JPoštnina plačana v gotovini. itev. 20. V Ljubljani, dne 14. maja 1931. Posamezna štev. Din <•-Leto XIV. k ■..j ••K«:'«« Ipravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3132 do 3126 Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za no« zemstvo razen Amsrlke: četrtletno 12 Din, polletno 21 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun postne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. Velik© posojilo za ustaljenje* valute in za potrebne gradnje Zakon o ustaljenju dinarja podpisan — Važen gospodarski pomen posojila in ustaljene zlate vrednosti dinarja . V petek dne 8. t. m. je bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga bo dala Jugoslaviji mednarodna finančna skupina z banko Union bodo določeni s posebnim zakonom. Narodna banka mora imeti za izdane bankovce kritje v zlatu ali v devizah, ki se lahko zamenjajo -za Parisienne na čelu. Posojilo znaša 1025 milijonov, zlato. Zlati iii srebrni denar, kovan na podlagi francoskih frankov ali v naši denarni vrednosti prejšnjih zakonov, preneha biti zakonito pla- okrog 2300 milijonov dinarjev. Posojilo je sklenjeno na 40 let po Todstotnih obrestih. Emisijski kurz je 87-50. Posojilo bo služilo za stabilizacijo (ustaljenje) dinarja in za javna dela v državi. To posojilo je vsekakor najugodnejše med vsemi posojili, kar jih je naša država sklenila po, vojni. Dejstvo, da se je to posojilo sklenilo v času najhujših težkoč na svetovnem denarnem trgu in po neuspehu mnogih drugih držav, pomeni posebno velik uspeh naše države. To je dokaz, da se gospodarsko stanje Jugoslavije in njena politična ustaljenost mednarodno mnogo bolje ocenjujeta od stanja vseh drugih balkanskih in mnogih drugih držav. Uspeli je tem pomembnejši, ker je bilo posojilo sklenjeno po besni gonji, ki so jo naši protivniki vodili v delu svetovnega tiska proti podelitvi posojila. Sklenitev posojila je pokazala, da uživa sedanja vlada Jugoslavije veliko zaupanje v inozemstvu. Sklenjeno je bilo to posojilo brez vsakih drugih obvez naše države. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez uspeha trudile prejšnje vlade, se bo zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost,, da bodo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti do cenejših dolgoročnih posojil v inozemstvu. Vse spletke proti dinarju, ki so se že dozdaj izjalovile, so s tem naposled obsojene na pogin. Tako se bo zaupanje v našo valuto okrepilo doma in v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize in bo dala našemu gospodarstvu novega poleta. 0 velikem pomenu posojila je mnogo pisal domači tisk in inozemsko časopisje je poudarjalo, da so pogoji sklenitve tega posojila za Jugoslavijo zelo ugodni. J Sklenitvi posojila je sledil zakon o stabilizaciji (ustaljenju) dinarja, ki ga je Nj. Vel. kralj podpisal v ponedeljek U. t. m. Čl. 1. določa vrednost dinarja na ustrezajočo vrednost teže 26'5 miligrama čistega zlata. To je dejansko le vzako-nitev že obstoječega razmerja med vrednostjo dinarja in zlata, tako da se v običajnem prometu ne bodo izvršile nobene izpremembe. Narodna banka je odslej dolžna zamenjavati papirnate bankovce za zlato v razmerju, kakor ga določa ta zakon ali pa za ustrezajoče zlate devize. Izvoz zlata in deviz bo odslej svoboden. Nasodna banka ima pooblastilo za izdajanje bankovcev v imenu države. Bankovci, ki jih izda Narodna banka, predstavljajo zakonito plačilno sredstvo. Vrsta, oblika in besedilo bankovcev čilno sredstvo. S posebnimi zakoni bo predpisano izdajanje kovanega drobiža iz zmesi aluminija in srebra. Skupna količina kovanega drobiža ne more biti večja kakor 650 milijonov dinarjev. | nje v naše gospodarstvo. Zakon je stopil v veljavo 11. t. m., obvezno mo8 pa dobi na Vidov dan, 28. junija letos. * Z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije je tudi naša država stopila v krog onih držav, ki imajo končno urejeno denarno veljavo, zlato valuto. To je eden najvažnejših mejnikov v razvoju našega gospodarstva, vendar pa je treba na drugi strani takoj podčrtati, da to ne bo v trgovinskem in denarnem prometu prineslo neposredno nikakih izprememb. Gre namreč za uzakonitev že obstoječega razmerja med vrednostjo dinarja in zlata. S to valutno preustro-jitvijo bo naša država zelo okrepila svoj ugled v inozemstvu in se bo s tem tudi povečalo zaupa- Težnje našili vinogradnikov Vinogradniški zbor in prva banovinska razstava vin v Mariboru Preteklo soboto se je vršil v Mariboru ob veliki udeležbi vinogradnikov občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino. Zbor je vodil predsednik g. Lovro P e t o v a r, zaslužni vinogradniški prvoboritelj. Poročila odbornikov-so bila sprejeta z odobravanjem. Zborovalci so med drugim odobrili, da preneha z decembrsko številko izhajati društveno glasilo «Naše gorice«, ki se združijo s «Kmetovalcem» in bo potem ta prinašal po tri strani vinogradniške snovi. V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru tretji vinarski kongres pod vodstvom g. Lovra P e t o v a r j a. Sobotnega zbora kakor nedeljskega kongresa so se udeležili odlični zastopniki gospodarstva, med njimi tudi načelnik v kmetijskem ministrstvu g. P a n k o v i č. Na predlog g. P e t o v a r j a je sprejel kongres naslednjo resolucijo: «Da se vinarska kriza omili, je treba ukreniti vse potrebno za zmanjšanje vinogradniške površine.- Zaenkrat bi bilo najpotrebnejše zakonito določilo, ki naj br prepovedalo prenavljanje vinogradov in napravljanje novih nasadov na vseh ravnicah in v drugih za vinogradništvo neprimernih legah. Isto načelo naj velja tudi za samo-rodnico. Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu je treba v vsakem pogledu najstrože izvajati. Tro-šarinska obremenitev vina naj se maksimira na 1 Din za liter; ta dajatev pa naj se razdeli med državo, banovino in občine. Država in banovina naj pospešujeta v največj meri vinarsko zadružništvo. Le predelovanje grozdja v takih zadrugah more rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker pa je mogoče take zadruge zaradi velikih stroškov ustanavljati le z javnimi podporami, -naj- se v to svrlio vnesejo v banovinski kakor tudi državni proračun primerni, zneski. S sredstvi, ki se naj na ta način dado na razpolago,.bi se moralo razpolagati tako, da bi mogla zadruga za zadrugo takoj pričeti delovanje. Izvozna nagrada na vino naj se prizna za vsak izvoz od skupno najmanj 9 lil. Pri uvozu vinske posode iz inozemstva, naslovljene v svrlio polnjenja na producenta ali vinskega trgovca, naj.se opusti zahteva o položitvi kavcije. V obmejnem prometu naj bodo za izvoz vina prosta vsa ca- rinska, pota, carinjenje pa naj bo poverjeno vsakemu finančnemu oddelku. Uporaba natrijevega bisulfita naj .se dovoli kot nadomestilo za žveplo. Zakon o pobijanju draginje pa naj se tudi pri vinu strogo izvaja. Pri vseh trgovinskih pogajanjih z inozemstvom je treba stremeti za tem, da se dosežejo ugodnosti za grozdje in vino. Posebno važnost polagajo vinogradniki na sedanja pogajanja s sosedno Avstrijo. Istočasno želijo, da se s Francijo doseže sporazum za primeren uvozni kontingent na podlagi dosedanje carine od 55 frankov. Ukine naj se vsaka carina na galico, žveplo in na razna sredstva za uničevanje trtnih škodljivcev kakor tudi na vsako orodje, ki se rabi v vinogradništvu in kletarstvu. Oprosti naj se vsake trošarine vino, ki ga zamenja vinogradnik za živila in ga dotični, ki da živila, rabi le za svojo porabo. Nad pridelovanjem in prometom trtnih cepljenk naj se vrši najstrožje nadzorstvo. Za omiljenje vinarske krize naj se stalno kupuje vino za porabo v vojski. Donos zemlje, na kateri je nasajena trta, je danes izredno majhen; zato je potrebno, da se oblastveno pregleda katastrski donos teh zemljišč. Da se kriza v vinorodnih krajih omili, naj se tam iz javnih sredstev gradijo itak prepotrebne