Poštnina plačana v gotovini. Maribor, srčda 5. avgusta 1956 štev. 177. leto X. MARIBORSKI Gena 1 Dtn VECERNK JradnMtvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Toloton uredništva 2440, uprava 240B Ishaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 14. uri < Velja meaeino prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase tudi oglasni oddelek „Jutra11 v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA 99 Usftek V. Mariborski teden sicer še ni zaključen, vendar pa je mogoče že sedaj sredi poteka prireditev ugotoviti zadovoljivo bilanco letošnjega »Mariborskega tedna«. Že na otvoritveni dan in potem v nedeljo, pa tudi prva dneva v tekočem tednu, si je ogledalo razstave in prireditve »Mariborskega tedna« že toliko ti-sočev obiskovalcev iz najrazličnejših mest in delov države, da se lahko brez pretiravanja ugotovi zadovoljivost dosedanjih uspehov. Ustanova »Mariborskega tedna« je, kakor je mogoče soditi ob udeležbi in odzivu, že tako zelo prodrla v najrazličnejše dele naše države, da lahko smatramo to ustanovo kot eno izmed redkih, ki so si navzlic težkim gospodarskim prilikam, v katerih so nastale ter se razvijale, utrle veljavo in zajamčile obstanek ter spopolnjevanje. V Mariboru je bilo te dni toliko tujcev, da je gornja trditev v popolnem obsegu povsem upravičena in umestna. Nedvomno je, da bo naval v zadnjih dneh, predvsem v soboto in nedeljo, to trditev le še bolj podkrepil in potrdil. Odziv sam pa ne bi pomenil vsega, ko bi ne bilo med prihajajočimi gosti opaziti izredno živahne pozornosti ter zanimanja za vse tiste panoge gospodarske, kulturne in socialne tvornosti, ki nam jih kakor v živahni, slikoviti reviji prikazujejo razstave letošnjega »Mariborskega tedna«. Rast in napredek se razodeva ob razstavi tekstilne industrije in splošnih industrijskih razstav. O pridnih, veščih in spretnih rokah pričajo velika obrtna razstava in modna revija, o solidni trgovski preizkušenosti trgovska razstava. K prizadevanjem za dvig našega kmetijstva in poljcdeljstva spadajo razstave, ki se tičejo našega poljedelstva, mlekarstva, vrtnarstva ter vinogradništva, s priključeno pokušnjo izbranih štajerskih -vin. Sodobna višina gasilske stroke in udarnosti se lahko premeri ob veliki gasilski razstavi, ki jo je organizirala tukajšnja prostovoljna gasilska četa ob 651etnici svojega obstoja. Vse najsodobnejše pridobitve tehnike se zrcalijo na razstavi motornega in brezmoto rnega letalstva, ki so jo organizirala marljiva tukajšnja »Naša krila« in protiplinska razstava tukaj§njega agilnega odbora za obrambo mesta od zračnih napadov. Živahno po-budnost mariborskih filatelistov pa kaže prva filatelistična razstava, združena z borzo znamk, vsa plemenita prizadevanja našega narodnega ženstva pa se izkazujejo na krasni razstavi narodne ženske domače obrti. Vsi problemi našega tujskega prometa in gostinstva so zajeti na t u j s k o p r o m e t-ni razstavi s turistično športno loterijo Jugoslovenskega Touring kluba, na razstavi »Jugoslovenske iz lož be« za propagando turizma in na gostili s k i razstavi. Narodno kulturna tvornost pa je povdarjena v razstavi slik na steklu in razstavi domače keramike, nadalje na kolektivni spominski razstavi našemu pokojnemu slikarju-umetniku prof. Gvajcu, na razstavi »Učiteljskega doma« ter na razstavi E s p e r a n t s k e g a društva v Mariboru. K temu še priključuje še eksotična akvaristična razstava ter pi sana razstava kunce rejcev ter golob ar j c v. Letošnje prireditve »Mariborskega tedna« pa so zajele tudi socialno plat našega obmejnega živ Stalinove sence nad Grčijo Obsedno stanje v Grčiji - Odkrije komunistične zarote - Vse zveie z Grčijo prekinjene — Vojaška diktatura na vidiku? BEOGRAD, 5. avgusta. Od danes od polnoči naprej so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z Grčijo. Glede dogodkov, ki se odigravajo v Grčiji, pojasnjuje položaj samo kratka službena depeša iz Aten, v kateri se sporoča, da ie Metaxova vlada sporazumno s kraljem razglasila po vsej Grčiji obsedno stanje. Po vseh mestih so se sestavili prekj sodi, ki lahko takoj vršijo svoje vojno sodne odločbe. Grški parlament je razpuščen. Dan novih volitev, če bo sploh prišlo do volitev, še ni določen. Prebivalstvo je vzelo ikrepe vlade mirno na znanje, ker je Metaxova vlada, ki je prišla na sled Jbsežni in skrbno pripravljeni komunistični zaroti proti družbenemu redu, bila prisiljena k brzim akcijam, da bi sama ne bila presenečena. Komunisti so pripravljali krvavo državljansko vojno in jih je vlada sedaj prehitela. Komuni; stična propaganda je imela zlasti mnogo pripadnikov med podčastniki. Vsa nadaljnja poročila iz Grčije primanjkujejo. Meja proti Grčiji je hermetično zaprta. ATENE, 5. avgusta. Levičarski listi so včeraj prinesli senzacijske informacije, češ, da pripravljata predsednik Metaxa in notranji minister proglasitev vojaške diktature. 