Poštnina plačana v gotovini. Glasilo Čebelarskega društva za Slovenijo Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 Ur. 5 50 šilingov). Vsebina: Obisk dr. Franka Phillipsa v Jugoslaviji . . 97 Majniška bolezen..............101 Čebelarstvo v kranjskem okraju.......102 Opazovalne postaje............ 105 Mesečni čebelarski razgovori..........107 Društvene vesti...............108 Vesti iz podružnic.............110 Drobiž..................111 NOVOST ZA ČEBELARJE! Knjigo Antona Žnideršiča: »NAŠA KOŠN1CA« v srbohrvaščini pošljemo vsakemu čebelarju brezplačno na ogled. Če mu knjiga ne ugaja, nam jo mora tekom 8 dni vrniti, sicer zapade v plačilo. Cena mehko vezani knjigi Din 30—, v polplatno Din 40'— fco. Konzorcij »Detajlista«, Ljubljana, poštni predal 37. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti Sprejema v zavarovanje: 1, Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom gradbe ; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu, in steklo proti ubitju. 3. Sprejema v življenjskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. 4. Zavarovanje proti vlomu. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. Zastopniki v vseh mestih in farah. Mali oglasi za med, vosek in čebele.* Prodam nov čebelnjak za 14 A,-Ž. panjev in panje narejene leta 1930 in 1931 s čebelami vred. Cena nizka. Vse je na ogledu pri Ivanu Jilgu, Zg. Bistrica, p. Slov. Bistrica. 6 rojev kupi po dogovoru M. Sotovšek, Fram pri Mariboru. Močna čebelarska dira (voz) na vzmeteh, skoraj nova, nosilnost 3.500 kg, poceni na prodaj. Pojasnila daje Društvena Čebelama v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4. * Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba. Društvo ima v zalogi še mnogo starih popolnih letnikov po Din 20— in posamezne številke po Din 2"—. Priporočamo j'h posebno čebelarjem začetnikom. Naročile jih po dopisnici. Ali ste že plačali članarino? Ako ne, pošljite jo takoj 7T SLOVENSKI a LEBELRR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na „Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov ¿a blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek .Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 V Ljubljani, dne 1. julija 1932. / Številka 7. Letnik XXXV. Obisk dr. Franka Phillipsa v Jugoslaviji. ebelarsko društvo za Slovenijo' je dne 30. marca t. 1. brzojavno obvestil urednik dunajskega »Bie-nenvatra«, gospod Sepp Schmid, da pride v Ljubljano dne 1. aprila ameriški čebelarski znanstvenik dr. Phillips Franlk, univ. profesor v Ithaci (N. Y.). Odbor je v naglici pripravil vse potrebno, da ga dostojno sprejme, ter sklical zvečer vse bližnje čebelarje na sestanek v restavraciji pri »Zvezdi«, kjer naj bi bilo tudi predavanje dr. Phillipsa. Dr. Phillipsa je povabila sovjetska vlada, naj pride v Moskvo zaradi proučevanja kavkaške čebele. Za to potovanje je porabil svoj polletni dopust, ki univ. profesorju priistoja vsakih 5 let. Med potjo v Rusijo je obiskal razne evropske države in proučeval čebelarstvo. Prišel je tudi na Dunaj, kjer se je sestal z urednikom »Bienenvatra« g. Seppom Schmidom. Ta ga je opozoril na domovino naše čebele, Dr. Phillips je takoj pristal, da obišče Slovenijo. Ker pa je bil ta obisk izven njegovega potnega načrta, je bil za nas določen le zelo kratek čas — IV2 dneva. Zaradi tega mu naše društvo ni moglo raz- kazati vsega in mu podati popolne slike našega čebelarstva. Dr. Phillips potuje z lastnim avtom. Z njim potuje tudi njegova soproga ga, Ithaca Phillips. Z Dunaja pa je pripeljal s sabo še urednika g. Sepp a Schmida in gdč. Kohler, ki se znanstveno udejstvuje na čebelarskem polju. Dne 1. aprila popoldne so došli gostje v Ljubljano in najprvo obiskali g. urednika Bukovca. Ogledali so si njegove čebele in društveno delavnico za satje in kramljali o čebelarstvu v Sloveniji. Obveščeni po g. Bukovcu se je društveni odbor takoj sestal z gosti v kavarni pri »Slonu«. Od društva so bili navzočni gg. Verbič, Žnideršič, Babnik in Dermelj. Po kratkem pozdravu predsednika so bile medsebojne vezi takoj prav prisrčne. Gostje so bili zelo ljubeznivi. Sestavil se je program: zvečer v »Zvezdi« predavanje, drugi dan ogled čebelnjakov — Arkov, Babnikov, Tavčarjev na Viču, nato pa izlet na Gorenjsko v Boh. Bistrico k Str-garju. Banska uprava je dala društvu svoj avto na razpolago. Gostje so se hoteli drugi dan odpeljati na Koroško preko Ljubelja. Ker pa sta bila oba prelaza, Ljubeljski in Podkorenski, zasnežena, so se odpeljali zopet mimo Maribora na Dunaj. Predavanje dr. Phillips a. Ob 8 zvečer se je zbralo okrog 50 čebelarjev v restavraciji pri »Zvezdi«, da prisostvujejo predavanju dr. Phillipsa. Bil je zelo lep in zanimiv čebelarski večer. Predsednik g. Verbič je pozdravil odlične goste. Omenil je delo Amerike na književnem, gospodarskem in političnem polju. Našim čebelarjem je dobro znano ime dr. Phillipsa in njegovo udejstvovanje v čebelarstvu. Znano nam pa je tudi ime g. urednika Schmida z Dunaja, odkoder so prišli prvi nauki o čebelarstvu, ki jih je oznanjal naš Janša. Z zadovoljstvom so naši čebelarji sprejeli vest, da g. Schmid propagira našo čebelo. Naj bi gostje odnesli iz naše domovine najlepše vtise. Pozdravni govor je govoril g. predsednik najprej v slovenščini, potem pa še v nemščini. Nato je predaval dr. Phillips. Ves njegov govor je prevajala v slovenščino gdč. Milena Pehani, mešč.-šol. učiteljica v Šiški. Prevajanje je bilo prav gladko. Za strokovne izraze pa ji je bil v pomoč še naš član g. Anton Sluga. Dr. Phillips se je najprej zahvalil za prijazni sprejem in pozdrave. Prav rad se je odzval vabilu in prišel v naše kraje, da spozna domovino kranjske čebele. Pri- nesel je pozdrave ameriških čebelarjev. Zagotavljal je, da naša dežela in naša čebela nista v Ameriki neznani. Mnogo ameriških čebelarjev čebelari z našo čebelo. S tem so napravljene vezi med nami in Ameriko. Vesel je bil, da je našo čebelo videl na domačih tleh, le žal, da mu je čas tako kratko odmerjen. Poseben pozdrav je prinesel od našega rojaka prof. Franca Jagra, ki je njegov prijatelj in ki deluje sedaj na univerzi v Minnesotti. Mnogo sta govorila o naši čebeli. Jager je bil rojen blizu Ljubljane. Z 18. letom je prišel v Ameriko. Študiral je teologijo in postal duhovnik. Za časa študij je čebelarstvo precej zanemaril. Ko pa je bil posvečen v duhovnika, se ga je zopet lotil. Naročil si je najprvo italijansko čebelo. Ni bil zadovoljen z njo. Zamenjal jo je s »Kranjico«, ki ga je jako zadovoljila in osrečila. Jager je pomemben čebelar, ki vzdržuje zvezo s svojo domovino. Govornik bi rad dobil dovoljenje, da bi ga smel pozdraviti v imenu slovenskih čebelarjev. (Navdušeno ploskanje!) Dr. Phillips je mnogo slišal o nas in naši čebeli tudi od pokojnega Franka Bentona, ki je zaradi čebel prepotoval ves svet. Bil je v Palestini, Italiji, na Ciprskih otokih in prišel tudi v Slovenijo. Živel je več let v Ljubljani, tri leta pa v Kranju in pošiljal matice v Ameriko. Ko se je vrnil v Ameriko, je bil nameščen v ministrstvu za kmetijstvo v Washingtonu. Dr. Phillips je bil njegov asistent dve leti. Od njega je mnogo zvedel o »Kranjici«. Od njega je tudi mnogo naših čebel v Ameriki. Ko je Benton opustil mesto pri ministrstvu, je postal dr. Phillips njegov naslednik. Kot prijatelju Jagra in Bentona so mu bile razmere s »Kranjico« že precej znane. Urednik g. Bukovec me je vprašal, je dejal govornik, zakaj »Kranjice« v Ameriki niso bolj znane in razširjene. Vzrok za to je iskati v zgodovini. Znano je, da čebela ni doma v Ameriki. Prve čebele so prišle tja leta 1604 iz Holandske. Bile so neke črne čebele, ki so mnogo rojile, a delo ž njimi je bilo zelo težko. Pozneje so ame- riški čebelarji zvedeli o delovanju in izumih Dzierzona. V tistih časih pa se je začela uvažati v Ameriko »Italijanka«, in sicer ne naravnost iz Italije, temveč preko Švice. Te čebele so bile boljše in so se hitro udomačile. 