ceste. Proizvodnja tako zvanih brezalkoholnih pij^č, v katerih tli trohice naravnega soka ali od sadja ali grozdja, naj se zakonito prepove. Na koncu naproša resolucija kraljevsko vlado, da zaradi racijonalizacije prodaje organizira s sodelovanjem banovinskih uprav banovinske centralne kleti, ki naj v svrlio ustaljenja cen nastopajo ob trgatvah kot kupec. Ker se pri izvozni premiji (nagradi) dogajajo nekatere ne-rednosti, naj se morda pretrese vprašanje razločevanja izvozne premije.» Po končanem kongresu se je otvorila v veliki dvorani Uniona v Mariboru prva banovinska razstava vin z vinskim sejmom. Otvoritev je izvršil pokrovitelj razstave ban g. dr. M a r u š i č, ki je čestital.Vinarskemu društvu na teto lepem uspehu in obljubil, da bo banska uprava tudi v naprej podpirala težje naših vinogradnikov'. Vinska razstava je trajala tri dni in je b'ila spričo prvovrstnih razstavljenih vzorcev številno obiskana. sleparjev! bodo razdelili vsem vdovam, katerih možje so umrli za jetiko. Tudi Brvarjeva je rada verjela prijaznemu gospodu in mu dala pooblastilo, da dvigne za njo denar. Ker ni imela doma dovolj denarja za kolke, ga je šla k sosedom iskat na posodo. Take in slične primere srečavamo po- listih dan za dnem in so kričeč dokaz lahkovernosti našega ljudstva. Lahkovernost pa ni nič drugega kakor nepoučenost in nevednost, ki se danes kaj bridko maščujeta nad svojimi žrtvami. Vsak zastopnik kateregakoli oblastva ali tudi zasebnega podjetja ima danes od svojega predpostavljenca ali gospodarja izstavljeno legitimacijo s fotografijo, ki vam takoj pokaže, če je neznanec res to, za kar se izdaja. Zahtevajte legitimacijo od vsakega tujca, ki pride v hišo in hoče z vami sklepati kakšne kupčije! Pa tudi legitimacije si morate dobro ogledati, če niso morda ponarejene. Posebno previdni bodite z raznimi prijaznimi dobrotniki, ker vsa njihova prijaznost gre le za tem, da vas opeharijo. Če boste bolj previdni in manj zaupljivi do tujcev, ki prihajajo v vašo hišo, bo tudi vsak dan manj sleparstev in manj sleparjev. vetja in gnezdišča, kakor miši itd. Za koristne ptiče bi bilo pa tudi drugje prostora in bolj varnega zavetja. Kot mali posestniki moramo danes vsak prostor najskrbneje izrabiti in obdelati. Potrebno je zaradi tega, da take prostore, ki so bili do sedaj več ali manj izgubljeni, pritegnemo in očistimo te samoraške navlake in da otrebimo nepotrebno grmičje. Kjer je meja čisto zaraščena s takim grmovjem, je prav, da ves prostor prekopljemo, korenine izrujemo, zemljo pa poravnamo in ob-sejemo s pripravno mešanico trav in detelj. Na ta način se bo dalo marsikje pridobiti nekoliko košnje, ki nam bo prav hodila za našo živinorejo. V celoti se bo dalo s tako obdelavo mnogo dobrega doseči, če se bomo splošno lotili tega dela. Pridobila bo pa tudi vsa slika bližje okolice. Marsikje je še toliko takega neizrabljenega in zanemarjenega prostora, da je naš čut naravnost užaljen in da se čudimo zaostalosti naših kmetovalcev. Duh časa in današnje pomanjkanje zahtevata od nas, da je vsak prostor skrbno obdelan in da se zlasti mali posestniki zavzamejo za take izboljšave. Če so se te meje ohranile iz časa naših pra« dedov, še nikakor ne sledi, da jih moramo še na« prej mirno gledati in trpeti. Take prostore moramo po možnosti očistiti in obdelati. Vsa nepotrebna šara naj izgine in naj napravi prostor dobri travnati ruši, ki bo v naših razmerah še največ zalegla. POMANJKANJE KRME V ZGODNJI POMLADI, Pri nas se pogostoma dogaja, da zmanjkuje krme proti koncu zime in da komaj čakamo na prvo zelenje. Že pozimi nam gre po raznih krajih tesno s krmo in se živina težko preživlja, proti pomladi pa trpi tako pomanjkanje, da si mora« mo pomagali z vsem, kar nam pride pod roko, navadno pa z vsakovrstno in manjvredno slamo, ki jo jemljemo tudi s streh, če ni drugače. Živina nam tako shujša, da zjutraj komaj vstane. Nemci imenujejo tako sestradano živino «Schwanzvieh»',-kar bi se po naše reklo «repata živina», ker jo' moramo za rep vleči, da nam sploh vstane. V; mnogih hlevih se živini žal tdko godi, kar je seveda velika škoda za naše gospodarstvo. Dokler se bomo pozimi bojevali s pomanjkanjem krme, toliko časa ni misliti na izdatne uspehe v živinoreji. S polovičarsko rejo ne pridemo naprej. Prott pomanjkanju krme v zgodnji pomladi ni druge pomoči, kakor da pridelujemo več krme. Krma bi nam morala pred novo košnjo od enega do drugega leta ostajati kot potrebna rezerva, to je kot zaloga za slučaj potrebe, ne pa da nam tudi v rednih letih proti koncu zime pohaja. Stvar previdnega gospodarstva je, da s pridelano krmo prav izhajamo, da je zadosti pridelujemo in da jo prav razdelimo za pokladanje v zimskem času. Letos je marsikomu vsled dolge zime in pozne spomladi krma prezgodaj pošla. Vsled tega so navezani na zgodnjo pašo, ki se je pa letos tudi zakesnila. Namesto sredi aprila jo imamo šele sedaj meseca maja. Proti taki stiski ni druge po« moči kakor varčno krmljenje ves čas zime, ki gai pa ni razumeti v pritrgavanju potrebne krme, ampak v rednem pokladanju točno določene krme. Potrebno krmo je treba razdeliti in dan za dnem redno odmerjati. V ostalem je pa gledati, da redimo in pre« zimujemo le toliko glav živine, kolikor jih lahko preživimo s pridelano krmo. Po drugi strani je Varujte se Današnja gospodarska kriza je rodila poleg drugih zlih posledic tudi poklicne sleparje. Že večkrat smo poročali o raznih pretkancih, kako so opeharili tega ali onega deželana. Žal moramo zopet poročati o sleparstvu, ki kaže, kako lahkoverno zaupa naš človek sleparju. Pred dnevi se je potikal po litijskem okraju okrog 30 let star moški in se zanimal zlasti za razmere v posameznih družinah v Št. Lambertu. Ko je tako prerešetal vso vas, si je izbral za žrtev Ocepkovo vdovo, ki ima na samem kmetijo. Pred leti ji je umrl mož, ki je dolga leta živel v Ameriki. Tujec je vdovi sporočil, da je prišlo na celjsko sodišče celih 100.000 Din kot zapuščina po možu, ki jo mora vdova nemudno dvigniti. Tujec se je izdajal za uradnika celjskega sodišča in se je ponudil Ocepkovi, da ji bo sam poslal, oziroma prinesel denar, samo da mu da pooblastilo in za kolke 705 Din. Izdal ji je potrdilo, ki ga je podpisal z imenom Slavko Slomšek. Seveda je pa žena zastonj čakala na denar. Isti moški je osleparil tudi Brvarjevo vdovo, ki ima kmetijo v Gorjah in ki ji je umrl mož za jetiko. Uslužni tujec je pripovedoval Brvarjevi, da ima celjsko sodišče večjo vsoto denarja, ki jo GOSPODARSTVO Kmetijski pouk ČIŠČENJE MEJ OB POTIll IN ZEMLJIŠČIH. Z mejami, ki jih imamo ob potih in kraj zemljišč, izgubimo mnogo prostora, ki bi lahko prinašal, če bi bil obdelan, dosti več koristi. Ti prostori so obraščeni često z grmičjem in grmovjem, od katerega nimamo nobenega pravega haska. Navadno rastejo vmes in ob kraju razna plevelna zelišča v spodtiko mimoidočim. Obraščene meje se rade pomikajo naprej in so mestoma že tako široke, da trpijo zaradi tega tudi sosedna zemljišča. Take meje najdemo v raznih legah, najbolj pogostoma pa v brežinah. Na meje smo vajeni od mladega in zato jih tudi tako mirno gledamo in trpimo, četudi nam delajo škodo. Edino korist od njih imajo ptiči in sploh živali, ki po takih mestih iščejo svoja za- Ivan Albreht: Jeza usode Čim so bili pogrebni obredi končani in je minilo jedva nekaj dni, je Herbert s samozavestno kretnjo prevzel posle, ki so po očetovi smrti prešli nanj. Niti uslužbenci niti tlačani niso mogli občutiti nikake vrzeli v gospodarskem redu, le da je bil mladi Herbert še točnejši in natančnejši od očeta. Z Lotarjem je ravnal kakor s pridnim, ubogljivim otrokom. V trenutkih oddiha ga je rad imel poleg sebe in se razgovarjal z njim, sicer je pa pustil, da je počel, kar se mu je zljubilo. Medtem ko je Herberta veselil lov, je Lotar mnogo rajši hodil po grajskem cvetličnjaku in opazoval pestra čuda prirode. Herbert je tudi često jezdil na polje in sam nadziral dela tlačanov, Lotar pa se je tedaj zaprl v sobo in se udajal premišljanju. Tudi v kapeli je rad posedal in se v tajnosti nežnih občutij razgovarjal s svojim Bogom. V takih trenutkih je bil še najbolj srečen ... Ko se je bližalo leto žalovanja h koncu, je Herbert nekoč stopil v sobo, kjer je Lotar zdel zaglobljen v premišljanje o svobodi in nesvobodi človekove volje. «Daj, Lotar,s> ga je predramil iz zatopljenos>'i, «pojezdiva malo na izprehod. Saj niti ne veš, kako lep dan se smehlja zunaj, ko vedno tičiš med zidovjem.» Lotar se je raztreseno nasmehnil. . «Mislil sem, da morda ne utegneš,> je dejal, «a samemu se mi ne ljubi nikamor.