ZAHODNOILIRSKA DRUŽBA PO UPODOBITVAH NA VAŠKI IN MAGDALENSKOGORSKI SITULI PETER PETRU N a ro d n i m u z e j, L ju b lja n a Spomeniki situlske umetnosti - - izvirni in prvinsko na naš prostor vezani likovni izdelki prazgodovine — so bili v zadnjem desetletju predm et izčrpne obravnave. Celovito je predstavljeno to izročilo v spremnem vodniku k raz­ stavi »Umetnost alpskih Ilirov in Venetov (Situle od Pada do Donave)«;1 um et­ nostno je dorečeno spregovoril o tem likovnem pojavu J. Kastelic;2 ikonograf­ ski obseg in časovne razsežnosti nakazal F. Stare;3 izvir podal S. Gabrovec;4 navezanost na izdelovalna središča Slovenije pa je utem eljil T. Knez.5 Od prve objave sestavka o vaški situli izpod peresa K. Dežmana,6 je svet zahodno- ilirske in venetske um etnostne dediščine predvsem v zadnjem obdobju pred­ met mnogih obravnav. Danes je zato naše znanje o tem izročilu sorazmerno mnogostramsko. Ob tem ostaja še nekaj vprašanj, ki kažejo, d a bo potrebno v prihodnje osvetliti še nekatere sestavine, če želimo da bi bila ta dediščina celovito opredeljena. Med nenačetimd vprašanji se postavlja kot ključna na­ loga razlaga pripovedne vsebine upodobitev n a situlah, ker se vidi po frizih na vaški in magdalenskogorski situli, da je um etnik imel pred očmi povsem realno predstavo vzeto iz življenja tukajšnjih prazgodovinskih prebivalcev in njihove konkretne družbene ureditve. Zato sem imel za potrebno', da k razpravi prispevam svoj poskus delitve upodobljencev v posamezne družbene razrede in se tako oddolžim spominu prijatelja Franceta Stareta, svojega viso­ košolskega učitelja. Z arheološkimi izkopaninami na splošno ne moremo razložiti v podrob­ nosti ustroj starejših družb. Izjemo tvorijo lahko upodobitve, ki ponazarjajo 1 Umetnost alpskih Ilirov in V ene­ tov, Situle od P ad a do Donave (Ljub­ ljana 1962). 2 Umetnost situl (Beograd 1965); isti, Situla z Vač (Beograd 1956); isti, v: L ikovni svet (L jubljana 1951). 3 Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije, Z b o rn ik fil. fak. 2 (1955) 103 ss; isti, D ekoracija pravokotnih pas­ nih spon na K ranjskem , Arh. vestnik 3 (1952) 173 ss. 4 Žam ogrobiščna kom ponenta v si­ tulski um etnosti, U m etnost alpskih Ili­ rov in Venetov (Ljubljana 1962) 3 ss. 5 T. Knez, Novo m esto v davnini (poglavje ’Umetnost situ l’), M aribor 1972, 43 ss. 6 K. Dežman, Ein K unstw erk alt­ etruskischer M etalltechnik, M itt. d. Zen­ tral Kom m . 9 (1883) 13 ss. Sl. 1. Značilni družbeni razredi, upodobljeni na vaški situli (risala D. Lunder) Fig. 1. R appresentazione d. caratteristici classi socialli sulla situ la dij Vače (disegno: D. Lunder) nek dogodek, k jer nastopajo osebe različnih stanov. Seveda je lahko tudi iz­ povednost likovno podanega oz, izraženega pogleda upodobljenih osebnosti povsem nerealna. Zato se zavedamo, da je v našem poskusu mnogo nejasnosti in nedorečenosti. Povsem odprto vprašanje je, ali je na vaški situli upodob­ ljeni družbeni sestav odraz stanja v času nastanka situle, ali pa je toreut segel v čas »homerske« — epsko opevane — družbe. D rug s tem povezan problem je, ali je upodobljen razloček med osebami ponazorilo ustaljene družbe in ali je ta diferenciacija dedna — torej resnični dokaz trajnega stanja. Na to bi morda lahko dobro