—■~~.A:£i»‘ •— - v.>
AKO (LETO) XXV. (19)
No- (štev.) 24
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
16. junija 1966
Ne skrivajmo resnice!
Svobodni slovenski človek v sveta se je slovenskih žrtev sipominjal z vso dolžno pieteto. Slovenski demokratski tisk jim je posvečal tople spominske članke. Govorniki na proslavah so poveličevali njihove žrtve za domovino.
Vse pisane in govorjene besede je prevevala osnovna misel ter zatrdilo, da bodo slovenski junaki živeli večno v dusi slovenskega naroda, iker so se borili za njegovo pravično stvar: za narodno in versko izročilo pred navalom proti— in breznarodnega ter brezbožnega komunizma, za svobodo pred rdečim nasiljem in suženjstvom, za demokratsko obliko vladavine pred komunistično tiranijo, za resnico pred lažjo in prevaro ter za pravico pred krivico in brezpravjem. Za te ideale so slovenski junaki darovali svoja življenja. Ker so se borili za (pravično stvar, je naša dolžnost njihov boj nadaljevati. V tako zaobljubo so zvenele spominske proslave.
Nobenega dvoma ni, da bo večina slo ven fiiih ljudi, kjerkoli pač žive, izpolnjevala to zaobljubo tako dolgo, dokler slovenski narod ne bo dobil znova možnosti, da si bo sam v svobodi pisal m dajal postave.
Priznati pa moramo, da je med nami tudi vedno več takih ljudi, ki danes v blagostanju v svetu ne čutijo nobene potrebe več, da bi se še brigali za usodo svojega naroda. Nič več jim ni mar njegova stiska pod komunisti. Misel na padle junake jim je celo nadležna, ker jih moti v lagodnem uživanju materialnih dobrin. Ne žive s slovensko skupnostjo. Je ne podpirajo. Slovenskih listov ne naročajo in jih dostikrat tudi ne berejo.
Nobenega razumevanja ne kažejo za tiste, ki se v izseljenstvu trudijo, da opravljajo vse tisto delo, ki ga narod doma ne more, da med drugim zbirajo in objavljajo gradivo o daljni in bližnji slovenski preteklosti, politični, gospodarski, kulturni, socialni in verski, in s tem dajejo v domovini in v izseljenstvu doraščajoči slovenski mladini možnost, da se z njo seznanja, Se iz nje uči in si ustvarja osnove, na katerih bo potem sama lahko gradila narodu lepšo bodočnost- Neprecenljivo je to tlačansko delo v emigraciji spričo gigantskih naporov komunističnih funkcionarjev v domovini za načrtno potvarjanje vse slovenske zgodovine. Srečnejšo bodočnost narodu je pa mogoče graditi samo iz poznavanja resničnih osnov narodove preteklosti.
Komunistični oblastniki v domovini bo v letih, odkar imajo popolno oblast nad življenji in premoženjem slovenskih ljudi, izdali ogromno literaturo, ki ima samo to nalogo, da prikazuje njihovo revolucijo med sovražno okupacijo kot narodno osvobodilno vòjno, njihove ideološke in politične nasprotnike, t. j. večino slovenskega naroda pa kot izdajalce. Vse je na delu od samih nosilcev komunistične krvave revolucije preko pesnikov, pisateljev, kiparjev, glasbenikov, profesorjev, učiteljev, do zadnjega komunističnega propagandista, da s pisano in govorjeno besedo, sliko, kipom, glasbenim delom, učbenikom, komunistično laž in prevaro pretvarjajo v resnico, v zatrjevanje in prikaz komunistov kot čuvarjev slovenske usode in slovenske narodne bodočnosti.
Spričo takega stanja je slovenska politična emigracija postavljena pred važno preizkušnjo. Ali bo ostalo med nami samo pri zatrjevanju, da bomo nadaljevali boj slovenskih junakov, katere so komunisti pobili samo zaradi tega, ker so hoteli, da bi bil slovenski
Nato
V Bruslju v Belgiji so se minuli teden zbrali na tridnevno konferenco zunanji ministri NATO ter so na njej razpravljali o De Gaullovem sklepu, da bo umaknil svoje vojaške sile iz zahodnoevropske organizacije 1. julija t. 1.
Francoski zunanji minister se konference ni udeležil. Debate so bile tajne, vendar je bilo iz neuradnih izjav udeležencev razvidno, da je obstajala nevarnost, da se organizacija dejansko razbije in bi tako zahodna Evropa mogla ostati razcepljena in vojaško izročena na milost in nemilost sovjetske-nju napadu.
Po dolgih debatah so zunanji ministri sklenili, da bo vrhovno vojaško (poveljstvo NAT'0 imelo odslej naprej svoj glavni stan v Bruslju v Belgiji. Večina delegacij je bila tudi mnenja, da bo treba v Bruselj prenesti tudi politično vodstvo NATO, čeprav je De Gaulle izjavil, da politično vodstvo NATO sme še nadalje ostati v Parizu.
Ker je De Gaulle potrdil, da bo 1. julija t. 1. nepreklicno umaknil svoje vojaške sile izpod vrhovnega poveljstva NATO, so zunanji ministri razpravljali tudi o položaju francoskih oddelkov v Zahodni Nemčiji. Bonn ne pristaja na ts, da bi francoske čete bile zopet „zasedbene sile“ na nemškem ozemlju. Dokler so bile vključene pod skupno poveljstvo NATO, so bile v Zahodni Nemčiji smatrane kot zavezniške sile. Dosegli so neke vrste kompromisno rešitev, da bodo francoske čete ostale na razpolago organizaciji NATO v slučaju, da bi jih ta ipotrebovala. Toda to vprašanje je treba še dokončno razčistiti direktno med Nemčijo in Francijo ter so opazovalci mnenja, da Zahodna Nemčija Franciji ne bo dovolila vzdrževati vojaških oddelkov na svojem ozemlju, če ne bodo v vsem vključeni v NATO. Zadevni razgovori med francosko in zahodnonemško vlado so se že
DVE KRIZI
začeli, ker morajo biti zaključeni pred
S z
T I D N A
koncem tega meseca.
Zaradi De Gaullove politike do komunističnega bloka v Evropi se je NATO znašla v svoji najtežji krizi, odkar je bil priklican v življenje proti komunistični nevarnosti. Že delj časa se je kazala potreba po reorganičaciji te organizacije nobena članica pa ni mnenja, da bi bilo treba vojaški del organizaije razpustiti, ker da zaradi novih vojnih metod modernega časa ni več direktne vojaške sovjetske nevarnosti za Zahodno Evropo. Takega mnenja sta samo De Gaulle in njegova okolica, ki sta trenutno na oblasti v Franciji.
Varšmvslki ’milit
Istočasno, kakor zunanji ministri NATO v Bruslju, pa je onstran železne zavese zasedala tudi skupina držav 'sovjetskega bloka, vojaško organizirana v tkzv. Varšavskem paktu. Tudi ta blok se je znašel v krizi, kakor menijo zahodni opazovalci, ki opirajo svoja ugibanja na izjave predvsem romunskih komunistov.
Romunski komunistični prvaki so namreč (predlagali, naj bi se članice Varšavskega pakta polagoma vojaško osamosvojile v tem smislu, da jih ne bi več stražile pred „nevarnostjo z Zahoda Sovjetske čete na njihovih ozemljih. Sovjetske čete da se lahko mirno umaknejo na ozemlje Sovjetske zveze, posamezne članice Varšavskega pakta pa bodo že same poskrbele za svojo varnost pred kapitalističnimi zahodnoevropskimi državami.
Moskva seveda ni tega mnenja. Dasi o zasedanju ni bilo izdano nobeno poročilo, je bilo možno ugotoviti, da bo, kakor kaže, v Varšavskem paktu zaenkrat ostalo še vse pri starem, Se pravi: sovjetske čete bodo ostale še naprej na oporiščih v satelitskih državah za obrambo proti zahodnim silam.
Tito — propagandist svetovnega Uomunizma
Slišali so se glasovi izza železne za-i žival Tito, „se pravi, vojaških oporišč
vese, da bi bilo mogoče Varšavski pakt, se pravi, njegovo vojaško strukturo, razpustiti, če bi Se razpustil najprej NATO. Komunisti operirajo s svojimi propagandnimi izjavami, da bi zavajali naivne ljudske množice in jih prepričevali o svoji „miroljubnosti“.
Prvi tak komunistični propagandist proti NATO je bil minuli teden jugoslovanski komunistični diktator Tito, ki je na 6. kongresu Zveze delovnega ljudstva v Beogradu izjavil, da so „evropski narodi že siti poslušati rožljanje orožja“. Govoreč o preselitvi vrhovnega poveljstva NATO v Belgijo je Tito dejal, da bi se članice te organizacije mo-
V Zahodni Evropi, kajti evropski narodi si želijo miru.“ Nato je pozval: „Pojdite domov z svojimi atomskimi naboji!“, kajti, potem, je trdil Tito, „že ne bo treba več vzdrževati Varšavskega pakta.“
Tito je v svojem govoru zagovarjal delitev Nemčije, ker da je Vzhodna Nemčija porok, da pozneje Združena Nemčija ne bo več mislila na maščeva-
Kitajski komunistični kolos je začel razjedati notranji boj za nasledstvo Mao Tse Tunga. To je razvidno iz daljšega članka v ideološki reviji kitajske kom. stranke Rdeča zastava. V njem sedanje vodstvo kitajske kom. stranke zatrjuje, da je treba z vso doslednostjo izvesti začeto ,čistko“ v stranki, ki jo sedanji kom. oblastniki nazivajo „kulturna revolucija“ v stranki. Naloga te revolucije je, da v stranki „pomete s predstavniki buržoazije, ki so se utrditi v stranki ter v njej razvijajo vse možne oblike in načine buržoazne in fevdalne ideologije“. „Kulturna revolucija“ mora dalje „določiti zmagovalca na ideološkem področju v boju med proletariatom ter srednjimi sloji in buržoazijo“, ker bi „v nasprotnem slučaju prav ti sloji lahko z nekaterimi vojaškimi krogi poskušali izvesti državni udar“. Končno poudarjajo, da ne smejo dopustiti, da bi se ponovil sovjetski primer, ko so ob Stalinovi smrti opustili izvedbo take revolucije ter so prišli na oblast „revizionisti“ s Hrusčevom na čelu. Zato tistim, ki takim in podobnim pojavom v kitajski komunistični stranki ne pripisujejo prevelike važnosti vzklikajo: „Tem tovarišem moramo vlpiti, da nam sovražnik hoče porezati glave. Kako le more biti to, da ti tovariši vse to vidijo m čujejo in da jih to prav nič ne vznemirja?“
V Caracasu v Venezueli so pri volitvah na tamošnji univerzi znova zmagali marksisti. Dobili so 5328 glasov. Za njimi so najmočnejši krščanski demokrati s 4867. Vladna lista Demokratske akcije je dobila 1313 glasov.