30 let potem ni bilo nobeno novo čebelno pleme uvoženo. Pozneje pa so začeli uvažati nove pasme, med temi tudi »Kranjice«. Ker je bila »Italijanka« že tako zelo znana in razširjena, je bilo težko druge ljudem vsiliti. V Ameriki je mnogo čebelarjev; nekateri imajo radi »Italijanke«, nekateri pa »Kranjice«, »Palestinke« itd. Sedanja »Ameriška čebela« se je precej oddalila od prave »Italijanke«, V teku stoletij se je prejšnja »Italijanka« aklima-tizirala in postala nekaka ameriška Italijanka. Precej let niso »Italijank« uvažali. Ko je pa predlanskim prišlo zopet nekaj italijanskih čebelnih družin v Ameriko, so spoznali, da se sedanje italijanke zelo razlikujejo od starih prejšnjih. Ameriška it ali-janka je svetlejše barve ter je zmožna več zalegati, pa ne samo obilneje, marveč tudi dalje časa kot »Italijanka«. V koliko se je Italijanka poameričanila, se pa še ne da natančno ugotoviti. Čebelarji so se splošno trudili, da bi z njo dosegli več uspehov. Dr. Phillipsu se zdi, da je mnenje v Evropi o ameriških čebelarjih precej na-napačno. Tu splošno mislijo, da imajo v Ameriki vsi čebelarji mnogo panjev in mnogo medu. V Ameriki je 800.000 ljudi, ki se ukvarjajo s čebelarstvom. Povprečno pride na vsakega po 10 panjev. Eno desetino medu porabijo v domačem gospodinjstvu, drugo izvažajo. Čebelarski listi objavljajo sicer lepe slike ameriških čebe-larstev, toda te slike so le od največjih čebelarjev. Najbolj razširjen panj v Ameriki je Langstrothov, pri nas znan kot maga-zinski panj. Ta tip panja je uporaben le v Ameriki. V Evropi je najbolj razširjen Dzierzonov. Ta dva panja bosta kazala zgodovino in metode čebelarjenja. Drugo napačno mnenje v Evropi je, da imajo Američani mnogo medu. Dr. Phillips želi, da bi to tudi res bilo, a žal ni tako. Neki čebelar je sicer res neko leto v Kaliforniji začel spomladi z 263 panji. Do konca leta so se mu namnožili na 800. Isto leto je pridelal 45.000 funtov medu. To pa se ni zgodilo potem nikoli več. Prav dobre letine so bile v Ameriki le dvakrat v 50 letih. Še na nekaj nas je opozoril g. predavatelj. Iz ameriških čebelarskih časopisov je razvidno, kako hitro opravlja ameriški čebelar vsako delo. Vedeti je treba, da je ročni delavec v Ameriki zelo drag. Strojno delo pa je precej poceni. Zato mora vsak čebelar skrbeti, da si čimprej nabavi toliko panjev, da se mu delo s strojem izplača. Da znižajo stroške, se poslužujejo različnih posebnih načinov. Američan hitro dela, zato lahko opravlja več panjev, V začetku so imeli Američani panje brez satnikov. Ko so jih izumili, so se hitro udomačili. Nastala je potreba, da smo pridelovali med v malih satnikih (boxes). Do te dobe pa je znanost tudi že toliko napredovala, da smo vedeli, kaj je med in kakšne koristi nam nudi. Zato se je hitreje razpečaval. L. 1896 je izšel zakon o čebelarstvu, ki je to panogo zelo dvignil. Predpisane so bile etikete na posodah, da se doseže kontrola nad medom. Čebelarji so potem začeli razpečavati tekoč med. Splošno se proda devet desetin tekočega medu in le eno desetino v satju. To pa je povzročilo, da so začeli ljudje še bolj gojiti čebele. Ker je cena medu začela padati, so čebelarji bolj ekonomsko izrabljali čas pri čebelarskih opravilih. Statistika je ugotovila, da vsak čebelar dela z izgubo, ako porabi za delo pri posameznem panju na leto več kot tri ure, kajti delo v Ameriki je drago. Med vojno se je produkcija medu štirikrat povečala. Ta povišek je bil v prid konsumu Amerike. V krizi, ki sedaj tlači ves svet, je Amerika mnogo izgubila, ker se je blago čez mero pocenilo. To je vzrok nezadovoljnosti čebelarjev. Dolžnost je, da čebelarji glede pridelovanja medu posvete vse svoje moči državi. Amerika de- la, da bi ljudje uživali več medu in da bi se ne uvažal. V zadnjih 25 letih so uvedli v čebelarstvo znanost, ki prej ni obstojala. Predpostavili so načelo, da ni treba, da bi bile stare navade vselej prave in na podlagi tega so našli mnogo novega. Spoznati je treba najprvo življenje čebele in njeno delo. Proučevali smo anatomijo in biologijo čebele. Raziskovali smo vse to na edino pravem prostoru, to je v čebelnjaku. Dr. Phillips in njegov tovariš Dimer sta leta 1911 proučevala prezimovanje čebel in določila važne temelje za uspešno prezimovanje. Glavno je, da vemo, kaj delajo čebele pozimi. Dve leti smo proučevali samo to. Ko smo rešili to uganko, so postali vsi problemi prezimovanja enostavni. Pri 13° C se začno čebele zbirati v zimsko gručo. Kakor pada toplina zunaj, tako se zvišuje v panju. Na čebele, ki jih prezimljemo, moramo zlasti dobro paziti, ker so določene za vzrejo novega rodu spomladi. Skrbeti moramo zato, da pozimi ne omagajo preveč. Največje njih delo pozimi je proizvajanje toplote. Zato moramo čebelnjak dobro zavarovati in panje odeti, da se ne izgubi preveč toplote. Dognali in tudi preizkusili so, da se med zimo najbolje počutijo, ako odenemo panje okrog in okrog s m debelim pažem iz papirja ali žaganja; to pa ni za vsakega praktično. Večina čebelarjev premalo paži panje. Važno je tudi, koliko medu naj pustimo čebelam čez zimo. V prejšnjih časih so jim čebelarji vsak dan dajali po male porcije medu ali sladkorja. Miiller pa je določil sedanji način prehrane in ga označil za najboljšega. V Ameriki se drže pravila, da je za spomladno pitanje čas jeseni. Po tem načelu sta se ravnala tudi dr. Phillips in Miiller. Množina medu, ki je čebelam čez zimo potrebna, znaša 45 funtov. Te količine pa ne dajejo vsi čebelarji. Večina medu ostane čebelam do zgodnje pomladne paše. Priporočali so čebelarjem, naj jim puste polovico nabranega medu za zimo. Čebele prezimijo le v zgornjem predelu, ki je poln medu, spodnji predel je pa prazen. Vsako leto ne porabijo enake množine. Pravijo, da je za čebelarja dobičkonosno tisto leto, v katerem porabijo vso zimsko hrano. Dr. Phillips je menda hotel s tem reči, da so čebele takrat zelo močne, to pa vpliva na množino pridelka. Končno je dr. Phillips želel, da mu čebelarji stavijo razna vprašanja, ki jih bo drage volje pojasnjeval. Zahvalil se je še enkrat za prijazni sprejem in izjavil, da je srečen, da je videl našo domovino. Zelo rad bi bil tu poleti in videl naše lepe gore in doline. Toda človeku, ki raziskuje, to ni mogoče. Treba je, da hiti naprej in da čim več pridobi. Koncu govora je sledilo navdušeno ploskanje čebelarjev. G. predsednik Verbič se je predavatelju toplo zahvalil. Nato se je za pozdrav zahvalil tudi g. Schmid v svojem imenu in v imenu gdč. Kohlerjeve. Izjavil je, da imajo vsi čebelarji isto veselje in iste bolečine, vsi pa hočemo delati za napredek čebelarstva. » Po predavanju je bil razgovor. Čebelarji so stavili razna vprašanja. Glede prezimljanja je pripomnil g. Schmid, da imajo Američani posebne panje, ki jih niso zadostno zazimljali. Tam traja zima ponekod od septembra do maja. Mi imamo čebelnjake, ki so gorkejši. Mi puščamo čebelam po 10—15 kg, Američani pa jim morajo pustiti 20—25 kg medu. Mi pitamo tudi spekulativno, Američani zato nimajo časa. Zato imajo posebno spekulativno pitanje, ki ga izvrše jeseni. 