^ Ko sta po kratki ježi zavila na senčnato gozd-no pot, je Herbert spustil vajeti in brez ovinkov začel: «Ne vem, kako ti sodiš o tem. Meni se pač vidi, da samota ni nič kaj prida. Zato se mislim v kratkem oženiti.» Lotarja je zaskelelo. «Oženiti?» je ponovil in nekšna mehka tegoba ga je prevzela, vendar se je hitro premagal. «Vidiš, jaz skoro nisem mislil na to. Seveda, saj ti je treba družice, gospodinje.> Herbert se je nasmehnil. «Čudno je s teboj, Lotar! Še posušiš se v papirjih. Ali te ni še nikoli zamikala nobena ženska ?» Lotar je zardel in se v zadregi začel razgledovati po gozdu. «Ne mislim tako, kakor sem morda izrekeb, mu je pomagal Herbert. «Nikakor nočem izvabljati iz tebe kakšnih izpovedi... Le tako: čuden se mi vidiš?» Lotor ga je pogledal s toplim, vprašujočim pogledom: «Saj je čudno vse življenje sploh. Ali ne, Herbert ?» «Ne vem, kako misliš.* «Kakorkoli gledaš», je skušal Lotar najti izraza. «Vsa pota naša, misli, čustva... In to med- sebojno sožitje. Gledaš tega in onega, govoriš z njim, celo čutiš morda z njim, pa te nenadno zajame trenutek, ko spoznaš, kako sta si tuja in daljna —» «Vidiš, Lotar, po pravici ti moram priznati,-da o vsem tem ne razumem prav ničesar. Tudi nisem nikoli razmišljal o tem. Živeti je lepo, se mi vidi; drugega ne vem nič.> Lotar je prikimal: «Seveda je lepo, ali najlepše so sanje...» . «Lotar, ti si menda bolan», se je zavzel Her« bert. «Morda», je Lotar povesil glavo in obmolknil« Vedel je v naprej, kaj mu bo povedal brat. Vse, kar je že toliko časa spalo v njem, se je zdajci vzdramilo in uporno sililo na dan. Očital si je V/ srcu, da je nespameten v svoji otroški plaboti, vendar ga je bilo strah že same misli, da bi kdaj utegnil biti drugačen! Kljub temu ni bil zado« voljen sam s seboj. «Se spominjaš 01ge?» ga je z zvonkim poudari kom nenadno predramil brat. Lotar se je samo nasmehnil. «Naš grad ji je pokazal luč sveta.> «Ti jo napraviš za svojo?2> dokonča Lotar. «AIi bi ti to ne bilo po volji?* ga s komaf znatnim nadihom zasmeha vpraša brat. Lotar ga pogleda: «Kako to meniš?» «Vidi se mi, da si včasih.. «DOMOVINA» št. 20 pa skrbeti z dobrim in zadostnim gnojenjem, da dvignemo pridelek krme. V tem pogledu se je v zadnjem' času marsikaj dobrega doseglo, toda še premalo. Naši mali posestniki, ki trpe najbolj zaradi pomanjkanja krme, imajo prav v gnojenju skoraj edini pomoček, da rešijo svoje živali takega pomanjkanja v zgodnji pomladi. Sejmi 18. maja: Rajhenburg, št. Vid—Zatična, Vinica. 19. maja: Bogojina, Marenberg, Loče, Laško, Moravče v litijskem srezu, Eakičan, Radovljica, Sv. Ema. 20. maja: Mozelj, Velka. 21. maja: Artiče, Turnišee, Velike Lašče, Vesela gora (Št. Rupert), Kandija. 22. maja: Loka pri Laškem, Št. Lambert. 23. maja: Sv. Peter pod Svetimi gorami. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 215 do 257 50 Din, turščico, baško, Času primerno suho, po 150 do 15250 Din, moko «0», banatsko, po 355 do 360 Din. Cene so čvrste. ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so cene ponovno nekoliko popustile. Voli in debele krave so se pocenili za okrog 50 par, teleta pa za 1 Din pri kilogramu. Za kilogram žive teže so se trgovali: voli I. vrste po 7-50 Din, II. vrste po 6-50 Din, III. vrste po 6 Din, krave, debele, po 4-50 do 6 Din, krave, klo.basarice, po 2-50 do 4 Din, teleta po 9 do 10 Din. Konji so se prodajali po 300 do 5000 Din, prasci za rejo pa po 100 do 150 Din za glavo. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za 56 30 do 56'50 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 797*85 do 800-85 Din; 100 nemških mark za 1351-75 do 1354-75 Din; 100 madžarskih pengov za 98964 do 89264 Din; 100 italijanskih lir za 296 35 do 29835 Din; 1 dolar za 56 61 do 56 81 Din; 100 francoskih frankov za 221-26 do 22328 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 31 Din. naj Vam bo pravilna nega prva briga. Ne da se opisati divnega občutka mladostne svežosti. ELIDA FAVORIT MILO ustvarja t oni gladki, nežno rožnati teint, ki očaruje. Umivajte se dnevno zELIDA FAVORIT MILOM. Bldga in dišeča pena tega mila deluje blagodejno na polt. Ako želite imeti čisto in nežno kožo, ne pozabljaj- - f»\ te prve zapovedi lepote: «Jaz? Potem vidiš in veš zame več kakor jaz sam», zataji Lotar svoj najsvetejši sen in se že v tem trenutku tako sramuje tega početja, da ne more več vzdržati bratovega pogleda. > «Tem bolje za naju oba in zaujo», se razveseli Herbert. «Priznati ti namreč moram, da ljubim to žensko bolj kot to sploh lahko izrazi beseda ... Čim se mi je kdo le v sanjah dotakne, naj se -takoj spravi z Bogomb Lotarja zaskeli: «Tak bi moral biti jaz», hitro premisli in pritrdi bratu: «Tudi jaz sam bi ne ravnal drugače.» Herbert zasmeje. Gotovo ne verjame Lotar-jevim besedam. Da se torej Lotar uveljavi, začne: l mu hitro pomaga brat, 'epa te nisem maral siliti. Nisem hotel, da bi se ti videlo kakor...» M Začete misli ne dokonča, toda Lotar ga razume. Dokler ni bilo nevarnosti, sta lahko živela skupaj, zdaj pa bi mu utegnil postati iv zmedo; » zato naj se umakne v svoje gnezdo ... U i Nato sta se razgovarjala o raznih gospodarskih podrobnostih. Herbert je vse do najneznatnejše malenkosti svetoval bratu, kako naj si uredi to in ono, a Lotar je poslušal in pritrjal. Zdelo se mu je, da bi bilo .odveč in smešno, ako bi karkoli pripomnil ali celo ugovarjal... Ko je Olga postala Herbertova žena, je bil Lotar že na svojem. Izbral in odbral pa mu je vse Herbert, celo služinčad. In Lotar je prihajal poslej k bratu v posete kakor na božjo pot... Spočetka je hodil bolj poredko, kesneje pa, ko se je Herbert uveril, da se mu z bratove strani ni bati nevarnosti, ga je celo sam rad vabil k sebi. Ko je Lotar gledal bratovo srečo, je tudi sam zahrepenel po takem skritem paradižu, kjer človek živi z vedno zavestjo, da utriplje v njegovi neposredni bližini zvesto srce samo zanj in da ga pri vsem dejanju in nehanju spremlja ljubeča misel ljubljenega bitja. Gledal je Olgo, ki je bila tako toplo vdana Herbertu, da mu je iz oči brala vsako željo, slutila njegove misli, poveličala sle-hrno njegovo vrlino in zakrila vse njegove napake s solnčno kopreno svoje žarke ljubezni. Bila je pesem njegovega dela, vera njegovega življenja in sveta nedelja njegove robate, po puhteči zemlji dišeče vsakdanjosti. Vse mrke grajske zi-dine je oživljala že s samo svojo prisotnostjo. Ko se je Lotar razodel bratu, mu je Herbert poiskal nevesto. V prijateljski družini mu je izbral gospodično Klaro, ki je prinesla Lotarju v zakon lepo premoženje, a niti ne sence tega, o čemer jo bil sanjal on. Tako je Lotar živel v svojem mladem zakonu brez tistega, toplega zatišja, po kakršnem ga je žejalo, dokler je bil sam. Gospa Klara ga je ljubila, ali Lotar se ni mogel otresti občutja, da ljubi le sebe v njem. Zato je venomer primerjal svojo soprogo z Olgo, od dne do dne jasneje opažal razliko med obema in se vedno tesneje zaklepal sam vase ter se bolj in bolj odtujeval svetu. Utehe je iskal v razmišljanju o nadnaravnem življenju, o usodi in o skritih silah prirode. Tuintam se je o teh stvareh skušal razgovarjati s Klaro, ki