Ne, prehitel- ko noc bi bil to. Videl sem že nekaj partizanov, ki so se pustili ujeti. 73 želiš ti lahko pripovedujem,(nekako sadistično) - pripovedujem marsikaj. LOJZE: Daj, pusti to! Končno - tudi* pri vas je -vojaško življenje. Tudi od vas me lah ko dobe partizani. Tudi kcnec vojne me skrbi c ' VINKO: Beži, beži, kmalu ne bo nikogar več, ki bi nam hotel kaj žalega. In potom,na-' še življenje je res vojaško, toda tako kot se spodobi. Spiš v postelji, ne kje pod smrekNco na mokrem? dobro so ti godi in še plačajo te, delaš pa ne mnogo. Vrh tega vedo tvoji Vudno, kje si,dopust dobiš - skratka, ni primero. Pa takrat, ko pride konec - takrat bomo vzeli oblast v svoje roke in gorje vsakem, ki ne bo z nami! Tudi tem ne bo lahko, ki bodo sta*-li ob strani. - No, kako misliš? LOJ/^E: Ne vem, kako bi rekel, - oče me skrbi. Saj vidiš, da držim z vami. Toda - to ni zame - še iz Jugoslavije, som vojaškega življenja de grla sit. Kaj no bi. mogel človek sedeti lepo doma na poči in se ne mešati v te prekleto proklarije! Res,tak korak mi je težak! atu- VINKO: Pa ga bes moral vendar storiti /Veš,da s tem krije svojo, domače? Veš, kaj pomeni to, dTta člana družine pri partizanih? Saj sta celo nekaka funkcionarja, se jo hvalila Manca po vasic Veš, kakšne posle dice ima to lahko z-a družino - in ( prožeče) tudi zate. LOJZE: (počasi klone) Da. bi' imelo to posledice za družino ... in (pomišlja) zame?..,, VINKO: (pritiska vedno bolj) Da, tudi zato -in za vso, ki so ti blizu. Tudi za deklo! (spet prežeče, privija) Pa Ančka, bi jo rad-videl v kakšni vojaški bozni-ci? LOJZE: Dovolj! Ne muči me ualje! (molk,"nato počasi) Jutri so javim na vaši komandi. VINKO: Rad.: volje - .Tako ali tako moram hiteti, Tu no bom več čakal partizanov!(zu naj hrup, Vinko se preplašeno ozre).Lahko noč - in nasvidenje jutri! (Loeo ven. Na vratih trči ob Staneta, za btanotem partizani) 3* prizor. (Lojze, Vinke, Stane,.pozneje Mar"a. Matija, partizani za sceno) STANE: (partizanom za sabo) Pazi! Dobimo, ga živega! (-izgleda pobit in truden,} vendar se mu ob pogledu na Vinka vrne budnost in in živahnost) Vinko - pri nas •- v uniformi — ! ? VILKO: (vidno prestrašen, išče izhoda:prisiljeno) 0, Stane-i STANE: (drži roko za pasom na pištoli', pripravljen, da reagira na vsako krotnjo)Si tudi ti kdaj doma, Lojze? LOJZE: (v zadregi, skoraj strahoma) Doma sem, Stano! • VINKO: (išče v strahu izhoda, preži, kdaj se Stanetova pesernost obrne od njega)Lojze, "brani- me - zdaj sva dva! Saj si tudi ti d omet»rane c : STANE: (se sunkoma cbrno proti Loj zetusizgubi za trenutek Vinica, ki s^ ju bil počasi premaknil k vratom, iz oči) Kako,Lojze? VINKO: (skoči bliskoma k vratom v kuhinjo ) Pazi so, zalega banditskai (Zadnjo besede žo med vrati. Prestrašen krik Mance.) MATIJA: (za scuno) Drži gai STANE: (potegne pištolo, še proden Vinko izgine, zgreši.(Partizanom skozi vrata)Hitro okrog vogla! LÎAIIJA: (sa šcchc) .Tamlo v sadov;?.jaku - za k-; zelo cm i N/iNCA: (prestrašena v sobo) Si ranjen? STANE: Ne, sam sem streljal. - škoda. To bi bilo maščevanje za Toneta i Horda pa vendar. Še ... (Zadnji stavek že med vrati, a s pištolo v roki v^n) KANCA: (omahne v grozni slutnji) Maščevanje za Toneta? ... LOJZE: (je nekako odsotno sledil dogodkom, zdaj se zave) Kako? Da ga jo res doletelo? ... In jaz? ... (premolk) MANCA: Kcrda ni ros ... Mogoče pa ... (joče vos čas pridušene) MATIJA: (pride vos skrušen, izgleda star in izmučen, odsotne kot da n^ more razumeti) Pri jurišu na postojanko ...brzostrelka. .. (zmaje z glavo, sode in podpre glavo z rokami) STANE: (se vrne., neuspeh se mu bore na