1 kg medu velja v Ameriki pol dolarja, na debelo pa 15—20 centov, vosek je nekako po 36 centov. Za vosek je sedaj cena zelo nizka, enako tudi za med. Čebelarji sami vzrejajo matice in jih zamenjujejo vsaki dve leti, v velikih panjih pa tudi vsako leto. Matic ne barvajo, ampak jim pristrižejo krila. V juliju nimajo v Ameriki po večini nikake paše. Omejevanje zalege tam ni v navadi, ker hočejo izkoristiti vso pašo. Čebelarji v vzhodnem delu Amerike prodajajo med v bližini mest ugodneje, na deželi pa z izgubo, v zahodnem delu ga pa prodajajo za vsako ceno, zato je mo- goče, da pride ameriški med v Hamburg po 10 centov. Schmid prodaja med na Dunaju po 4-50 do 5-— šilingov, drugi čebelarji celo po 6 šilingov. Na Dunaju prodajajo med bolje, na deželi slabše. Cene so nekak diktat v trgovini. V Ameriki se je svoj čas prezimovalo v kleteh. Sedaj pa se vedno bolj uveljavlja prezimovanje na planem. S tem je bilo konec razgovora. Dr. Phillips se je še enkrat zahvalil vsem čebelarjem in še posebej gdč. Pehani za dobro prevajanje. Tudi predsednik g, Verbič se je še enkrat zahvalil dr. Phillipsu in Schmi-du za prihod in ljubeznivost. Izlet na Gorenjsko. Drugi dan je odbor napotil dr. Phillipsa in njegovo spremstvo do vzornih čebelarstev g. ravnatelja Arka v Ljubljani in g. Janka Bab-nika v Rožni dolini na Viču. Dr. Phillips se je čudil spretnosti naših čebelarjev in z ozirom na zgodnji letni čas zelo dobremu razvoju čebel. Odbor je imel v načrtu, da predstavi gostom tudi druge čebelarje na potu k našim eksporterjem čebel: g. Strgarju v Bit-njah pri Boh. Bistrici in g. Ambrožiču v Mojstrani, katerih podjetje je hotel dr. Phillips vsekakor videti. Gostje so se odpeljali ob 9 iz Ljubljane, Spremljali so jih gg.: predsednik Verbič in odbornika Žni-daršič in Babnik. Zaradi zelo slabega vremena, zaradi pičlo odmerjenega časa in ker čebelarjev ni bilo mogoče pravočasno obvestiti o posetu, je bilo ogledovanje dru- Majniška Dr. G. Goetze _ --- ^JcJ sako leto maja meseca T naPrav^a nek° zago-m netno odmiranje čebel ■m £' s mnogo preglavic ne le praktičnemu čebelarju, m r'-* C marveč znanstve-vK^Krir fv niku. Mlade in stare čebele cepajo obilno z brade na tla in ne morejo zleteti. Za ta pojav so navedli najrazličnejše vzroke, Do- gih čebelnjakov bolj zunanje in deloma celo le iz daljave. V Bitnjah, kamor so dospeli po 12. uri je g. Strgar vso družbo ljubeznivo sprejel in pogostil. Njegova poslovodkinja, ki dobro obvlada angleščino, je pa razkazala in raztolmačila Strgarjeve delavnice, njegov kranjski panj, prirejen za transport, prevozne zabojčke za roje, prašilne pa-njičke, grafično ponazoritev bivališč njegovih kupcev, ki so posejani po vseh delih sveta, in drugo. Čebel pa g. Strgar ni mogel pokazati, ker so bile še vse v zimski odeji. Kaj kmalu je prišel čas odhoda. Na potu nazaj se je družba ustavila za pol ure na Bledu. Jezero je bilo v ledenih sponah in je bilo podobno zasneženi ravnini. Vendar je napravil Biled s svojimi krasnimi stavbami in svojo divno okolico na goste izreden vtis, Z Bleda je bila zaradi poznega časa edino še možna pot v Zabreznico, v rojstni kraj našega svetovno znanega, v 18. stoletju živečega čebelarja Antona Janše. Njegove rojstne hiše ni več. V steno hiše, ki je pozneje nastala v neposredni bližini njegovega doma, je vzidana Janševa spominska plošča. Dr. Phillips je kakor pri vseh zanimivostih tudi tukaj napravil več fotografskih posnetkov. V Zabreznici se je družba ločila. Ko so se iskreno poslovili, se je odpeljal ameriški učenjak z ostalimi tujci čez Kranj in Kamnik v Avstrijo. bolezen. — Landsberg. slej pa vemo samo, da ta bolezen nima nič skupnega s črevesno kugo, ki jo povzroča Nosema apis. Majniška bolezen ni nalezljiva; izbruhne nenadoma in ravno tako izgine. Majniško bolezen smemo še najbolj primerjati s »pokvarjenim želodcem«, ki pa ima lahko različne vzroke. Zdi. se, da so nekaterim že na sledu. Čebelarjem je znano, da se napravi na krajnih satih panjev, ki pozimi močijo, mnogo plesnobe, ki jo povzročajo majhne glivice. Te vsebujejo strupene snovi, ki ne izginijo niti potem, ko je plesen odmrla. Imamo tedaj opravka s strupenimi glivami. Spomladi, ko se zalega bolj in bolj množi, začnejo čebele čistiti tudi krajne sate. Ker opravljajo to delo jako temeljito, odstranijo tudi plesen. Marljive snažilke se pa pri tem zastrupe s strupenimi glivicami in postanejo žrtev svojega poklica. Iz Ro-schovih proučavanj pa vemo, da opravljajo posle snažilk zlasti mlade čebele. Zato pa postanejo žrtve majniške bolezni zlasti mladice. Mnogi pripisujejo majniško bolezen uživanju pokvarjene ali strupene obnožine ali pa čezmernemu uživanju tega hranila. Resnica je, da je črevesje obolelih čebel natrpano z obnožino. Čebelarji dol že to ali ono rastlino, da povzroča bolezen. Očitno pa je, da užita obnožina ni nanovo nanesena s spomladanskega cvetja, marveč stara pokvarjena iz krajnih satov, ki so čez zimo postali plesnivi. Mlade čebele, ki pripravljajo pičo za zalego, jo uživajo in popadajo. Rösch dokazuje, da obole za majniško boleznijo največ 10 dni stare čebele (dojilje!). Preiskave grofa Vitzthuma in Tovma-nova so pokazale, da so glivice plesni na satju čebelam mnogo bolj nevarne, nego doumevamo, in da jih moramo zaradi tega odločno zatirati z odstranjevanjem plesni-vega satja. (Literatura: Graf Vitzthum, H. (1929). Preiskavanja o vzrokih majniške bolezni. Archiv f. Bienenkunde, Bd. X, S. 81—101. — G. A. Rösch (1927). Beiträge zur Kenntnis der Maikranlkheit. Archiv f. Bkde. Bd. VIII, S. 171—176. — C. Tovmanov (1931). Action des champions entomophytes sur les abeilles. Annales de Parasitologie, IX, 462—482.) Čebelarstvo v kranjskem okraju. ranj - Tržič kliče železniški sprevodnik na kranjskem kolodvoru, ko prisopiha vlak iz Ljubljane. Navadno stoji tržiški vlak z maloštevilnimi vozovi na krajnem tiru ob kolodvorskem poslopju. Potniki vstopijo in vlak jih odpelje čez železniški most na levi breg Save, odtod pa po slikoviti ravnini pod Kriško goro skozi Naklo, Duplje in Križe v Tržiič. Dolžina te lokalne železnice znaša samo 15 km. Tržič je industrijsko mesto s 3244 prebivalci. Ima tvornice za čevlje, usnje, kose in veliko predilnico. V mesto vodita dve cesti: državna iz Kranja in okrajna iz Pod-brezja—Podnarta. Stisnjeno je v trikotno kotlino brez polja in travnikov. Obdajajo ga obsežni gozdovi, planina in visoke gore. Fr. D. Jug — Brezje. I. Tržiško okrožje. (Dalje.) Skozi mesto dereta reki M o š č e n i k , ki prihaja izpod Ljubelja, a se pod Tržičem združuje z Bistrioo, ki izvira visoko v Košuti ter se izliva blizu Podnarta v Savo. Ob Bistrici se vije proti severovzhodu lepa romantična cesta, ki se vzpenja do znanega posestva barona Borna v P u t e r -hofu. Odtod se pa križajo razne pešpoti v planine in na gore. Najprometnejša turistovska postojanka v tem kraju so gotovo Kofce (1505 m) s krasno planinsko kočo s kapelico. V tako zvanem »gornjem koncu« Tržiča se pa začenja druga dolina, po kateri vodi državna cesta čez Ljubeljski p r e -1 a z (1026 m) na Koroško. Cesta se vije ob potoku Moščeniku, na katerem je cela vrsta industrijskih obratov. Ob cesti kako uro hoda od Tržiča je občina Sv. Ana, ki spada pod Tržič. Od gornje Bistriške doline nad Tržičem se zapadno razteza Nerodo vitna Sadov njaki Občine Skupaj Travniki Gozdovi Pašniki Vrtovi Naklo Križe Kovor Tržič Sv. Katarina Sv. Ana 3179ha 2059 » 1641 » 488 » 7562 » 3962 » Skupaj 18891ha med gorami velika gozdnata dolina, v kateri leži občina Sv. K a t a r i n a - L o m. Središče tržiškega okrožja je znana Kriška gora ali Kukovnica (1715 m), s katere je diven razgled po vsej Gorenjski. Ob njenem zapadnem vznožju je venec lepih vasi ob reki Bistrici. Na levem bregu sta župniji Križe in Duplje z mnogoterimi manjšimi vasicami, na desnem pa Kovor in P o d b r e z j e. Občina in župnija N a k 1 o spada v politično upravnem oziru že pod Kranj, po svojem čebelarskem pomenu pa še v tržiško okrožje. Biser vsega okrožja po naravni lepoti pa je gotovo zdravilišče Golnik pod Kriško goro med Križami in Goričani na samotnem gozdnem kraju v višini 500 m. Ta kraj je tako skrit, da ga ni videti od nikoder poprej, dokler ne pridemo bliže, ko ga pa zagledamo, smo očarani od njegove lepote, še bolj pa od krasnih, razkošno in moderno urejenih zdraviliških poslopij, ki so jih tu zgradili v zadnjih letih. Podnebje je tu prav milo, zrak zaradi obširnih smrekovih gozdov zelo čist in zdrav. Megle ni, niti vetrov, ker jih s severa in severovzhodne strani prestrezata Storži č in njegovo predgorje, tako da se solnce z južne strani uveljavlja z vso blagodejnostjo tudi pozimi. — Celo tržiško okrožie obsega šest občin in sedem župnij z 11.144 prebivalci. Po- vršina znaša okrog 190 km2. Z ozirom na kulturo zemlje je razdeljena po posameznih občinah takole: Čebelarstvo ima v tržiškem okrožju navidezno dobre pogoje. Večina zemlje je porastla z igličastim drevjem in s pašniki, vendar je tudi precej polja in sadovnjakov, Jeseni sejejo tudi 'toliko ajde, da zadostuje, ako je meditev ugodna, za domače čebele, razen v občinah Sv. Ana in Sv. Katarina, Najugodnejše lege za čebele so v vaseh ob cesti med Križami in Golnikom, to so: Vetrne, Senično in Vojvodinski gozd. Duplje, Naklo in vse vasi ob železnici pa leže