odgovorila podrobna kronološka analiza situl iz Vač, Magdalenske gore in situle iz Providence, če bi bilo možno zanesljivo dokazati nekaj desetletne razlike v času nastanka. Problem atičen je tudi po­ jem suženj. Klasični pojem sužnja nam je znan iz grško-rim ske antike. Ob množici brezpravnih sužnjev na rimsikih veleposestih imamo še desetine nians suženj skohlapčevskih stoipenj. Tako je tudi definicija na situlah upodobljenih strežajev, hlapcev, konjarjev itd., kot sužnjev nedoločena. Ne glede na vsa ta odprta vprašanja in izredno problem atiko razvoja pa je gotovo prim eren trenutek, da ob pregledu slovenske železne dobe podamo nekaj svojih misli o tem vprašanju. Sl. 2. Insignije z orlovo glavo na situlah iz M agdalenske gore in Sanzena (risala D. Lunder) Fig. 2. tnsegne con testa d’aquila suile situle al M agdalenska gora e di Sanzeno (disegno: D. Lunder) Na to razm išljanje m e je napotilo proučevanje motiva dvoglavega orla, ki ga drži v desnici sedeča oseba srednjega friza (sl. 1). M otiv se ponovi še enkrat kot zaključek ojesa bojnega voza v prvem frizu n a tako upadljiv in poudarjen način, d a je nesporno statusni simbol. Zato se vsiljuje vprašanje, ali ni ta oseba na vaški situli hote dvakrat upodobljena, k e r im a v pripovedi akcentuirano vlogo. Če sprejmemo razlago F. Stareta,7 da predstavlja zgornji friz na vaški situli pohod vojaštva in drugi življenje na dvoru, potem n i za­ držkov, da bi ne upodobili vladarja oziroma kneza dvakrat. P rv a upodobitev bi predstavljala vladarja v bojnem vozu okrašenem z insignijam i orlovih glav na ojesu.8 Scena v drugem nizu pa bi spričo insignije dvoglavega orla, ki jo drži figura med sedečimi dvorjani, znova prikazovala isto osebo kot kneza sredi 7 F. Stare, Vače, Arh. katalogi Slo­ venije 1 (1955). 8 Form acija vojaške ureditve zgolj iz konjenikov in brez pešcev ni klasična, kakršna je poznana v Italiji na estenski in certoški situli ali na upodobitvah vo­ jaških sprevodov iz republikanske dobe. Tu navajam o zelo znan, čeprav kasnejši relief, ki predstavlja n a bazi Antonino- vega stebra razpored rim ske vojske. Ta poznani prim erek h ra n i V atikanska zbir­ ka. V N eaplju pa sta znam eniti freski iz Paesta, ki kažeta razpored sam ničanskih pešakov in konjenikov. E truščanski bojni voz odkrit v M onteleone (sedaj M etropo­ litan-M useum v New Yorku) prin aša Th. Mommsen, Röm ische G eschichte II (1932) na sl. 29 in je po izgledu enak onim upodobljenim na situlah. razgibanega dvornega življenja. Med vsemi osebami, ki se pojavljajo na vaški situli, je to edina figura, pri kateri se zaradi pridatka vidi, da je mišljena obakrat ista osebnost. Njen visok oziroma najvišji položaj dokazuje poleg insignij, posebnega velikega in ozaljšanega voza, še izokefalija. Sedeči vladar je enako visok k ot stoječi dvorjani oziroma vojščaki. Razloček med posameznimi osebami pa je podan n a splošno tudi v razliki noš odnosno oblačil posameznih figur (sl. 1-sredina). Najvišji družbeni razred — aristokracija — uporablja posebna ošiljena pokrivala z okrašenim robom. Vojaštvo in svečeniki nosijo ploščate čepice, služabnice imajo dolge lase ali pregrinjalo, ki sega od glave do meč. Strežaji in oba rokoborca pa imajo obrite glave, navada kakršno je poznala že grško-rimska