Izvoljeni dominikanski predsednik Joahim Balaguer je izjavil, da bo kmalu po prevzemu predsedstva razpisal volitve v ustavodajno skupščino. Glede odhoda inozemskih vojaških oddelkov, ki so v tej državi za vzdrževanje miru in reda, je pa dejal, da bodo Dominikansko
V T I » B ■
republiko zapustili 3 do 4 mesece po nastopu njegove predsedniške dobe.
Huracan „Alma“ je prejšnji teden pustošil in puščal za sabo razdejanje in številne smrtne žrtve po delu Kalifornije ter srednjih ameriških republikah Nicaragua, Honduras in Kuba.
General De Gaulle bo 20. junija odpotoval na enotedenski obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo obiskal še Novosibirsk, Leningrad, Kijev in 'Volgograd. V navedenih mestih bo imel 19 govorov, od katerih bo pet važnih. V času svojega obiska v Sovjetski zvezi pa ne bo podpisal nobenega važnejšega političnega dogovora.
Zahodno nemški kancler dr. Erhard
je izjavil, da bo v juliju v smislu določil prijateljske pogodbe med Nemčijo in Francijo obiskal de Gaulla v Parizu. Glede De Gaullovega obiska Moskvi je dejal, da ni treba biti glede tega prav nič zaskrbljen. Povedal je tudi, da bo šel konec julija ali pa v začetku avgusta na razgovore k ameriškemu predsedniku Johnsonu, pred tem bo pa imel doma dne 27. junija na obisku predsednika italijanske vlade Alda Mora, v juliju pa predsednika tuniške vlade Bour-guibo.
V Italiji so bile v nedeljo, 12. in v ponedeljek 13. junija volitve v 168 občinah. V Rimu, Foggi in Forliju so bile tudi provincijske volitve- Od ostalih važnejših mestih so bile volitve npr. v Genovi, Florenci, Pisi, Bariju in Ascoli Piceno.
Volilni boj je bil v glavnem med krščanskimi demokrati in 'komunisti. Zlasti v Rimu, kjer so komunisti storili vse in porabili ter izrabili vsa možna propagandistična sredstva ter načine, da bi dobili rimsko občino v svoje roke, ker bi ta njihova zmaga nad krščanskimi demokrati predstavljala izreden psihološki uspeh. Načrt jim ni uzpel.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Nov kurz argentinske vlade
Vlada predsednika dr. lilije je spričo dogodkov zadnjega časa, ki so se odigravali tako v prestolnici, kakor tudi ponekod v notranjosti države, zlasti v severni provinci Tucuman, sklicala vse ministre in državne tajnike na dve važni seji ministrskega sveta. Vladne seje v evropskih državah so nekaj povsem navadnega, v ameriških državah s pred-
nje. Po Titovem mnenju je združitev | Eniškim sistemom so pa bolj redke.
Tako je npr. dr- Ulijeva vlada imela do
Nemčije zadeva izključno obeh Nemčij. Nadalje je Tito branil tkzv. neopredeljenost njegove Jugoslavije. „Ta politika koeksistence je pravi model sodelovanja, ki bi ga morale posnemati
rale raje dogovoriti o njenem razraustu. 0s^-a'0 evropske države,“ je trdil Tito-
„Prav tako je treba Evropo rešiti Damoklejevega nuklearnega meča“, je po-
Resnica je bila in je na naši strani-Zanjo mora zvedeti svobodni svet! Naj nas nič ne moti dejstvo, da komunisti trosijo vanj za njegovo varanje milijone in milijone, da ga preplavljajo s svojo literaturo s potvorjenim prikazom slovenske preteklosti! Beseda z našo resnico mora priti tudi v svet, da bo zvedel zanjo in jo spoznal. In ker je
„Razen z Albanijo, vzdržujemo z vsemi ostalimi evropskimi državami dobre ali zelo dobre odnose,“ meni Tito.
Z ozirom na Zahodno Nemčijo, pa se je Tito ipritoževal, da še vedno ni rešila vprašanja vojne odškodnine in zaključil: „Nismo pozabili na ta problem in Zahodni Nemci bodo nekega dne morali plačati-“
Za NATO je Tito tudi izjavil, da je bil ustanovljen zato, da bi bil „žandar za Evropo“.
Takoj za Titom jfe nato romunska
vsaka resnica močnejša od laži, se bo v]ada objavna. da bi biIo treba NAT0 naša resnica v svetu tudi prej ali slej: raZpUStiti, da bi potem lahko sovjetski uveljavila!	J	b]ok rnislil na razpust Varšavskega
To naj bo naš sklep po junijskih j pakta,
proslavah. Podpreti sleherno akcijo, kij Komunisti s Titom na čelu so se v ruši komunistično tiranijo v domovini s Evroni zagrizli v razkroj NAT0 ne da tem, da jo v svetu prikaže v njeni pra-j bi znali' skrit; svojo namero. sl’eherne. \i podobi. In ker to nalogo lahko naj-. mu poslušalcu Titovega govora je takoj človek	še	naiprej svoboden	in	gospo-!	“3Pešneje^ opravlja slovenski svobodni; pad]o v ax; dejstvo, da je Tito predlagal
dar	svoje	lastne zemlje	in	da	bi	brez	tisk, ga je treba podpirati, mu poma-j najprej razpust NATO, nato ,pa šele
etroVin xr ntmK « JI Ll.1____i • i _•___ (roli nri’ fpm rlpln 't nQmnnnioin m	i -r-r v ,	« .
strahu, v svobodi, lahko molil svojega Boga, ali pa bomo to svojo zaobljubo spremenili v dejanje z resničnim nadaljevanjem boja proti škodljivcem in uničevavcem slovenskega naroda in to z najbolj učinkovitim sredstvom, ki se ga komunizem tudi najbolj boji, s tiskano in pisano slovensko besedo, z oznanjevanjem resnice o komunistični revoluciji in - o komunističnem režimu-
gati pri tem delu z naročanjem in šir-j Varšavskega pakta. Ne ,bo pa Tito in njenjem med ljudi. Zlasti pa omogočaj-j noben komwmst nikdar prizral da r mo, da bo čim več našega zgodovinske-j NAT0 nastal prav zaradi komunisti5ne
IYO	C11TTO A Ir A •VV-» n	ivaia J atviv.1 vi a	,	,
vojaške nevarnosti za Evropo in za ves
ga gradiva o komunistični zgodovini ne samo zbranega, amipak tudi objavljenega!
Nikar ne zapirajmo resnice se na-prej med sabo! Vrzimo jo v svet, da bo po njej še bolj spoznal komunistično barbarstvo in nazadnjaštvo!
ostali svobodni svet.
Predsednik sovjetske vlade Aleksij Kosigin jè na enotedenskem obisku na Finskem, kjer so sedaj po dolgih letih prišli v vlado • tudi komunisti-
prejšnjega tedna samo se eno skupno sejo vseh ministrov.
Zato je bilo sklicanje druge in tretje take seje dokaz, da sta država pred važnimi dogodki, vlada pà pred pomembni-m odločitvami.
Na obeh vladnih sejah je bila v razpravi vsa sedanja argentinska problematika. Vsi ministri so poročali ne samo o svojih resornih zadevah, ampak so tudi povedali svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki vznemirjajo javnost ter u-stvarjajo negotovost, zlasti Spričo povečane dejavnosti komunistov, in pero-nistov po vsej državi.
Prva seja vlade je bila v petek, druga pa v ponedeljek. Slednja je trajala polnih net ur.
Po seji je bilo izdano sporočilo, iz katere je razvidno, da so bila v razgovoru v resnici vsa aktualna politična in gospodarska ter socialna vprašanja. Tako je iz sporočila, ki obsega 11 točk, razvidno, da se bodo Sedaj vnaprej vršile seje vlade vsak torek, dokler ne bodo rešena najaktualnejša vprašanja, pozneje pa bodo redno vsak mesec.
Na zadnjih dveh sejah je bilo sklenjeno, da bo vlada še ta mesec pozvala na razgovor guvernerje vseh provinc. Stopila bo v stik s predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja v državi; na raz,go-vor bo povabila buenosaireškega nadškofa kardinala dr. Caggiana, prav tako rektorje vseučilišč; pristojni ministri bodo povabili na sestanke predstavnike
gospodarskih ustanov in gremijev, političnih strank, poslance in senatorje.
Sklenjeno je bilo dalje, da morajo ministri pripraviti podrobno poročilo s svojega delovnega področja o stanju komunistične aktivnosti ter predložiti ukrepe za zatrtje njihove prevratne delavnosti. Prav tako ostalih totalitarističnih sistemov. Ministrstvo za narodno gospodarstvo naj ukrene vse potrebno, da bodo nameščenci redno prejemali svoje prejemke od 1. do 15. vsakega meseca. Dalje je bilo sklenjeno, da je treba napraviti red v državni upravi in v bodoče onemogočiti dosedanje številne stavke, ki povzročajo škodo državnemu gospodarstvu, težave pa ljudstvu, zlasti pri stavkah v javnem prometu Sklenjeno je tudi -bilo, da bodo vse ustanove, ki delajo na rušenju javnega reda, izgubile pravno osebnost. Urediti bo treba tudi delavsko zakonodajo. Tudi je bila napovedano, da bo oblast z vsemi sredstvi preprečevala sabotaže.
Ministri so posvetili tudi veliko pozornost položaju v provinci Tucuman, kjer je zmeda tolikšna, da bo morala tja ipriti komisarska oblast, da bo napravila red in potem pripravila svobodne volitve. Odločitev o nujnosti postavitve komisarske oblasti je že padla. Nekateri listi so< zapisali, da ni izključeno, da bo na ta položaj vlada poslala vojaško osebnost.
Že po prvi seji je padla tudi prva žrtev, t. j. predsednik Državne telefonske centrale dr. Javier Lopez Zavalota, ki je bil odstavljen ter poslan na 180 dnevni študijski dopust. Za njegovega naslednika je bil določen vpokojeni (polkovnik Gustavo Julio Eppens z naročilom, da v telefonski upravi in službi napravi red. Sedaj je bilo stanje že takšno, da niti malo ni bilo v čast državni upravi.
Prihodnja seja vlade bo prihodnji torek. Na dnevnem redu pe razprava o političnem položaju v državi, o statutu političnih strank ter o položaju državnih podjetij, ki so, kakor znano, močno deficitna. Vsaj državne železnice.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Italiju prepovedala munjŠinski kongres
V Gorici je bil za dneve od 1. do 4.j junija napovedan 16. kongres evropskih j narodnih manjšin. Pripravila ga je Slo-j venska demokratska zveza v Gorici pod j sedanjim presednikom dr. Antonom Kacinom.