na odprtem polju. To ni baš ugodno za čebelarstvo, vendar so tudi tod gosto naseljeni čebelnjaki. Tržič sam ne prihaja v poštev za čebelarstvo, kakor tudi ne ob- čina Sv. Katarina-Lom, dasi je zelo obsežna. V tej dolini namreč ovirajo čebelarstvo precej ostri vetrovi, ki prihajajo od severa čez visoko gorovje. Več zavet-nih leg je visoko v planinah, ki jih pa ni mogoče doseči z vozovi is čebelami. Boljšo lego za čebelarstvo ima v nasprotni smeri Tržiča ležeča očina S v, Ana. Ob državni cesti proti Ljubelju so na redko naseljene vasice in posamezne hiše, ki segajo do višine 900 m. Obilno spomladansko pašo imajo čebele po solnč-nih obronkih na r e s j u , nekoliko tudi na vrbju ob potoku Moščeniku. Izdatna poletna paša sta smreka in travniška k a d u 1 j a. Jesenske paše ni razen nekaj resja. Precej dobra lega za čebelarstvo je na desnem bregu Bistrice od Tržiča do Save. V tem pobrežju sta občina Kovor in podobčina Podbrezje, ki spada k nakelski občini. Svet je valovit in za čebelarstvo so tu pa tam še precej ugodne lege. Splošna čebelna paša v tržiškem okrožju je na tehle rastlinah: spomladi na vrbovju ob reki Bistrici, resju, leski, te-lohu, borovnicah in sadnem drevju, poleti na travniški kadulji, smreki, lipi, domačem kostanju in raznih dete-ljah. Nekaj daje tudi gozdna planinska paša, v kolikor jo čebele dosežejo. Vendar trdijo čebelarji, da je vir donosa le smreka, ki medi v pazduhah mladih vršičkov v začetku junija meseca.'1 Ako odpove ta, se točila ne vrtijo. Hoja ali gozdovi v pravem pomenu pa v tem kraju medijo le redkokdaj in še to le kratek čas. Prav dobrih čebelarskih letin je v tem okrožju malo. Kraj je podvržen hudim nalivom. Suša je tod le redkokdaj, ker je pokrajina preblizu visokih Alp. Na njih se v vročih poletnih dnevih kaj radi zbirajo težki oblaki, ki donašajo v dolino hude nalive in na medeče rastline kvarno vplivajo. Koliko je v tem okrožju čebelarjev in koliko je bilo zazimljenih panjev v letu 1931/32, ter tudi, koliko je približno pašnega polja, in koliko je panjev v posameznih občinah in v vsem okrožju na 1 km2 ter koliko jih spada na 100 prebivalcev v občini in okrožju, nam kaže pričujoča razpredelnica. Občine Višina nad morjem Število prebivalcev v občini Število čebelarjev 1 Število kranjičev A.-2. panjev| Panjev raznega sestava Vseh panjev skupaj Število panjev na 100 prebivalcev Pašnega polja (približno) km2 Število panjev na km2 Naklo 406 2073 22 120 123 18 261 12.59 11 23.63 Križe 505 2665 21 117 85 34 236 8.85 12 19.66 Kovor 514 1586 9 56 32 46 134 8.44 8 16.75 Tržič 525 3244 2 10 12 4 26 0.80 2 13,00 Sv. Katarina 642 980 6 24 — 6 30 3.00 16 1.87 Sv. Ana 800 596 8 17 22 66 105 17.61 12 8.75 Skupaj — 11.144 68 344 274 174 792 7.10 61 12 98 | Na razpredelnici sta tudi župniji Gorice in Trstenik, ki bi ju z ozirom na zemljepisno lego lahko prištevali v tržiško okrožje, a ker spadata v občino Preddvor, nista upoštevani v tem okrožju, temveč pri ko-krskem. Važnejši podatki. Tržiško okrožje s 6 občinami žalibog nima čebelarske podružnice, ki bi tudi v tem okrožju bila zelo na mestu. Leta 1920 je bila sicer ustanov- ljena v Podbrezjah, za to in sosednjo občino Ljubno — to je bilo v času sladkornih dni — a ni bilo zanjo zanimanja. Zaradi slabega vodstva in premalega članstva je kmalu propadla. Treba bo pa na vsak način delati na to, da se zopet ustanovi. 1 Tukajšnji čebelarji menijo, da smreke ne me- dijo vobče vsepovsod, temveč le na solnčnih legah v posameznih skupinah, t. j. v mešanih gozdovih in na pašnikih. Njen sedež naj bi bil K r i ž e - B r e g ali pa Duplje, ker je tu središče okrožja in največ naprednih čebelarjev. Pač pa imamo v tem okrožju čebelarsko opazovalno postajo, in sicer na Bregu pri Križah. Vodi jo, kakor je razvidno iz mesečnih poročil, že od leta 1927 prav vzorno vneti in zelo agilni posestnik in čebelar Janez Golmajer, Način čebelarjenja v okrožju je kaj pester. Med 174 panji raznih sestavov so še dunajčani, dzierzonovci, gerstungovci in nekaj tudi variovcev, večina pa je še nemške normalne mere s prečnim satjem. Vendar številke kažejo, da A.-Ž, panj tudi tukaj prodira. Razveseljivo dejstvo je, da čebelarji še dosti vzorno čebel arijo, dasi med njimi ni enotnosti. Stare navade, n. pr. moritev čebel z žveplom so opustili, ter jim ne moremo očitati nazadnjaštva. Le kar se tiče strokovnega pouka in organizacije, jih loči neka samozavestna trmoglavost od naprednega čebelarskega sveta. Toda stari čebelarji s starimi navadami polagoma zginjajo. Na njih mesta pa stopajo novi, od katerih bi bilo pričakovati več razumnosti za napredek in za organizacijo. Zdravje čebel v okrožju je povoljno. Razen kake majhne spomladanske griže že več desetletij ni bilo čuti o kaki kužni bolezni. Ugotovljeno je, da je tudi čebelno pleme čisto, t. j. samo domača siva kranjska čebela. Med, kolikor ga čebelarji pridelajo preko svoje potrebe, ga lahko prodajo, ker te kraje v poletnem času zelo obiskujejo tujci. Veliko medu pa tudi porabita mesti Tržič in Kranj ter zdravilišče Golnik. Točil za med je v tem okrožju 16 in 2 stiskalnici za vosek. Nekdaj je bila tudi v tem okrožju razvita kupčija z živimi čebelami. Po vojni je propadla. Kot vzora nekdanjih starih čebelarjev se moremo predvsem spomniti Luke A h a č i č a pri Sv. Ani. Pred 25 leti je še čebelarih s 150—180 kranjiči, ki jih je prevažal na razne kraje v pašo. Bil je pravi mojster v čebelarstvu, pa tudi blag mož in dober svetovalec, posebno če-belarjem-začetnikom. Njega nasleduje sedaj pri Sv. Ani znani posestnik in čebelar Jakob Meglic, ki je prvi nastopil pot umnega čebelarstva ter že pred leti uvedel v občini panje s premičnim delom. Od leta 1926 pa čebelari tudi z A. Ž. panj. Med vzorno napredne čebelarje prištevamo tudi lahko Zdravilišče na Golniku, Golmajerja na Bregu, Škrjanca v Dupljah ter Marklja in še več drugih mož v Pobreški in nakelski župniji. Opazovalne postaje. Julij Mayer — Dob pri Domžalah. Mesečno poročilo za mesec maj 1932, »Ljubi maj, krasni maj,« nas je letos pustil na cedilu. Prva tretjina imeseca je bila po večini deževna. Ponekod je izborno medila borovnica ob tem času, pa so bile čebele preveč ovirane po dežju in vetru ter niso mogle izrabiti obilice nektarja. Močno solnce v drugi tretjini je pognalo sadno drevje v cvet. Bilo ga je izredno mnogo, rekel bi, skoraj preveč, ker je vse sadno drevje istočasno cvetelo. Pa tudi na njem niso imele čebele posebne bere, ker je neverjetno naglo odcvetelo, V moji okolici je bil cvet v petih dnevih osut! Zadnjo tretjino meseca je zopet pokvaril dež. Roji so se letos precej zakasneli. Prvi mi je bil javljen 16. maja, in sicer v kraju s pomladansko pašo na resju. Vobče so letos čebelarji prestavljali v drugi polovici meseca. Krajevna poročila. Bučka. Akacije v zadnji tretjini meseca čebele niso mogle izrabiti, ker so bile zaradi dežja in vetra ovirane. Prestavljali smo sredi maja. Cezanjevci. Vedni vetrovi, malo solnca in pa deževje ovirajo čebele na izletavanju, rastlinje pa v razvoju. Kakor vse kaže, bo malo Mesečni pregled za maj 1932. Kraj Višina nad morjem m 'Panj je teže Zračna toplina Dni je bilo pridobil t izgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna J3 '5 jy "13 ■s '5 > v o ■O 1 snežnih JZ 'u KJ M O 1 pol jasnih JS 'fl Jdj | vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C» Vič pri Ljubljani . 298 30 130 _ 70 40 50 — — 40 18 +29 + 4 +15-7 27 16 — 4 4 23 14 Št. Vid n. Ljubljano 314 15 40 — 140 45 115 — 245 20 19 4 27 + 2 + 13 29 18 — 3 14 14 20 Tacen pod Šmarno -f 29 + 14-4 30 13 8 10 24 goro ..... 314 5 65 25 95 110 105 — 225 50 14 + 3 8 — Virmaše pri Škoiji + 7 +15.8 17 8 28 Loki..... 361 — 120 5 — — 50 75 — 55 19 + 26 30 13 — 6 Blejska Dobrava . 577 — — 50 25 45 60 — 80 20 29 + 23 + 5 + 13.2 23 6 — 7 12 12 — Dob....... 305 80 170 130 80 - 100 200 — 40 18 +28 + 1 + 13 26 9 — 5 7 19 10 Rova na Gorenjsk. 350 255 320 5 190 25 155 210 — 120 6 + 28 + 3 + 14.7 29 12 — 4 15 12 6 Breg-Križe .... 483 — — — — — — — — — — — — — — — — — — Cerknica .... 