antika za označevanje sužnjev; uporabljali pa so jo še do 'polpretekle dobe kot obeležje galjotov, kaznjencev 'in izdajalcev. V skupini oseb z ošiljeno kapo razlikujem o lahko poleg kneza še sedeče in stoječe figure, 'ki jim bodisi strežejo ali pa so sprem ljane z oprodo (par med rokoborcema in ovnom na vaški situli). Med seboj se ločijo v tri vrste glede na oblačilo. Skupina z gladkim oblačilom je verjetno višje stoječa, ker ima tako oblačilo tudi oseba z insignij ami. Drugo Skupino aristokratov za­ stopajo oni s pikčastim oblačilom. P ri tem pa je očitno potrebno izločiti dvor­ nega eoda ali glasbenika s svireljo in 'harfo, ker je na vseh upodobitvah pred­ stavljen v krogu dvorjanov, tako na certoški situli, situli iz Providence in na oni z M agdalenske gore.9 Drugi družbeni razred lahko opredelimo iz upodobitev na vaški situli po značilnih ploščatih čepicah. Večinoma nosijo te čepice vojaki, tako konjeniki, pešafci (oprode) te r oba svečenika ob žrtveni posodi. Med vojaki bi lahko po hierarhični lestvici razvrstili v naj višjo skupino konjenike (rimski equites). Vrhovno m esto gre očitno vladarju, M se sede vozi v sprevodu. Sledi bojevnik bojnega voza s posebnim voznikom. Naslednji sloj so konjeniki, nato oprode s sekiro preko ram ena, ki bodisi sprem ljajo svojega gospodarja ali pa vodijo za povodec njegovega konja. Nekoliko bolj pestro predstavlja v tem smislu takratno družbo certoška situla1 0 s člani rodbine pokojnika, k i nosijo njegove posm rtne ostanke, s suž­ nji, ki prinašajo situlasto posodo in vodijo žrtvenega ovna, vse do članov sprevoda z darovi pokojniku (popotnica v loncih in meč kot njegov statusni simbol) ter prikazi km eta z ralom na h rb tu ali lovca, ki zalezuje zajca. Situla Benvenuti in certoška situla sta v tem 'pogledu povsem »demokratični«. Na certoški situ li ne srečujem o izokefalije, prej bi lahko rekli nasprotno, da so sedeče in jahajoče osebe pom anjšane v prim eri z ostalimi. H krati pa na cer­ toški situli ni akcentuirane osebnosti, p ri kateri bi že iz upodobitve določili njen visok položaj, čeprav se, kot smo omenili, stanovi med seboj razlikujejo in je v tem pogledu certoška situla še posebej izpovedna. Podobno je tudi na situli Benvenuti izokefalija nedorečena, saj so figure veljakov celo znižane. Namesto višine ig ra na tej situli, poleg bogatega oblačila, širina in volumi- noznost vlogo oznake za družbeni položaj upodobljenca. Čeprav je le na tej 9 Glej priloge B, C in F v delu 1 0 Glej prilogo B v delu U m etnost U m etnost alpskih Iliro v in V enetov, cit. alpskih Ilirov in V enetov! v op. 1 . situli prikazan v tretjem frizu uklenjen ujetnik p a je drugače dosti bolj člo­ veška in brez karikiranja razlik med upodobljenci. Tako se nam kaže ta­ kratna družba v severni Italiji po pripovedi n a situlah Certosa in Benvenuti. Kolikor pa se želimo držati naslova našega prispevka, potem se moramo om ejiti na prikaz družbe n a situlah iz Vač in z Magdalensike gore. Slednja je sicer prav za opredelitev kaste sužnjev in služabnikov komaj uporabna, ker so ravno prikazi, k jer nastopajo ljudje tega sloja, močno poškodovani. Delno pa ta situla samo ponavlja že n a vaški situli poznane ikonografske prvine. Zato nam je možno sklepati na člane tega razreda po prim