ga je poslušala in včasih celo po svoje odgovarjala na njegova plaha vprašanja. Njeni odgovori pa so se mu zdeli zgolj usluga možu. Lotar je čisto jasno čutil, da jih nei zajema iz svoje notranjosti in da sploh ne čuti potrebe po takem duševnem sožitju z možem, kakršnega si je želel on. Zato je prav kmalu opustil svoje poizkuse in ni več trapil žene z njimi. V. gospodarstvu pa ji je sploh predal vodstvo. Medtem ko se je torej Klari hotelo jakega, razgibanega življenja in močnih, navzven poudarjenih doživetij, je iskal Lotar edinega razvedrila pod bratovim krovom, ki ga je ogreval žar Olgi-nih oči. Tako je bil šel tudi tisto popoldne v gornji grad. Odkar je vedel, da pričakuje svakinja dete, se mu je zdela še vse lepša kakor dotlej. Izprva so se razgovarjali o letini, kar je pač Herberta najbolj zanimalo. Govoril je o poljih, gozdih in vinogradih. Lotarju se je zdelo, da diha sama sveža, rodovitna zemlja iz brata. Skoro bal se je tolike tvorne življenske moči. V -r Potem so ugibali novice z raznih dvorcev. Herberta so zanimali zlasti malenkostni škandal-čki, nove, včasih čisto nenadne ljubavne zveze in junaštva ali lovska sreča, še bolj pa lovska smola raznih znancev. «DOMOVINA*» št. 20 ' --===== Stran 4 = p Vojna škoda se je kupovala po 426 do 426-50 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 88 Din. f'' ___ Kratke vesti t= Stanje vlog pri denarnih zavodih. Po poročilu Narodne banke kraljevine Jugoslavije so znašale vloge v naših bankah in v drugih denarnih "»avodih 1. marca letos skupno 14.170 milijonov 'dinarjev. Ob koncu leta 1930. so te vloge znašale •12.888 milijonov dinarjev. GORENJI LOGATEC. Dne 7. t. m. smo imeli birmo. Novi škof je bil sprejet zelo svečano. Tako lepih mlajev že dolgo nismo videli. Vse hiše ob cesti so imele razobešene državne trobojuice. Še vreme ni preveč nagajalo. , BOHINJ. Sokol na Koprivniku prosi vsa okoliška društva, naj prelože svoje prireditve, določene na nedeljo 7. junija, na drug dan zaradi loterije, ki se priredi v korist gradnji prepotreb-nega Sokolskega doma na Koprivniku. — Sokol v Gorjušah je na Križevo nedeljo uprizoril krasno Finžgarjevo dramo «Razvalino življenja*. Režiserju g. Flajsu čestitamo k lepemu uspehu. Igralci so uloge podali odlično. — Omeniti moramo tudi razveseljivo dejstvo, da je Križeva nedelja potekla popolnoma mirno, Kakor kaže, bodo žegnanja postala v naših krajih zares dostojen krajeven praznik. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. V Jiedeljo 3. t. m. je imela Obrtna zadruga za Poljansko dolino svoj občni zbor. Udeležili sta se zbora dve tretjini članstva. Na zboru je podal poročilo 0 delovanju zadruge v preteklem letu načelnik g. Ivo Šorli. Zadruga je storila precej v korist Članstva. Kljub kratkemu obstanku nekaj let razpolaga zadruga že s prav lepim rezervnim skladom. Na občnem zboru je zastopal Zvezo obrtnih Zadrug iz Ljubljane sam predsednik g. Rebek, ki |e podal v poljudnem govoru poročilo o zveznem delovanju, o splošnem gospodarskem položaju obrtništva, o obrtni in socialni zakonodaji in o starostnem zavarovanju obrtnikov. Poudarjal je posebno važnost obrtniške organizacije in stanovske zavednosti in sodelovanja zadruge z Zvezo pbrtnih zadrug v Ljubljani. Zborovalci so soglas- rv o t e š č a n: Izgubljena sreča Povest iz vaškega življenja. Mladenič je občutil v srcu nepopisno srečo. [Jfaj se mu le posmehujejo vsi, ki so. navezani na irazno slavo. Takega dekleta se mu ni treba sra-novati. Res ne bo imela dote, a njene vrline odtehtajo vse bogastvo. Razdalja med njim in očetom je bila na njivi jtedno manjša, merila je le še nekaj korakov. i.Brezar je odpravil deklo, češ: «Noč se bliža; glej, ^da bo doma prej opravljeno.* Spričo nje ni maral govoriti s sinom o zadevi, ki še ni bila znana v Razor ju. j Franca ni vedela, zakaj je šla z njive prej, kakor je bila navada. «Poglej, koliko smo naredili*, je rekla Ivanu, ko je hotela mimo njega, tj «:Menda zato, ker smo molčali*, se je nasmeh- Ljdl. p. si je mislil ter ga vprašal po kratkem molku: «Povej no, kam si se za« letel?* <<,Oče, plemenito srce je več vredno kakor vse bogastvo ...» / gled novih smernic prosvetnega dela Zveze kulturnih društev in njenih edinic in stanja prosvetne organizacije v ormoškem okraju. OPLOTNICA. Na velikonočni ponedeljek je otvoril naš Sokol z igro «Domen» novi gledališki oder v Sokolskem domu. Igra je uspela dobro in nabito polna dvorana je pričala, da društvo uživa prijateljstvo vaščanov in okoličanov in drugih gostov iz Konjic in Zreč. Dvorana je na novo preurejena (glej sliko v prilogi). — Na binkoštni ponedeljek priredi društvo lepo veseloigro v treh dejanjih «Gospod svetnik*. Vabljeni vsi! — Dne 7. junija razvije društvo prvi prapor v Dravinjskem sokolskem okrožju. Na prireditev opozarjamo že danes vse edinice okrožja in okoliška društva iz Mariborskega sokolskega okrožja. SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH. (S m r t n a k o s a.) Tu je umrl v lepi starosti 76 let posestnik g. Josip Štajnfelzer, oče celjskega primarija, gosp. drja. Štajnfelzerja. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje! MALA NEDELJA. Pomladna akademija, ki jo je priredilo narodnokulturno društvo, je uspela v vsakem oziru. Obisk je bil zadovoljiv in so bili posebno dobro zastopani zunanji gosti. Pa tudi domačini so se dobro izkazali. S svojim posetom so dali društvu novo pobudo za nadaljnje prosvetno delo in je upati, da ostanejo tudi v bodoče stalni obiskovalci društvenih prireditev. BUNCANI NA MURSKEM POLJU. V eni zadnjih številk «Domovine* smo čitali lepo pisanje ;«Domovine* proti sirovosti mladine. Reklo se je, naj nadaljujejo starši sami, kar je začela graditi šola pri vzgoji mladine. Pisec teh vrst je mnenja, da so vsakikrat starši krivi, če se mladina preveč alkoholizira, ker dopuščajo svojim sinovom, da si iščejo take fantovske druščine! Saj jim mora biti znan rek, da lahko ena gar-jeva ovca okuži sto zdravih. Ko so fantje letos zopet po stari fantovski navadi obhajali sv. Flo-rijana, ki pa je sicer patron gasilcev, a ne fantov, jim pač ni nihče zavidal zabave. Res je, namena niso imeli slabega, a konec je bil vendar slab. Od preveč zaužitega alkohola se je podala četa nekaterih fantov na pohod v sosedno vas; tam se je oborožila s koli in izzivala mirne va-ščane. — Pozimi smo imeli kmetijski tečaj v Ver-žeju. Za tako reč mnogi starši nimajo razumevanja in zato tudi niso pošiljali svojih sinov v tečaj. Zastonj se trudijo šola, cerkev in prosvetna društva, zlasti Sokol, ki je za nas ustanovljen v Veržeju, če pa starši ne nadaljujejo sami tega, kar je začela graditi šola, in rajši dopuščajo, da se izgublja mladina s ponočevanjem in potepanjem na slaba pota. Gotovo jim še ni znana zgodba nekega dijaka, ki je v neko spominsko knjigo napisal besede: «Še malo, malo, pa me ne boste videli, ker grem k očetu!> Drugi dijak pa je pridal še to-le: «In ko ga je oče zagledal, se je bridko razjokal.