Kongresi Zveze evropskih manjšin. sa vsako leto v enem izmed krajev, kjer j žive narodne manjšine. Udeležujejo se jih predstavniki iz vseh držav zahodne Evrope. Zveza evropskih manjšin, ni politima organizacija, kot so razne mednarodne zveze strank iste ideološke smeri, ker so često tudi manjše narodne manjšine politično razdvojene in zato manjšinjski kongresi nimajo političnega značaja, ampak proučujejo predvsem pravne vidike o položaju narodnih manjšin in njihove odnose do večinskega naroda.-
Tako je bilo vse lepo pripravljeno za kongres Zveze evropskih narodnih manjšin. Najavljenih je bilo okoli 70 udeležencev. Med njimi tudi zastopniki Sardov iz Sardinije, Ladincev iz provinc Belluno in Bolzano ter Južni Tirolci. Za prihod zunanjih udeležencev je bilo v hotelu Union že rezerviranih dovolj sob. Nekaj delegatov je celo že prišlo v Gorico. Tedaj pa se je zgodilo, česar nihče ni pričakoval: Iz Rima je prišla prepoved kongresa Zveze evropskih manjšin.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je dne 4. junija t. 1. objavilo sporočilo javnosti pod naslovom „Spoštujte demokratične in ustavne svoboščine“«
Iz sporočila je razvidno, da je bila oblast že pred nekaj meseci obveščena, da nam.erava Zveza evropskih manjšin imeti v Gorici ali Trstu kongres od 1. do 4 -junija. Ko je bila končno določena Gorica, je tamošnja Slovenska demokratska zveza o tem nemudoma obvestila krajevno oblast javne varnosti. Navedla je program kongresa in kako se bo vršil. Istočasno je vprašala, če je potrebno še kako predhodno dovoljenje. Odgovor se je glasil: Ker gre za kongres brez javnih prireditev, ni potrebno nobeno dovoljenje. Napoved o kongresu je bila nato sporočena tudi prefekturi z odgovorom javne varnost.
šele v torek, 24. maja, je bilo Slovenski demokratski zvezi sporočeno, da je po fašističnem zakonskem odloku z dne 17. oktobra 1935 potrebno predhodno dovoljenje ministrskega sveta, nakar je bila 25. maja zadevna vloga poslana v Rim. V nedeljo, dne 29. maja, pa je prefektura sporočila, da je bila vloga odklonjena, češ, da ni bila predložena v času omenjenega zakonskega predpisa. Ta fašistični zakon namreč določa, da je treba prošnje za mednarodne kongrese vsako leto predložiti do 30. junija.
Vodstvo Slov. demokratske zveze I poudarja, da je jasno, da to zakonsko
določilo ne more biti več v veljavi, ker ni več fašističnih oblasti in ustanov, ki so reševale take prošnje in da za obstoj teh predpisov niso vedele krajevne oblasti, kajti v maju je bila v Gorici kulturna prireditev o poeziji v Srednji Evropi, za katero ni nihče prosil za dovoljenje in ga tudi ni dobil. Pred tremi leti je tudi ista Zveza narodnih manjšin imela svoj kongres v Aosti in sicer brez dovoljenja predsedstva ministrskega sveta.
Slovenska demokratska zveza dalje v sporočilu za javnost opozarja na čl. 17. in 21. ustave, ki govorita o pravici državljanov do sestajanja, o svobodnem izražanju misli in prepričanja v govoru in pisanju, zatem pa svoje poročilo zaključuje z naslednjimi ugotovitvami:
„Zgodilo pa se je, da je goriška kvestura dne 1. junija dopoldne pri sprejemu, ki ga je priredil g- Skade-gard v sobi hotela „Unione“ v Gorici zabranila vsak govor, tudi najpreprostejše pozdravne besede med ljudmi, ki so prišli iz mnogih krajev Evrope in tudi iz Italije-
Dne 1. junija in naslednje dni so bili številni policijski agenti pred hotelom in v njem. Mnogi Goričani, tudi Goričani italijanskega jezika, so izrazili svoje presenečenje in obžalovanje in nagovarjali so nas, naj protestiramo, in sicer tudi zaradi tega, ker so v nedavni preteklosti osebnosti na visokih položajih izjavljale, da Gorica je in mora biti most, ki druži, in da mora dajati zgled demokratičnosti.
Jasno je, da je odklonitev dovoljenja zn kongres, na katerega so bili povabljeni tudi zastopniki Italijanov iz Reke in iz Istre, imela namen zadeti slovensko narodno manjšino v Italiji; odklonitev je ponovno pokazala nerazpolo-ženje oblasti proti nam. Naša narodna marršiua se zaradi tega čuti globoko užaDeno !
To se pravi spoštovati demokratične in ustavne svoboščine! Tako se ne dela z narodnimi manjšinami v državi! To še n° pravi pokazati tujcem, ki so na-pnroti Italiji blagohotno razpoloženi, demokratično zrelost republike, zgra-iene na skupnem boju Italijanov in Slo-, vencev ;nrotj diktaturi in torej na skup-p^m tnnlienju za boljšo bodočnost, ustanovljeno na spoštovanju pravic olnvoVke osebe in demokratičnih svoboščin.
Eno izmed demokratičnih načel se o-Vsi- No socialam z idejami drugih, a nrUnonopj n^nrotniku pravico, da jih svpi-ofino razloži.
Teinčllo nas številne izjave solidar---o'-: •?„ eV^siovan.ia, ki so jih oh tej priliki {rrnkTj mnogi Občinarji italijap-c’-ocn. loo.-i-n in razne ugledne osebno-s»-; ?n turi; dejstvo, da se iz goriškega .o,T,x;„e,fva n; dvignil noben nasproten
ŠKOF ZA SLOVENSKO PRIMORJE V GORICI
Koprski škof dr. Janez Jeniko je na praznik Vnebohoda obiskal goriške Slovence. Ob prihodu v Kat. dom so mu goriški pevci zapeli v pozdrav “Ecce saeerdos”, pozdravne besede pa mu je izrekel škofijski kancler dr. Rudi Klinec. Nato je škof dr. Janez Jendo v daljšem govoru osvetil problem družine v luči koncila. Po škofovem predavanju je moški zbor zapel Še “Triglav moj dom” n “Ob večerni uri”.
Ostati moramo žive priče v svobodi. Ostati zvesti idealom, za katere smo se borili. Ostati edini med seboj in se skupno naprej boriti za svobodo slovenskega naroda-
Včasih se zdi, da nekaterim izmed nas ni več trden korak- Resnica ne več jasna. Včasih se čujejo glasovi, češ, na obeh straneh }e tekla kri. Res je. Pa je res še marsikaj drugega. To namreč, da je za prelito kri v prvi vrsti odgovoren tisti, ki je narod pognal v boj!
Široka je reka krvi med njimi in nami. Nikoli v zgodovini ni tak veletok krvi ločil slovenskih sinov. Zdaj bi nekateri čez ta tok radi zgradili most. Vendar dobra volja ne opravičuje naivnosti. Bolj primerno bi bilo, da bi skušali posušiti reko, oprati zločin, pa ne bo treba mostov. Ni mogoče sprejeti ljubezni, če je ta pravici v posmeh.
Jože Poznič na spominski proslavi 11. VI. 1966 v Slomškovem domu, Ramos Mejia
BRALI SMO
N©v©Setiit sprejem pri Sto misi JI SMS za verska vprašanja
Nova pot, glasilo Cinlmetodijskega društva slovenskih duhovnikov v domovini v letniku XVIII., štev. 1-3, januar-marec, med drugim objavlja poročilo o novoletnem sprejemu katoliške in protestantske duhovščine pri Komisiji SRS za verska vprašanja-
Na njem je med drugim govoril tudi ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik ter izjavil naslednje: “Spominjam se, da sem vam pri lanskem govoru na novoletni proslavi posebej priporočil, naj bi zakon o verskih skupnosti ostal vsaj tak, kakršen je bil. In je ostal tak. Nadalje: V naši republiki so se v preteklem letu začele zidati mnoge cerkve. Komisija za verska vprašanje je morala vedno posredovati pri lokalnih oblasteh, da so končno le Izdale gradbeno dovoljenje. Tako imamo sedaj v naši škofiji cerkev v Dražgošah, zida sé cerkev v Poljanah, v mariborski škofiji imate lepo novo cerkev v Odrancih, potem v Pertoči in v Kuzmi. Goriški administrator pa pravi, da je dobil lokacijo tudi za stolnico v Novi Gorici.
stanovanja. Poznamo stanovanjsko stisko, zlasti po mestih, za nas pa je to življensko vprašanje.
Druga stvar, ki bi jo posebno priporočil, pa je tale. Naša republika ima nekaj svojih praznikov. Toda najbolj, kar jaz v imenu vseh vernikov, vseh tukaj pričujočih duhovnikov in vseh ljudi —« tudi nevernih — prosim, pa je: zavzemite se, koliko morete, da ho božič pri nas praznik! (ploskanje). Dan mrtvih 1. novembra je slovenski praznik. Mislim pa, da četudi imajo Srhi drugačen koledar in drugačne praznike, bi se dalo v Sloveniji nekaj napraviti. Če neveren človek ne praznuje božiča, pa ga naj praznuje kot družinski praznik. Sedaj pravijo takole: za 29-novembra imajo neverni ljudje božič — takrat morajo biti meso, gnjat in podobne stvari. Za božič pa zopet, ker je katoliški praznik. Prav tako je za veliko noč in za 1- maj —- praznujemo katoliške praznike in svoje praznike...
Imamo ipa potem še različne druge
težave. Težijo nas včasih davki, zlasti cerkvena miloščina je precej obdavčena, ah pa če se kaj gradi, je treba misliti na davke in to nas nekako tako izčr-puje, da ne moremo naprej. Potem pa so še razne druge drobne stvari, ki jih omenja vsak škof, kadar vas obišče-
Mi slovenski škofje odkrito želimo, da bi se odnosi z Vatikanom vse bolj izboljševali in da bi prišlo vsaj do nekega prvega dogovora in soglasja, da bi se mogli potem razgovarjati tudi o drugih stvareh, ker imamo problemov še veliko.
Mimogrede omenim tole: Preteklo leto je neki študent napisal neko bogokletno pesem v ,‘Tribuno”. Vašemu namestniku sem poročal, da ga bomo slovenski ordinariji tožili... (To se je med tem že zgodilo ter je bil študent Gajšek obsojen, op. ur.).
Eno pa, kar sem vašemu namestniku priporočil, ko sem bil ipri njem, pa je: Tale Pavlihova ipratika, me zelo boli. Za nas je žaljiva. Prosil sem že vašega namestnika, naj se kako uredi, da ne bo taka pratika izšla, ker je za nas katoličane žaljiva. To so take, navidez sicer majhne stvari, ki pa zelo vpliva-
Izhruh sovraštva Danice proti dr. Korošcu
Za vse to posredovanje Verske komisije se lepo zahvaljujem. Včasih nam je res neprijetno, če je treba toliko dregati in .prositi, pa toliko argumentov navajati, preden se kaka stvar zgane. Potem pa so potrebne osebne intervencije in ko nazadnje prosimo Komisijo za versko vprašanje, da pritisne, potem pa gre... Navadno je tako, da zavrtim telefon in gospodu sekretarju povem, kakšne težave imam, pa se kmalu stvar uredi — posebno za posredovanje pri raznih učiteljih- Saj smo 'imeli vsa desetletja, kar živimo, težave z mnogimi, pa so danes tudi nekateri zelo trmoglavi...