erjavi s frizom na vaški situli. Brez pokrivala je strežaj z ročko* in situlasto posodo*, ki prinaša pijačo igralcu na svirel. Obritih glav sta tudi oba rokoborca. Glede na to, da opravljata isto delo* kot strežaj tudi obe ženski ogrnjeni v pregrinjalo, ki sega od glave do meč, smemo tudi zanju predpostavljati, da pripadata nižjemu družbenem u sloju. Opredelitev posameznih razredov upodobljenih na vaški situli se opira na značilna opravila posameznih skupin ljudi ali na sklepanje o njihovem stanu glede na karakteristične predm ete oziroma pridatke, s katerim i je nakazan njihov družbeni položaj. V tem prvem poizkusu smo želeli nanizati osnovna zapažanja za katere daje oporo sama likovna predstavitev. Zato ostaja ver­ jetno še v rsta podrobnosti, s katerim i bi se dalo povzeti to ali ono' posebnost, ki bi usm erjala naše nadaljnje raziskovanje. Vendar bi nas v tem trenutku taka razm išljanja oddvajala od stvarnih podatkov za katera najdem o pri­ čevanja v likovni govorici situlske umetnosti. Posebno vprašanje, k i ga kaže v tej zvezi -osvetliti na situlskih prizorih je izokefalija.1 1 Pojav, ki nam je dobro poznan iz grške umetnosti, ko je se­ deče božanstvo po velikosti izenačeno s stoječimi »navadnimi ljudmi«, je v situlski um etnosti doživel svojo povsem izpremenjeno interpretacijo. Tudi tu je sedeča figura enako visoka kot pred njo stoječa strežajka oziroma posel. Prenos ali lastna ilirska zamisel izokefalije se torej kaže v halštatski toreutski um etnosti jugovzhodno-aipskega prostora s povsem drugačnih izhodišč. Na spo­ m enikih te um etnosti se je dal zaho-dnoilirski velikaš upodobiti kot grško boštvo. Postavil se je nad sočloveka do te mere, da ga je sede gledal iz oči v oči. Miselnost, k i nas pretrese s svojo 'kruto izpovednostjo o razm erah v takratni družbi. Svetovni nazor, k i je odraz gledanja izbranca na svoj položaj v sredini, v kateri je živel. Miselnost, ki je bila tudi demokratičnemu helen­ skemu duhu Grčije in njenih kolonij v sredini 1. tisočletja pr. n. št. tuja, če­ prav nam je izokefalijo najlepše predstavil Pidias na frizu atenskega Partenosa le -nekaj desetletij po nastanku vaške situle. Ilirskim veljakom in po-tentatom je izokefalija sredstvo, kako bi se tudi preko likovnih izdelkov svojega časa v svojem okolju še bolj uveljavili in izstopili. Ta proces družbene diferenciacije se je pričel kazati pri nas v skromnem obsegu že v času kulture žarnih grobišč (npr. v Dobovi ženski grob št. 289) in dosegel svoj višek v stičensko-novomeškem horizontu grobov z oklepom.1 2 Takrat se pojavljajo v posameznih grobovih bojevnikov številni pridatki nje­ govega stanu: oklep, čelada, sekira in drugo orožje; v grobovih rodovnih prvakov pa sceptri, kultne palice, zlati diademi itd. Neposredno pričevanje iz­ kopanin v grobovih s številnimi izbranim i pridevki gre torej v korist naši predpostavki. Predvsem pa je potrebno podčrtati, da je vladar predstavljen na vaški situli s svojim statusnim simbolom — žezlom z dvojnim orlom; na situli iz Magdalenske gore im a enoglavega orla, situla Providence, odkrita v Bologni v tem pogledu n i dovolj nazorna. O rla kot simbol n a ojesu bojnega voza srečujemo na odlomku situle iz Sanzena (sl. 2). Kakor lahko za ošiljeno ipokrivalo veljakov halštatskega