* BUNCANI NA MURSKEM POLJU. Nesreča je doletela veleposestnika g. Franca Fiirsta. Po neprevidnosti pastirjev mu je utonila v Muri izredno lepa plemenska krava simodolske pasme. * Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne v Laškem preložen. Prejeli smo: Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne, d. d. v Laškem, je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora 5. t. m. sklican na dan 27. t. m. Zaradi od vlade zahtevanih malenkostnih popravkov družbenih pravil in zaradi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ustanovnega občnega zbora, se ustanovni občni zbor preloži. Vršil se bo najpozneje do 15. junija. Pripravljalni odbor sporoča podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in redno vršijo. Obenem opozarja na določilo zakona, da ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo tisti delničar, ki je vplačal na račun kupnine za vsako delnico najmanj 40% ali 200 Din. Prosimo podpisnike, naj se ozirajo na to določilo zakona in pravočasno vplačajo na račun vsake delnice najmanj 200 Din. Zaupamo javnosti le še toliko, da je položaj ugoden in da ni dvoma več, da bo stala v Laškem in obratovala že prihodnje leto domača slovenska pivovarna v korist gostilničarjem in porabnikom. * Varujte planinske cvetice! Prepovedano je trgati, ruvati, prodajati in ponujati v nakup redke rastline. Kljub prepovedi se uničujejo največ: planinka ali očnica, murke ali zamorčki, blagajevka in progasti volčin, lepi ali Marijini čeveljci, lepi jeglič ali avrikel, kranjski jeglič in rumeni encijan. Kdor bi se zasačil, da trga ali ruva ali prodaja ali ponuja v nakup navedene in druge prepovedane redke rastline, se mu bodo te odvzele in ga bo politično oblastvo kaznovalo z globo od 5 do 1000 dinarjev ali z zaporom do 14 dni. * Za ravnatelja Mestne hranilnice mariborsko je bil imenovan 8. t. m. od upravnega sveta g. Drago Kocmut, uradnik istega zavoda. Cesti« tamo! I * Novi bankovci po 1000 Din pridejo delom« v promet že v juniju. * Število upokojencev, invalidov, vilov in sirot v dravski banovini, ki prejemajo mesečno skupno okrog 12 milijonov dinarjev, znaša 15.000. * Služba banovinskega cestarja je razpisan« za cestne proge: od mosta v Mrzli Luži do odcepa ceste Kamna gorica—Gomila, od stika z državno cesto do stika s cesto Velika Loka—Mirna iti Trebnje—kolodvor. Prošnje je vložiti do 25i t. mjf pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu. M * Referent za inšpekcijo parnih kotlov pri banV ski upravi v Ljubljani se jo preselil 6. t. m. sedanjih prostorov na Krekovem trgu št. 10 «Stiški dvorec*, Stari trg št. 34. * Iščejo se dediči po pokojnem Mihaelu Strel« cu, rojenem 24. avgusta 1875., ki je umrl v AmeS riki. Javijo naj se izseljenskemu komisariatu V Zagrebu in priložijo listine, iz katerih je raz« vidna stopnja njihovega sorodstva s pokojnikom^ * Vesele binkošti želijo slovenski fantje, sluj žeči pri mitraljeski četi v Djakovici: Anton Šuf star (Ponikva), Alojz Krašovec (Tinsko), Ivanj Ostrožnik (Brezovo), Alojz Divjak (Gradec)] Franc Znidaršič (Lukovec), Ludovik Planino (Kozje), Martin Uje (Šmarje), Mihael GeršalŽ (Sv. Peter), Martin Majger (Vojnik), Franc Mlij narič (Zibika), Janez Kuhar, Janez Perkovi$ (Sv. Ema), Florijan Doberšek (Sv. Štefan), Lui dovik Zupančič (Dramlje), A. Ogrizek (Sv. Ema), Franc Zupane (Kozje), Jože Gal (Bočka), Ivan Jazbinšek (Presično), Jože Dramšek (Sv. Peter)t Franc Belina, Anton Stancar in Martin Vrbov{ šek (Slivnica). * Pozdrave Iz Carlbroda pošiljajo slovenski fantje iz 1. čete 1. bataljona 3. pehotnega polkat-podnarednik Slak Jožko (Medvejek pri Stični)^ redovi Jelača Miloš, Šovor Janez, Kandič Petera Kobe Josip, Vois Matija, Furlan Franc, Damjan novič Peter, Famik Martin, Mazele Jože, Štrace Franc, Hudokorovič Franc, Medle Janez, Vulej* tič Drago (Metlika), Tankovič Mate, Šareč Mile? Horvatič Ivan, Tojkovič Nikola in Poič Milalj (Lokvica). 4 * V Mariboru so že začeli. Pretekli ponedeljeli so se prijavili v Mariboru prvi kulukarji iz mesta| Meščani iz raznih slojev so se našli oboroženi tf f «Res je, pa vendar... Priložnosti pa tudi ne smemo zanemariti. Takrat zagrabi, kadar imaš kje zagrabiti.* Ivan se je pošalil: «Oče, vi bi radi doto, jaz pa nevesto...» «Pri gospodarstvu boš potreboval denar. Pride nesreča ali slaba letina, pa boš gledal skozi prste. Kadar teče voda v grlo, tedaj ni lahko pomagati.* «Ako bom izbiral, porečejo, da gledam po denarju. Povsod bi me zapodili...» «Daleč ti ne bo treba hoditi. Pri Rožancu v Potoku je staro bogastvo. Tinea je edina hči, zato bo imela veliko doto. Radi bi ji priskrbeli pripravno ognjišče.* Fant je vedel, koliko je ura. Zato se mu je Rožanka rogala na sejmu in v gostilni. In Rožanc ga je poklical pit ter ga vabil, naj prisede. Zdaj šele ve, zakaj je naperila oč6ta, da mu ni ves dan privoščil lepe besede. «,Tinca je izurjena v vsem, kar spada v gospodinjstvo*, jo je hvalil na vse pretege. «Kuha, šiva, pere, lika, pa tudi na njivi se zasuče, kadar je potreba. Boljše ne moreš dobiti za našo hišo.* «Aa, Tinco ste mi izbrali», se je porogljivo namuznil. «Kod si pa ti brskal?* Starca je jezilo, ker ga ni mogel ogreti. «Bliže, mnogo bliže... Ako vam povem, vam morda ne bo ugajalo.. .* cPravijo, da biješ za Sevčevo beračico.. .* Moža je pogrelo, lice se mu je pričelo resniti, «Z Julko se razumeva že dlje časa*, ni maral več tajiti. «Resnica mora na dan, pa naj poboža ali udari.* «Sram me je, ker si naš>, se je razljutil. «Mar bi bil sosedov!* «Oče, kadar dobim kmetijo, bo tudi Julka naša.. .* «Nikdarb Starec je udaril z motiko, da se je držalo prelomilo. «Nisem vas še prosil za posestvo. Kaj mi pomaga bogastvo, ako ni zadovoljstva. Julka je moja sreča.* «Ivan!» Očetov glas je razodeval, da mu bo nekaj važnega povedal. «Ako vzameš Tinco, boš že drugi teden samostojno gospodaril.* «Ali ste se tako domenili?* «V nedeljo pojdeva snubit. Julka ni za našo hišo.* Sin je povesil glavo: «Oče, zaradi Tince ne bom nikoli pri Rožancu.* «Kaaaj?» je zategnil. «Dovolj si star, zato lahko pametno razsodiš.* «Ni prav, da mi vsiljujete dekle, ki ni po mojem okusu.. .* «Ali je bolje, da se družiš z berači?* Brezar se je kar tresel, tako ga je razgrela sinova upornost. «Julko zaničujete, ker je revna. Nočete pa vedeti, kako skrbno streže bolnemu očetu. S tako potrežbo bi bili tudi vi lahko zadovoljni na stara leta.* f Ivan je govoril resnico. Oče mu ni mogel ugoj varjati, ni pa hotel priznati. Po glavi mu je rojili Rožančevo bogastvo. Ni mu šlo v glavo, da sili odklanja bogato nevesto, zagovarja pa deklino siromašne koče. V svoji prevzetnosti si je mislijo cAko bi bila zlata, bi je ne maral.* V starcu je vrelo in kipelo. Rad bi bil porasel^ a. se je premagal. Najprej mora poskusiti z lep^* besedo. Vzbuditi mu mora ponos, da ga ne bo^O' poniževali. Pričel je z občutkom: «Sin, ali veš, kaj se pravi gospodariti? Noč inj dan boš delal, pa boš še težko izhajal. Polje ni,' nikdar varno pred viharji; v hlev lahko prid£ nesreča in v hišo bolezen — nič ne veš, kaj boš še doživel. Čutil boš, kako huda je beseda ,ni;* mam', kadar je treba dajati. Dolg na kmetiji jo kakor rana na telesu.* Fant si je slikal drugače svojo bodočnost. MejT nil je: «Domačija je v najlepšem redu. Zadolženi^ nismo, dote ne bo treba nikomur dajati. Očetu bom že izplačal, čeprav nič ne priženim.* Očetovo izvajanje ga je nekoliko oplašilo. «Pa me ne mislite tako obložiti?* se je oklonil Vj strahu pred hudim bremenom. «Ne, ako vzameš Tinco*, mu je odgovoril.; Zadelo ga je kakor sunek v čutečo dušo. Stopil je pred očeta: «Izrujte mi srce, naj iz-krvavi in otrpne. Boril se bom d,a zadnjega ob-j čutka.. .