9 Ašesikiji vojno statve PORT SAID, č avgusta. Italijansko vojno poveljstvo je v zadnjih hudih bojih, ki so se vršili v neposredni bližini krog in krog Adis Abebe, ugotovilo, da je Adis Abeba od abesinskih čet popolnoma lobkoljena. Posamezni oddelki, ki imajo nalogo, da očistijo vse ozemlje okrog prestolice od roparskih čet, so naleteli povsod na nepričakovano močen odpor. Posamezne skupine Abesin-cev sicer ne nastopajo sklenjeno, temveč v manjših oddelkih, kateri pa niso oddaljeni daleč drug od drugega, tako da je jasno, da so vsi ti napadi povedani med seboj tako, da moremo po današnjem razvoju sodeč iz tega sklepati, da se okrog Adis Abebe ustvarja obroč, ki ga bo težko razbiti in ki naj končno prisili Italijane k umiku iz glavnega mesta Adis Abebe. Položaj tre-notno še ni jasen, ker si poročila nasprotujejo in se boji še niso končali. Po poročilih iz abesinskega vira je nastala v bližini Desija med Abesinci in Italijani ljuta borba, v kateri so Abesinci večkrat potisnili italijanske kolone nazaj in jim prizadjali velike izgube. V tej bitki je padlo 2000 Italijanov. Težke je ugotoviti, koliko je resnice na teh in onih poročilih, vsekakor pa mora biti situacija za Italijane v Abesiniji zelo neprijetna, ker so bili primorani proglasiti v vsej zasedeni Abesiniji vojno stanje in so italijanske oblasti že izročile vso oblast naglim sodiščem. Poročila angleškega časopisja naglašajo sedaj, da je bil že v dneh 28. in 29. julija izveden napad Abesincev na Adis Abe-bo od treh strani, ter da je trajal ta prvi napad nič manj kakor 36 ur. Italijanska poročila vse vesti, ki prihajajo iz Abesiniie, odločno demantirajo in pov-darjajo, da je položaj v Abesiniji nje naravnost odličen. Politična in vojaška organizacija Italije se v zasedenem abesinskem ozemlju razvija po določenih načrtih. Italijansko časopisje obdolžuje zlasti angleško časopisje In mu očita, da preračunano in škodoželjno prinaša izmišljena poročila iz Abesinije. Po italijanskih poročilih so Abesinci v bojih pod poveljstvom dedžasa Abere pustili na bojišču 100 mrtvih. ,Jt štižnji fodatMsU atoma vojna med ftantijo ut Jtatijo" PARIZ, 5. avgusta. Tukajšnji »Informateur ltalienne« poroča iz Vercellija v Piemontu, da je imel eden od intimnih sodelavcev Mussolinijevih Lafran-coni tamkaj govor, v katerem je dejal med drugim: »Ni izključeno, da bo v bližnji bodočnosti lahko nastala vojna med nami in Francijo. Mi moramo svoje račune dobro pretehtati in vzeti od Francije ono, kar je naše. Potrebovali smo sedem mesecev, da prodremo v Adis Abebo. Samo nekaj tednov bo zadoščalo, da pokorimo Francijo.« Ta fantastična izjava je zbudila veliko senzacijo v fašističnih krogih v Vercelliju. Lafranconi je po tem govoru dejal novinarjem: »Pazite tovariši. So stvari, o katerih se lahko govori, o katerih pa se ne sme pisati.« Bčfaitd itoktit&ui Skuuslui kfitoiuiiktiiM 3RUSELJ, 5. avgusta. Vlada je sklenila, da dovoli izvoz orožja v Španijo ter je imenovala poseben odbor, ki bo glede tega odločal. Ugotovilo se je, da so madridska vlada kakor tudi vstaši naročili v Belgiji pri privatnih tvornicah ogromno količino vojnega materiala. Naročila so tolika, da izčrpajo lahko vse belgijske zaloge orožja in municije. PMetki NJ. VEL. KRALJICA MARIJA se je pripeljala z avtomobilom, ki ga je sama vodila, v Trebinje, Mostar in Sarajevo. Vse hiše so bile povsod v zastavah in je bila kraljica deležna viharnega pozdrava. V Sarajevu si je ogleda'; mohod sokolskih čet. UČITELJSKI KONGRES. Včeraj dne 3. avgusta se je otvotil v Novem Sadu ob 10. uri predpoldne XVI. kongres Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Kongresu so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja brigadni general Čeda Jovanovič, v imenu ministrstva prosvete načelnik Ilija Matičič, odposlanec bana, načelnik banske uprave Milivoj Jovanovič in predstavnik Srpske Matice ter raznih drugih udruženj. Kongres, kateremu je prisostvovalo preko 200 delegatov in preko 2000 učiteljev in učiteljic iz vseh delov države, je otvoril predsednik Centralnega Udruženja JUU g. Dimnik iz Ljubljane. Na kongresu so se obravnavale važne pereče organizacijske in stanovsko strokovne zadeve. Na kongresu so se oblikovale tri struje. Prva' struja je zbrana okoli sedanjega upravnega odbora, druga je v najostrejši opoziciji, tretja, najmanjša, pa je v milejši opoziciji. Pri volitvah so se postavile tri liste in je dobila lista Ivana Dimnika 286 glasov, lista Dragiša Mihailoviča 44 gla- ■ sov, lista Mateja Sudete 26 glasov. CIKA LJUBA, PIŽON IN ACAJ Ljuba Davidovič je po prihodu v Beograd imel takoj razgovore z Joco Jovanovičem (Pižonom). Glede občinskih volitev sta se Davidovič in Jovanovič popolnoma složila, da gresta njuni skupini na občinske volitve skupno s skupino Ace Stanojeviča. BEOGRAD BREZ PIVA. Ker so se pogajanja med Združenjem gostilničarjev in lastniki pivovarn razbila, so vse - restavracije in gostilne v Beogradu, Zemunu in Pančevu ustavile točenje piva. Vzrok je ta, ker nočejo lastniki pivovarn prenehati s prodajo piva trgovcem. PEKOVSKI MOJSTRI IN PEKOVSKI POMOČNIKI. V Beogradu so se včeraj