obdobja v Slo­ veniji vidimo analogije od faraonske oznake za vladarja Gornjega Egipta1 8 in frigijsikih čepic orientalnih mogotcev pa vse do pokrival dostojanstvenikov katoliške cerkve, tako velja tudi za žezlo, da ima svoj izvir že v naj starejšem obdobju organizirano urejene človeške družbe. Spomnimo se samo na magda- lenienske figuralno okrašene palice,1 3 1 4 na faraonske insignije v podobi orla,1 5 1 6 na žezla rim skih cesarjev1 8 ali na palice škofov in maršalov. Vedno so te palice oznaka najvišjega političnega, vojaškega ali verskega položaja oziroma oblasti. Z nastopam fevdalizma se prenesejo očitno* ti simboli v grbe posamez­ nih rodbin, pokrajin in držav. Za naša izvajanja je gotovo zanimivo — čeprav obrobno vprašanje, da se ob nastopajočem fevdalizmu znova pojavi znamenje orla na staroslovanskih sponkah in okrasih odkritih v K ranju1 7 in Slovenj Gradcu.1 8 V kasnejšem času zasledimo upodobitev orla tako v grbu K ranja kot Kranjske.1 9 Žezlo vladarja na situli z Magdalenske gore v podobi enogla­ vega orla ima tako svoj nasledek v poldrugo tisočletje m lajšem srednjeveškem grbu Kranjske in K ranja. Posredno smemo po imenu K ranj sike sklepati, da je kasno antična dežela Camech2 0 z glavnim mestom Carnium 2 1 dedič dela prazgodovinske Cam iae.2 2 S tem se odpira širše vprašanje o kontinuiteti na­ šega železnodobnega duhovnega izročila preko posredništva antike v slovanski srednji vek. 13 H. M üller, A egyptische K unst (F rankfurt 1970) sl. 13; B. Perc, Spom e­ n iki starega Egipta (L jubljana 1974) 7 in sl. 19; Fergus M illar, Das römische Reich und seine Nachbarn (Fischer Weltgeschichte, Bd. 8 , 1966), 268 in sl. 15 prinaša v tej zvezi zanim iv razvoj kro­ ne saisamidskdh kraljev, ki je tu d i sta ­ tusni simbol. 14 J. Filip, Enzyclopädisches H and­ buch zur Vr- und Frühgeschichte Euro­ pas II (1969) 750. 15 Gl. op. 13. 16 W. H. Gross, Z ur A ugustus-Sta- tue von P rim a P orta, N achrichten der Akadem ie der W issenschaften, G ottin­ gen, Phil.-hist. Kl. 8 (1959) 143 ss, k jer je žezlo v obliki palice zaključeno z lo­ tosovim cvetom. 17 J. Kastelic, Staroslovanski K ranj, 900 let Kranja (Kranj (1966) 48. 18 J. Korošec, Staroslovanska gro­ bišča v severni Sloveniji (Celje 1947) T. III, 21. 19 F. Tancik, G rbi v kapeli sv. Ju r- ja n a ljubljanskem G radu, Kronika 18 (1970) 158 sl. 20 J. Sašel, Alpes Iuliana, A rh vest­ n ik 21-22 (1970-71) 33 ss. 21 F. Kos, Gradivo za zgodovino Slo­ vencev 1 (1902) 5; M. Kos, Postanek in razvoj K ranjske, GMDS 10 (1929) 21 ss. 22 P. P etru, Novi napisi s Spodnjega Posavja, Arheološki vestnik 11-12 (1961) 11 ss; isti, Hišaste žare Latobikov, Situla 11 (1971) 114. Na tem m estu M morda kazalo opozoriti na podrobnost, da oba konjenika na vaški situli ne nastopata v prizoru. Namesto njih lebdita nad njunim a ko­ njem a ptiča (orel in vran?). Izpovedno vrednost ptiča v narativno zasnovani situlski um etnosti kaže po mojem najbolj upodobitev na certoški situli. V d ru ­ gem in tretjem pasu na tej situli je očitno prikazan sprevod žrtvovanja, za staro Italijo karakteristične daritve souvetaurilia2 3 (svinje, ovna in bika). Na certoški situli leti nad dvema bikoma ptič. Na svinji, ki jo suženj vleče v tretjem frizu pa sedi vran. Tako je očitno, da pomeni