Dialog pa zahteva, da pove vsak svoje misli in svoje želje, da ne postane to monolog —* niti samo naš niti samo vaš'. Zato vam priporočim nekatere druge želje, ki jih bo treba v tem letu rešavati.
N- ipr. vsa naša semenišča so preobremenjena in treba ho iskati prostore — nekateri jih sploh nimamo. Zato vas prosim za pomoč v tem letu tudi glede
Dr. Anton Korošec pri listu Danica, ki ga v čikagu v ZDA izdajajo hrvatski frančiškani iz Hercegovine, ni dobro zapisan. O njem ne pišejo, če pa to store, o njem in njegovem delu govore s sovraštvom in prezirom. Temu listu pa ni prav, če tudi kateri drug list o dr. Korošcu napiše kako pohvalno besedo- Ta-I ko se mu je zelo zameril Ijotičevski hst
dne 1. februarja t. 1. po Svobodni Sloveniji objavil poročilo o spominski prireditvi v Slovenski hiši decembra meseca leta 1965, posvečeni dr- Antonu Korošcu ob 25-letnici njegove smrti.
Med drugim mu očita, „da gotovo [pozablja, da v hrvatskih očeh ime dr. Antona Korošca brez ozira na njegove zasluge za slovenski narod pred ustvaritvijo „Jugoslavije“ (narekovaje je postavila Danica) predstavlja pravo rdečo krpo“. V nadalnjem ga napada kot notranjega ministra in zaključuje: „Ime Korošec je v Hrvatske zvenelo in zveni tako kakor Jevtič in Živkovič.“
Ne bomo polemizirali s piscem gor-
njega napada, polnega strupenega sovraštvu in neresnice. Svetujemo mu le, naj se v uredništvu lista Danica pozanima za Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1966 ter naj v njem prebere tisto, kar so o dr. Korošcu za 25-letnico njegove smrti natpisali Hrvatje gg. Pavel Grubišič, o- Fra Vlaho Margaretič in Vinko Brajevic. 'Če mu to ne bo zadostovalo, pa naj zaprosi za razgovor še č. g. fra dr. Mandiča, ki je imel v domovini z dr. Korošcem stalne zveze, zlasti kot predsednik zadruge sadilcev tobaka v Hercegovini. Z dr. Korošcem je pa bil tudi vse do njegove smrti v najboljših prijateljskih odnosih.
Dr. Mandič je med hrvatsko emigracijo tako v cerkvenem pogledu, kakor tudi v znanstvenem, tolikšna avtoriteta, da mu pisec izpada proti dr. Korošcu lahko mirno zaupa. Je tudi vsaj tako zaveden Hrvat, kakor je pisec omenje-nik vrstic proti Korošcu. Razgovor z njim mu bo samo v korist. Morebiti bo po njem le našel kako dobro besedico tudi za Korošca.	J. Kr.
Komunistična Jugoslavija včeraj in danes i
(Poročilo evropskega dopisnika Svobodni Sloveniji iz Trsta)
Znana je zadeva, da so trije asisten- j tl na neki tehniki tajno izdelali velik stroj z nakradenim materialom v teh- ( ničnem zavodu. Stroj so dobro prodali, v nekem državnem podjetju, ki je drža- ! vo ogoljufalo za visoke zneske, ker je ! predložilo ponarejene dokumente, da so stroj kupili za mnogo večjo vsoto v Inozemstvu. In so vsi zadovoljni: ravnatelj, asistenti in vsi tisti, ki so kradli razne dele Še drugod, ne samo na tehničnem zavodu. Država sama razmetava denar na veliko. Zadostuje samo omeniti stotine milijonov, ki jih država meče na cesto, ko npr- zida zamorcem v Ghani tovarno traktorjev in sestavne dele dovaža iz Jugoslaviji-Lahko si je predstavljati, kako dragi morajo hiti ti traktorji, če se prevaža cela jata ravnateljev in tehnikov iz Jugoslavije v Ghano, da tam sestavljajo traktorje in zidajo tovarno.
Jugoslavija pa gradi vrsto tovarn, podjetij, zgradb itd. itd. tudi v Pakistanu. To so vse zadeve, ki si jih lahko dovoljujejo gospodarsko močne države. Ni dvoma, da tako razmetavanje denarja daje slab zgled in veliko pobudo tatovom doma, ko vsi vidijo, kako slabo gospodari država z denarjem.
Znana je šala, ki ima resnično podlago. Miličnik, ki stoji na straži pri tovarni, vidi delavca, ki po končanem delu vozi iz tovarne samokolnico, visoko naloženo s slamo. Prvi večer mi-
8
ličnik nič ne reče. Drugi večer se isto ponovi. Miličnik sumi tatvino in z bajonetom pobrska po slami, pa ne najde nič v njej. Tretji večer delavec znova pelje slamo v samokolnici. Tokrat miličnik z roko brska po slami. Ker ne najde nič sumljivega, prime delavca za roko, ga vodi za ogel tovarne in mu reče: Vsi krademo, ne boj se! Ne bom te izdal. Samo povej mi, kaj pravzaprav kradeš. „Samokolnico, budalo.“ Znano je, da so miličniki v dogovoru z delavci, da isti puščajo zanje na skrivnejšem m-stu kak majhen sestavni del. Miličniki ga potem poberejo in izroče delavcu, s katerim so domenjeni.
Komunistom se sedaj zelo maščuje nauk, ki so ga pred vojno širili med ’■'udi. do naj kradejo, kjer le morejo, češ, da je bilo to, kar imajo „kapitalisti“ Dirishm ukradeno, je bilo torej ljudska last Zato jemljite in kradite!
In so dan"s v resnici dogaja- Vsi kradejo, no da bi jih kdo k temu pozival.
l eno je v naši domovini-titovini-
to.tovi-i, pravijo. Marširamo Scot glad-’et-rii " ”r-.no in skandiramo pred naši”- i—^ratorjem:
E’ n- v-j«, d0 nedelje pradem rad!
Tit-' ro.š. bod’ zahvaljen tisočkrat!
ZMUČNJAVA nad ZMEŠNJAVO
r'T’u-’-'sti najđejo pri številnih po-lomin.h zmeraj krivca drugje, samo ne
pri svojem zgrešenem marksističnem sistemu- Ko je prva leta po koncu druge svetovne vojne šlo vse narobe, so bili zmeraj krivi kapitalisti, imperialisti, kolonialisti, fašizem itd., češ, da rovarijo proti komunističnim državam in jim onemogočajo miren razvoj. Vse to je bilo osredotočeno v geslu „Smrt fašizmu — svoboda narodu“- Ko se je to geslo obrusilo, so komunisti našli krivca v suši ali pa v povodnjih. Zelo so bili veseli, če je bila kje mala suša ali kaka povodenj. Vse gospodarske težave so opravičevali s sušo ali povodnijo ali pa z obema. Kaikor je pač bolje kazalo. Lansko leto so bile velike povodnji in takrat jim je znova prav prišlo, da so objavili številke povzročene škode, da ljudje nekoliko pozabijo, kdo je pravi krivec mizerije v državi.
Seveda je treba zmeraj misliti na nova gesla in krivce. Imeti jih je treba takorekoč neprestano pri roki. Da reforme sedaj nimajo uspeha, so sedaj kriv' nacionalizem, šovinizem, lokalizem, razredni sovražnik itd. Tako dolgo so o tem (pisali, da se je resnično pojavilo vprašanje nacionalizma v posameznih republikah in namah so komunisti ugotovili, da se nahajajo v vlogi Fausta, ki vzdihuje: „Duhov, katere sem priklical, se ne morem več znebiti.“ O nacionalizmu se ne piše in govori samo doma, marveč je ta problem prešel tudi že na emigracijo. Potoki črnila se razlivalo zaradi nacionalizma po vsem ča-sopisiu. Vsak ga obravnava, kakor mu to pač najbolj pri'a. Tistim, katerim ie Jugos’aviia kot taka napoti, bi radi državo znova secirali kot so to delali
leta 1941. Komunisti doma morajo sami priznati, da jim je to vprašanje začelo delati velike skrbi. Sicer govore o tem omalovaževalno, češ, da so rešili nacionalno vprašanje, ko so ustanovili federalne republike. Vendar pa nekateri od njih bolj resno gledajo na ta problem. V prvi vrsti ipride tu v poštev dr. Bakaric, komunist štev. 1 na Hrvat-skem, ki se zadnje čase na kongresih in plenumih komunistične stranke ne oglaša več k besedi. Tako tudi na zadnjem plenumu ZKJ ni spregovoril ničesar. Tudi ni bil v odboru, ki je krparil sporazum med obema sprtima strujama v stranki — med reformisti in birokrati. Pač Ipa so ga po seji plenuma časnikarji v Beogradu kot po naročilu in-tervjuvali ter mu postavili kar precizna vprašanja glede nacionalizma. Balearic je obširno odgovarjal ter je posebno na vprašanje ali je nacionalizem vprašanje štev. 1 ali vprašanje štev. 2 v državi, izjavil: „če se ne ho izvedla reforma, potem bo nacionalizem postal vprašanje štev. 1 v državi.“ S tem je obtožil svoje tovariše-komuniste, ki ovirajo reformo ter jih opozoril, da bodo republike v slučaju, če reforma ne bo izvedena, morale načeti vprašanje nacionalizma, kar pomeni, da bodo republike začele zahtevati svoje pravice, ki so sedaj samo napisane na papirju. Vprašanje federacije ho prišlo nujno na dnevni red in se bodo morali komunisti odločiti za ali proti: da bodo dali republikam to. do česar imajo pra-1 vico, ali pa bodo republike sama na-j stopile za zaščito svojih pravic. S tem | pa že prihaja na dnevni red tudi vpra- Ì
šanje enostrankarskega sistema centralistično vodene komunistične stranke, ki v Beogradu drži vso oblast v svojih rokah. Komunisti z neko namišljeno samoupravo mečejo pesek v oči državljanom, češ, da je centralizem popustil. Pri tem nastopajo zelo spretno, da izločajo reipublike in občine iz njihove pristojnosti in takoimenovana samoupravna podjetja podrejajo naravnost osrednji oblasti, kjer ima prvo in zadnjo besedo komunistična stranka. Na ves glas oznanjajo, da morajo biti politični vplivi pri podjetjih izločeni, istočasno pa pozivajo komuniste, naj dobro pazijo, da se ne bi zaredil v gospodarstvu kak psevdoliberalizem in malomeščanski egoizem. To se z drugo besedo pravi: reforma bo izvedena, če bo, samo do tam, kjer bi mogla nastati nevarnost, da bi gospodarstvo že začelo prehajati na tako osnovo, kot jo pozna zahodni svet — na svobodno iniciativo samostojnih (podjetij, ki jih ne vodijo iz kakšne centrale, kjfer ima besedo monolitno vodena komunistična stranka.