v Delavski zbornici nadaljevala pogajanja med pekovskimi pomočniki in pekovskimi mojstri. Danes se pogajanja nadaljujejo. Če ne bi prišlo do sporazuma, obstoja nevarnost, da bodo pekovski pon»r" :W pričeli stavkati. FRA ČIČIČ SE NE VDA. Navzlic suspenziji in ekskomunikacijt iz Rima vztraja. Fra Avguštin Čičid v borbi .proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču in noče umakniti tožbe proti nadškofu. ljenja, ki se izraža ob uspeli razstavi socialnega skrbstva, pri katerih so sodelovali Okrožni urad za zavarovanje delavcev. banovinske socialne ustanove, mestne občine, Jadranske straže in druga socialno humanitarna društva. Poučni in koristni so rezultati vSeh teh številnih razstav, za katere so si naša vrla stanovska, kulturna, strokovna, humanitarna. ženska, gospodarska in druga društva, ki so strnila svoja prizadevanja v okvir prireditev jubilejnega V. Mariborskega tedna, stekla velike, raeven-ljive zasluge. Lep, nesporen in prodorer uspeli V. Mariborskega tedna bo njin kakor tudi neutrudnim organizatorjen MT v častno zadoščenje in počaščenje HUuMatsIte tu jtfuiiište m6imu Mariborski teden v zvoinem filmu »oMiniir Palača Pokojninskega zavoda. Novi hotel. — Meščanska kuhinja. — Številne garaže. — Lep vrt. Avtomatski bife v palači Banovinske hranilnice. - Vedno svež* jedila in pijače 3839 VfcLIKA KAVARNA restavracija bar Shajališče vseh tuicev. Dnevno koncert in umetniške predstave. KAVARNA ,PARK‘ n a j I e p š e letro bivališče Maribora v mestnem parku. 3834 Mičarns ILICH Slovenska 6 Melrska 2 3838 Novo renoviiana Kavarna „OROEIir" Kralia Petra trg. Shajališče meščanstva Hitel JEL”, Mr Novozgrajen hotel z vsem komfortom. Zmerne cene. — Telefon 22-20. Restavracija hotel „Meran" Aleksandrova cesta 37, nraven kolodvora. Meščanska restavracija. Shajališče družbe. , tkaeitot Slomškov trg 13. Posebna točilnica prvovrstnih ljutomerskih in jeruzalemskih vin. SODBA V NAŠIČKEM PROCESU. Našička afera je našla sedaj pred Stolom sedmorice v Zagrebu kot kasacij-skirn sodiščem svoj zaključek. V smislu razsodbe sta popolnoma osvobojena krivde in kazni bivši minister dr. Nikola Nikič in narodni poslanec dr. Dragoljub Jevremovič. Ostalim je Stol sedmorice kazen deloma oprostil, deloma znižal in odredil novo razpravo. Dr. Orgin, ki je bil prvotno obsojen na 5 let robije in direktorja Sohr in Schlezinger, ki sta bila obsojena na robijo po* 8 let, se izpustijo iz zaporov, ker so bili sedaj obsojeni le na zapor po eno leto dni, ki so ga pa že prestali v preiskavi. 2e nekaj dni se mudi v Mariboru režiser Jugosl. Nacional-Filma in napravlja posnetke vseh glavnih znamenitosti letoš njega Mariborskega tedna za tozadeven propagadni film. Izvršeni so že posnetki svečane otvoritve M. T. s prireditelji in predstavniki oblasti. Nadaljni posnetki vseh mariborskih uglednih tvrdk, kakor tudi vseh razstavljalcev Mariborskega tedna se bodo izvršili te dni, kar bo služilo predvsem propagandi M. T. in mariborskega gospodarstva. Režiser tega Jug. Nacional-Filma g. L e d i č je isto-tako posnel ves potek gasilskih slovesnosti o priliki proslave 651etnega obstoja mariborske gasilske čete ter bo v tem kulturnem filmu prikazano polaganje vencev umrlim tovaršem gasilcem, maša, blagoslovitev novega reševalnega avtomobila ter ves Glavni trg s četami gasilcev in ogromno množico ljudstva, ki je proslavi prisostvovala. Posnete so tudi gasilske vaje in napad iz zraku na objekte mariborskega gradu kakor tudi po- V zadnjem času so dobili obrtno pravico: Scheiber Marija, roj. Fettich-Frank-heim, brivski in frizerski obrt, Ulica 10. oktobra 3; Janko Josip, urar, Jurčičeva ui. 8 '(podružnica); Amon Marija, trg. z lesom na debelo, Dr. Anton Medvedova ul. 13; Matel Štefanija, gostilna, Taborska ul. 20; Jovanovič Ivan, gostilna, Mlinska ul 9; Streicher Ivana, gostilna, Mlinska ul. 15; Tvrdka »Ekonomist«, gospodarska pisarna, družba z o. z., podaja izvedeniških mnenj v knjigovodstvu, splošnem gospodarstvu, uprava, organizacija in reorganizacija gospodarskih podjetij, revizija, likvidacija in kontrola podjetij, Tomšičeva ul. 12; Grobelnik Vinko, voznik s konji, Meljska c. 54; Janko Josip, trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti, Jurčičeva wl. 8; či-ček Edvard, elektromehanik, Vodnikov trg 3; Klasinc Ivan, klepar, Tržaška c. 64; Jereb Frida, odpremniško špediter-sko podjetje, Gosposka ul. 40; Furlan Terezija, gostilna, Glavni trg 19; Črešnar Adam, restavracija in hotel (24 sob), Ma-sarykova ul. 4; Efferl Greta, trgovina z mešanim blagom na drobno, Grajski trg »1; Šalamun Julijana, dežmikarski in solnčnikarski obrt, Aleksandrova c. 19; Obran Matija, trgovina z lesom na debelo, Loška ul. 15; Bevc Franc, čevljar. vorka gasilcev po Mariboru. Vsi posnetki bodo v osmih dneh dovršeni, tako da se bo zvočni film mariborskega tedna predvajal v najkrajšem času v tuk. Grajskem kinu. Ob tej priliki moramo omeniti, da je režiser g. Ledič eden izmed najagilnej-ših podjetnikov naših domačih filmov, ker je