ptič oznako smrti. Po staroegipčanskem verovanju je to Horus k ot povezava med telesom pokojnika in njegovo dušo v onostranstvu. Verovanje, ki je ohranjeno v provincialno- rimskem predstavnem svetu v petelinu na hišastih žarah iz Dolenjske, k je r ima petelin simbolični pomen ptiča, ki kliče novi dan, novo vstajenje življenja.2 4 Kolikor je ta naša razlaga pojava ptiča v situlski um etnosti pravilna, po­ tem bi si smeli dovoliti na tem mestu še naslednji korak v tolm ačenju prizorov na certoški situli. Že J. Kastelic2 5 je videl v posodi, k i jo nosi prva ženska v drugem frizu za osrednjo Italijo značilno hišasto žaro. Tako je sprevod n a­ menjen še obredu pokopavanja pokojnika, kakor bi kazala tu d i butara drv za podžiganje grmade, ki jo nosi tretja ženska. Če je pripoved realistična, po­ tem nam m anjka n a upodobitvi pokojnik. Če vzamemo za analogijo zakolu ob žrtvovanju nam enjene živali s ptico nad njimi, potem je sm isel upodobitve ptiča p ri drugem konjeniku n a certoški situli ista: ptič označuje um rlega konjenika. Kolikor uporabimo to analogijo še dalje za vaško situlo, potem verjetno tudi n a njej slavijo sm rt dveh konjenikov, p ri čemer začenjata žalni sprevod oba oproda s tem, da vodita na povodcu njuna konja. Oba pokojnika pa sta predstavljena le posredno s ptičem a, simboloma njunih duš. Ves drugi friz pa je prikaz gostije ob pokopu junaka, kakor nam je za antični svet izpričana v Homerjevem opevanju H ektorjeve sm rti v osmem spevu Iliade. Ta podatek se mi zdi prav v povezavi z opisom vsebine prizorov na vaški situli izredno pomemben. Le tako nam je nam reč razum ljiva sam a pripovedna vsebina epsko zasnovanih frizov; tako šele postane jasno1 , čemu razčlenjena vrsta upodobitev predstavnikov posameznih slojev takratne družbe. Takem u konceptu botruje nesporno želja prikazati vse s pokojnikom intim no pove­ zane ljudi, p ri čemer je poudarek — kot vidimo — na veljakih takratne družbe in na neposrednih bojnih tovariših. Le s takih gledišč je razum ljivo, čemu je upodobljeno sorazmerno tako malo predstavnikov rokodelcev, obrtni­ kov, kmetov in drugih pripadnikov večine takratne družbe. To skrivljeno po­ dobo ponazarja tudi statistični izračun in razvrščanje upodobljencev v razrede po katerem je najmočneje predstavljen dvor. Aristokraciji lahko nam reč p ri­ pišemo 9 oseb z ošiljenim pokrivalom, k ar predstavlja procentualno 36 % vseh 23 Geslo ’H ostia’ v RE, Suppi. V (1931) 236 ss., k je r govori podrobno o žrtvovanju in obredu suovetaurilia. V zvezi z našo razlago je predvsem po­ membno, da so družine že v zelo zgod­ njem rim skem obdobju opravljale tako žrtev dom ačim boštvom za očiščevanje s sm rtjo užaloščene družine (Cie. de leg. II 55). 24 Podrobno sem o tem spregovoril v delu Hišaste žare L atobikov, S itula 11 (1971), kjer naštevam tu d i zadevno lite ­ raturo. 