Ker je takorekoč že gotovo, la reforma ne bo imela zaželenega uspeha, se moramo že danes vprašati, ali so komunisti sploh sposobni, da bi mogli dvigniti državo iz sedanje gospodarske krize. Vsakomur je jasno, da so komunisti na koncu s svojo modrostjo in jim sedaj na preostaja drugega kot ali iti nazaj v nasilje in stalinizem, ali pa odstraniti enostrankarski sistem in se j usmeriti na pot demokracije. Bila bi j možna tudi še kaka sredina.
(Konec v prihodnji številki.)
/
tariFr'?!	m
Na VI. kongresu SZDL Slovenije so
izvolili v novi glavni odbor 159 kom. funkcionarjev, v nadzorni odbor pa 17. Glavni odbor .je znova izvolil za predsednico Vido Tomšičevo, za podpredsednika sta bila določena France Kimovec in dr. Jože Vilfan, za sekretarja ing. Vitja Rode in za blagajničarko Francka Strmoletova. Bled člani glavnega odbora SZDL Slovenije sta med drugim dr. Stanko Cajnkar in Jože Lampret, v nadzornem odboru pa dr. Metod Mikuž.
Cement ali vino? Dan za dnem, mesec za mesecem prihajajo v trgovino ljudje in vprašujejo: “Ali imate cement? Kdaj ga boste dobili? Dan za dnem jim moram odgovarjati skoraj vedno isto: “Nimamo, pa upam, da ga bomo kmalu dobili. Pridite še in vprašajte!” Ljudje prihajajo in odhajajo-Eni molče, drugi s posmehom, pa tudi s krepko kletvico nekateri. Nihče pa mi menda več ne verjame. Kako bi mi naj tildi verjeli, ko pa še jaz sam sebi ne verjamem več! Saj tu ali tam res “kane” nekaj vreč cementa v našo Brestanico, toda to je le kapljica v Savo.
Pa med delom premišljujem o naših ljudeh in cementu. Naši podeželski ljudje so to, ljudje, vajeni teško delati od jutra do noči. Ta bi si rad (postavil hišico. Oni si želi vsaj za silo popraviti staro, ki jo je podedoval od staršev, pa Se že sumljivo nagiblje. Temu je potrebno novo gospodarsko poslopje, onemu spet gnojna jama in še in še. Za vse to pa je neobhodno potreben cement. Z uvoženim španskim ali alžirskim vinom si naš človek ipri takih potrebah ne more pomagati. To menda pač vemo vsi ali bi vsaj morali vedeti! In še pravimo, da naj bi bila SZDL nekak naš vseljudski parlament, ki naj bi dobro ipoznal vse probleme in potrebe svojih članov, potem bi naj na pravem mestu povedala, da ni prav nobene potrebe uvažati v našo deželo tuja vina, od katerih ima korist (nemajhno!) edinole gostinstvo. 'Če pa že imamo na razpolago toliko deviz, da z nji-
I I Q ¥ E N C I V
BUENOS AIRES Telovska procesija
Slovencev na področju Vel- Buenos j Airesa je bila v nedeljo, 12. junija, v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii. Ob 10 je imel mašo g- Janez Mernik, nato je pa bila procesija po prostranem parku pred cerkvijo Marije Pomočnice. Vodil jo je g. msgr. Anton Orehar ob asistenci duhovščine. Oltarje so postavili San Blartin-Carapachay, Castelar, San Justo in Ramos Mejia. Evangelije so pa peli, prvega g. dr. Alojzij Starc, drugega g- France Barle,
mi lahko uvažamo tudi vino, potem jih ponudimo komu, ki nam bo lahko zanje dal cement... (Mihael žmavec, Brestanica, Delo 25- V. 66-)
Na živinskem sejmu v Karlovcu je
nedavno neki kmet ponujal ovco za motiko. Domov se je vrnil brez motike in razočaran. Tega orodja namreč ni dobiti ne v Karlovcu in ne v okoliških krajih za noben denar. Še za devize ne, kakor je, recimo, mogoče kuipiti opeko pri Ljubljanskih opekarnah- O dinarju pri tej čudoviti zgodovinsko enostavni menjavi ni duha ne sluha, človek bi zgrabil motiko, če bi jo le kje dobil. Tako je zapisano v ljubljanskem Delu-
Umrli so. V Ljubljani: Marija Miklič, Vid Stopar, Leopoldina Gregorčič roj. Očko in ing. Lado Gregorčič (sie smrtno ponesrečila), Milan Blu-serlin, Marija Cesar, vdova po strok, učitelju, Blatija Purkart, krojač, Blarje-ta Smolčič, Jože Podbevšek, upok., Janez Argo, Blartin Bele, ml., Marija Podbevšek roj. Cimerman, Angela Petkovšek roj. Lončar, Rozalija Haroch roj. Trtnik, Milica Rajčevič, Agata Štefančič roj. Belcijan, Janko Bedenk, polic- poveljnik v p., Leopold Rihar, poštni uradnik v ip., .Marija Krenčič, vdova in Josipina Štirn v Kranju, Pavla Zalokar v Zidanem mostu, Tomaž Zaletel, upok. v Škofji Loki, Jože Pirnat, v. gradbeni tehnik v p. v Kranju, Nada Remezenko, dijakinja v Celju, Btinka 'Ostaševski, roj. Pretnar v Radomljah, Frane ičafer, posestnik v Šmarjeti pri Celju. Tončka Zadravec, roj. Grizold v Ormožu, Viktor Černy, šolski upravitelj v p. v Rogaševcih, Jože Miklič v Dobrem polju, Feliks Ivšek v Trbovljah, Frančiška Erjavec v Podutiku, Blaks Gorenak, šofer v Zrečah, Franc But v Kostrivnici, Marko Kotar žel. uslužbenec v Ortneku, dr- Stanko Perpar, šef zdravstvenega doma v Dol. Logatcu, Ivan Tomčič v Ilirski Bistrici, Matilda Krašovic roj. Urbanija v Poljčanah in Fabjan Helebrandt, major v
p.	v Celju.
A B 6 i i T I H I
tretjega g. Janez Mernik in četrtega g-Jure Rode. Med sv. mašo in procesijo je pel pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Savellija.
Festival slovenske mladine iz Slovenske vasi je bil v nedeljo, 12. t- m., popoldne v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Je lepo uspel. Poročilo o njem prihodnjič.
CARAPACHAY
Slovenski dom je v nedeljo, 22- maja, obhajal svojo 6. obletnico. Ta dan je proslavil s celodnevno prireditvijo, ki
Svetoletffia romanja Slovencev v notranjosti
Rojakom Velikega Buenos Airesa, ki gredo vsako leto na romanje k Marij) v Lujan in so letos to obrnili kot sveto-letno romanje, so se priključili tudi Slovenci v notranjosti države. Za to priliko je slovenske vernike in duhovnike obiskal direktor dušnib pastirjev msgr. Anton Orehar.
V	San Luisn so imeli v soboto, 14. maja zvečer duhovno obnovo z govorom direktorja in spovedovanje v Zavetišču sv. Vincencija v mestu, naslednje jutro pa je vsa skupina romala k Materi božji v Volčan pri San Luisu. Tam so imeli mašo z govorom, litanijami in obnovo posvečenja -Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Med nje je prišel g. žpk- Janez Lovše iz La Toma pri San Luisu, zvečer so se zbrali pri Pe-koljevih na domač pogovor. V naslednjih dneh je direktor obiskal g- župnika Alojzija Zupančiča v San Francisco in brata gg. Janeza in Toneta Ogrina v Lujanu in Quinesu.
Skupaj s dušnim pastirjem Slovencev v San Luisu g. Francem Novakom je msgr. Orehar odšel v Mendozo, mimogrede obiskal v Santa Rosa župnika g-Ivana Tomažiča, kjer je že dolgo leta. Naproti sta mu prišla dušni pastir iz Mendoze g. Jože Horn in jezuit p. Lovro Tomažin, tako da je bila kar mala slovenska sinoda.
V	Mendozi so imeli v četrtek 19. 5. in petek 22. 5. duhovno obnovo s sv. mašo in direktorjevim govorom ter spovedovanje pri mercedarkah, v bližini Slovenskega doma. Lep praznik pa je bil v nedeljo z romanjem v cerkev Lurške Marije na Challao- Po dobro-
hotni odločbi mendoškega nadškofa msgra. Alfonsa M- Buttelerja so mogli v tej cerkvi dobiti svetoletni odpustek. Dopoldne so imeli sv. maso z govorom: tisti, kateri niso mogli med tednom, so opravili še sv. spoved, tako da je vsa cerkev pristopila k sv. obhajilu. Bled mašo je pel pevski zbor pod vodstvom prof. g- B- Bajuka. Popoldne pa so po govoru v cerkev šli v proresiji e sliko Marije Pomagaj, po vrnitvi zapeli litanije in obnovili posvetitev Marijinemu Srcu. Udeležba je bila taka kot komaj kako leto tolika. Narodne noše in ljudsko petje so zbudile pozornost med argentinskimi romarji, ki radi pridejo v to Marijino svetišče. S pogovorom z mladimi in zborovanjem je bil obisk v Mendozi končan. Potem pa naprej v Cordobo.
V Cordobi so imeli svetoletno slovesnost na državni praznik 25. maja- In sicer so se zbrali k sv. maši popoldne v kapeli sester sv. Družine, kamor je vstopilo tukaj tudi nekaj Slovenk in jih iz Buenos Airesa poznamo po gostoljubnosti, ki so jo izkazovale dolga leta članicam SDO za njihove sestanke v zavodu Ana Janer. Pri pobožnosti se je zbrala skupina starih in novih naseljencev; imeli so sv. mašo z govorom, litanije in obnovo posvetitve Marijine-mu Brezm, Srcu. Vse je uredil dušni pastir Slovencev v Cordobi bogosl- prof-g. Franc Levstek, pri maši sta asistirala salezijanska bogoslovca gg. Jure Langus in Marko Blizerit. Prijetno je bilo kramljanje po sv. maši. Z obiskom jezuita p. Ivana Casermana m nadškofa msgra. R. Primatesta je bil obisk tudi končan-	-r
se je začela ob 11 z dviganjem zastav òb igranju obeh himen in častni straži šolske mladine, članic SDO in članov SF'Z ter skavtov.
Sv. mašo je daroval ,č. g. dr. Starc-'
Bled in po kosilu so se na balinišču merila moštva iz raznih domov. Kmalu po 15 So začeli gostje polniti obširno in okusno pripravljeno dvorano. Kulturni program, ki ga je vodil g. Pirc, je bil kar dobro pripravljen. Najprej je č- g. dr. Starc domu iskreno čestital za tolikšen napredek ob tako malem številu članstva v času 6 let. Poudarjal je pomen dobre in trdne volje za dosego visokih ciljev, ki jih tudi majhne skupine dosegajo.