obrazu) Ušel je. - Krasno maščevanje bi bilo i KANCA: Kako, je ros? Kaj je s Tonetom? STANE: Res je. Mrtev jo. Prestal je -častno, (zagleda Lojzeta) Toda ti - kaj som slišal poprej? LOJZE: (tiho) Z vami ne norem, Stane. STANE: Z nami ne? 0, saj vem - prestrahopeten si. (spremeni glas) Toda - proti nam? ' tOJZEs Kake misliš? (negotove) Zakaj preti -' Vam? STANEs Nekaj sem slišal prejle. Skoraj nc mo rem verjeti. Koliko je resnice na tem? -Kaj imata z onim - z Vinkom?. MATIJA s (postane .pozoren) Kaj je z. Vinkom? LOJZE s (s-;oji s pobe seno glavo sredi po.zbri-sča. Tiho kot da sam ne vor,fama praV) Za vas -c, Za vse. - In za Ančko MATIJA: {razumeva le počasi) Kako za has?Eaj delaš ti za nas? MANCA: (med jokom, no doume pVav) Pa Ančka -kaj je z njo? STANE: (trdo, zahteva odločitve) Povej,hitro in brez izbegavanja? LOJZE: Razumite vendar - za vas- gre.Ne zame, ne zaradi mehe 0 STANE: (naravnost) Si domobranec ali nisi? LOJZE: (molči dalj časa, nato odl< čno) JutrT bom in vem zakaj„ MATIJA: (sc zbudi, ia otopelosti) Kakšna bose da jo te? STANE: Si Tonetov brat? - Vedel sem dolgo,da si strahopotoc - da boš padel tako globoko, nisem mislil. - l /Ton.. . -pomisli, ki je dal danes življenje! Na .^r^-nco pomisli, Tonetovo ženo, ki io izginila v taborišču. In ti - ti greš s tistimi, ki se tega krivi?! MATIJ Ai Lojze, sin moj... boš pljuval / lastno skledo? (Vedno boli bolestno razburjen) Na; kažejo nekoč s prstom za m;:no?Naj. naj bom oče izdajalca? (onemore) LOtiZE? (stoji molče, v njem se nabira trma) STANE: Koliko gorja jo pri nas! - Zakaj meram živeti to življenje, ki ga živim že drugo leto? - Zakaj je padci danes Tono? - Ker se šc vedno najdejo taki prekleti psi ... In tudi ti (izbruhne) si tak pre kleti pes! MATIJA: (tiho, sam zase) Tri sinov^ sem imel .V, Edon mi je ostal. Malo jo t o, eden..., LOJZE: Kako eden - saj sva vendar dva. : MATIJA: Ti nisi moj sin. Ti ne. Jaz te nisom rodil - domobranca, ne! Pojdi v svoje u-šivo tovarniško barako, čc hočeš,^ zgnij tam, pojdi v domobranska gnezda, če te tja vleče, pogini tam, pojdi kamor te že ne - sem se ne prikaži več! .. LOJZEî (proseče) Oče, razumite vendar ... MATIJA: (ostro) Eazumol si, PojdiiPri priči, LOJZE: (se obrne, odhaja počasi, s sklonjeno glavo) 4. prizor. (Matija, Stane, Manca.) MATIJA: (ko Lojze odide, izgubi spet prejšno energijo, ki je bila le trenutna, trudoma "stopi k miai, sede in zakoplje obraz v dlani. Sam zase) Ah nič. Bil mi je sin. Tudi Tono jo bil moj sin ... ( dvigne glavo, zagleda Staneta) Ti si mi šecdaL» Stane. Kako dolgo? STAKS : Ko skrbite, oče. Vem oba bova ugledala svobodo, za-katero jo danes padel Tone. Toda - Lojzeta mi je žal? Brat mi je kljub vsemu. MATIJA: Kaj žal - sram me je! STENE : (po promolku) Toda lepo dolo smo vendar opravili danes. Postojanka je padla; Spet se je izkazal naš minersko-sabetažni - -vod. Vso je zletelo v zrak. MANCA: In žrtve? v STANE: Samo naš Tone. Prvi .je jurisal po eks ploziji. Nekaj jih je živelo, eden ga j^ Dogodil z brzostrelko. Takoj jo bil myT tov. - Nato pa smo mi likvidirali postojanko. Prav vso, do zadnjega. Vso domobrance. čaka isto. / : KANCA : In mi? Pa ti? Vinko je tekel geto? o po . pomoč o pohiteti mora-no, kmalu so lahko tu kaj. . STüF4i Fo skrbi, Manea - rešili se boso. ne preoblekel se bom so in večerjali bomo, h C si nam kaj pripravi.la. Kato bomo pa kmalu na varnem „ MAKCA: ) da - toda mi? Hišo nam bedo požgali. Saj ne poznaš Vinka - š - selili nas bodo. MATIJA: Tiho! Ko javkaj! (energija so mu pe-vrača) Prvi ne bomo» Gotovo pa bomo med zadnjimi o - - Poglej - naš Tone jo dal vso, Kaj no bi tudi