izdelal že nešteto domačih kulturnih filmov v naši državi in se bo v bodoči filmski sezoni predvajalo po naših kinematografih mnogo njegovih flmov. G. Ledič je prispel v Maribor iz našega Jadrana, kjer je napravil mnogo posnetkov naših jadranskih mest Boke Kotorske, Dubrovnika itd. Ob priliki njegovega sedanjega obiska v Sloveniji bo napravil več zvočnofilmskih posnetkov vseh večjih kopališč v Sloveniji, tako da bo s svojim delom pripomogel k poznavanju naših lepih krajev, radi česar je prav umestno, da ga posebno turistični kraji in vsa upravna oblastva pri tem njegovem delu podpirajo in da mu gredo vsestransko na roko. Frankopanova c. 35; Meršnik Macedonij, klepar, Koroška c. 20. Izbrisale pa so se sledeče obrtne pravice: Dergas Alojzija, gostilna, Koroška c. 48; Hummel Ana, gostilna, Tržaška c. 44; Teras Marica, gostilna, Dajnkova ul. 10; Trpin Leopold, mesar, Aleksandrova c. 53; Ribič Elizabeta, gostilna, Koroška c. 56; Welle Elizabeta, prevažanje tovorov, Meljska c. 54; Sternad Jožef, izdelovanje in prodaja orožja ter municije, Aleksandrova c. 18; Duhek Franc, medi-čar in svečar, Vetrinjska ul. 26 in Gračner Terezija, gostilna, Koroška c. 3. Hq*h Sokol Maribor II, Pobrežje, priredi v nedeljo 9. avgusta t. 1. ob pol 15. (pol 3.) url na letnem telovadišču veliko tombolo. Mnogo krasnih dobitkov. Tablice po Din 2.—. Za sedišča, pijače in jestvine bo preskrbljeno. Pridite! Prvi originalni posnetki olimpijade v Berlinu se predvajajo od danes dalje v kinu »Union«. 0 tem m onem Sokolski družabni večer je priredil sinoči v Ribniškem selu svojim sokolskim bratom g. Franjo Zupančič, šol. upravi- telj v pok., ki se s svojega posestva v* Vinarjih v kratkem preseli v Maribor. G. predsednik občine Košaki, br. starosta Sokola Maribor III. im drugi so v resnih besedah podčrtali prirediteljeve zasluge kot izvrstnega šolnika, narodno-prosvetnega delavca, priljubljenega občana in plemenitega človeka, zlasti pa vzornega odbornika sokolskega društva. S svojim kremenitim značajem si je g. Zupančič pridobil tekom petih let globoko spoštovanje vseh, ki so prišli z njim v stik. Spontano so se vsi udeleženci strnili v enodušno željo: Rad naj »e in še prihaja v Košake, v Mariboru pa naj nam ostane zdrav in zadovoljen še mnoga leta! — Ob trajnem spominu na ta družabni večer mu kličemo iskreni: Zdravo! Sestanek delegatov društev, ki sodelujejo v pripravljalnem odboru za svetovni mladinski kongres v Ženevi, se vrši v četrtek 6. avgusta t. 1. ob 20. uri v Glasbeni Matici. Vabimo tudi vso ostalo mladino, ki se zanima za to akcijo. Izvršni odbor. Jadranska straža proda dve vozni karti izpod cene za potovanje iz Splita do Kotora in nazaj. Informacije dobite v Gregorčičevi ulici 26, pritličje. Jadranska straža obvešča vse starše, ki imajo svoje otroke v kole ji v Bakru, da se druga kolonija deklic vrača v nedeljo, dne 9. avgusta ob 22. uri 15 minut ter da takrat prevzamejo na kolodvoru otroke od voditeljice kolonije. Istočasno pa obvešča vse prizadete, da potuje III. kolonija dečkov v Bakar v soboto, dne 8. avgusta ob 18. uri. Zbirališče je v čakalnici III. razreda na glavnem kolodvoru od 17. ure dalje, kjer bo vodja kolonije prevzel otroke v svoje varstvo. Zadnja pot umorjenega Krebsa. Iz Kamnice nam poročajo: Včeraj ob 16. popoldne smo spremili k zadnjemu počitku žrtev na tako tragičen način preminulega g. Ivana Krebsa, posestnika v Rošpohu. Kako priljubljen je bil pokojni, je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi, žalujočih iz Kamnice ter iz mesta samega. Rakev žrtve je bila pokrita s številnimi venci ter šopki cvetlic. Ob mrtvašnici so bla-gopokojnemu zapeli kamniški pevci pretresljivo žalostinko »Vigred so povrne«, nakar so njegove zemske ostanke prenesli v farno cerkev, v kateri se je bral križev pot. Po končanem obredu je krenil žalni sprevod na pokopališče pod vodstvom g. msgr. Vrežeja, kateri je imel pri odprtem grobu poslovilni nagovor. Nazadnje so pevci zapeli v poslednje slovo »Blagor mu« in s tem je bila končana ta druga tragedija. Naj počiva v miru, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Nove ter izbrisane obrtne pravice Mmm fkotoka! TRIDESETTRETJE POGLAVJE. Poznanstvo s tihotapci belih strupov. Pritisnil je na gumb pred nekimi vrat-rni, na katerih je bila bakrena plošča z naslovom nekega stanovalca, čigar imena nočem objaviti, ker noosm, da bi bil zasledovani. Vrata so zahreščala in mali brkati mož rmene polti, oblečen v težko volneno pižamo, se je pojavil na vratih. Najprej je pogledal mene in me premeril, na to pa se je vprašujoče zazrl v svojega rojaka. Na ustnicah mu je zaigral nasmeh. »Izvolite naprej!« Odpeljal nas je v zelo razkošno sobo, kjer se je nahajalo pohištvo iz mahagonijevega lesa, po omarah pa so stale ne-številne eksotične figure, ki so predstav ljale Buddho v raznih položajih. Vsedel sem se v naslanjač, si prižgal cigareto in čakal, kaj se bo nadalje zgodilo. Oba Japonca sta me zaprosila, naj jima za trenutek oprostim in sta odšla v bližnjo sobo. Pokadil sem že tretjo cigareto, ko sta se vrnila in me vljudno zaprosila, naj grem ž njima v bližnjo sobo. Ko smo vstopili vanjo sem zagledal petorioo ljudi, ki je sedela ob okrogli mizi, med njimi pa v v svoje največje zaSodenje čr-nopolto krasotioo. Sedeli so sklonjenih glav. ^,tr *tPa morda gospodje trgovci spijo?