25 I. Kastelic, U m etnost situ l od Pada do Donave, U m etnost alpskih Ili­ rov in Venetov (L jubljana 1962) 56. upodobljencev, in razred konjenikov s ploščatimi pokrivali, ki jih je 11 = 44°/o. Sužnjev in strežajev je le 5 (20%). Znotraj razreda konjenikov — upodobljenci s ploščatim pokrivalom, je 6 oprod (s pikčastim oblačilom), k ar znaša 24 %; med upodobljenci s šiljastim pokrivalom je četvero (16 %) nekoliko nižje stop­ nje v družbeni lestvici (spremljevalci, glasbeniki). Tako se je razgrnila pred nam i pripovedna težnja um etnika vaške in magdalensikogorske situle v njeni izpovednosti glede ustroja in členitve za- hodnoilirske (in venetske ?) družbe halštatskega časa. Stojimo pred družbo polno dvorjanov in poveličevalcev tega načina življenja; z dvorom in rodbi­ nami, pri katerih je mnogo uglajenih častilcev in lizunov te r občudovalcev take družbene ureditve. Vaška in magdalensfcogorska situla sta v tanjeni ko­ vini zapisana dvorna kronika ilirske družbe in njenih predstav docela uskla­ jenih s pogledi starorim skega patricija Koriolana, ki je želel ohraniti staro družbeno ureditev m ed mogočnimi patriciji in brezpravnim plebsom. Tukajš­ nji naročnik situl je bil obremenjen z enakim svetovnim nazorom. Spričo tega je poudarjeno razslojevanje posameznih figur na frizih vaške in magda- lenskogorsike situle pogojeno s tem, da je stal za um etnikom naročnik tega sloja s svojimi željam i in izborom gradiva. Njegov svetovni nazor se kaže tudi v izboru motivov, v ikonografiji in pripovedni vsebini, s pomočjo katerih smo mogli opraviti poizkus razčlenitve tak ratn e zahođnoilirske družbe. Societa Illirica occidentale come oppare effigiata suile situle di Vače e M agdalenska gora I I m onum enti deli’arte situlare — prodotti predstorici legati eilem entarm ente e per origine al nostro spazio - — sono sta ti oggetto di esaurientd d ib a ttiti nell’ ultim o decennio, ta n to ehe oggi le nostre nozioni su questa tradizione tram andataci sono molteplioi nonostante rimangamo ancora aloune questioni p er determ inare integral- mente questo retaggio. T ra i vari com piti s’ im pone la questione chiave delTinerpre- tazione da dare al contenuto n arrativ o delle raffiguraiziioni sbalzate suile situle come si pub dedurre dalle vignette che T artista etem ö su quella d i Vače osservando uno squaroio reale della vita dei suoi coevi, nonche deli’ ordinam ento sociale il quale regnava da queste p a rti nella preistoria. L’autore del p resen te artioolo e arriv ato alia m editazione della n arrativ itä mentre studiava la scena dell’aquila bicipite che un’individuo seduto tiene nella vignetta centrale (fig. 1 ), la quäle aquila si ritro v a a mo’di ro stro in cima al timone dei carro da guerra nella prim a vig n etta con tanto spicco d a far pensare che si tra tti di sim bolo gerarchico. T ra tu tte le figure che si susseguono nella situla di Vače questa e Tunica a ripetersi, come si desum e dalTannesso ehe Taccompagna, O'ssia, ambo le volte era im m aginata la stessa personality, conferm ata, inoltre, la sua alta posizione dal carro particolarm ente grande e o m ato e irnfine dall’isocefalia: il principe seduto h a stessa aitezza dei cortigiani e dei soldati che lo attom iano e sono in posizione eretta. Si averte amche la distinzione tr a gruppi dii individui d alla dnfferenza dei costu- mi ehe indossano le singole figure (fig. 1 ): la closse sociale piü alta, l’aristocrazia, indossa copricapi particulari cuspidati dali’orio om a to ; i soldati e i sacerdoti por- tano dei b erretti; le serve sono con d capelii lunghi o indossano la cappa ehe le ccpre fin’oltre i gimocehi; i servitori e i due lottatord banno i c ra n