mi nečesa žrtvovali pa če prav jo hiša in vse premoženje« Pa čeprav nas selijo komci; koli. i>olgo ne bo več trajalo. STANI?: Tako je, oče o! Kmalu bo koncc - in videli boste, kmalu jih bo. minila volja,da bi divjali po'naših tleh. - Sedaj pa moram von, kajti pohiteti moramo,, (rahel strel zunaj) - (prisluhne) Hi bil to strel? Ah,daleč jo bilo. Vendar pošljem nekoga pogledat, (gre von) MANCAs Bog ga čuvaj! - Bojim se včasih zanj-t,ako nepremišljen jo in nagel. Še Tone hi bil .tak., - Kje se jo le 2 vzel? MATU A: (se jo bil spet pogroznil vase, z gla vo sloni na mizi, prsti bobnajo po njej. Zdaj plane) Molči! vrtaj po rani! -Pozabi kot bom skušal pozabiti jaz, da som imel nekoč tri sinovo„ - Pojdi zdaj v kuhinjo, mudi so in fantje so lačni.3a mega mo pusti! MANCA: Prav imate očo, Kaj se najedo naši fantje! (gre ven) 5. prizorc (Matija, kasneje Lojze, Stane, Manca.) MATIJA: (sloni šc vedno ob mizi in bobna s prsti po njej, vase pogreznjen.) MAJICA; (za sceno) Večerja je na mizi, tovariši! MATIJA: (se zbudi ob tej besedi za trenutek' iz otopelosti, nekako zaverovano) Tovariši! Koliko je v tej besedi! Pa je ptoj šo poznali nismo <•.. Bil si jim dober tovariš, Tono! «. „. (obmolkne spet in pod pro glavo z rokami .Molk nekaj časa) LOJZE: (piano v sobo) Kje je Stane? Kje ,so ostali? MATIJA: (dvigne glavo m so nemo, srepo zazre v loj zeta) LOJZE; (umolkne pod vplivom očetovega pogle da, stoji molče, bled in s povešonc gla vo) MATIJA: (tiho) Kaj iščeš ti tukaj? LOJZE: Oče! • ' MATIJA; Komu som jaz oče? LOJZE: (proseče) Oče, čujto, oče „.. MATIJA: Ko vem, kdaj to jo zanesla kukavica v moje gnezdo. Pojdi svojo pot! LOJZE: (odločneje, z zaskrbljenim glasom) Stane, kje je Stane? MATIJA: Kaj bi tebi'Stane? Odslej sta vidva sovražnika„ LOJZE: Kje je Stane? Kje so ostali c.„tovariši? Umaknejo se naj! Nemudoma.., Jer- • nač =«« MATIJA; (ga prekine) Jornač - kaj jo z Jornač em? In Vinkom? LOJZE; Jornač je poslal hlapca k postojanki - kmalu utegnejo biti tukaj, (premcOkne) Vinko jo mrtev. MATIJA: Mrtev! Kako mrtev? STANE: (se pojavi mod tem na vratih,pošLuša) LOJZEt (preprosto) Ustro3.il sem ga. STANE:(plahe) L o j z o! Kako ? LOJZE: Tako daleč nisem mogel. Tega bremena nisem mogel prevzeti nase. Takoj,ko sem bil zunaj, sem se zavedel. Poznam Vinka in vedel sc-m, kam vedi njegova pot - k postojankic Tekel sem kar sem mogel.311 -zu Jernačovega doma sem ga dohitel.Ustavil sem ga, povedal mi je odkrito in brez sramu, da vas ho pcgubil. STANE: Vc-del sem tc in zato smo pohiteli.Te ca, kdo jo prejle streljal? LOJZE: Začutil sem tedaj, da'mi preostane 1 one.-Pištolo som nosil, (nekolike osramočen) iz strahu - s sobe j. In -•• zgccil: -se 0 e . IlitTIJA: Pa si le moj otrok! Saj sem vedel -jabolko ne pade :.aloč od drevesa. STANE: (v kuhinje) Pripravite se, grome i(Loj zetu) In kdo je obvestil postojanko? LOJZjl'- Jernač je videl. Ves božjasten je bil. Hlapca jc poslal nekam - gotovo v.postojanko j toda,- saj je bil prpolnoma zmešan. A v postojanki- so fcorall slišati strel. Takoj sc pričeli svetiti, 'kavno prejlo je bilo■slišati hrup tam deli. ' STANE: Ni jih mnogo v postojanki. Za mano! (gre v kuhinjo'. sliši, se kako partiaani-vstajajc in odhajajo;, pride nazaj v sobo) To jim bo zapel mitraljoz ! -ahke noč, oče, zbogom,.. Manea! (Lojzeta) Pa' .ti „zdaj po vsem tem? LOJZE: Z vami pcjdem! Nekaj se je prelomilo-v meni ta večer. Začutil som v sobi glas lovi - no bom vas zatajil, oče. Zdaj vem, kam spadam. Z vami grem. Stane - čc som kaj zagrešil, postavite mo pred sodišče, storite z mane kar-hočete - teda hlapce tujcu no bomi Z A S T C R Rado Trnišan. SKETCH OS^B^z , partizan. I^ÖN , major, hitl^rjevcc. POZOSIŠČP: Exieöka Iii sc. „ SVeöa gori. ^c.