« asm vzkliknil. Kakor da se jih je dotaknil električni tok, so se vsi naenkrat zdrznili, dvignili glave in uprli svoj pogled vame. Medtem sem gledal le na mlado ženo in v njene globoke oči. Približal sem se ji in ji dejal z nasmehom: »Madame, ako želite še nadalje trgovati, vas opominjam, da prenehate z uživanjem kokaina.« Vsi so bili iz sebe in mlada dama ie bila naravnost osupla. Najstarejši izmed petorice se mi je približal in mi z zadovoljnim nasmehom ponudil roko. »Sporazumeli smo se. Sprejmemo te v svojo družbo.« »Po čem sodite to?« »Po tem, ¥r ti beremo iz oči tvoio preteklost.« Predstavili smo se med seboj. Niti eden izmed njih ni rekel svojega pravega imena, niti se nisem sam potrudil, da povem svoje. Mladi Japonec je rekel, da se imenuje Hiro. Prijel me je pod pazduho in zopet odvedel na ulico. Dejal mi je, da greva po listine. Stopala sva skozi nekoliko ulic in se slednjič ustavila pred hišico. Vstopila sva. Bil je revni urad, kjer je sedel mladenič in skozi naočnike buljil v papir. Ko naju je zapazil, je vstal in ponudil Hiru roko, potem pa meni. »Poslušaj, Salamon. Mi smo prijatelji. Potrebujemo listine.« Mladenič me je trenutek vpraševal in nato vprašal, 6s imam sliko. Ko sem mu to poMU- me je vprašal, če znam fran- armlri. Odvrnil sem mu, da znam. »Potem si zapomnite, da se odslej imenujete Henri Leroux.« »Henri Leroux« sem si ponovil nekajkrat. Cez nekaj minut sem že imel listine, ta ko da sem se zdaj lahko prosto gibal po vsej Holandiji. Ko »srn se prijavil oblastem, sem takoj dobil dovoljenje za bivanje. V trgovini z belimi strupi sem se naglo znašel, da sem se čudil, kako se mnogi ljudje ne morejo sprijazniti s tem poslom. Zaslužil sem lepe denarce in sem •mogel živeti razkošno in zahajati v višjo družbo. Pri tem sem na debelo razsipaval denar, ne da bi mislit na bodočnost. TRIDESETČETRTO POGLAVJE Poznanstvo s tajinstveno Argentinko. Bila je hladna in mračna zimska noč. Barke, prižete ena ob drugo, so v dolgi vrsti mirovale na Renu. Zdelo se je, kakor da bi ves Rotterdam spal. čisto nervozno sem stopal gori in doli po pristanišču. Čakal sem na ladjo, ki je morala prinesti pritihotapljeni beli strup in da to dragoceno breme ponesem 'našim starim odjemalcem. Iznenada je pretrgal nočno tišino udarec nekega težkega pred meta, ki je padel na tla ladje. Kmalu se je zaslišal še drugi odjek in presenečen sem se skril za steber, ki >3 bil ovit z debelimi vrvmi. Usmeri! sem pogled tja v zavesti, da gre za tihotapski podvig. Hotel sem videti, kako moji tovariši prenašajo robo z broda na kopno in zato sem se postavil za steber, od- koder sem lahko neopažen opazoval. Te daj se je ustavil neki človek na pristanu pod železnimi stopnicami in nato zopet izginil v ono smer, odkoder je prišel gotovo v nameri, da prenese tudi drugi del utihotapljenega blaga. Prav v trenutku, ko sem se tej osebi hotel približati, sem začul bolesten klic. Sam ne vem, zakaj me je ta klic spomnil na nekaj, kar sem že doživel. Spodaj na barki je stal neki mladenič, ki se je, ko me je videl, potuhnil od osuplosti. Po njegovi mali in vitki postavi sem spoznal, da je Japonec. Zaklical sem mu francosko: »čemu si se prestrašil, mladenič! Ne boj se!« Niti besede ni odgovoril. Pa sem pomislil, da ne zna francoski in vprašal sem ga angleški. Še vedno je molčal. Opazil sem, da je to neizkušen novinec in ga začel dalje izpraševati v vssh jezikih, ki sem jih obvladal. Toda ta človek mi ni odgovarjal. Spustil sem se P« stopnicah in skočil k njemu. Pred njim sta ležala dva kovče-ga. Sklonil sem se, da preizkusim njuno težo. Bila sta tako težka, da ju niti močnejši človek ne bi mogel odnesti. Temu mladeniču je očividno bilo silno nerodno, da sem ga zalotil. Vendar je ostal na mestu in na moje vprašanje končno v španščini odvrnil: »To je moja roba.« »Dobro, mladenič. A kam misliš zdaj?« »Ne vem.« (Dalje sledi.) Mrtvaški zvon. V Gospojni ulici 4 je preminil v častitljivi starosti 84 let vpo-kojeni davčni uradnik Jožef Zaveršnik. Žalujočim naše toplo sočutje! Posestva gredo iz rok v roke. Mestna občina mariborska je prodala zakoncema Juriju in Mariji Strajnšek 770 m3 veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 11.500 dinarjev. — Franc in Marija Jerič sta prodala železničarju Matiju Kuderju, njegovi ženi Mariji ter Ceciliji Selič 609 m2 veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 8526 dinarjev. Odlikovanja v mariborski škofiji ob 60-letnici škcl dr Josip Ivan Tomažiča. Za častna kanonika sta bila imenovana Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, in Weixl Jožef, dekan in župnik v Sv. Križu pri Ljutomeru. — Za častne konzistorijalne svetovalce: msgr. Ivan Vreže, vpokojeni profesor verouka v Mariboru; Karo Anton, spiritual v kn.