* raznim orodjem in začeli delo na Dravski cesti proti Dravski dolini. " * Puranček s štirimi nogami. Posestniku Matiji Krnu v Vavti vasi se je izlegel puranček s Štirimi enako razvitimi nogami. Dve nogi sta običajni, dve pa sta na nekakem podaljšku ži-Vota. ii * Nezgoda pri delu. V Vrtni ulici v Mariboru .je 401etni nastavljenec tvrdke Nasimbeni, Josip Menkart iz Brestrnice, prišel med delom z desno roko v cirkularko, ki mu je odrezala štiri prste. Prepeljali so ga v bolniščnico. i * Na strehi je zadela kap 6'21etnega Matijo Zemljaka iz Globokega pri Jurkloštru, ko je stre-gel krovcu, ki je s slamo pokrival njegove hleve. Močni krovec Tr-upej iz Kalobja je komaj obdržal jnoža, da ni strmoglavil v globočino. Zemljaka je zadela kap le po eni strani. * Velik požar v tkalnici. Minuli torek kmalu po polnoči je začelo goreti v tkaninski tvornici Doctor in drug v Mariboru. Z veliko težavo so mariborski gasilci s tremi motornimi brizgalnami pogasili ogenj, ki je uničil del tovarne, v katerem so izdelovali sukanec. Požar je nastal zaradi kratkega stika. * Požar. Od Male Nedelje nam pišejo: V nedeljo 10. t. m. zve&r je nenadno začela goreti Hanžlova (Belčeva) klet na Kamenščaku. Hvala Bogu, da se je posrečilo ogenj takoj pogasiti in omejiti tako, da ni zavzel večjega razmaha. * Huda nesreča v štorski livarni. V železo-livarni v štorah pri Celju se je ponesrečil pri vlivanju železa 561etni livar Josip Florjančič, ki si je nevarno poškodoval levo oko. Nezgoda se je 'pripetila zgolj po nesrečnem naključju. Ponesrečenec se zdravi v ljubljanski bolniščnici. * Avto povozil konja. Posestnik Piletič iz Gradišča pri Št. Jerneju, ki se je mudil na sejmu Novem mestu, se je proti poldnevu vračal z vpre ženo kobilo proti domu. Pri vasi Cikavi mu je prihitel nasproti tovorni avto g. Medveda iz Stič- | ne, ki je zadel v oje voza. Sunek je bil tako mo žan, da je konja na cesti obrnil in mu povozil sprednjo desno nogo. Žival pa je moral lastnik izročiti konjaču. * Ob strašni nevihti in nalivu 6. t. m: popoldne je treščilo v gospodarsko poslopje Jožefa Se-niče na Praprotnem pri Jurkloštru. Poslopje je zgorelo to tal. Domači so le s težavo oteli hišo in živinske hleve, sosed pa svojo s slamo krito hišo. * Huda toča na Murskem polju. Križevce pri Ljutomeru in. okolico je 6. t. m. obiskala huda toča. V Stari Novi vasi jo je posestnik Jožko Rajh našel še naslednjega dne pod kapom. Tudi na Murščaku je napravila toča veliko škodo. Iz Gornje Radgone pišejo, da se je 6. t. m. proti večeru med grmenjem in bliskanjem ulila huda ploha, ki v sadovnjakih iti vinogradih ni napravila posebno hude škode, pač pa je precej škodovala vrtnim nasadom. ' * Strela usmrtila gospodarja in njegova konja. sV sredo 6. t. m. dopoldne se je zgodila v okolici Sv. Martina na Muri v Medmurju strašna nesreča. Posestnik Karel Nagy je v tistem času branal polje. V brano je imel vprežena dva konja. Nastala je velika nevihta. Komaj je nesrečni kmet prvič obrnil brano in prišel do polovice njive, je udarila strela v brano in jo raznesla, potem je preskočila v Nagyja in njegova konja in vse tri usmrtila. Pokojnik, ki je bil star komaj 40 let, je zapustil ženo in štiri nedorasle otroke. * Huda nevihta je divjala v sredo minilega tedna nad Sv. Jurijem ob južni železnici in okolico. Med močnim nalivom je udarila strela v električni daljnovod in v novo gospodarsko poslopje g. Pranja Mastnaka, a ognja k sreči ni pro-vzročila. * Strela užgala skedenj in ubila vola. Te dni je divjala nad Mirno in okolico silna nevihta, med katero je udarila strela v Jerovškov skedenj na Trsteniku, ga užgala in ubila vola v hlevu. Na pomoč so prišli gasilci iz Mirne in Št. Ruperta. Še pred prihodom gasilcev so sosedje in ljudje iz j bližnjih vasi ogenj toliko omejili, da ni zgorelo ^vso poslopje^ y ^ * Hudo neurje nad čakovceni. Dne 8. t. m. popoldne je divjala nad Cakovcem in okolico, zlasti nad Hodošem, huda nevihta s točo. Skoro pol ure je padala toča v velikosti golobjih jajc in napravila na sadnih vrtovih, vinogradih in na polju ogromno škodo. Posevki so ponekod tako zbiOi v tla, da bo treba polje znova preorati in na novo posejati. * Nevaren požar. V eni zadnjih noči je v Pri-gorici nastal požar, ki je vpepelil dva skednja. V nevarnosti sta bili Prigorica in Dolenja vas. Domače gasilno društvo je bilo takoj na kraju nesreče z motorno brizgalno in omejilo požar. Na pomoč je prišlo tudi gasilno društvo iz Nemške vasi. Zahvaliti se je mirnemu vremenu, da se ni požar še bolj razširil. * Huda nesreča kolesarja. V petek se je peljal trgovinski pomočnik g. Maks Buršič z Rake proti postaji v Vidmu-Krškem. Po cesti je privozil proti njemu neki drugi kolesar, ki se pa ni pravilno umaknil. Kolesarja sta zadela drug v drugega, pri čemer je Buršič padel in zadel z vso silo v obcestno škarpo. Buršič je dobil hude poškodbe po telesu in si zlomil tudi desno roko. Ponesrečenec je bil prepeljan v bolniščnico. * Otrok utonil. Dne 5. t. m. se je pripetila v mlinu Janeza Robeka v Selih pri Šmarjeti huda nesreča. Mlinar se je s svojo ženo nahajal pri delu, mala poldrugo leto stara deklica pa se je igrala okrog hiše. Šla je k vodi, gledala vanjo, izgubila ravnotežje in utonila. Čez nekaj časa so starši zapazili, da je otrok izginil. Začeli so deklico iskati iu jo res našli že mrtvo v vodi. * Smrt starčka pod vlakom. Te dni je našel strašno smrt 751etni Franc Simončič iz Cerknice pri Št. Ilju. Simončič je bil nekdaj ugleden posestnik, njegov sin pa je sedaj župan v Cerknici. Starček je živel na preužitku in je bil že precej gluh in tudi sicer onemogel. Pot ga je vodila preko železniške proge. Zatvornico je našel sicer zaprto, šel pa je mimo nje, ker ni slišal iz Št. IIja prihajajočega vlaka. Vlak je starčka zagrabil in strašno razmesaril. Nesrečnik je bil takoj mrtev. * Pod vozom. Huda nesreča se je pripetila 661etnemu Antonu Blazinšku, posestniku v Pristavi pri Dobrni. Ze zjutraj je šel s svojima sinovoma v gozd, da pripelje domov drva. Ko sta sinova peljala poln voz drv po strmem klancu navzdol, se je naenkrat pri zavori odtrgala veriga, s katero je bilo privezano kolo. Težko naloženi voz je z veliko hitrostjo zdrčal navzdol in sta sinova komaj odškočila, da ju voz ni podrl. Ko je oče videl, da drči voz navzdol, je skočil za vozom, da bi ga zadržal. Zaradi neprevidnosti pa je nesrečni starček padel pod voz, ki je šel preko njega. Sinova sta prihitela, dvignila očeta in ga spravila domov. Poklicani zdravnik je nevarno ranjenega Blazinška obvezal. Ponesrečenec je IAZELA TERPENTINOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO. V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU. Tazite na ime GAZELA! S& n IN DAMSKI PLAŠČI, OBLEKE, POVRŠNIKI OBLEKE ZA GOSPODE. V KVALITETI, IZVEDBI IN NIZKIH CENAH NENADKRILJIVI! DRAGO G0RUP & Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. IS, I. nadstropje. najbrže že podlegel poškodbam. * Samomor v jetniščnici v Mariboru. Svoje-časno smo poročali o tatvinah bivšega mizarskega mojstra na Pobrežju Josipa Harryja. V razdobju enega leta je ukradel Harry 30 koles na raznih krajih in je bil nedavno obsojen na dve leti robije. To mu je šlo tako na dušo, da si je te dni zjutraj v samotni celici, ki je poleg zaporai zloglasnega morilca Mohorka, sam končal življenje. Iz rjuhe je napravil vrv in se obesil. Stražniki so ga našli že mrtvega, $ * Samomor družinskega očeta. Minuli torek so potegnili blizu Germovega mlina pri Mač-kovcu iz Krke krojača in posestnika Antona Gregorčiča iz Kamenvrha, ki se je utopil zaradi rodbinskih razmer. Domačega sina so nanveč osumili neke tatvine, česar oče ni mogel prenesti. * Mlati tihotapec s saharinom je 161etni Franc Košar iz Brestrnice, ki so ga v Mariboru aretirali. Našli so pri njem 200 škatlic saharina. * Trem konjem je porezal jezike. Na Drago-polju pri Gomilskem je neznan zločinec v eni zadnjih noči odrezal kobili posestnika Košenine jezik. Noč nato pa je neznanec svoj zločin ponovil in odrezal jezika še dvema Košeninovima konjema. Vsa dolina je nad tem sirovim činom ogorčena in splošno vlada prepričanje, da gre za čin osebnega maščevanja. Neznan maščevalec že več let provzroča škodo g. Košenini in mu je že dvakrat zažgal kozelc in gospodarsko poslopje. * Zaradi deklet krvav poboj. Predzadnjo nedeljo so popivali domači fantje v gostilni na Viž-gorjih in je prišlo med fanti do spora zaradi nekih deklet. Med prerekanjem je nenadno Hermanov Lojze dobil hud udarec od Juvanovega Franca med pleča. Bil je zaboden z nožem, zato j je še on prijel za nož in zamahnil proti najbliž-njemu, ki ga je le malo po prsih oprasnil. PrišlQ bi še do hudega spopada, pa je Lojze poprej onemogel zaradi velike izgube krvi. Vsega onemoglega so odpeljali v bolniščnico v Trbovlje. * Roparski umor je bil nedavno po neznanem zločincu izvršen nad užitkarico Marijo Bokerjevo v Krški gori. Pri razteleseuju, ki ga je