575 15 270 80 25 - 60 280 — 60 14 +26 — + 13-2 29 13 1 5 16 10 22 Sv. Gregor pri Ort- + 14.2 30 1 10 19 12 neku .... 736 24 336 90 78 30 20 322 — 90 17 + 27 — 3 10 2 Krka...... 300 55 110 225 20 5 — 365 — 25 29 +27 + 3 +14-5 29 11 9 12 10 12 Vavčja vas p. Semiču 280 90 645 215 45 — 50 855 — 110 18 +26 + 6 + 16 30 13 6 12 13 21 Novo mesto . 180 250 400 500 70 — 60 1030 — 120 27 + 33 + 2 +16.5 30 13 1 4 18 9 12 Leskovec p. Krškem 186 — 300 630 90 — 20 820 — 200 24 4 29 + 4 + 16.8 30 13 - 1 22 8 9 Podava na Drav. • 1 polju..... 255 10 150 300 50 20 15 375 — 110 24 + 27 — + 14-8 30 12 226 3 29 i Sp. Ložnica p. Žalcu 252 215 610 405 135 35 260 800 — 120 22 + 21 + 1 +13'8 29 11 1 3 23 5 29 Radvanje p. Marib. 270 — — — - — — — — — — +28 + 1 + 168 26 3 — 2 5 24 2 Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 10 95 100 40 15 5 145 28 27 + 26 + 1 + 10.5 30 1 3 18 10 9 Predanovci . . . 195 — 20 315 60 80 — 195 120 31 +23 + 7 + 16-4 27 — 3 17 11 20 Cezanjevci .... 182 10 90 230 40 80 180 30 — 90 21 4 29 + 2 + 17-2 29 15 1 3 22 6 24 Muta...... 387 — — — — — — — — — — +27 — +15-2 29 12 1 7 8 16 12 Bučka...... 307 - +32 4- 2 +17 27 8 1 8 17 6 23 Nedeljica pri Tur- + 1 +16-3 8 20 nišču..... 170 25 20 255 35 195 — 70 — 50 21 + 28 23 — 6 5 8 Koprivnik pri Ko- +26 1 čevju ..... 628 120 — 50 20 - +12 29 12 — — — Studenci p. Marib. 1 1 Vsi panji razen radvanjskega so A.-Z. sestava. cvetličnega medu in tudi rojev. Razvoj ni tak kot bi moral biti v tem času. Cerknica, Letos imamo zelo zakasnel razvoj. Prestavljali smo 20. do 25. maja. Leskovec. Češnjo je ubil dež. Prvi roj iz eksportovca smo beležili 21. maja; iz drugih panjev še nočejo rojiti, dasi čebelarji komaj čakajo nanje in so vsi roji že naprej prodani. Kot posebnost moram zabeležiti še to, da je v okolici letos postalo izredno mnogo panjev brezmatičnih. Novo mesto. Pretekla zima je zahtevala zelo mnogo žrtev. Opustošenje čebelnjakov, posebno s kranjiči je veliko. Prestavljali smo dva tedna pozneje kot lani. Podova. Akacija cvete, da se kar veje ši-bijo, a dež uničuje bero (kot vsako leto). Tudi inkarnatko je dež »zarosil«. Pomladi in poleti v splošnem niti ne računamo na kak večji donos. Rova. Nabrale so nekaj na češnji in borovnici. Pozni roji bodo letos. Sv. Gregor pri Ortneku. Razvoj v panjih je povoljen, zalege obilo, a okrog so prazne celice, kajti ves nektar obilnega cvetja sproti posušijo mrzli vetrovi. Virmaše. Češnjo je pral dež in so čebele dobile le nekaj obnožine. Sadno drevje so dobro brale in tudi precej donesle. Rojev meseca maja ni bilo, razen nekoliko v okolici. Ali ste že poravnali članarino! Ako ne, pošljite jo takoj 106 iČTIIVO Mesečni čebelarski razgovori. J. Mayer — Dob pri Domžalah. Mesec julij. b kresu naravni razvoj čebelnega gnezda že prekorači višek. Plemenjaki so odrojili in ustanovili po več novih družin. Kakor neki skrivnosten ukaz gre po vsem čebelnjaku: Dovolj smo že ustvarili novih rodov, sedaj poskrbimo zase, za zimo se nam je pripraviti! Dasi je zima še daleč, vendar se že kažejo prve priprave nanjo. Plemenjaki, tudi oni, ki smo jim zabranjevali rojenje, ne stremijo več za rojenjem. Sicer še ta ali oni panj v juliju roji, toda vobče ga je nagon rojenja minul. Vse sile pa usmerijo čebele na ureditev gnezda za zimsko dobo: med odlagajo bolj v plodišče nad zallego in okoli nje. Neposredno okoli zalege pa se širi in veča venec obnožine, ki jo sedaj posebno nudi pravi kostanj. Vsako prazno ali nanovo izpraznjeno celico napolnijo takoj. Matica kmalu ne bo več imela prostih zibelk... Med tem pa padajo pod ostrimi kosami še zadnji pestri travniki in z njimi usihajo viri glavnega donosa. Pašnih rastlin v tem času je zelo malo. Na polju obletavajo čebele najbolj buče in fižoli. Nekoliko več bere jim nudi gozd, kjer se razcvita mnogo zapoznelih cvetic, in pa krhlika. Ozkolista lipa je sicer že odtprla cvetove, a ne medi vsako leto enako. Teh dreves je v naših krajih od leta do leta tudi manj. Ponekod naneso čebele od pravega kostanja precej, zlasti obnožine. Med sam ni priljubljen, ker greni. Srečnejši so čebelarji tam, kjer ob tem času medi gozd. Jelka in smreka nudita dovolj sladke bere, ki pa ni prikladna za prezimovanje. Zato previden čebelar tak med pravočasno iztoči tudi iz plodišča. Kjerkoli točenje ni možno zaradi zalege, pa si pomagamo z delnim prestavljanjem. Zaradi manjšega donosa nastane tudi v plemenjaku nekak premor. Matica ne zalega več tako obilno in mnogokrat z zale-ganjem popolnoma preneha, posebno tam, kjer čebele v gozdu ne najdejo izdatnejše paše. Ta zastanek v zaleganju pa ni v korist naprednega čebelarja. Bližalta se še otava in ajda, zlasti ta je naš glavni up. Ob ajdi morajo biti plemenjaki živalni, da lahko nabero zimsko zalogo in še več. Zato previden čebelar že sedaj skrbi, da ima matica dovolj prostora za zaleganje. Poseči mora zopet v čebelno gnezdo in od-pomoči stiski. Posebno previdni moramo biti tam, kjer paša popolnoma prestane zaradi suše. Tam ne preneha samo matica z zaleganjem, tam nastopa tudi pomanjkanje in treba je pokladaiti. Sedaj služijo dobro oni sati, ki jih nismo iztočili iz medišča. V času, ko nudi narava od dne do dne manj bere, začenjajo panji odganjati trote. Pogled na drobne skrivljene čebelice, ki krepko »»jahajo« tdlste trote, je za nas precej vesel pogled, a tem bolj žalostna je resnica za prizadete trote. Tudi ta odgon je v zakonu narave globoko utemeljen, troti postajajo plemenjakom nepotrebni. Zato proč z njimi! Nekatera leta jih začenjajo izrojenci že sredi junija odganjati. Kmalu se jim pridružijo prašilčki, nato šele pritisnejo plemenjaki - medarji. Odgon se zavleče nekatera leta daleč v poletje. Ta kruta vojna pa nam je v enem pogledu celo dobrodošla. Kot sem že omenil, se pojavlja odgon najprej pri izrojencih, prašilikih in drugcih (tretjevcih). Vsi ti panji imajo razmeroma malo zaloge medu, zato krut ukaz: proč z nepotrebnimi jedci! Nepotrebni pa postanejo troti omenjenim panjem šele takrat, kadar se mlada matica oprašena srečno vrne v panj in začne z za-leganjem. Pri mnogih plemenjaikih-medar-jih pa lahko opazujemo, da dolgo nočejo odgnati trotov. Tu je treba pozornosti. Navadno tak panj prelega. Omenim naj le, da plemenjaki mnogo večkrat prelegajo, kot si mislimo. O tem dejstvu bi nam lahko povedali zanimive stvari oni izkušeni čebelarji, ki matice zaznamenujejo. Panji sami brez škode za rod in donos v tem mesecu zamenjujejo matice. Isto delo lahko opravljamo smotreno tudi mi. Obenem združimo s tem delom tudi nekak poletni pregled panjev. Vobče zamenjamo matice na dva bistveno različna načina: 1. Plemenjak naj izpodredi sam mlado matico. 2. Plemenja-ku dodamo že oprašeno matico. Prvega načina zamenjave matic sem se dotaknil že v prejšnjem članku. Ta način z uspehom uporabljamo v juniju in v dobi obilnih rojev, vendar razmeroma malokrat, ker je zaradi obilice čebel težavnejša kontrola, kdaj začenja mlada matica z zaleganjem. Sedaj v juliju običajno izmenjamo matice, da dodamo plemenjaku že sprašeno letošnjo. Je mnogo načinov, kot je mnogo praktikov. Izborno je opisal to zamenja-vanje matic v lanskem letniku strokovnjak gosp. Peternel. Jaz ravnam že nekaj let z uspehom tako: Imam potrebno število prašilčkov na tri sate A.