-šk. bogoslovnem semenišču v Mariboru; dr. Aleksič Jakob, študijski Prefe^Mn profesor v kn.-šk. bogoslovnem ucilisou v Mariboru; dr. Jančič Janez, župnik pri Sv. Petru v Savinjski dolini; Gomilšek Franc, dekan in župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor.; Živortnik Pavel, profesor verouka na državni učiteljski šoli v Mariboru; Preskar Karol, dekan in ^župnik pri Sv. Martinu ob Paki; Ozimic Jožef, dekan in župnik v Laporju; Lom Franc, dekan in župnik v Šmarju pri Jelšah. — Za kn.-šk. duhovne svetovalce: P. Cerar Gregorij, župnik-vikar pri Veliki Nedelji; p. Tomc Franc, superior rezidence Družbe Jezusova v Mariboru; Richter Jakob, profesor na državni klasični gimnaziji v Mariboru; Tkavc Anton, župnik v Sv. Petru pri Mariboru; Lukman Franc, katehet v Celju; Polak Franc, župnik v Št. Janžu na Dravskem polju; Vogrinec Ivan, župnik pri Sv. Frančišku na Stražah; Časi Franc, župnik v Svečini; Tomažiu Anton, župnik v Žičah; Lorbek Ivan, župnik v Olimju; Boliak Jakob, župnik v ?v. Marjeti pri Rimskih toplicah; msgr. Lovrec Andrej, mestni župnik v Ljutomeru; Lorenčič Vinko, župnik v Kapli; Oblak Janez, župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju; Musi Alojzij, župnik v Vitanju, Neudauer Matija, žup-r.ik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; Vajda Julij, nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini; Soklič Jakob, mestni župnik v Slo-venjgradcu; Weiss Matej, župnik v Skalah; Klasinc Franc, mestni župnik v Brežicah; Jarh Konrad, župnik v Zavrču; Razgoršek Vincenc, župnik v črni pri Pievaljah. Mladina beži od doma. Zasebnica Marjeta Hudolistova, stanujoča na Pobreški cesti 36, je prijavila policiji, da je pred dnevi odšel od doma njen lOletni sin Ervin in se do danes ni vrnil domov. Franc Maček, delavec iz Sv. Petra pri Mariboru pa je prijavil policiji, da se je njegov 171etni sin Ivan dne 1. t. m. odstranil od doma in ga odtlej pogrešajo. Šverc. Orožniki v Račah so zalotili znanega tihotapca 261etnega Otona J. v trenotku, ko je ponujal ngkemu gostilničarju saharin. Orožniki so ga prijeli ter našli pri nje.n precej saharina in kresilne kamenčke. Tihotapsko blago so seveda zaplenili, J. pa se moral zagovarjati pred oblastmi. Kaj pa to? Prejeli smo s prošnjo za objavo: V času, ko je po tolikih nerazumevanjih tudi pri nas vendarle prodrlo naziranje, da je tujski promet in z njim združeni avtomobilizem ogromne gospodarske važnosti tako za vso državo, Kakor tudi še specielno za posamezne pokrajine, se pri nas še vedno javljajo faktorji, ki vsako priliko povečanega prometa nedopustno izkoriščajo ter s tem škodujejo našemu ugledu na zunaj in dobremu razpoloženju na znotraj. Maribor je obmejno mesto, ki prodaja bencin že itak znatno dražje, kot druga mesta, poleg tega se pa v Mariboru nikakor ne more ustaliti način prodaje, katere prvi temelj mora vendar biti primerna stalna cena. Do pred nedavnim smo plačevali v Mariboru bencin po Din 8.— za liter in sicer na vseh prodajnih mestih. Ob priliki otvoritve Mariborskega tedna pa so se cene spričo 'živahnejšega prometa brez vsakega povoda kar čez noč zvišale za 40 oar pri litru, tako da stane danes bencin po medsebojnem sporazumu Din 8.40 za liter. Prosimo avtomobilske in motoci-klstične klube, da skušajo po svojih močeh temu napraviti konec. Želeli bi pa tudi, da bi mestna občina istotako intervenirala, kakor se to zgodi pri povišanju cen kruhu ali drugih potrebščin. Bencin že dolgo ni namreč več luksus! Niso odklonili. Uprava tukajšnje bolnišnice nam sporoča, da ni odklonila sprejema Ivana Krebsa, ki je kakor znano postal žrtev umora, ampak so ga proti reverzu in na posebno prošnjo izročili njegovi rejenki, ker je želela, da umre Krebs doma. Bogve, kedaj bo rešeno vprašanje ureditve Kralja Petra trga. V smislu želja prizadetih je posebna komisija na licu mesta te dni sklenila, da se trg uredi v v tem smislu, da bo na trgu samo en otok v obliki velike elipse s cestiščem, BS2EK iudaaftfiSJfcS* ki bo široko 8 m. Načrt bo sedaj romal k banski upravi in bogve, kedaj bo zadeva dokončno rešena. Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi: Nobene bistvene spremembe. Kapela sv. Cirila in Metoda na Peci. V nedeljo 16. avgusta 1936 ob pol deseti uri bo škofov zastopnik stolnj dekan dr. Franc Cukala blagoslovil planinsko kapelo sv. Cirila in Metoda poleg Uletove koče na Peci in v njej prvič opravil sv mašo. Vsa Mežiška dolina se pripravlj? da ta dan pohiti v kraljestvo kralja Mat jaza. Bilo je dosti dela in žrtev, da se ie v višini 1700 m zgradila tako velika 'kapela, ki bo ustrezala duhovnim potrebam vernih planincev. Kapela je zidana vsa iz kamna, pokrita s pločevino. Poživlja jo ličen stolpič, kjer poje zvonček svojo srebrno pesem. Dolga je 9 m, široka 5 m. Ima lesen tlak in raven strop iz mecesnovih desk. V oltarju je oljnata slika sv. Cirila in Metoda. Vse je narejeno preprosto in okusno, primerno planinski okolici, po načrtu g. Greina iz Slo-venjgradca. Ko greš iz Prevalj proti Mežici, se ti že blišči nasproti stoječa na sivi skali visoko nad Podpeco. Kakor magnet je, ki kliče in vabi: pridite! Že 15. bo dopoldne gori sv. maša na prostem. Zvečer pa bodo zagoreli kresovi in pesem bo zadonela v poletno noč. V nedeljo 16. pa bo slovesna blagoslovitev. Sodelovala bo tudi priznana rudniška godba iz Mežice pod vodstvom kapelnika g. Skačeja. Rokomavhi v mestnem vodovodnem skladišču. V vodovodno skladišče mestne občine mariborske v Slovenski ulici št. 42 so vlomili skozi okno neznani zlikovci. Pretaknili so vse predale te; končno odnesli le par gumijastih škornjev v vrednosti 80 dinarjev. 