Pod vodstvom ge. Blare Plečko so mladenke izvedle lepo vajo ob spremljavi harmonike. Harmonikarji iz Cara-pachaya in San Martina so pod taktirko g. V. Jenka zaigrali par lepih komadov in pokazali velik napredek. Prav tako pod vodstvom g. Jenka in ob spremljavi harmonike je novo ustanovljeni dekliški zbor ubrano zapel nekaj pesmic in se tako dostojno predstavil.
njo, da bi slovensiki begunci ostali zvesti Mariji z Brezij, ki naj -nam izprosi srečen povratek.' Sledila je sv. maša za rajne žrtve revolucije, med katero je g. dr. Lojze Starc zbranim otrokom v govoru opisal postopke pri kanonizaciji mučencev. Po isv. maši so vsi navzoči za,peli „Oče, mati, bratje in Sestre...“ Drugi del proslave se je pričel z recitacijo iz Kalinove Črne maše. Nastopili so: Lazar Miki, Potočnik Lučka, Brula Vladi, Brula Andrejka in Cestnik Jože.
Spominski govor je im)el g. Jože Poznič. V lepih besedah se je spomnil pokojnih in naših dolžnosti do teh velikih žrtev.
Njegova izvajanja so navzoči sprejeli z odobravanjem, nakar so dekleta v narodnh nošah (Erjavec Bletka, Cest-nk Cilka, 'Vladi Brula in Maček Meta) izvajale simbolično vajo, ki jo je pripravila ga. Ema Kessler-Blejčeva, recitacijo pa podal g. Franci Holosan. Le-
Vsah teden ena
France Balantič
IMEL SEM DEKLICO
Srce, samo ti si z menoj! Spavaj, duša, sanjaj mi, srce, zibljem te kot glavico neveste, pajčolan mi predejo salzé, da zastrem v očeh ti globočino.
pa slovesnost je bila zaključena z domobransko pesmijo.
SAN BIARlN
V soboto, 11. junija, je bil v prostorih Slovenskega' doma četrti občni zbor Sanmartinskega odseka SFZ. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Jože Ziherl, v odbor pa Pavle Možina, Janez Zorec, Janez Blarinček, Tomaž Gabre-nja, Tone Možina, Marjan Petkovšek ìd Jože Novak- Tajnik, blagajnik, športni referent, gospodar in delegat za zvezni odbor bodo določeni na prihodnji seji-
Župnih Anton Stsm&mih — Izletnih
Dramatski odsek je ponazoril Aškerčev ,Mejnik“, v katerem sta predstavljala oba soseda gg- Vrečič in Tršan.
Program je zaključil zelo uspel nastop Šolske mladine (po narodni pesmi Pegam in Lambergar, katerega je pripravil g. Pirc.
Ves kulturni program je navzoče zadovoljil in si moremo le še večkrat želeti takih prireditev.
Nato se je razvilo živahno družabno razpoloženje, ob igranju orkestra Ostende.
V nedeljo, !2, junija, so imeli člani svoj 7 .redni letni občni zbor, na katerem so ob navzočnosti 31 od 50 vpi-mh članov odborniki podali svoja poročila. Nanredek v pretekli poslovni do- ! bi je bil dokaj zadovoljiv, zlasti oprema odra in izdelava prostorov za kuhinjo in gostinski lokal.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik g. Ivan Žnidar, podpredsednik g. dr. Vlado Pezdirc, tajnik g. Edvard -Škulj, blagajnik g. Marijan Amon, gospodar g. Lojze Sedej, kulturni referent g. Janez Tršan, odbornik g. France Senovfršnik-.
Tak kot je, je te dni g. Anton Stanonik praznoval svojo sedemdesetletnico: tiho, nasmejan med svojimi domačimi in sobrati je ipri-znal: jih že imam v žepu, namreč 70 let Nobeden bi mu jih ne prisodil, čeprav mu vsi rečemo stric, Slovenci in Argentinci, ki ga poznamo. To pa zaradi nečakinj Pavle 'in Francke, ki jih ima v Argentini.
Rojen je bil 30. maja 1896 na Trati nad' Škofjo Loko, študiral je gimnazijo v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano, bil posvečen v mašnika 29. junija 1922, ko je prej končal vojaško službo 4 let v prvi svetovni vojni. Kot kaplan je služboval v Dolenjskih toplicah, Kostanjevici, Fari pri Kostelu in Vodicah. Od tam je šel na župnijo Zg. Tuhinj, odkoder so ga pregnali Nemci;
in tam preživel vso grozo partizanskega obleganja in za tem. odšel v ljubilo k bratu prof. Maksu. Leta 1945 je odšel v begunstvo, živel nekaj časa v Treviso, nato v Arco di Trento, šel od tam v Španijo ter prišel v Argentino. Tukaj je služboval -najprej kot kaplan v Villa Bällsster, sedaj pa je že dolga leta bolniški kaplan v Institute cirur-fico v Haedu.
Skromen in delaven vse življenje na svojih službenih mestih, ne da bi vzbujal kakor koli pozornost, tudi danes ne miruje. Še vedno pomaga v dušnem pastirstvu med Slovenci, -posebej s spovedovanjem v Ramos Blejii, med Argentinci je poznan kot spovednik redovnic.
Hvalevredna je njegova -navezanost na duhovniško družbo, da ga pogrešimo, če, e-a ni redno na mesečni duhovniški sestanek, kier neprisiljeno postane prijetno središče V razgovorih o bolezni in nrerokbah, zlasti mu je pri srcu Marijina napoved v Fatimi.
Želimo m’.> da bi ostal še dolgo tako živahen in vesten v duhovniški službi, duhovnikom in vernikom v prijetno to-
kot begunec je prevzel župnijo Turjak
lažbo. To naj bodo naše čestitke k nje-e-overnu jubileju!	-r
Novemu odboru in vsemu članstvu želimo ob tej priliki veliko usmehov pri
velikem delu za ohranitev narodnih in verskih dobrin v okolici Slovenskega doma v Carapachiyu.
I -
MIRAMAR
V nedeljo, 29. maja, smo imeli v Miramaru 5. občni zbor Slovenskega doma. Pričel se je ob 14.45 ob navzočnosti 4 družabnic in 10 družabnikov. Predsednik Franc Gornik ml. je po pozdravu med drugim poročal o prireditvah lanskega leta. Te so bile: materinski dan, pri katerem je največ sodelovala mladina šolskega tečaja Janeza Trdine, prikaz skioptičnih slik in njihova razlaga, zaključek šolskega leta in Bliklavževanje. Predavanje o zgodovini Slovencev je imel dr. Tine Debeljak med svojim 'bivanjem na počitnicah v tem kraju. Živahno je bilo vedno na kegljišču, ter med 'igralci taroka in šaha. V podporo domu je bilo tudi več veselic, kolin in srečolovov. Sledila so I poročila tajnika Toneta Japlja, blagaj-, nika Ivana Škulja, gospodarja zgradbe ! Alojza Marolta, člana razsodišča Jane-j za Jelenca in referenta za kegljišče To-; neta Prešička.
I Pri volitvah je bil izvoljen nasled-1 nji odbor: (predsednik Ivan Škulj, pod-i predsednik Janez Jelenc, tajnik Lojze I Trpin, blagajnik Janez Gornik, gospodar Franc Gornik ml., gostilničar Alojz Marolt, razsodišče Tone Prešiček, referent za mladino Tone Japelj, oskrbnica kuhinje Tinca Jelenc, refernt keglji-I šča Franc Gornik ml.
RA BIOS MEJIA
Spominska proslava v Slomškovem domu
Spominska proslava padlim žrtvam revolucije v Slomškovem domu je bila v soboto, 11. junija. Po šolskem pouku so je mladina s starši zbrala v družabnem salonu, kjer so bile -na primerno okrašenem odru lepo podane tri recitacije iz zbirke Strti cvetovi: Junakom v spomin (Andreja Škrljeva), Naše priče (Bernarda Finkova) in Begunska Malija (Viki Holosan). Recitacije so izve-nele v poziv „...s cvetjem molitve jim lučke prižgimo, v duhu pojdimo v s!o-‘ venske gozdove in končala s proš-
Vmiznih sl&venshe pesmi
Zadnja letošnja junijska dvakratni praznik: nedelji, kot prazni ku, bo prištet še praznik slovenske pesmi. V dvorani Slovenske hiše se bomo opajali z našo pesmijo, ki nam jo bo r-udil koncert povečanega pevskega zbora Gallusa-
Z velikim veseljem čakamo tistega popoldneva, ko se bomo zbrali od vseh -strani, si segli v roke in potem iz čiste in prelepe naše pesmi prisluhnili bitju našega skupnega vseobjemajočega slovenskega srca...
Dih davnih stoletij se bo vzdramil in plaval nad nami: s seboj bo prinašal podobe naših pradedov in dedov, ki jih je tudi združevala domača pesem, jih kalila m pojila z močjo, dà jih ni čas stoletij zdrobil in odrinil v pozabo. Podoba naše domovine za morjem se bo približala pred nas: ob zvokih, ki nas bodo preplavljali, se bodo neslišno pomikale sončne vasi mimo naših oči in spoznal boš domačo cerkev, ta in oni dom med dravjem, kočo na hribu, bajto za obronkom gozda, do katere vodi ozka, prav ozka pot, in duh nagljev, roženkravta in rožmarina boš zaslutil tam iz belih oken in ograjenih vrtičkov-In še če bi uprl pogled malo bolj na tiste ceste med vasmi,. na kolovozne steze in na predokna, videl jih boš, zrl jim boš v obraz kakor nekoč: očetom,1 materam, bratom m sestram. S smehom na ustih te bodo veselo pozdravljali ob tem tvojem kratkem obisku. Obisku rodni vasi, domači zemlji. Na ušesa te bo božal očetov glas, v srcu bo odjeknil materin smeh, ogrel te bo fantovski-vrisk in pesem na večer, ko samo zvezde utripljejo iz daljave in luna straži nad tihoto noči. • -
To je bogatija naše pesmi, polna življenja, polna prelestnih čarov, polna \ luči, ki gre z nami, koder gremo in ni- ! koli ne ugasne. To je naše največje bogastvo, ki tudi skopemu bogatinu poje v dušo in beraču lije iz srca.
Naša slovenska pesem: do groba se ne moremo ločiti od nje! In kdor jo je zatajil ali izgubil, temu je življenje le se umiranje...
v Ramos Mejiji ko je prihajal od vaje iz Slomškovega doma. Clpazil sem trudnost njegovega koraka, kajti bila je že pozna nočna ura in človeku, ki je ves dan vprežen v službi in je že davno izven prešernih fantovskih let, tako večerno delo ni baš v prijeten oddih.