-Ž. mere. V teh je zelo lahka kontrola, kdaj je začela mlada matica z zaleganjem. Kadar želim zamenjati plemenjaku matico starejšega letnika, ga vzamem iz plodišča in ga razpostavim na široko- na dve kožici. Sat je oddaljen od sata, da se čebele počutijo osamele. Staro matico kar strem. Nato vzamem sate iz prašilčka in jih pomešam med že razpostavljene, vendar pazim na razdaljo, da se nikjer ne stikajo. Z razpršilnikom pihnem nekajkrat preko vsega malo sladke vode, ki sem ji pridejal dišave po janežu ali melisi. Kadar sedaj sate devljem v plodišče, jih že urejujem za zimsko gnezdo. Izločim vse nelepo in slabo izdelano in pretemno satje. Prepričam se o množini obnožine, ki jo denem bolj na stranske sate. Tudi troto-vina ne spada neposredno v gnezdo. Čebele so občutile na kožicah osamelost in se šumno spraše po panju. Enkrat samkrat sem dobil drugo jutro matico mrtvo na bradi. Pri vsem delu moramo paziti posebno na to, da ne provzročamo ropanja, ki se zelo raido pojavlja v letih, ko ni bere. Tak poletni pregled nam kaže jasno sliko o stanju zaloge in kakovosti satja ter nam olajša poznejše delo v panju. Z zapiski pa se že sedaj pripravljamo na odbero pleme-njakov za prihodnje leto. Društvene vesti. Razstava in sejem medu, voska in medenih izdelkov bo tudi letos v začetku meseca septembra na ljubljanskem vele-sejmu. Razstava bo urejena po istem načinu kakor do sedaj. Čebelarji bodo smeli proti majhni pristojbini sami prodajati svoje pridelke. Razstavni odbor vabi čebelar-je-člane, da se prireditve v lastno korist udeleže. Priglase sprejema društvo do 15. avgusta z natančno navedbo razstavljenih predmetov in njih množino. Članarina. Še mnogo je zaostale članarine. Poživljamo vse člane, da jo čimprej poravnajo. Izvršena predavanja. Dne 24. aprila t. 1. se je ob priliki ustanovnega občnega zbora v Vnanjih Goricah vršilo tudi predavanje g. Bukovca. Predaval je o splošnem čebelarstvu. Udeležba 20 čebelarjev. Dne 8. maja t. 1. je predaval g. Peternel v Ljutomeru o vzreji matic in o rojih, popoldne pa demonstriral praktična opravila pri čebelnjasu v Cezanjevcih. Udeležba 32 čebelarjev. V Paški vasi je predaval g. Peternel 35 čebelarjem dne 16. maja o pomenu matice za panj, o zaznamenovanju matic, prestavljanju in združevanju. G. prof. Verbič je predaval dne 22. maja t, 1. na Blejski Dobravi o napakah čebelarjenja, o rojenju in prestavljanju. Predavanja se je udeležilo 21 čebelarjev. Dne 29. maja je g. Peternel predaval v Vel. Nedelji. Govoril je o brezmatičnosti rojev, o vzreji matic, o čebelnih boleznih, o zaznamenovanju matic. Zaradi izredno slabega vremena se je udeležilo predavanja le 10 čebelarjev. V Šmarju pri Jelšah je predaval 5. junija t. 1. g. Okorn, in sicer o prestavljanju, o vzreji matic in o splošnem čebelarstvu. V Šmartnem pri Litiji je predaval dne 5. junija t. 1. g. prof. Verbič. Govoril je o pitanju čebel — zasilnem in spekulativnem — in o zamenjavanju matic. Vabilo k naročbi sladkorja za jesen, pitanje Obveščamo vse podružnice in člane, da ima društvo dovoljenje za ponoven nakup sladkorja za jesensko pitanje čebel. Društvo mora sladkor odpoklica ti iz tovarne najkasneje do konca avgusta, sicer dovoljenje zapade. Glede na to sporočamo: 1. Prijave in denar za sladkor za jesensko pitanje sprejema osrednje društvo do 15. avgusta. Naročila in plačila označite s pripombo »Za jesenski sladkor«. 2. Vsak čebelar naroči lahko poljubno množino sladkorja. Cena je 8 Din za kilogram, franko Ljubljana. 3. Sladkor bo zopet denaturiran s 3% ogljenega prahu, kakor pri zadnji dobavi. 4. Naročeno množino sladkorja je plačati vnaprej, ker mora tudi društvo plačati sladkor vnaprej. 5. Denar za sladkor mora dobiti društvo od naročnikov najkasneje do 15. avgusta. 6. Sladkor bomo delili članom konec avgusta, torej o pravem času za jesensko pitanje, kar je posebno važno. K temu pripominjamo še sledeče. V pretekli zimi in pomladi so imeli čebelarji velike izgube. Smrt je kosila med čebelami kar na debelo. 20, 30, celo 50% družin je padlo ponekod. Vzroki so bili: nezadostna zimska zaloga zaradi slabe lanske letine; prezimovanje čebel na hojevem ali pa listnem medu; prepozna pomoč s sladkorjem. Društveni odbor stoji sicer na stališču, da je za čebele edino le med pravo živilo. Kadar ga pa primanjkuje, ali pa imajo čebele le hojev med, je treba seči po sladkorju. Dokazano je, da čebele bolje pre-zimijo na sladkorju, kot na slabem medu. Najboljša zimska zaloga za čebele je pol medu, pol sladkorja. Za vse tiste čebelarje pa, ki bodo imeli v panjih le hojev med, ni druge pomoči, kakor da ga nadomestijo s sladkorjem. Ob sladkorju ne bodo čebele postale griževe in tudi nožema se ne bo pojavljala v tako veliki meri. Končno še pripominjamo, da je društvo spomladi razdelilo en vagon z ogljem de-naturiranega sladkorja in da se je izkazal kot jako dober, brez vseh slabih posledic in da ni dobilo društvo nikakih pritožb. ZAPISNIKI O SEJAH OŽJEGA ODBORA OSREDNJEGA DRUŠTVA XII. seja dne 8. aprila 1932. Navzočni: gg. predsednik Verbič, Arko, Babnik, Žnideršič in Dermelj. G. Bukovec je bil zaradi bolezni odsoten. G, predsednik je poročal o posetu pri banski upravi in pri ing. Podgorniku glede podpore za plemenilno postajo, Jugovo knjigo itd. Intervencija žal zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni imela uspeha. Tajnik je poročal o dobavi sladkorja za pitanje čebel. Ker je bilo doslej naročenega in plačanega okrog 6000kg in ker ne kaže z naročilom odlašati, je odbor sklenil, da ga naroči en vagon za 10.000 kg v Osijeku. Manjkajoči znesek za kupnino založi začasno upravni oddelek. Odbor je naknadno odobril ceno sladkorju, in sicer 8 Din za kilogram franko Ljubljana, brutto za netto. G. predsednik je poročal o seji »Zveze čebelarskih društev«, ki se je vršila v Zagrebu. Odbor je odobril stališče »Zveze«, naj se ministrstvu predlaga, da uvede carino na vosek za tiste države, ki so določile visoko carino za izvoz našega medu. Zadevni dopis naj se »Zvezi« pošlje takoj. Odbor je odobril potne stroške g, predsednika k seji »Zveze«. O plemenilni postaji je poročal g. predsednik. Za postajo bomo potrebovali: čebelnjak z dvema A. Ž. panjema, stebričke pa prašilčke, posebne zabojčke za pošiljanje družin, žico za ograjo, 25 prašilnikov in 50 transportnih zabojčkov. G. ravnatelj Arko je poročal o odmeri davka za DČ za leto 1931 in o garancjski in jamstveni listini, ki jo je poslalo osješko Čebelarsko društvo. Čebelarskega orodja, ki ga je ponudila tvrdka Majdič DČ, ne more kupiti, ker ne ustreza sedanjim potrebam. XIII. seja dne 15. aprila 1932. Navzočni: gg. predsednik Verbič, Arko, Babnik, Majer, Žnidetfšič in Dermelj. G. Bukovec je bil zaradi bolezni odsoten, G. predsednik je pozdravil vse navzočne, posebno novega odbornika g. Julija Majerja, ki se je udeležil seje zaradi poročila o opazovalnih postajah. Ta seja je bila le nadaljevanje prejšnje. Zato je g. ravnatelj Arko nadaljeval s svojim poročilom o zadevah Društvene Čebelarne. Račun Jugoslovanske tiskarne za tisk cenika znaša po končnem obračunu 5160 Din. Odbor je račun odobril. Odbor je potrdil naročilo 30 gonil za trcalnice pri Kunaverju. Po sklepu prejšnje seje je DČ poslala g. Gjorgjeviču v Beogradu 4 kozarce medu zaradi preizkave. Tajnik je prebral zapisnik zadnje seje z dne 8. aprila, ki je bil odobren. Nato je poročal še o došlih dopisih. Tajnik je poročal o stanju akcije za sladkor za pitanje čebel. Zadeva se je v redu in ugodno izvršila. Ko bo prodan ves sladkor, bo tajnik predložil odboru obračun. Vodja opazovalnih postaj g. Majer je poročal o raznih zadevah, ki se tičejo postaj. Nekatere so se premestile. Odbor je sklenil, da kupi dva nova toplomera. G. predsednik si bo nabavil lastno tehtnico, društveno tehtnico bo pa poslal v Bučko. Tajniku je bilo naročeno, naj pošlje banski upravi zahvalo za uporabo avtomobila, ki ga je dala društvu na razpolago za dr. Phillipsa. Ministrstvu drž. železnic naj pošlje vlogo zaradi nakladalnega roka, to pa le, kolikor se tiče nakladanja čebel. Skuša naj doseči, da bo ministrstvo izdalo za nakladanje posebne predpise in podaljšalo nakladalni rok. Zadevna vloga naj se dostavi ministrstvu po »Zvezi čebelarskih društev«. XIV. seja dne 22. aprila 1932. Navzočni: gg. predsednik Verbič, Bukovec, Babnik, Žnideršič in Dermelj. G. Arko je bil zaradi bolezni odsoten. Tajnik je prebral zapisnik zadnje seje z dne 15. aprila. Bil je odobren. Pri obravnavi došlih dopisov je odbor odobril, da se podružnica Radeče ob Zidanem mostu, ki je svoj čas že delovala, a potem prenehala, zopet oživi in to na željo domačih čebelarjev. Tajnik je poročal o klubu Apis carnica. Predsednik Verbič je poročal o plemenilni postaji. Pričakujemo dovoljenja Meščanske korpora- cije v Kamniku, nato se bo takoj postavil začasen čebelnjak in preskrbele druge potrebščine, da bo postaja lahko začela delovati. G. Žnideršič je poročal o kontroli medu. Do prihodnje seje bo predložil osnutke etiket, plakatov, tiskovin, ki bodo za to akcijo potrebne. Kot dodatek v poslovnik o kontroli medu je bil sprejet še sledeči odstavek: »Pred splošno uvedbo kontroliranja medu bo kontrolor izjemoma kontroliral med tudi v Društveni Čebelami, dokler bo dobivala nekontroliranega.