č r_.zgrn j „nin Zern ljwVid.a Se je sklenil uej r 7/eidemann.Poleg njega nc. lovi tel-fon. './lill^lLJE: (črte. s svinčnikem po Zemljevidu, poltem jezno edvržo svinčnik) Niti vraga ne razun^E na t^n zemljevidu. (Napravi nc kaj korakov pc hiši) Tcda, ukaz jo ukaz. (Vzame iz v_jaške torbice ukaz in ga pel glasne bere) "Iz vasi Vei'bki č~z močvirja pr ti vasi Evešči, nepričakovano udariti p: s.vražnikev.^m krilu» C izvedbipi r čati" ... Pas ukaz je uleaz, naj ga vreg vzame i Toda, kje j„ p^t preko močvirja? (v telefon) Oberleutnant Steck? Pa, jaz s^m, majer eidcmann. Kako? Niste dobili kokoši za kosilo? Naj je vrag vzame, te k.kOš.Zdaj n. potrebujemo kokoši, marveč nekega izmed domačinov ... Nemudoma mi najdite "jezik" ... V vasi ni žive duše? Pošljite frajtarja. Ta pes jih skcpljeiz ped zemlje ... -Je že našel? Naj ste pa molčali" Zakaj ni pripraven? Popoln bedak? Prajtar? .Ji, da, domačin? Skoraj i- diet? ;..u, izvrstne. Z idi.t m se lažje p. meniš. Take 3 mi ga pošljite. (.dl,ži slušalk.) Čudak je ta Stcck; spi.h ne razume i da mera j biti idieti, če h., čeme mi biti višja rasa. (gleda zemljevid in prestavlja zastavice na zapad) kaši pa se ta čas umikaje in umikajo in nikjer ni kenca tega'umikanja - (rep t za vrati» Se prestrašene ozira, šepetaje) Ali v.hajo za mane? (vrata se naglo odpre, elajšan.) A, vi/ste, frajtar? Ste pripeljali beoaka?Iz vrstne, kaj vst.pi, vi pa estanite zunaj in pcčakajte ...(stepi nekaj korakov nazaj. Y scb._ se privali neokreten fant,Ves je povaljan, cbraz mu je zaspan. Fant t:~ po gleda maje rja. Major oblastno) Ime? FANT: (gleda okrog sebe) Meje? WUDEMANN: Tvoje. FANT: Če m:je__, petem mi pravijr Fedjka.Od malega sem liedjka. kosti je imen, toda jaz sem Fedjka, Bog mi je priča,. Fedjka in nič drugače.., VikIPBMAEN: (prekine nadaljnje fantovo pojasnjevanje) Priimek, tepec i? FANT: Priimek? Moj? "v/EIBkMANN: kakopak, tvoj. FANT: Če moj, potem se pišem BA5ABULJEM .Po pra vici povedano, nič prida ni tale mor; pri imek, (dobrodušno) Kako se pa vi pišete? T/EIDEMALiT: (s poudarkom) Idiot' FANT: (potrto maje z glavo) Potemtakem tudi vaš priimek ni kaj prida . . "..klkEMAiTF: (izgublja ravnotežje) Molči' FANT: (užaljeno) Če bova molčala, potem se ne bova do§ti zmenila. .'•EIB.jMAiOi• ^ga sumljivo gleda z vseh strani ) Obrni žepe: FANT: (pob it o) žepe? HEIBEMANH: (strogo) SCKNE1L. Hitreje, FANT: Hi, hi ... Bojim se. './jJlkkiLaNI-;: (grozeče) Nu? "ANT: (stopi k Weidemannu' in ga zagrabi za , hlačne žepe) Hi ... WE IDEMA.NN: (skoči stran) Kaj pa počne i-? PANT s Hi . .. Tako ste ukazali. v/EIDEIIANN: Bedaki Svoje žepe obrnil . FANT: Pa bi bili tako rekli. Tako pa - obrni žepe. Saj nisem sveti duh, da bi precej vedel, za kakšne žepe gre. Svoje žepe -to je vsakdanja Stvar, ampak tuje -Se mi še ni pripetilo. Za take reči j ih pri. nas dobiš po gobcu, (obraša Hlačne žepe) Ali vas zanima? ' (Iz že-oov padajo piščalke, kos sladkorja,kumara-, vrvica, gumb in druge, drobnarije .Skrbno pobira svoje bogastvo, odpiha prah z nje- . ga in položi stvari na,mizo) PANTi Prosim, če vam je všeč. He bo mi žal za to. WEIDEMANN: (pokaže na piščalko) Kaj je to? P.ANT: Piščalka. Godba je pa takale, (nese pi ščalko k ustom in zapiska nekaj tonov) WEIDEMANN: Dosti. PAKT: Če je dosti, pa naj bo. Dekleta me zme raj prosijo, naj igram. Prav rad.jih za-, bavam. Ali imate radi sladkarije? (skrbno piha v košček sladkorja in ga ponudi majorju) Pokušate, prosim. WEIDEMANN: PoberI to šarol PANT: Sladkor da je šara? Da bi le