35.000 dinarjev škode trpi lastnik tovornega avta, ki ga je šofiral šofer Josip Rojc in ki se je v torek prekucnil v jarek pri Muti. Riziko dela. Pri prevažanju vrele barve v tovarni Doctor in drug na Ruški cesti se je spodrsnil barvar Jurij Krajnc. Pri padcu se mu je vrela barva razlila po vsem telesu, tako da je Krajnc za-dobil hude opekline zlasti na hrbtu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. DVOJNI UŽITEK Pameten snubač. Gospod Benini je prebil 20 let vsaki večer pri neki pevki. Ko mu je žena umrla, so mislili, da se bo poročil s pevko. — Ali ste znoreli? je rekel Benini. Kje pa naj potem prebije..i večere?, BO NBO-NI PROIZVOD ..UNION", ZAGREB. tkatiSetsIuiedekieeivotieH! £e k. Minešima (Japonska), 6. Lundstrom (Švedska). V nogometnem turnirju je Japonska premagala Švedsko s 3:2, Nemčija pa Luksemburško z 2:0. SK Železničar, kolesarska sekcija. V nedeljo 9. t. m. sc vrši zvezdna vožnja v Celje (67 km). Start ob 6. uri pri mestnem vodovodu. Kolesarji, ki se nameravajo dirke udeležiti, naj se prijavijo do jutri ob 18. na igrišču. Poverjeništvo ZNS, službeno. K tekmam v nedeljo 9. t. m. se delegirajo: Ljubljana:Maribor (sodniki) s s. Franki, GAK:ISSK Maribor-Rapid ss. Nemec Fr., Austria (Gradec):SK Mura v Murski Soboti ss. Nemec Ludvik. Danes ob 18. trening vseh mariborskih sodnikov na Ra-pidovem igrišču. Pridite vsi in točno! hrtktime novice »Putnikov« izlet z avtokarom v Graz. Putnik priredi v petek 7. t. m. izlet z avtokarom v Graz. Odhod ob 6. uri izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor ob približno 24. uri. Kolektivni potni list. Vse nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Aleksandrova 35, tel. 21-22. »Putnikov« izlet z avtokarom v Rogaško Slatino. V nedeljo 9. t. m. priredi Putnik izlet z avtokarom v Rogaško Slatino. Odhod iz Maribora ob 7. zjutraj, odhod iz Rogaške Slatine ob 22. uri. Vozna cena Din 45. Prijave pri Putniku. Za »Putnikov« izlet z avtokarom v Maria Zeli 18,-19. avgusta je še nekaj sedežev v avtokaru prostih. Kolektivni potni list. Vozna cena Din 200. Prijave pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Kopališka viza za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo. Tujskoprometni zvezi — Putnik — v Mariboru se je posrečilo, izposlovati za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo, novo olajšavo. Glasom re-šenja ministrstva zunanjih del je bilo predpisano s takojšnjo veljavnostjo vsem jugoslovenskim konzulatom v Avstriji, da izdajajo Avstrijcem, ki potujejo v'Slovenijo, brez razlike kam, znižano kopališko vizo a Din 10. Kakor znano, je ta določba veljala prvotno le za zdravilišča iu morska kopališča. Na pobudo Tujskoprometne zveze se je ta olajšava začetkom letošnje sezone razširila tudi na vsa večja letovišča. Odslej se bo, kakor je edino pravilno, smatrala vsa Slovenija kot tujskoprometni predel. Zvezi je treba z-reči za njeno neumorno pionirsko delovanje popolno priznanje. P.tmske uAuitA Drava je naplavila pri Slovenji vasi truplo ponesrečenega delavca Friderika Pečnika iz št. Janža. §osftodacske fefežte Izvoz v Italijo dovoljen samo za devize. Znan je sklep finančnega ministra, da morajo izvozniki blaga v Italijo opravičiti svoja potrdila o zavarovanju valute v svobodnih zdravih valutah, od katerih pa morajo ponuditi eno četrtino Narodni banki. Sklep finančnega ministra je logična posledica naziranja italijanske vlade, da so z izvajanjem sankcij izgubili veljavnost tudi klirinški dogovori. Še nadalje pa morajo vplačevati v klirinški račun uvozniki blaga iz Italije, ker je pač to edin način, da bodo naše stare terjatve v Italiji plačane. Zato bo tudi Narodna banka še nadalje izdajala izvoznikom na stare avize klirinške nakaznice, ki jih bodo lahko kupovali na domačih borzah uvozniki, s katerimi bodo mogli poravnati polovico svojih starih obveznosti za uvoz blaga iz Italije. Plačilni promet z Italijo. Na predlog Narodne banke kraljevine Jugoslavije je finančni minister na podlagi čl. 9. pogodbe med državo in Narodno banko o izvršitvi zakona denarju kraljevine Jugosi*-vije izdal tale sklep: 1. Izvozniki blaga v Italijo bodo opravičevali svoja potrdila o izvozu blaga v navedeno deželo po 15. juliju t. 1. v 15 dneh od dne opravljenega izvoza s prinosom celokupne odgovarjajoče vrednosti izvoženega blaga v prostih zdravih devizah; od teh bodo odstopili 25% Narodni banki v odkup, ostanek pa bodo istočasno prodali prosto na borzah po pooblaščenih zavodih. 