« To besedilo naj se vstavi v pravilnik. Za izvedbo kontrole so za začetek določeni naslednji stroški: za zaščito varstvene znamke 750 Din, 1000 plakatov 2000 Din, 10.000 etiket 2000 Din, tiskovine in drugo 1000 Din, skupaj 5750 Din. Dogovoriti se je še z vodjo DČ zaradi založbe in prodaje teh tiskovin. Cena kontroliranemu medu se je določila nekako za 3 Din vi&jo od dnevne tržne cene, za en gros prodajo pa 12 do 16 Din. Predsednik Verbič bo pozvedel, kakšno stališče bo zavzel magistrat glede cen za kontroliran med, Ko bodo vse podrobnosti kontrole urejene, se bo vršil tečaj za kontrolorje. Tajniku se je naročilo, naj pošlje »Zvezi« v Beograd dopis glede nabave kozarcev za med posebne oblike, ki naj bi potem bili uvedeni v vsej Jugoslaviji. Določena oblika kozarcev je neobhodno potrebna. G. Žnideršič je predlagal, naj društvo prosi posestnika na bivšem Janševem domu v Zabreznici, naj nam izroči bruno v čebelnjaku, ki baje izvira še iz originalnega Janševega čebelnjaka. Glede na dopis gosp. Strgarja glede članka o klubu Apis carnica bo g. Žnideršič priobčil v Slov. Čebelarju primeren članek. XV. seja dne 29. aprila 1932. Navzočni: gg. predsednik Verbič, Babnik, Arko, Žnideršič in kot gost dr. Podgornik. G. Bukovec je bil v delavnici za satje zadržan. Tajnik je prebral zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren. K zapisniku je poročal predsednik, da bi po dobljenih informacijah dovolil Mestni magistrat za kontrolirani med, ki bi ga prodajali na trgu kvečjemu za 2 Din višjo ceno, kakor je običajna tržna cena. Vodja DČ je izjavil, da je DČ pripravljena založiti tiskovine, etikete in plakate, ki so potrebni za izvrševanje kontrole medu. G. Podgornik je prosil, naj bi odbor kaj ukrenil zaradi zatiranja nozeme. Predsednik je pojasnil bolezen in izrazil svoje mnenje zaradi njene opas-nosti. Pripravljeno ima navodilo o zatiranju čebel-nih bolezni, ki ga bo društvo založilo. Predsednik je poročal o posetu v Kamniku in Kamniški Bistrici zaradi plemenilne postaje, Z Meščansko korporacijo v Kamniku je zadeva urejena. Odbor je odobril vse zahteve, ki jih je korporacija stavila v svojem pismu, in sicer glede velikosti prostora (ki meri 12 X 14 m), dalje glede najemnine, ki bo znašala letno 100 Din, glede ograje itd. Za ograditev bo potrebnih nekaj kolov in žice, kar bo stala približno 400 Din. Vesti iz podružnic. Podružnica v Gorjah. Vse v cvetju. Novi upi in novo pričakovanje! Marsikateri plemenjak se je sicer preselil v večnost, ostali pa so vse sile posvetili novemu delu, novemu življenju. 27 čebelarjev se nas je zbralo na binkoštni ponedeljek pri Groblarjevem čebelnjaku. Predsednik osrednjega društva g. prof. Verbič je na prav ljubezniv način pokramljal z nami o raznih čebelar- skih zadevah. Še več takih sestankov in podružnica bo imela lepše uspehe, nego jih je imela dosedaj. — Tajnik. Podružnica v Podpeci je imela občni zbor dne 17, januarja t. 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil odobren. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je podružnica kljub splošnim slabim gospodarskim razmeram napredovala. Nabavila si je nov voz za prevoz čebel na ajdovo pašo, Pregle-dovalca računov sta našla blagajno v najlepšem redu. Izvoljen je bil nov odbor: Pajenk Jakob, rud. nadpaznik, za predsednika, Košutnik Lekš, rudar, za namestnika, Mihev Ivo, učitelj, za tajnika, Žun-ter Ivan, rudar, za blagajnika; Golob Jože, Praper Ivan, posest, sin., Ocepek Marko, rudar, pa za odbornike. Izstopila sta dva člana, eden je umrl, pri- stopili so pa nanovo trije člani, tako da šteje podružnica zopet 18 članov. Tajnik je poročal o čebelnih boleznih in kako jih spoznamo. Sklenjeno je bilo, da naročimo za vse člane čeibelarske znake. Razpravljali smo še o več predlogih, ki se tičejo podružnice in izboljšanja čebelarstva našega kraja. - Mihev Ivo, tajnik. Podružnica v Selnici-Rušah priredi v Selnici ob Dravi svojo drugo vrtno veselico dne 3. julija t. 1. na Doplerjevem vrtu. Začetek točno ob 15. Vstopnina 4 Din. Želimo, da bi to prireditev obilno po-setili vsi bližnji pa tudi oddaljeni čebelarji. Čisti dobiček je namenjen za odplačilo že naročenih čebelarskih strojev, katere bo podružnica posojevala svojim članom. Veselica bo propagandnega značaja. — Lovrenčič, tajnik. Drobiž. f Profesor Ivan Kristan, ki je bil velik ljubitelj čebele, je pretekli mesec v Mariboru umrl. Naj v miru počiva! Še en orjaški kostanj. »Slov. Čebelar« je v letošnji 3. številki poročal o orjaškem pravem kostanju, ki bržkone v Sloveniji nima para. Toda kostanj, ki stoji na posestvu g. Alojzija Koželja v Mevcah pri Krki, je pa le še večji junak kakor zgoraj omenjeni. Okoli debla meri 4 m 85 cm, Tik njega raste drugi kostanj, ki je za polovico drobnejši. Oba rasteta kljub visoki starosti zelo živahno in sta zelo rodovitna. Krošnji imata tako velikanski, da sta zares v kras posestvu in da vzbujata zanimanje tujcev. Zanesljivo je, da lastnik ne bo pustil dreves pod sekiro, ker mu rode obilo žlahtnega sadu. Poleg tega imajo na obeh čebele dobro pašo. Anton Babnik iz Velike Loke. Pozor pri delu v panju na matičnike! Pri panjih, ki goje mlade matice, moramo biti zelo previdni, kadar jemljemo zaležene sate iz njih. Nerodnežu se dostikrat pripeti, da pri tem poškoduje že godne matičnike, ker ne odmakne dovolj sosednjih satov. Pri tem zadene kak matičnik ob sosednji sat in se s konca stlači, pa je izgubljen. Zato — previdnost! Slaba paša na akaciji. Prijatelj iz Beograda mi je pretekli mesec sporočil, da je bila paša na akaciji bolj slaba. Nagajalo je vreme, pa tudi čebele so bile še preslabe, da bi mogle izkoristiti pašo. Ker je akacija (roibinija) po mnogih krajih Srbije, Banata in Slavonije glavna paša, ki je od nje odvisen ves čebelarski uspeh, se ne bodo omenjeni kraji letošnje leto mogli šteti med dobre. Cvetličnega medu bo torej bolj malo v Srbiji. Prevelika vnema. Nekemu panju sem stri staro matico, da si izpodredi novo. Šest dni potem sem ga pregledal, da podrem vse nepotrebne matičnike. Našel sem jih kar 27, pa vsi skupaj niso bili vredni enega poštenega. Toliko matičnikov v enem panju še ne pomnim. Narejenim rojem dajmo medu in vode! Kadar delamo roje z zalego, moramo uvaževati, da odlete vse stare čebele v svoj panj. Pri roju ostanejo le mladice, ki še nikdar niso zapustile panja. Roj pa potrebuje medu in vode za mlado zalego. Kje naj to dobi, ako mu čebelar ne postreže? Mlade čebele začnejo šele čez 8 dni brati, do takrat pa moramo roj preskrbeti z vsem, kar potrebuje: z medom ofono-žino in z vodo. Ako nima medu, mu moramo dati kak sat, ki je zanesen. Vodo nalijemo v prazen sat, ki ga postavimo tik ob zalegi. Iz starca mu dodajmo še sat z obnožino. Le ako roj dobro preskrbimo z vsem potrebnim, si bo vzredil lepo matico in se kmalu opomogel. Narejeni roji so tem bolj podpore potrebni, ker so delo človeških rok, ki nasilno posegajo v zakone čebelne narave. Zakaj stara matica z rojem lahko izleti. Oprašena matica, ki obilo zalega, ima tako razvite jajčnike, da se ne more dvigniti v zrak za daljši polet. Da pa more z rojem iz panja, poskrbe čebele same. Nekoliko dni pred rojenjem jo začnejo postiti. Nudijo ji samo toliko hrane, kolikor je potrebuje za življenje. Jajčniki zaradi tega nehajo živahno delovati, zadek ji splahne, postane vitek in matica postane sposobna za let, Čim začne roj v novem domu staviti satje, začno čebele matico obilno pitati in kmalu je zopet sposobna, da nese jajčeca ves dan brez počitka. Uvoz medu v Avstrijo iz Jugoslavije je znašal lani 209 q. Glede množine je naša država na sedmem mestu. Največ medu je prišlo iz Ogrske (1504 q) in iz Rusije (1067 q). Varčevanje pri čebelarstvu mora biti glavno načelo vsakega naprednega čebelarja. Izogi-bajmo se slehernih nepotrebnih stroškov, ne uganjajmo pa skopuštva pri najpotrebnejših stvareh. »Moderni« čebelarji ne znajo več opravljati čebel z malimi pripomočki. Niso srečni, če nimajo za celo delavnico raznega večinoma nepotrebnega orodja, ki leto za le- tom prazni čebelarjevo denarnico. Ne izmeta-vajmo denarja za potrebščine, ki brez njih lahko opravljamo delo. Te stroške si lahko prihranimo, zato pa strezimo čebelam, kadar so v sili. Bo več koristi! Načrt čebelarskega zakona je izdelan. Hrvatsko slav. pčelarsko društvo v Osijeku je nedavno brzojavno prosilo za uveljavljenje čebelarskega zakona za Jugoslavijo. Sedaj je prejelo od kmetijskega ministrstva obvestilo (št. 16.699/111 z dne 11. aprila t. 1.), da je načrt zakona izdelan (»Hrvatska Pčela« št. 6 1. 