vsak imel dosti take šare L (spravlja svoje imetje po žepih) Tako mislim, da imajo ljudje hlače zaradi žepov, žepe pa zaradi vseh mogočih dobrot, ki jih lahko vanje spravijo ... WEIDEMANN: Dosti klepetanja ... Kje so vsi ljudje? Zakaj nikogar ni...v vasi? (fant; po žvižga) Odgovori! PANT: Pravite, dosti klepetanja, zdaj pa spet, odgovori. Saj se mi bo še zmešalo. WEIDEMANN: Vprašam.te, kam so vaši. ljudje iz ginili? FANT: Kar spomnili so se in že pred pol leta odšli v n- ski smeri, še pasji hudiči jih zdaj tam ne najdejo. Vso živino so gnali, vse imetje so naložili na vozove ...Pred sednik kolhoza tovariš Berkun. G-a ne poznate? ... Tovariš Berkun mi je dejal: "Odpravi se, Fedjka, na daljno pot,Zdajle odrinemo." Jaz pa nisem bedak,pa sem pomislil: kar odrinite, če vam je vroče, jaz grem pa spat. Me vsaj nihče navsezgo daj ne bo budil. Pa zlezem na pečico. In sem se naspal. 1/7EIDEMANN: Dobro si napravil. IANI: Oho S Nisem bedak, nak. Y/EIDEMANN: Da, nisi bedak, prav si pcgruntal. FANT: Hvala. Vidim, tudi vi niste bedak. tTEIDEMANN: (opozarjajoče) No i Ali veš, s kom govoriš? PANI: Kaj naj to vem? Jasno: fašistični, psi in hitlerjevski banditi. Y/EIDEMANN: Kaj? (besno) Eopov! (zamahne nanj) FANT: (se umakne) Kaj se pa jezite? Predsednik kolhoza'je tako dejal. Prišli bodo, je dejal, fašist ovsk-i psi i: hitlerjevšLd banditi. Jaz pa nisem bedak. Mislil sem si: Ta je pa dobra. In teh se je ustrašil. Kakor da še nikoli ni videl psov,ka li? In sem šel spat» In, oprostite mi,sa njalo se mi je o psih. Kar cela tropa jih je bila. Hoteli so me ugrizniti, jaz pa po gobcih, po gobcih, po gobcih ... WEIDEMANN: Dosti, vrag te vzemi. Sit sem tvo jeea bedastega klepetanja. FANT: (vzdihuje) Ali imate kaj kaditi? WEIDEMANN: (gleda naravnost vanj) Ali so tu partizani? (fant dolgo premišlja in krivi ušta) Odgovori! FANT: Počakajte, da se spomnim ... (šteje po prstih) P ur kani so, Molčani so,Puzaniso. Partizani? Nak, tako se pri nas nihče ne piše." (znova našteva) Purkani so, Kolča-_ ni so, Puzani so ... WjiTD2ilMWi: Idiot! I o ni priimek, ampak so to razbojniki, ki se skrivajo po gozdovih in streljajo naše vojake. Razumeš? Ali so pd vas partizani? ¿ARI; Razumem ... Saj nisem bedak. Takole mi slim: Ce so v gozdu, potem morate tudivi v gozd in tam pri ljudeh povprašati. Ali nimam prav? ¥EIDj3££J.Us Zdajle te dam ustreliti, tepec!.. PAKT: Hi ... Šalite se ... Ali imate kaditi? bklRRLlAIK: Poznaš vas Hvošči? PAST; Sosednjo vas? Saj nisem bedak. Prideš okrog močvirja, pa si v Hvoščah.Znana de kleta imam tam ... JEIIEIIAKR: Rje pa pelje pot čez močvirje v Hvošče? PART; Tam, kjer je peljala. Kam pa naj se de ne? vTEIDSIAM: Za smer te vprašam. PAHT: Smer - kamor hočeš. Pri nas je to čisto na prosto dano. Jaz sem na priliko šal v kmetijsko smer, moja žlakta -VanjkaTan cura, tako se piše, če dovolite, - jo je pa ubral v živinozdravniško smer. liTEIIlMARK: Počakaj... Počakaj! Kakšna Tancu-.. ra? Težko te razumem. PAKT: Rad govorim nerazumljivo. Zgodi se, da govoriš in govoriš, pa nazadnje sam ne veš, kaj govoriš. Zelo prijetno. \7EIBEIiAKK: Pokazati mi moraš, kako se pride čez močvirje v Hvošče. Razumeš? PAKT: Hi ... Kaj pa je treba tu razumeti?Ste videli na vzpetini mlin na veter? .. — i.iiLi.. -: : Jjci . PART: Ku, in to je vse. vTEIREIIAiiK:" Ka j , vse? FANT: V tem mlinu je bil moj ded Kakar za mlinarja. Bil mi je, oprostite,daljni sorodnik. Tudi on je dinje sadil .... prav gobovo nikoli še niste jedli takih dinj. :7EID3MAIH: (skoraj obupano) ITe vprašujem za dihje - pot potrebujem, ne pa dinje. ( v stran) Zares popoln idiot... (fantu) Ali veš, kaj te vprašujem? PAKT: Kaj ne bi vedel. Saj nisem bedak. T7EID3KAKE: ITu? PAKT : Kaj i!nul!? T7EIDEMAITE: Kako se pride? PAKT: Öemu bi pa hodili tja. Zanikrna vas je to. Kaša je lepša. V Evoščah ni bilo nikoli talcih dinj kakor pri nas. ¥EIDSKAEK: (ves besen) Zdajle te ustrelim; PAKT: Kimate kaditi? 