Že pri vlaku sem ga prijateljsko pobaral, kako je kaj sestavil koncertni program- Naj me ne obsodi za blebetača, če ga bom tu izdal. Povedal mi je nekako takole: „Izbiral sem po večini take pesmi, iki jih radi slišijo široke plasti ljudi- Pesmi, ki so ipri ljudeh priljubljene, ki jih nosijo še v srcu, ker so jih pred leti sami peli ali pa vsaj slišali lepo zapete še doma. Tako bodo sedaj te večno lepe melodije znova zazvenele v njihovih srcih in ob njih bodo občutili toploto nekdanjih časov, snidenje z dragimi obrazi in povezanost nas vseh na tisto majčkeno zemljico za morjem in za gorami, ki ho za nas večno ostala naša iprava domovina... Naš mladi rod pa naj spozna, da je naša pesem lepa, bogata ter da je vredna, da se je nauči in jo poje z nami!“
Pritrdil sem mu in bil obenem vesel, da bodo mogli tudi najpreprostejši naši ljudje oditi zadovoljni s koncerta.
Potem pa sem ga povprašal še o delu za koncert-
Odgovoril mi je: ,Ko bi ne bil izgubil s sodelovanji pri drugih prireditvah časa, bi bil lahko ikoncert boljše pripravljen. Tako pa domobranska, koncilska, Telovo- medzborovski koncert v Wardu... Ljudje si težko predstavljajo, da so v takem koncertu neprecenljive žrtve vseh sodelujočih. Koliko ur in večerov je žrtvovanih vajam, če I sta odgovornost in idealizem vseh pevcev popolna, potem je delo lahko in vse gre hitreje in bolje... In uspeh tega skupnega sodelovanja ne izostane.“
Potroštal sem ga, da sem prepričan v velik uspeh koncerta. Kajti Gallus ni še nikoli razočaral!
Slovenska pesem, dvigni se visoko! Zazveni v naših srcih, odjekni v naše domove, da bo zadišalo ipo domovini v njih! Bodi naš veliki praznik!
nedelja bo svejal
Dirigenta dr. Julija Savellija sem 11 n''Tr
-jkc
I I 0 V i H C I
KANADA
Srebrna maša lazarista Wolbanga
Slovenski lazarist g. Karel Wolbang, ki deluje v Severni Ameriki, ponovno pa prihaja misijonarit tudi med slovenske rojake po slovenskih naseljih v Kanadi, bo imel v nedeljo, dne 26. junija ob 10.15 dopoldne srebrno maso v cerkvi Brezmadežne v Torontu. Po srebrnomašnem slavju bo v cerkveni dvorani kosilo za srebrnomašnikove iprijatelje, pevce in mašne strežnike.
Pesem materam je bil naslov lepi materinski proslavi, ki jo je v župniji Brezmadežne za prvi maj pripravil g-Franc Sodja. V počastitev svojih mater so nastopili otroci slovenske šole od otroškega vrtca do tistih fantov in deklet, ki hodijo v srednje sole. Najlepši točki sta bili simbolična vaja „Kaj pa delaš, Anzelček“, ob spremljavi dvoglasnega zbora in rajanja deklic ob spremljavi harmonik „Naša dobra mamica“.
Dva dni po tej prireditvi, t. j. 3- maje, je odšel iz Toronta v Muenchen v Nemčijo jezuit Janez Sodja, ki je uspeš-rio končal svoje misijone med rojaki po Kanadi. Do Clevelanda ga je spremljaj njegov brat g. Franc Sodja na potu v Argentino, za kar so vedeli samo njegovi duhovski sobratje. Hotel je oditi na
Vestnik S F Z
V. ŠPORTNI DNEVI
Ob zvestem navdušen j ju navijačev smo v soboto, 11. nadaljevali turnirja v odbojki ter ju zaključili v nedeljo 12.
Oba pokala si je osvojila Slovenska vas, druga mesta pa sta se v zadnjih dveh tekmah odločila. Obakrat je dobil Morón.
V	soboto sta pričela tekmovanja krožka SDO iz San Justa in Slovenske vasi. Sanhuščanke so svojo igro močno zboljšale v primeri s prejšnjo soboto, kar je tudi iz rezultata razvidno. Tekmo so zmagale Lanuščanke 9:15, 16:13, 15:4.
Dekleta iz Morona so znova potrdile svojo moč v tekmi s Sanmartinčankami, katere so premagale 15:3, 15:1.
Napeta je bila naslednja tekma, v kateri so Ramoščanke z boljšim podajanjem premagale dekleta iz San Justa-18:1, 10:15 in 15:10 je bil končni rezultat.
Med fanti so prvo tekmo igrali La-nuščani z Mofončani. Kljub nekaterim zelo dobrim moronskim igralcem je bila igra obeh odsekov vseskozi enaka, Po prvi dveh setih se je igra odločala v tretjem, katerega si je z najmanjšo razliko priboril lanuški odsek. Posamezni rezultati so 15:9, 9:15 in 17:15 za Slovensko vas.
V	naslednji tekmi pa so Lanuščani imeli tudi zelo težko igro z ramoškim odsekom, ki jih je tudi v prvem setu premagal. V naslednjih dveh pa je napadalnost Lanuščanov bila močnejša, kljub velikemu navdušenju Ramoščanov. Rezultat je bil 5:15, 15:9 in 15:10. i
Sanmartinčani so se postavili preti San Justu, ki pa jih je premagal s 15:0 in 15:10. Čeprav rezultat tega -ie pokaže, sta bila oba seta napeta in so Sanhuščani šele proti koncu obeh dokazali svojo premoč.
Zadnja tekma v soboto zvečer se je odigrala med odsekoma iz San Martina
PO S V K T 9
skrivnem brez slovesa, ki je vedno težko- G- Sodja je bil v tej fari že od leta 1960, pomagal je pri zidanju cerkve in dvorane nato pa ves čas tudi pri duhovni graditvi fare, zlasti med mladino. Poleg tega ja 8 let tudi urejal verski mesečnik Božja beseda-
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Med mesti z večjimi slovenskimi naselbinami v Sev. Ameriki je tudi mesto Milwaukee v državi Wisconsin. Slovenci imajo tudi tu svojo župnijo sv. Janeza, v kateri je bil v povojnih letih do svoje smrti župnik rajni msgr. France Gabrovšek, sedaj pa vodi to župnijo g. P-Klavdij Okoren.
Ker je sedanja cerkev premajhna in je tudi v oviro preuravnavanju prometnih zvez v tem mestu, so se katoličani odločili, da bodo postavili na drugem prostoru novo cerkev. Bo zelo moderna ih bo zgrajena v obliki deseterokotnika. Imela bo poleg glavnega vhoda, deset stranskih izhodov, t. j. na vsakem oglu. To zaradi primera nevarnosti, da jo lahko verniki hitro izpraznijo. V cerkvi bo 800 sedežev, ki bodo postavljeni v obliki polkroga okrog glavnega oltarja na sredini cerkve.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
in Ramos Mejije. Po velikih razlikah, za enega in drugega, v prvih dveh setih, so -Sanmartinčani ipriborili zmago, za kar je zlasti odločalo par dobrih zabijačev. 15:2, 1:15 in 15:10 je bil rezultat za San Martin.
V nedeljo smo po otvoritvi športnih dni nadaljevali in končali oba turnirja.
Najprej sta se ipomerila odseka iz San Martina in Morona. Z dobro igro so si Morončani osvojili tekmo z rezultati 15:10 in 15:11.
Lanuščanke so si v naslednji tekmi skoraj zagotovile prvo mesto, ko so s, trudom premagale ramoško ekipo 15:9 in 15:12.
Ramoščani so proti San Justu zopet pokazali, da bodo, če se pripravijo z resnim treningom, želi mnogo uspehov. Tudi Sanhuščani, ki so jih premagali s 15:7, 10:15 in 15:7 so se morali truditi,! da ne izgubijo možnosti za drugo mesto. j
Sanhuščanke so brez večjih proble- j mov premagale dekleta iz San Martina j z rezultatom 15:0 in 15:3-
Sanmartinčani so v naslednji tekmi podlegli boljši igri Lanuščanov, iki so si s tem rezultatom (15:7 in 15:3) osvojili prvo mesto brez poraza.
Tudi dekleta iz Slovenske vasi so igrale zadnjo tekmo proti Sanmartin-čankam, ki pa tudi niso mogle preprečiti zmago Lanuščank, ki so tako prvakinje. Rezultat je bil 15:3 in 15:1.
Takoj nato pa so se odločala druga mesta. Pri dekletih sta se pomerila krožka iz Morona in Ramos Mejie, ki sta izgubila samo proti Lanuščankam. Radi nereda v ramoški ekipi so Moron-čanke s precejšnjo lahkoto dobile 15:5 in 15:5-
Mnogo bolj napeta pa je bila zadnja tekma med fanti iz Morona-Carapacha-ya in Sanhuščani. Ko je Morón že v drugem setu vodil 14-5, je kazalo, da ho tekma končala. A na veliko zadovoljstvo sanhuških pristašev se je igra izenačila in končno so jo Sanhuščani dobili. Tako se je morala odigrati še tretja igra, katero je menjavno vodil eden in

JV A Š I
Urejuje: MARTIN MIZERIT
MLADINI
Leto III.
Štev. 12
VEĆINA ALI MANJŠINA?
Mnogokrat slišim pritožbe odraslih o obnašanju in vedenju naših otrok. Da so nevzgojeni, se ne znajo- lepo obnašati, da jih je treba vedno opominjati in podobno. Ali so naši otroci res taki? Poglejmo•/
V	nekem slovenskem domu je tombola. Hodim med mizami in pozdravljam znance. Kar pridrvi mimo mlad „kelnar“. Prostora res. ni veliko in fantič ne pazi, kod hodi. In tako se zgodi, dà stopi tudi na prste mojih nog. Pogleda me — in jo „pobriše“! Niti besedice oprostitve!
Na slovenski prireditvi sem videl sledeči prizor: mlada deklica, ki je tekla po sredi dvorane, se je tako nerodno z'fidela v neko gospo, da je tej padla torbica z roke. Punčka ne samo, da ni pobrala torbice in jo izročila gospej *— niti oprostila se ni in je kar lepo tekla dalje!
V	dvorani Slovenske hiše je c.v. maša. Res: mnogo je ljudi, tudi zadaj pri vhodu. Pa zagledam fantka, ki hoče priti v sprednje vrste. No, saj je prav: otroci morajo biti spredaj! A kaj, ko si naš „junak", brez prošnje za dovoljenje, kar. sam utira pot in — morda nehote — sune s komolci tu pa tam koga: ne da bi se opravičil. Je to lepo? Mislim, dà ne!
Pregovor pravi: Ni pravila brez izjeme!
Gotovo je med slovenskimi otroci mnogo takih, ki so res lepo vzgojeni in se znajo tudi lepo obnašati. A vprašanje js: so ti „pridni“ otroci večina, ali samo izjeme?
Na vas je, otroci: da daste odgovor nai to vprašanje!