2. Uvozniki blaga iz Italije bodo poravnali svoje obveznosti za uvoženo blago iz Italije po 15. julija t. 1. s položitvijo odgovarjajoče vrednosti v dinarjih na zbiralnem računu nacionalnega zavoda za izmenjave s tujino v Rimu pri Narodni banki in sicer celotne zneske faktur po tečaju 355.40 Din za 100 italijanskih iir. 3. Razveljavlja se točka 1. sklepa št. 33.291/8 od 14. julija 1936. 4. Pooblašča se Narodna banka, da izda navodila za izvršitev teh transakcij v prometu z Italijo. Izvoz — uvoz v juniju. Iz statistike našega izvoza in uvoza v mesecu juniju t. 1. posnemamo nekatere zanimive podatke: Izvoz: pšenice kg 14,649.880 za din 18,808.317, ostalega žita kg 87.336 za din 121.562, koruze kg 2,314.152 za din 2,746.244, pšenična moka kg 296.346 za din 495.940, sveže sadje kg 319.729 za din 1,039.477, pijače vino kg 144.604 za din 229.063, žganje kg 2.997 za din 25.762,' špirit kg 10.880 za din 38.081, opij kg 149 za din 62.580, hmelj kg 40.127 za din 637.580, živina, živa: konji kom. 2381 za din, 4,391.000, govedo kom 22.226 za din 3,737.000, drobne govedo kom. 55.815 za din 4,360.640, perutnine kg 99.Q05 za din 836.980, meso sveže kg 621.259 za din 7,477.260, predelano kg 267.457 za din 3,933.449, 1 e s za kurivo, kg 4 milj. 366.950 za din 663.314, za zgradbe kg 53,383.497 za din 47,153.370. — Uvoženo pa je bilo med drugim: volna, ovčja kg 426.421 za din 10,197.293, predivo kg 140.414 za din 10,451.471, tkanine kg 32.601 za din 5,160.319, nogavice in rokavice kg 187 za din 123.979, m i n e-ralna olja, petrolej kg 321.854 za din 168.431, bencin brez razlike kg 116.370 za din 203.693, olje za mazanje kg 218.428 za din 1,106.662, surove nafte kg 4,854.262 za din 2,620.605, kože nepredelane kg 481.543 za din 6,914.030,' steklo za ogledala in okna kg 38.548 za din 142.468. Samo še za Mariborski teden do 8. avgusta REKLAMNA ODPRODAJA po znižanih cenah pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni še 10% popusta na naše običajne že zelo nizke v 1Z% popusta pri nakupu čez Din 500'~ Poslužite se te ugodnosti! Izkoristite to izredno enkra'no priliko' los. Karničniki Maribor, GLAVNI TRG št. 11 2517 tovarniška zaloga perila, modna trgovina, konfekcija izložbah navedene cene. Mali o Rasno ZELO DOBRO VINO dobite od 5 litrov naprej, liter po Din C.—, Steklenica, oziroma posoda se sprejme v Aškerčevi ulici 22. 5852 POCENI BLAGO za kopalne plašče dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15, 226 1 Ce želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-dala: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Mari* bor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44. »HERKULES« KOLO Prenese najhujše štrapace ter je neugonobljivo. Nadofcst-ni deli vedno pri roki. Zato pa če rabiš kolo, katero dobiš tudi na obroke in pod zelo ugodnimi pogoji ogiej si »Herkulcs« kolesa na Kraija Petra trg 6 (Pokojninski zavod) pri tvrdki Godec. 5649 GRAFOLOG. HIROSOF N. SADLUCKI V MARIBORU sprejema dnevno: 9.—12., 14.—19. Ostane še v Mariboru do 23. avgusta. Naslov: Maribor, hotel »Zamorc«, soba 36. 3809 POZORI Graščinska vina od 5 iilrov naprej pri.dr. Kokoschinegg u 2569 Počehova ‘JI 3858 Posest POSESTVA sadonosna, vinogradna od 30.000; družinske hiše, vrt. od 10.000; obrestonosne hiše od 50.000 Din dalje. Gostilne, trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica štev. 26. 3857 HIŠO 5-stanovanjsko, blizu glavnega kolodvora, oddani. Ponud bo na »Večernika« pod »250- 300«. Prodam 3841 Pradam poceni dobro ohranjeno POHIŠTVO. Studenci. Cankarjeva 5. 3853 NOVA SPALNICA iz trdega lesa na prodaj. Vprašati' Meljska cesta 29. v skladišču »Balkan«. 3845 Sobo odda Veliko, solnčno, opremljeno SOBO oddam gospodu. StroGmajer-ieva ul. 28-11. nadstr., stanovanje št. 9. 3846 SOBO. kabinet in kuhinjo oddam. Koseskega 42. 3842 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE v sredini mesta oddam s 1. septembrom. Koroščeva 5-i. 385« .DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Tezno, Ptujska cesta 58. 3843 SPOMNITE SE CMD! Službo IŠČEM VINIČARJA ki se razume na vinogradništvo in sadjerejo s 3—4 pridnimi in poštenimi močmi. Naslov v upravi »Večernika«. ____________________ 3855 ŠIRITE »VEČERNIH«! IŠČEM KUHARICO ki zna opravljati tudi druga hišna dela. z dobrimi izpričevali. Predstaviti se med S. in 10 uro Tomšičev drevored 8-1. 3824 FRIZERKO samostojno delavko. sprejmem takoj. Stalno namešče-njc. Banič. Aleksandrova 6i. 3854 Preselitveno naznanilo I Vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva preselila mod J atelje za gospode In dame iz Studencev na Koroško cesto St- 67, Maribor. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu vljudno priporočava Bučar - Eigaer. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO PF1A. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.