7EIEEMAEN: Kje je pot v Hvošče, lopov? PAKT: Vsak bedak ve; od mlina čez vdrtino,kjer rastejo vrbe, potem pa po travniku ¡xavdo TT v v f — Evosc! 77EIEEMAKE: (skoči k zemljevidu) A ... Tu je travnik ... PAKT: Lahko pa tudi po drugi poti greš,konec vasi prideš ven... ifEIDEIlAHK: (Dvigne glavo) Drugo pot mi boš sam pokazal ... Kolike kilometrov je od tu preko mocvii-ja? PAKT: Ki sem štel. Ce vzame š s seboi dober kis, jec kruha in dve kumari, in pričneš pri mlinu ščipati kruh in gristi kumare, potem boš do Hvoščev ravno vse pojedel „.. Zdaj pa izračunajte, koliko je to kilometrov? WEIDEMAEN: Pojdi ven in počakaj v veži, -AKT: (gre k vratom) Z veseljem. Videti je, da sem danes malce premalo spal ... "7EIDEMAEE: (vpije skozi vrata) Prajtar,popazite na tega bedaka dokler ne pokličem. PAKT: Kaj bi klicali, bom že sam prišel, (o-dide) TTEIDEMAI&T: (skoči \k telefonu) Oberleutnant.. Oberleutnant Stock! Da, jaz sem...Vaš be dak je vse povedal. Takoj se odpravim s svojim oddelkom. Od mlina na veter naprej kažejo pot vrbe, potem pa je doHvošč travnik ... Jaz pojdem po drugi poti. Z dveh plati v bok ... Takoj ... Za zvezo pošljite motociklista ... (odloži slušal ko. Znova zazvoni) Dežurni?...Vojaki spi jo? ... So vsi razmeščeni po hišah?..Zelo dobro ... Čez pel ure jih zbuditeITi-ho, brez šundra. Kontrolirajte straže!Ja vite! .... (odloži slušalko) Prajtar! Zaspal je lump ... Prajtar! (Odmor. Vstopi fant, zeha in si mane oči) PANT: Ste klicali? WEIDEMiNN: Prajtarja som klical. Kje je fraj tar? PAKT: (ravnodušno) Nekam je šel ... Posedi, pravi, jaz grem po svojih opravkih ... TI7EIDEMAKN: lopov ! Pokažem mu opravke ... PAKT: Oprostite, kaj bi mu .kazali? Saj sam ve. Saj ni otrok. Ali ni tako? V/EIDEMAHN: Molči! (hodi po sobi) PAKT: (vzame iz žepa svojo piščalko) Ali hočete, da vam zaigram ... (začne igrati) WEIDEMANN: (posluša) Ne igraš slabo , „ . PANT: Znam tudi drugače ... (igra sovjetsko himno) WEIDEMANN: Molči! (fant igra vse glasneje£a sune) Idiot, boš tiho! (sliši se strel) PANT: Zdaj bom tiho. WEIDEMANN: Odkod strel? Prajtar!( plane k vratom) PANT: (mu zastavi pot) Zastonj kličete. WEIDEMANN: (zaskrbljeno) Zakaj zastonj? PANT: Oprostite. Mahnil sem ga, tega vašega frajtarja. WEIDEMANN: (zmedeno) Kako, mahnil? PANT: S kopitom po glavi. WEIDEMANN: (vse bolj zmedeno) Kaj norčaviš? PANT: Ne,.to ni nobena norčija več . gospod - maj.or.. vTeidemann začudeno in z grozo bul ji vanj .Ran tov obraz so jo na'mah. izpremenil.Z obraza jo izginil bedasti nasmešek. Oči gledajo pametno in strogo. Usta so krepko' stisnjena.Vzrav na se. T/eidemann plane k mizi po revolver.) PAKT: (odrine T/eidemahna in zgrabi za revolver) Roke kvišku! '..'jillDEMiiillT: (dvigne roke in se brez moči ozira okrog) Kaj je? FAETs Dokler sem se tu s teboj še.l bedaka,so moji dečki postavili zasedo. V krepke za prtih kočah gorijo vaši bombaši,Oberleut nant Stock z vsem svojim oddelkom tone v močvirju, štabni dokumenti bodo prišli ta mor je treba ...