Ne v besedah, marveč v dejanjih!
drug odsek, končno pa so Morončani zabili 8 golov in si s tem osvojili drugo mesto. Rezultat te tekme je bil 15:9, 14:16 in 15:8.
PO ŠPORTNEM SVETU
V Londonu je bilo 23. aprila zaključeno V. evropsko namizno tenisko prvenstvo. Prvo mesto je zasedla med moškimi ekipami švedska, ki je v finalu premagala moštvo Sovjetske zveze s 5:2- Jugoslavija je zasedla tretje mesto- Premagala je v tekmi za mesto Romune s 5:3. Vecko je zgubn z Giurgiuco 0:2 (17:21, 13:21) ter z Negulescom z 1:2 (21:18, 16:21, 19:2A, Korpa je premagal Negulesca z 2:0, Eetija z 2:1 in Giurgiuci z 2:1; surbek pa Retija z 2:1 Negulesca z 2:0, izgubil je proti Giurgiuci z 1:2. Prej pa je Jugoslavija premagala še Finsko s 5-0, Zahodno Nemčijo s 5:1, cSSR s 5:4, izgubila ipa je s Sovjetsko zvezo z 1:5. Poleg Vecka, Korpe in Šurbeka sta igrala še Markovič in Stipančič.
Peto mesto je zasedla ekipa ČSSR, slede Anglija, Madžarska, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Danska, Bolgarija, Poljska, Francija, Nizozemska, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Finska, škotska, Portugal, Španija, Grčija, Irska, Norveška, Švica, Italija, Wales, Yersey, Malta in Guernsey,
Damsko ekipno prvenstvo si je priborila Madžarska z zmago v finalu nad ekipo Sovjetske zveze, tretje mesto 'ie pripadlo ekipi ČSSR, slede Zahodna Nemčija, Anglija, Romunija, Vzhodna Nemčija, Poljska, Jugoslavija (Pirčeva in Ječmenica), švedska, Nizozemska, Belgija, Avstrija, Švica, Finska, Grčija, Danska, škotska, Wales, Norveška, Luksemburg, Irska, Španija in Guernsey.
Pri posameznikih sta bila že v prvem kolu izločena Korpa in Vecko, v osmini finala pa so bili izločeni še Markovič, Šurbek in Stipančič. Prvo mesto je zasedel lanski evropski prvak Šved Ji-hansson, ki je v finalu premagal Miko (ČSSR) s 3:0 (17. 16, 7). V parih je prav tako zmagal švedski par Johansson —Alser nad Miko—Stanek s 3:2. Prvo mesto v mešanih parih sta osvojila Miko—Lužova- Prvakinja med posameznicami je postala Romunka Alexan-drescu, ki je v finalu premagala Grin-bergovo (SZ) s 3:2. Pirčeva je prišla do tretjega kola, dočira je Ječmenica izpadla že v prvem kolu. Moški par Korpa—Vecko se je uvrstil v polfinale, vsi ostali pa so izgubili že prej.
Letošnji slovenski prvak v orodni telovadbi je ipostai Kersnič iz Ljubljane pred Kuesslom. Miro Cerar zaradi bolezni ni nastopil na tem tekmovanju. Pri mladcih je prvo mesto zasedal Miloš Vratič iz šiške, ki je bil skoraj razred zase-
OBVESTILA
IH. kulturni večer S RA bo v soboto, 18- junija, pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen O zmoti-
Proslava sv. Alojzija v nedeljo, 19. junija ob 16 v Slovenski hiši. Najprej sv. maša nato pravljična igra Tinček v kraljestvu žuželk v izvedbi otrok iz Slovenske vasi.
Informativni sestanek članov Slomškovega doma bo v nedelj-o, 19- junija, po sv. maši.
Berazategui. Domobransko proslavo bomo imeli v -nedeljo, 19. junija, ob 4 v domu. Proslava spomina naših junakov nam je ponosna in častna dolžnost. Lepo vabljeni vsi člani in prijatelji-
N araščajnfce in mladenke iz San Justa bodo imele svoj sestanek na drž. praznik, 20. junija, ob 14-30 v 'Našem domu; iz Ramos Mejije pa isti dan ob 16 v Slomškovem domu.
Društvo Slovenska vas bo v sobo co,
25.	junija, ob 20 proslavila 150-letnico argentinske svobode. Program: obe narodni himni, glasbene točke in igra:
El cura de los pagos largos. — V nedeljo, 26. junija, ob 15-30 pa se bomo spomnili prve obletnice smrti ustanovitelja naše vasi msgr. Janeza Hladnika (sodelovanje vaškega pevskega zbora, recitacija in govor pokojnikovega sošolca g. dr. Tineta Debeljaka) ter dneva padlih junakov (govor g. St. Mehleta), recitacija in sodelovanje otroškega pevskega zbora. Rojaki toplo vabljeni!
Za koncert SPZ Gallus-a‘ ki vas bo s svojim izborom najlepših pesmi v duhu popeljal v domače kraje, si zagotovite vstopnice (programe) v predprodaji.
Harmonikarska šola v San Martinu
pod vodstvom g( Viktorja Jenka bo imela svoj nastop na državni praznik v soboto, 9. julija, zvečer v dvorani -Slov. doma. čisti dobiček je namenjen gradnji doma.
Kuiturni-družabna prireditev revije „Duhovno življenje“ bo v nedeljo, 17. julija, v Slovenski hiši.
■»*«■■■ UHassiiiaimamMiMai«*
1 Dr. FRANC KNAVS f
ODVETNIK
: Lmvalle 1290, p. 12, of. 2, Capital |
T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
ESLOVENIA LIBRE
responsable : Milos Redactor; José Eroselj Bedacción j Administracién: Ramon Falcón 4153, Buenos T. E. 69-9508 Argentina
O oz n	FRANQUEO PAGADO
Wl- cz 2 flC ~ z	Concesión N’ 5775
°o 5 “t o <	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N’ 3824
Ragictro Nacional d« la Propioiiad	
Intelectual No. 817.086	
JAVNI NOTAR
Fi*®hmsìsco Massi Caseari©
Escribano Pùblico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T.E. 35-8827
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošijjanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev sa pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gràficoa Vilko S. R. L.. Estados Uniclos 425. Bs. Air«. T.E. 33-721«
V nedeljo, 19. junija, na slovenski PRISTAVI V CASTELARJU
DOMAČE KOLINE
Krvavice, pečenice, svinjska pečenka in izvrstna vina- Vse po zmernih cenah.
Koline naprodaj tudi za na dom Pričakujemo vas, pridite!

f
¥ Sl©wmsls©m dem» v San Martin«
bodo v nedeljo, 19. junija, od opoldne) dalje
in ob vsakem vremenu na razpolago
PRISTNE DOMAČE KOLINE
Možen bo tudi nakup kolin za dom IGRA PRIZNANI ORKESTER
NAŠ DOMI V SAN JUSTU vabi na
veliko lovsko veselico
dne 19. junija
ob 16. uri
Zajci m jerebice v omaki ali pečeni. Dobra postrežba, zmerne cene Vsi vabljeni, zlasti lovci.
Igra orkester MATHATAM
IZVAJAL SPZ GALLUS V NEDELJO, 26. JUNIJA OB 17 V SLOVENSKI HIŠ!
DOHODKI PRIREDITVE V POMOČ GRADNJI SLOMŠKOVEGA DOMA — OSKRBITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJI V DUŠNOPASTIRSKI PISARNI IN SLOM- DOMU
Oton Župančič:
ŽARKI
Sončece zlato nad gore zelene vstalo je, biserne žarke na zemljo spečo poslalo je.
Prvi žarek poslalo v rosne je travice — k nebu povzdignile cvetke . bujne so glavice.
Drugi žarek poslalo v gnezdeca skrivna je — v tihi se log oglasila pesemca divna je.
Tretji žarek se Tončka dramit napotil je, smuknil na posteljo mehko ali se zmotil je.
Kdaj že ovčice bele v loko na pašo gnal!
Tam si že vriska in piska, tam bi ga, žarek, iskal!
F, S. Finžgar:
Kslor se ®fo tuji nesreči smeje, se loma!« ofo svoji solzi
Na požeti njivi so ostali samotni in zapuščeni Slamica Bobek in Kamenček. Skubic«) je bila vedno vesela. Kar ple-
sala je ob jesenski sapi. Bobek je pa dolgočasno kukal iz odprtega stroka. Ves žalosten je bil, ko ni imel nobenega tovariša več na njivi. Poleg njega je ležal Kamenček v ppsti in potrpežljivo čakal zimo.
1 Lepega popoldne pripleše Slamica k Bobku in ga nagovori: „Vaš kaj, dragi moj, dolgčas je na prazni njivi. Pojdiva potovat!“
„Pa pojdiva!“ pravi Bobek in se izvali iz stroka.
Tedaj se pa oglasi še Kamenček: ,..Taz -ne bom sam. še mene vzemita s seboj!“
„Če ne boš prepočasen in prelen, pa pojdi!“ mu dovoli Slamica.
In so šli. Veselo je frčala Slamica,
I Bobek je koracljal za njo, Kamenček se je ves truden valil za Bobkom.
Ppd večer pridejo do ipotcka. Nobene brvi ni bilo čezenj. Stali so na bregu in premišljali.
Kar poskoči Slamica in vzklikne: ,.7.o vem, takole bomo napravili. Jaz ležem čez vodo, vidva pa pojdeta po meni čez potek. Ko bosta na drugem bregu, potegneta še méne -na suho!“
. „Izvrstno!“ zaploska Bobek, Kamenček pa nič na reče.
Slamica leže čez vodo. Bobek stopi nanjo in previdno koraka po nemirni brvi. Na sredi mu skoraj izpodrsne, pa se naglo ujame in pride srečno na drugi brag.
Za niim poskusi Kamenček. Jako se je bal. Toda Bobek mu je dajal poguma in ga vabil na ozko brvco. Kamenček gre, se guga, opoteka in omahuje. Bobek se mu začne smejati. Kamenček leze in leze in krili z rokami. Bobek se mu na smeje in se tolče po kolenih. Tedaj Kamenček omahne in se prekucne v vodo. Poredni Bobek pa mu ne gre pomagat, ampak se smeje in smeje. Celo Slamico pozabi in je ne potegne na suho. Kamenček je utonil, Slamico je sdnesel potok.
Kar nenadoma zaboli Bobka čez trebušček. Neha s smehom, se potiplje in spozna, da je od smeha počil.
„Ojoj, ojoj, počil sem!“ milo toži Bobek in se zvija na bregu. Na srečo-pride čevlj.ar Smola mimo in zašije Bobku trebušček s črno krpo.
In zato ima še danes vsak bob črno zaplato.
NAŠI PREGOVORI — NAVADA
Navada vse polajša.
Navada je velika moč. ■ Navada je druga narava. Nova navada staro prežene.
Rešene uganke iz 11. tevilke: Besedna uganka: oreh (lešnik). — Rože: vzameš prvi dve črki vsake besede; dobiš: šiba novo mašo poje.