1932). Žal, da kljub ponovnemu zagotovilu odločujočih činiteljev naše društvo ni prejelo osnutka zakona, da bi lahko stavilo kake izpremi-njevalne predloge. Prav bi bilo, da ponovno poskušamo to doseči, da ne bo prepozno. Po toči ne pomaga zvoniti. Naš prijatelj gosp. Ivo Antonioli v Splitu piše v letošnji 6. štev. beograjskega »Pčelara«, da čeibelarjenje s satnikom preko 20 cm nima nikake zveze s prirodnim, praktičnim in najuspešnejšim načinom čebelarjenja po ameriškem načinu. A.-Ž. panji, v katerih v Sloveniji najbolj čebelarijo, so omejene vsebine, ker imajo eno samo plodišče in eno samo medišče. Zato ta sestav panja in način čebelarjenja v njem nima nikake zveze z ameriškim sestavom panjev in z ameriškim čebelarjenjem. Naj nam gosp, Antonioli pojasni, čemu bi nam bili dve plodišči, ko imajo naši čebelarji že v enem na 10 satih take močne družine, kakršnih gosp. Antonioli morda še v svojem življenju ni videl. Kaj nam je treba dveh me-dišč, če smo obilo poplačani za ves trud, ako imamo eno polno? Če je sila, ga pa prav tako po »ameriško« izpraznimo, kakor bi ga gosp. Antonioli v svojem edino zveličanem panju. Za nami so časi, ko smo se pulili za centimetre pri velikosti satnikov. Praksa je pokazala, da je uspeh pri čebelarstvu odvisen predvsem od močne družine v primernem panju in pa od dobre paše, šele potem pa od čebelarjeve spretnosti in od sestava panja. Pri nas se izvrstno obnašajo A.-Ž, panji, ame-ričani pa ne, ker niso za prevažanje in ker jih zaradi obilice padavin (1800 mm na leto) ter pomanjkanja zemlje ne moremo razpostavljati na planem, Ako se pa v drugih krajih naše domovine bolje obnašajo panji ameriškega sestava, se zaradi tega prav nič ne bomo razburjali in pi- sarili, da ameriški panji niso dobri. Komur je všeč Zanderjev panj, naj pa v njem čebelari. Nesmisel pa je, ako skuša kdo uveljaviti kak sestav panja, ki mu je slučajno pri srcu na rovaš panjev drugih dobrih sestavov. Namen je preveč prozoren, zato se s takim načinom propagande ne moremo sprijazniti. Zanimive ugotovitve o nozemi. Dr. veterinar Seidel je objavil v »Leipziger Bztg« članek o nozemi, v katerem dokazuje na podlagi številnih preiskav, ki jih je izvršil drž. biološki zavod v Berlinu-Dahlemu, da nožema zaje-dalec lahko napade zdravo čebelno družino, živi v njej dolgo časa, ne da bi povzročil kake vidne škode. V nekaterih družinah se pa za-jedalec čez zimo zelo razmnoži. Čim bolj se bliža pomlad, tem več jih je v čebelnem črevesu, kajti množitev je odvisna od množine dela. Čim bolj se množi delo v panju in izven njega, tem nagleje se zajedalec množi, vse to pa ne da bi bil panj okužen na ta način, da bi čebele prinesle zajedalce od zunaj v panj. Mnogo močno obolelih panjev ozdravi samo od sebe. Ugotovljeno je, da nožema zajedalec ni edini vzrok, ki ustvarja v panju tisto bolezensko stanje, ki mu pravimo črevesna kuga čebel, marveč, da je temeljni vzrok nozeme v katastrofalni obliki iskati v dispoziciji čebelne družine, oziroma v škodljivih vplivih, ki pripravijo družino v tako stanje, da se nožema zajedalec lahko uveljavi z uničujočo silo. Slabo dispozicijo pa ustvarjajo znani in neznani čini-telji: slabo vreme, slaba paša, slaba oskrba čebel, zlasti lakota, slaba lega čebelnjaka, neprimerno z a z i m 1 j a n j e , zlasti pa slaba zimska hrana. Čebelarski napredek na Ruskem. Ruska petletka je upoštevala tudi čebelarstvo. V tej dobi se je število panjev pomnožilo od 5 milijonov na 10. Izvoz medu je narastel od 50.000 ton na 200.000. Te številke veljajo samo za evropsko Rusijo. Pridelek medu se je tako zelo povečal, da prav resno ogroža izvoz iz drugih dežel (n. pr. Nove Zelandije). Pobuda prihaja iz čebelarskih zavodov, od katerih je najznamenitejši v Izmalovi, ¡ki ga vodi prof. Koževnikov, znanstvenik svetovnega slovesa. Čebelarijo po najnaprednejših načinih z najboljšim materijalom, Ruski med, ki ga pridelujejo novodobni tamošnji sužnji, bo postal v kratkem resna nevarnost za čebelarstvo v drugih državah, kjer je delo svobodno in kjer delavci delajo za plačilo. Buli. de Soc. Rom. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik: Avgust Bukovec, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. DRUŠTVENA ČEBELARNA Št. 85. Svetiljka za zalivanje satnic in za razgrevanje kolesca, »Grazejeva«, Št. 86. Šilo za vrtanje luknjic v satnike. Št. 88. Cevka za pritrjevanje satnic z voskom. Št. 87. Gorilec za razgrevanje kolesca. Št. 89. Topilnik za vosek z gorilcem, za pritrjevanje satnic z voskom: a) brez cevke (št. 88); b) popolna garnitura, Št. 91. Žica, počrnjena, za pritrjevanje satnic, na lesenem vretencu. Št. 90. Žica, pocinjena, za pritrjevanje satnic, v pločevinastem zvitku. Št. 93. Stiskalnica za satnice, ročna. V zalogi imamo stiskalnice za satnice A. Ž. mere 40X25 cm. Na željo dobavimo v treh tednih tudi stiskalnice drugih mer. Št. 94. Žveplalnik za satje. Neobhodno potreben vsakemu čebelarju, ki hrani satje čez zimo v omarah ali zabojih. Št, 95. Žveplen trak za žveplanje satja, uporaben tudi za žveplanje vinskih sodov: a) 1 zavoj; b) 10 komadov. Št. 92. Satnice iz zajamčeno pristnega čebelnega voska. V naši tvornici 'izdelujemo satnice iz čistega svetlorumenega voska pod nadzorstvom društvenega funkcijonarja veščaka. Pred podelavo v satnice vosek na poseben način razkužimo in z raznimi pripomočki preskusimo. Satnice za A. Ž. panje v velikosti 38x23 ¡imamo vedno v zalogi. Izdelujemo seveda tudi satnice drugih mer in prosimo, da jih naročite po možnosti vsaj do konca marca meseca. Vosek v zameno za satnice sprejemamo samo do 15. aprila, toda le s pogojem, da je pristen, lepe rumene barve in čist (brez kaleža). Zažganega in nečistega voska v zameno za satnice ne sprejemamo. Take pošijlke dajemo pošiljalcu na razpolago, a) Brez zamene za vosek; b) v zameno za vosek. DRUŠTVENA ČEBELARNA Skupina E. Potrebščine za kuho voska. Št. 101. Načrt za Virijentovo (Pavlinovo) stiskalnico za vosek. Št. 102. Veliki vijak z matico in ročico za Virijentovo stiskalnico, iz prvovrstnega jekla, skrbno izdelan v špecijalni tvornici za stroje. Št. 103. Vreča iz močnega domačega platna za stiskanje voščin z Virijentovo (Pavlinovo) stiskalnico. Št. 104. Zbiralnik za vosek. Pri kuhi voska potrebujemo to posodo, da vanjo vlivamo vosek in vodo, ki pritekata izpod stiskalnice. Zbiralnik je v vsem podoben ozkemu točilu brez koša. Napravljen je iz močne bele pločevine, Pri dnu je velika pipa iz medi, da lahko vodo odtočimo. Št. 105. Zajemalka za vosek, prav pripravna in potrebna za- zajemanje in vlivanje čistega voska pri kuhi. Skupina F. Pripomočki za delo v panju in zunaj njega. Št. 111. Klešče za sate v A. Ž. panju. Št. 112. Klešče za sate v panjih s prečnim delom (dunajski panji, pavlinovci in drugi). Št. 113. Kožica, sklopna, za odlaganje satov. Št. 114. Sipalnik »Ideal« (Stojkovičev) za A. Ž. panj. Kakor pravi že ime, je ta sipalnik idealna priprava za ometanje čebel. Preden ga pritrdimo k panju, odstranimo deščico pri spodnjem okencu. Nato ga potisnemo k okencu in pritrdimo z vijakoma k stranicama panja. Spodnji rob sipalnika mora dobro zapirati odprtino okenca, da čebele ne morejo uhajati ob strani. Ome-tene čebele zdrknejo po poševni ploskvi sipalnika do odprtine pod spodnjim okencem ter se mirno in hitro spraše v panj. Premična zapora pri žrelu sipalnika omogoča njegovo uporabo tudi pri A. Ž. panjih na 10 satov.