(vzame z mize aktovko z listinami) Ali zdaj veš, kdo od naju je bedak?! (dvigne revolver) Uu, marš ven iz hiše! Z A S T 0 R VI. Suhodoljskij OSEBI]: goneral i:iii-r nedic, ministrski predsednik. ACA. SLUGA. geieralcberst prlssker. - .JkflTRIJ^ UPI 10. RADIO; RS J , RL, P.K.SESDER BELGRAD._ pozoribcl: NediČeva delavna soba v ministrskem predsednik t vu. NEDIO.: So vrata dobro zastražena? ACA: Dobro, deset domobrancev je pred vrati. EEDIo: kaj? Samo deset? Za kakšnega partizan skega bandita bi bila to malenkost. Naravnost smešno! Takoj jih postavite še pet; ACA: (telefonira) Halo, tu ministrski predsednik. Postavite takoj še pet straž pred viic d i NEDIO: . Si pogledal na Hodniku pod vse naslonjače, divane, omare? Da ni kje kakšen peklenski stroj? ACA: Pregledal sem. Ni ne bomb ne peklenskih strojev. NEDIO: Pa to ...? Kaj tukaj tiktaka? ( vidno prestrašen) ki to peklenski stroj? ACA; Saj? To? To jo le budilka, ki sem je do bil davi od svoje tete. HSPIo: A tako. Hvala Večnemu ... Cuj, brate, Mar je res, da se - Rusi v Pančevu? Pa. KEPIC: C Sože i ... (silno razburjen) Saj bo, kaj bo? (skrije glavo med roke) In kaj be sedaj z mojim posestvom, vinogradom. ., in vila in če me ujamejo ...Seže,Bože ... (se vzravna) Pa mi je imeti leta lo ... In če mi ga -Nemci ne dajo? ACA: Lahko bi vas pobili zavezniški lovci... I7SDIC: Sar nišam Srb in? Prebil se bom skozi gozdove s četniki ... moram se posvetovati z Pražo ... Pa j , brate, pokliči ge nerala Hikajloviča v Ravnoj gori. ACA: (telefon zazveni) Halo, tu ministrsko -predsedništvo! Generala Pražo Hibajlovi 6a, prosim. Kako? Ga ni? Sam pa mu potem laiiko telefcniramo? Si zveze?(se o-brne k Nediču) Gospod ministrski predsednik, silno obžalujem. Z gospodom generalom Pražo Sihajlovičem ni zveze. NEPIC: Kako to? ¿■CA: T^nc in globoko obžalujem - gospod general Praža Sihajlovic je pravkar odpotoval v neznano smer. NEDIo: Bože mili ... Aca, prinesi mi kavo!Hi tre, takoj! Pezertiral tudi cn, tetku mu njegovu izdajničku ... pa morda eu je sini:o ostal? Pozvoni pri sinku: ACA: (prinese kavo, nate telefonira) Halo,tu ministrski predsednik . Ali je tam .... kako? Ga ni? Predal se je (se obrne k Se dicu) Gospod ministrski predsednik,silno globoko in izredno mi je žal - sin gospoda Praže Miiiajlovlea je prestopil k partizanom. Ker ni bil vojni zločinec, je laiiko ostal v Narodno-osvobodilni \oj s ki. NEPIČ: Pa pokliči hčerko! Stoj, Aco, še ka- ve! ... Grozno, ACA: (prinese kavo, nato telefonira)Halo, tu ministrski predsednik, Beograd! Ali je tam gospodična Mihajlovičeva? kako? (posluša, potem palme slušalko nazaj na aparat)Gospod ministrski predsednik, silno globoko, izredno in neskončno obžalujem slučaj - hčerka gospoda generala' Draže Mikaj levica je vstopila že pred dnevi v par tižansko vojsko. RADIO: (zaigra viharen tuš, potem nadaljuje z melodijo "Tužna je nedelja") iBDIO: Bože, Bože ... Mihajlovičeva otroka sta postala boljševika pa kaj igrata radio! Zavrti nekaj veselega, da" mi bo lažje! Aco, stoj, petnajst turških črnih kav, takoj mi jih prinesi! ACA: (prinese pladenj s kavami, potem naravna radio) RADIO: (godba igra melodijo znanega beograjskega kupleta) 1TBDIC: (posluša) Aha, to je Beograd, kakor v dobrih starih časih ... RADIO: (zapoje) Svoje kufre že pospravil in is Srbije odpravil se je Draza izdajalec, da ga Tito ne dobi pod palec. Toda.to mu ne pomaga, če pobegne vse do vraga, kjer koli se zakonspirira, . ga narod sodi in pa likvidira. Tudi ITedič, ta zločinec, kmalu bo dobil svoj svinec, zaprti so mu vsi urniki, in zaman so vsi njegovi triki. Ovde radio slobodna Jugoslavija.Culi ste RBDIC: Drugo postajo! Hitro, takoj! ACA: (zavrti radio) RADIO: Rdeča armada nevzdržno prodira proti severu. Bliža se dan, ko bo narod sodil okupatorjeve hlapce. Mihajlovič, Rupnik, Pavelic, Ljotič, Nedič, da*i obračuna je blizu; -- Tukaj radio London. Prekinjamo za trenutek komentar dnevnih dogodkov. Amerikanska