izvršil okrajni zdravnik g. dr. Jože Smola, je bilo ugotovljeno. da je imela umorjenka globoko prerezan vrat nad jabolkom in na tilniku na desni strani tri rane. Zdravnik je tudi ugotovil, da je morilec starko zlorabil. Orožništvo pridno išče gnusnega zločinca. * Štirikratni vlom v pohorski vasi. V noči na 8. t. m. so neznani tatovi vdrli v Puščavi pri Sv. Lovrencu na Pohorju v podružnico trgovine g. Slavka Geratiča in pobrali razno konfekcijsko in specerijsko blago v znatni vrednosti. Iz trgovine so se tatovi podali v poleg Geratičeve podružnice se nahajajočo gostilno ge. Črešnikove, kateri so odnesli ves v gostilni se nahajajoči drobiž in nekaj cigaret. Zatem so vlomili v mesnico g. Čreš-rika, kjer so upali dobiti večjo vsoto denarja, a so našli le nekaj drobiža. Nazadnje so obiskali še go. Koresovo. Splazili so se skozi okno v gostilniško sobo in pobrali, vse, kar je imelo kako vrednost in kar se je spioh dalo odnesti, med drugim tudi večjo vsoto denarja. Okrog- hiše " g. Črešnika so pustili številna bukova polena, s katerimi so najbrž stali posamezni zlikovci na straži, kar kaže tudi na to, da je bila vlomilska tolpa precej številna. V Koresovi gostilni so pozabili tatovi nož, ki so ga prej okradli v mesnici g. Črešnika. Orožništvo je začelo takoj zasledovati tatove. * Obsodba ubijalca. V vasi Osrečju pri Šmarjeti se je vršila letos februarja pri posestniku Jožefu Jegliču svatba. Na večer pred svatbenim dnem so prišli fantje pet pod okno. Da bi dobil dogodek čim slavnejše obeležje, so fantje streljali z možnarji. Pri streljanju je pomagal tudi Franc Šutar, posestnikov sin, star okrog 25 let. Fant se je okrog 22. ure odstranil od možnarja in se pridružil gruči fantov, ki je bila zbrana pred Jegličevo hišo. Tedaj je pristopil k njemu po-setnik Alojzij Krne iz Osrečja, star 24 let, in ga brez vsakega povoda udaril po nogah, V. istem Jrenutku Je skočil k Šutarjn obtoženi Matija Kirar, ki ga je udaril z vozno ročico s tako silo, da se je zrušil Šutar nezavesten na tla. Šutarja so takoj odnesli vJegličevo hišo, odkoder je bil prepeljan v kandijsko bolnico, kjer je smrtnonevarni poškodbi podlegel. Obtoženec se je na razpravi pred novomeškim sodiščem zagovarjal, da je bil tisodni večer vinjen in da se dejanja ne spominja. 'Obremenjevale pa so ga številne priče, ki so bile tisto noč na kraju dogodka. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega in ga obsodilo na tri in pol leta robije, pet let izgube državljanskih pravic in povračilo 250 Din bolnici za Šutarjevo zdravljenje. ( * Smrtna žrtev šmarnice. V nedeljo se je v .vinotoču posestnika Zganka na Britnih selili pri Grižah prav pridno popivalo. Zbralo se je okrog 35 fantov iz okolice. Točila in pila se je izabela, pomešana z belo šmarnico. Smarnica je fantom kmalu zlezla v glavo. Nastal je prepir in zaušnice so se delile na levo in desno. Kmalu so se zablis-kali noži in na tleh je obležal v krvi 281etni rudar Ferdo Lipnik iz Zabukovce, po rodu iz Št. IIja pri Velenju. Bil je z nožem tako hudo ranjen, da je v vinotoču izdihnil. Ker je bil pretep vsesplošen in tako divji, da je moral pred pijanimi pretepači zbežati celo gospodar, ki se je skril v gospodarskem poslopju, še ni popolnoma jasno, kdo je zabodel Lipnika. Žalski orožniki so bili že na vse zgodaj na Britnih selili in prijeli tri osumljene pretepače. ■ * Prijet tihotapec. V časih krize si je hotel na lahek način gmotno pomagati s tihotapstvom tudi Franc Zupančič, čevljarski mojster, doma pri Krškem. S svojo precejšnjo zalogo jo je udaril iz Dravograda kar peš do Sv. Jederti, kjer je stopil y vlak. V Slovenjgradcu na postaji je opazilo ču-ječe oko finančne kontrole možaka z nahrbtnikom. Po natančnejšem preiskovanju so ugotovili, da se je mož dobro založil z vtihotapljenim blagom. Tihotapec se je zagovarjal, da mu je 2 kg saharina, 2000 vžigalnih kamenčkov, 12 kresil-nikov, 32 zavitkov igralnih kart izročil v Dravogradu neznan človek. Ker pa to ni verjetno, so ga na finančni kontroli temeljito izpraševali, nato pa izpustili. Prejel bo občutno kazen. * Sedemletni deček zažgal vas. Te dni je vas Oštrice pri Novem Marofu skoro popolnoma pogorela. Požar je uničil 11 hiš in 30 gospodarskih poslopij. Kakor poročajo, je ogenj zanetil sedemletni deček. Mati ga je natepla, ker je bil poreden, in to ga je tako razjezilo, da je zažgal domačo hišo. Požar se je razširil na sosedna poslopja in kmalu je bila vsa vas v plamenih, Na pomoč so prihiteli gasilci iz Varaždina, Varaž-dinskih toplic in Novega Marofa, toda ves njihov trud je bil zaman, kajti zmanjkalo je vode. Štirinajst rodbin je ostalo brez strehe. * Z nožem v hrbet. V nedeljo zvečer se je vršil v Šenčurju pri Kranju koncert gasilske godbe, istočasno je bila pa tudi v Ljudskem domu neka igra. Med obema taboroma je vladala precejšnja napetost in bilo je pričakovati, da pride do spopada. Okrog desetih zvečer se je vračal z drugimi ljudmi France Sevnik' iz Predoselj proti domu, na vasi je pa srečal Ivana Sajevica z Vele-sovega. Med obema je nastal prepir. Sevnik je sunil Sajevica brez vsakega povoda z nožem v hrbet in ga hudo ranil. Sajevic se je nezavesten zgrudil in so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v Kranj. * Slovenec ubit pri Zagrebu. V gostilno Marka Suhine v Podsusedu pri Zagrebu sta prišla v noči od nedelje na ponedeljek splavarja, ki se oba pišeta Kopušan in sta oba Franceta. Pozneje je prišel v gostilno še SOletni Nikolaj Juvan, doma tudi z Ljubnega na Štajerskem kakor oba Kopu-šana. Ker so razbili kozarec, je nastal hud prepir. Gostilničar je zahteval, naj mu kozarec plačajo, kar splavarji niso hoteli. Eden Kopušanov je hotel pobegniti skozi okno, pa ga je zadržal gostilničar, ki je. bil medlem že poslal po orožnike. V gostilni je nastal krvav pretep. Iz sosedne gostilne je prišlo še 14 splavarjev tovarišem na pomoč. Ko so prispeli orožniki, so našli gostilničarja Suliino s preparanim trebuhom hudo ranjenega, Nikolaj Juvan je bil pa že mrtev. Nekdo ga je bil med pretepom ustrelil v srce. Orožniki so uvedli preiskavo in aretirali več pretepacev. V zapor je moral tudi gostilničarjev sin, ki ga splavarji obdolžujejo, da je ustrelil Juvana. * Nesrečen nož. V Morju pri Framu so v nedeljo zvečer napadli 251etnega posestnikovega sina Karla Zorčiča iz Frama. Fant je dobil več nevarnih vbodov v desno stran prsnega koša. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v splošno bolniščnico. * Fant z nožem hudo ranil svojega dekleta. 261etni tovarniški delavec J. 2. na Jesenicah je imel z ihladenko M. B. nezakonskega otroka, za katerega je moral plačevati rejnico, kar mu ni bilo všeč. Pred kratkim zvečer je precej natre-skan iskal mladenko na njenem stanovanju, a je ni našel doma, ker je šla v vas k družini Toma-ničevi. Ž. se je podal tja in ko je ugledal tam mladenko, je takoj odprl žepni nož, s katerim je navalil nanjo z besedami: cMicika, tu imaš svoje!» Fant je dekletu prizadejal na obrazu 12 cm dolgo rano, ji prerezal globoko nosni'hrustanec in ji strašno izkazil obraz. V sobi se nahajajoči fantje so komaj pomirili pobesnelega fanta, dekle se je pa med tem zaprlo v drugo sobo, da se obvaruje junaka, ki se je izpozabil celo nad žensko. Ranjenki je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Marčič. Fant bo dajal za svoje junaštvo odgovor pred sodiščem, kjer mu izgovor na pijanost ne bo nič pomagal. * Žrtev fantovskega divjaštva. Nedavno ponoči so neznani fantje napadli 231etnega hlapca Janeza Novaka z Dobja pri Planini in ga s poleni močno obdelali po glavi. Novak, ki ima pretresene možgane in nalomljeno lobanjsko kost, je bil prepeljan v celjsko bolniščnico. * Ne sme v krčmo. Ignaciju Trostu, hlapcu iz Lazov v litijski občini, se je s sodbo okrajnega sodišča v Litiji prepovedalo posečanje krčem od 15. t. m. dalje za leto dni. * Grd zločin. V Kranju so zaprli šest fantov, ki so po straži pri mrliču v Prebačevem pri Kranju ponoči izpili več litrov vina in žganja. Z njimi je bila tudi 211etna dekla nekega mlinarja. To so sirovi pohotneži zlorabili. Iz obupa nad sramotnim dejanjem se je dekla zastrupila z lizolom in so jo morali odpeljati v bolnišnico-kjer je povedala, kaj se ji je zgodilo. * Krvav konec gostije. V Lopernicah pri Ormožu se je vršila pozimi gostija, kjer so se kmečki fantje sprli in je zaradi tega prepira pričakal France Jurkovič Matijo Šulka v ^asedi in ga z vojaško puško ustrelil. 