i rasati. T ra iL l gruppo di indiviidiud d al oopricapo cuspidato, o ltre al principe con le insegne, si distinguono delle figure ritte in piedi e altre sedute e, quest’ultime, vengono servite o accocmpagnate dagli scudieri (la coppia tra i lo ttato ri e 1 ’ariete). Poi si distinguono in tre gruppi p er i vestiti che portano: il gruppo d al vestiti lisci e probabilm ente altolocato, giacche liscio e pure il vestito deH’ indiduo con le dnsegne; seguono queEi dalla veste pdeghettata, dai quali va 'distinto 1 ’epodo, o il suonatore dell’arp a e del piffero, quasi sem pre presente in mezzo a i cortigiani, come appare suile situle della Certosa, di Providence, di M agdalenska gora (fig. 2). Sulla situ la di Vače la seconda classe sociale e individuabile oon facilitä per i carattenistioi oopricapi a form a d i berretto che in prevalenza portano i soldati slano cavalierd, fanti o scudieri e, inoltre, i due sacerdoti effigiati accanto al vaso sacrificale. In m aniera alquanto piü articolata in questo senso viene p resen tata la societä di quel tem po sadla situla della Certosa con 1 m em bri d e lla ' fam iglia del defunto in qualitä di neerofori e gli schiavi recan ti un vašo situlare e u n m ontone sacri­ ficale, pod i m em bri del corteo funebre con i doni (le p ro w iste nei recipienti e la spada — sdmbolo della distinzione sociale del defunto) e, ancora, il oontadino con 1 ’aratro sulla spalla nonche il cacciatore ehe insegue la lepre. A bbiam o oosi l’ im m a- gine della societä di aillora vlssuta nellT talia settentrionale secondo la narrazione im pressa sulla situla e che cd appare m olto piü dem ocratiea di quella di Vače. Viene a schiudersi cosi ai nostri occhi quella tendenza isto riatrice che ispirö 1 ’ artisba creatore della situla d i Vače d alla cui narraitivitä apprendiam o rordlnam ento e rarticolazdone della societä Ulirica occidentale e di quella veneta, am bedue appar- tenunte all’epoca hallstattiana. L’accentuata stratificazione delle singole figure suile vignette delle situle di Vače e M agdalenska gora era condizionata pure dai desideri del com m itente venutosd a trovare alle spalle dell’artista. In terp retan d o lo scopo a cui doveva servire la situla quale m onum ento dedicato a un a certa persona dello strato sociale superiore si puö convenire ehe anche la scelta d etle scene, deH’icono- grafia e del contenuto n arrativo sono opera del com m itente, semza dubbio, persona appartenente alio strato sociale superiore. Le interpretazioni detle singole classi sociali effigiate sulla situla di Vače e fin qud d ate vertono sulle caratteristiche azioni dei singoli gruppi d i gente o sulle de- duzioni dei loro grado sociale a seconda degli oggetti o annessi ehe li distinguono. E’ nostro desiderio, in questo prim o tentativo, esporre le osservazioni elem entari fondanti sulla sola rappresentazione figurale. Rim ane p ertan to tu tta una serie di dettagli con i quati si potrebbe rilev are quel tale o ta la ltro p artico lare atto a fun­ gere da indicatore per le nostre u lterio ri ricerche. Perö, pensieri dei genere, for- m ulati in questo momento, devierebbero il nostro lavoro d ai d ati concreti per i quali troviam o le testim o nianze dei linguaggio figurativo dell’a rte situlare.