radio-oddajna postaja vam javlja sledeče najnovejše vesti;Beograd popolnoma obkoljen. Moskovski radio je javil pred pol ure, da je glavno mesto * Jugoslavije tik pred padcem. Vsa letali šča so v rokah sovjetskih in Titovih tor cev. Presenečenim quislingovcem ter nem ški posadki z generaloberstom Priessner jem vred je beg onemogočen. aCA; Gospod minist-rski predsednik^ieMo pri haja. (zapusti sobo in se vrne) Tu sta general Priessner in gospod DimitrijeLj) tic. NEDIC: Tetku mu švabsku ... ravno o pravem času - morda me ta še reši. Aco,brzo,br zo, prestavi radio na P.K.Belgrad,sicer me še obsodi na smrt, ker poslušam tujo radio postajo. (Najavljena vstopita, pozdravita po fašisti čno, Ljotič uslužno nekaj korakov za ■Priessnerjem. Nedič strumno salutira, A ca se priklanja do tal, istočasno moli po hitlerjevsko roko v zrak.) PRIESSNER: Diese verfluchte Bolschewisten ! Kcffer packen! ... Kufre pripravite' in to takoj: Če ne pohitimo, nas še zaloti jo tu'- Oziroma če ne pohitim. (vsi ravzo ei se tresejo od groze, začenjaje stopi cati nervozno sem ter tja) LJOTIC: Herr Generaloberst, izredno glcho-ko in silno obžalujem, da je radio - 'se veda P.K.Sender Belgr.ad - ravnokar javil, da so banditi pravkar zavzeli letališče v Zemuiiu in Pančevu. PREISSEER: (spremenjeno s sladkim glasom) Pa morda vedo gospodje, ki ste tu doma, za kakšno -skrivno stezo ali podzemski . hodnik? . . C LJOTIC in NEPIC: (istočasno) Herr Generale -berst, globoko silno izredno in neskončno obžalujeva - umika ni. KEPIC: Strašno, strašno .., bi morda Herr Ge neraloberst lahko naročili kakšno letalo tipa "avtogiro", ki bi lahko pristalo na naši terasi? PREISSNER: (bolestno) Kje pa naj ga vzamem ? LJOTIC: Grozno, grozno ...V Zernunu banditi, v Pančevu boljševiki ... Mar vi Nemci ni ste mogli izumiti padala, ki bi padalo navzgor? ' PEEISSNER:(vse slajše in poniznejše) Kaj res vi-domačini ne veste za kak skriven izhod? NEDIC: Tito nas je prehitel. Zdaj je prepozno . LJOTIC: Ni več umika. PREISSNER:"Pa se moramo prebiti, (panično ¿raz burjeno) Vodj-a-,- kje so tvoji slavni čistokrvni pristaši? LJOTIC: (se zvija v zadregi,. stopica)Ta presneta razkrojevalna politika!Iz taktičnih razlogov so vsi že pred 15. septembrom dezertirali - pardon - penetrirali v Titovo vojsko. PREISSNER.: In vaši domobranci, gospod general Nedie? NEPIC: Aco, pestroji jih! ACA; (odide in pokliče ter postroji^tri ne-dičevske domobrance) PREISSNER: Pa to ja niso vsi?! Kje pa so o-stali? NEPIC:. Petnajst jih še straži pred vrati. -Aco,^pokliči jih! ACA: (odide, se vrne) Pred tremi minutami s"o vsi dezertirali - pardoh - penetrirali v Narodno osvobodilno vojsko ... RADIO: (zaigra "nili iviarlen") PPADISSNER: 0, ta domača melodija ... v najstrašnejših trenutkih mi prinaša tolažbo. RADIO: (začenja, peti) Tukaj v Beogradu strojnice pojo, Švabom in njih hlapcem pri srcu je hudo, iedie in Ljotič, banda vsa, morilska švabska sodrga, dobi zdaj križ lesen, na grob, lili Marlen. Dobi zdaj križ lesen, na grob, lili Marlen. Ovde kratkotalasna radio-*stanica Beograd - Slobodna Jugoslavija. Pravkar so zavze li naši partizanski borci tukajšno zemun sko radio postajo. VSI: ia pomoč, na pomoč! (bežijo iz sobe) Z A S T 0 R Pranci Preis. K A Z- A L O: 1) Komandir.Simon, enodejanka, San 2) Dekle s severa, igra v enem dejanju, Kostairtin pavstovskij . . 3) Pozdravljena rdeča armada,zbor- i J. C«. X* G Cl"t 301 j a «oe*oc»o«ceo»<> eeo 4) Preizkušnja, enodejanka, Rado i X ni & 3i.il «booooooceoccoeooococco 5) Bedak, slcetch, VI. Sukodoljski 6) Zadnje ure hitlerjevskega Beograda, Pranci Preis ........... —=o0o=—