261etni Jurkovič je bil te dni obsojen v Mariboru na 12 let robije. * Chicaški ropar v Sloveniji. Ameriška oblastva so opozorila naša oblastva, da so izgnali iz Chicaga opasnega zločinca, 381etnega delavca Franceta Boškoviča, ki je baje doma iz Ljubljane in ki je bil v Ameriki pajdaš najzloglasnejših lopovov. Naša oblastva ga doslej še niso mogla izslediti. Le toliko je znano, da je prekoračil mejo pri Jesenicah in se nahaja sedaj nekje v Sloveniji. Mož je srednje postave, podolgastega obraza, kostanjevih las, rjavih oci in obrit. Če bi ga kdo kje videl, naj naznani to bližnji orožniški postaji. * Klepanje kos. Vsak kmet ve, koliko časa zamudi s klepanjem. Marsikdo je že premišljal, kako bi si izumil pripravo, ki bi hitro sklepala koso. Pa se je nekemu bavarskemu kmetu posrečilo, da je iznašel tako pripravo, ki so jo potem izpopolnili in ji dali ime brzoklepalnik. Pri nas so prišli brzoklepalniki v promet in rabo šele lansko leto. Več sto jih že kleplje v naši deželi. Lastniki brzoklepalnikov ne morejo prehvaliti te iznajdbe, ki v nekaj minutah izvrstno skleplje koso, da roka nikdar tako. Današnji «Domovini» smo priložili letake in naročilnice za brzoklepal-nike in prav priporočamo posestnikom, da'si jih nabavijo. Najbolje je, če si več kmetov sosedov nabavi po enega. Vsa pojasnila nam bo rada dala razpošiljalnica brzoklepalnikov. Njen naslov je v današnji prilogi. v * Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanjuf bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih' uravnava «Franc Jožefova voda* izborno toliko važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravil«! stva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso «Frane Jožefovo vodo», ki se do^ biva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ** Mal jubilej Ko smo slovenski novinarji letos 1. maja zbo-« rovali v Rogaški Slatini, nas je pri skupnemj kosilu pesnik Silvin Sardenko pozdravil s krasno^ zdravico. Tako prav je doumel težave in naloge' novinarskega poklica, da nas je ganil z izbranimi besedami, kakršnih novinarji sicer nismo* vajeni. Saj v tem je namreč tudi posebnost na^ šega stanu: novinar dela tiho in vztrajno, sati}; ne stopa nikjer v ospredje, le list v celoti pred-' stavlja skupni trud urednikov... Ko smo se kosilu v Rogaški Slatini podali na kratek pri-j jeten izlet k Sv. Križu in posedeli z nekdanjin^ dolgoletnim urednikom «Slovenskega gospodar--. ja», nadžupnikom gosp. Korošcem, na vrtu pri Ogrizku, je eden izmed tovarišev porabil priliko" za zdravico in napil uredniku «Domovine» Filipu* Omladiču, ki je ta dan baš godoval. Prav! Meni-, pa se je ob tej priložnosti zazdelo umestno, da^ v «Domovini» opišem mal jubilej: prav tisti dar^ je namreč minilo tudi 10 let, odkar je tovariš: Omladič glavni urednik «Domovine>. Če danes kratko in skromno izpolnjujem ta namen, me bodo pač vsi dragi čitatelji pravilno razumeli: vj minilih desetih letili je «Domovina» pokazalai tako lep in razveseljiv napredek, da smo vsi njeni zvesti prijatelji lahko na njo odkrito ponosni! Filip Omladič je iz znane narodne in napredne rodoVine posestnika v Poljčah v Savinjski dolini, braslovškega župana. V Celju je študiral gimnazijo in v Gradcu pravoslovje. Razume se? da so ga ob začetku svetovne vojne kot nevarj nega serbofila odtirali orožniki v graške zapore*, kjer je še dokaj dobro odrezal, nato pa po volji drugih doslužil vojaščino in svetovno vojno. P<| prevratu se mu je izpolnila želja — posvetil se, je novinarstvu in je po kratkem službovanju pri «Jugoslaviji» prestopil k «Jutru», kjer je dolga" leta vodil gospodarsko rubriko. Glavna pover/ jena mu naloga pa je bila urejanje lista «Domo-vine», ki je takrat izhajala v še zelo skromnem obsegu. Imela pa je že svoj program: jačenja narodne zavednosti in pospeševanje duševnega; kakor gospodarskega napredka slovenskega ljudstva. «Domovina» je prestala hude boje in( je iz vseh izšla zmagovita. V slovenskem jav~ nem življenju je postala vsega uvaževanja vre^ den činitelj. Brezobzirno je razkrivala skeleče rane in pripomogla k ozdravljenju marsikatere naše narodne bolečine. Krog naročnikov se je večal od leta do leta... V popolni zavesti svo| jih prosvetnih nalog pa je «Domovina» pod vod^ stvom Filipa Omladiča tudi začela gojiti pravtf ljudsko povest, gospodarski pouk in splošno iz-, omiko. Uspehi so po desetih letih zavidanja! vredni: «Domovina» ie med najbolj čitanimi iri.1 upoštevanimi slovenskimi tedniki. Čitateljemi pripada sodba o njeni vrednosti, lahko pa mirno' zatrdimo, da je ta sodba v splošnem zelo laskava. Blagopokojni ljudski voditelj dr. Gregor Zer jav je «Domovino» posebno visoko cenil in napisal je zanjovrsto člankov. Veroval je V\ njen nezadržni napredek, ker je vedel, da ima, «Domovina» svojega pravega urednika! Tine R a v 1 j e n. ; Postani in ostani član IZ POPOTNIKOVE TORBE brez dela ni jela in da «kdor zaničuje vinar, tega se izogiblje goldinar«.. Želimo mu še mnogo srečnih dni! A-č. SIJAJNA SOKOLSKA MANIFESTACIJA DRA-l VINJSKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA V ŠPITALIČU. O p 1 o t n i c a , maja. Prav leto dni bo, ko sva z br. Gajškom pričela kovati načrte za novo okrožje. Ti načrti, ki (jih je prinesla tudi «Domovina», so se izpolnili v jpolni meri. Dasi smo imeli tedaj le dve društvi, ^"ih štejemo danes že deset. H Pohorski del okrožja je v nedeljo 3. t. m. ob [12. strumnih korakov krenil izpred Narodnega [doma v Konjicah čez Goro v prijazno dolinico ;špitaliča. Vitanje je poslalo 48, Kebelj 10, Zreče 60, Konjice 67, Oplotnica 18, Stranice 3, Št. Jernej 16, Poljčane 27, Loče 41 in Špitalič 32, skupaj 322 članov in naraščajnikov na ta obvezni okrožni pešizlet. Špitalič že davno ni videl toliko ljudstva v svoji sredi. V davnih časih, ko so še ibili menihi v Zajckloštru, je morda prišlo toliko ^romarjev skupaj. Omenjeno nedeljo pa so se izbrali drugi romarji v Špitaliču in Zajckloštru, (romarji vedrih čel in misli in jasno začrtanih j poti, sami čvrsti fantje. j. Še dobro niso Pohorci in Konjičani, nad 200 | po številu, prišli v dolino, že se je vila mogočna [kolona spodnjega dela okrožja, kolona naših vrlih dolincev, nam nasproti. Sokolski «Zdravo» je jzaoril, da je odmevalo s Konjiške gore tja v Boč. 'A ni bilo časa za odmor. Brat okrožni načelnik ■'je pozval kmetske čete v zbor in že so stali fantje v zboru. Pričela se je izkušnja prve proste vaje. Naposled je prišlo glavno: tekme selških čet. Dasi so se nekatere edinice šele pred kratkim ustanovile, je bil uspeh vendar nad vse ^zadovoljiv. Kmetski Sokoli so pokazali, kaj se poseže v nekaj mesecih s požrtvovalnostjo, disciplino in dobro voljo. Tekmovalo se je v prostih vajah, metanju krogle, teku, redovnih vajah, skoku in vlečenju vrvi, "ki pa se je pretrgala, ko je četniki še dobro prijeli niso, nakar sta le po [dva iz vsake čete namesto po šest vlekla vrv. [Prvo mesto v okrožju je dosegla četa iz Št. Jerneja s 180 točkami, drugo prva vrsta iz Špita-jliča s 175, tretje Kebelj s 158, četrto druga vrsta ,iz Špitaliča s 134 točkami in peto mesto Stranice. Po tekmi se je razvila v obeh gostoljubnih gostilnah prijetna domača zabava.. Četa iz Špitaliča je ponovila na ta dan igro «Domen», ki je prav lepo uspela. j S tem uspehom pa, bratje, ne smemo biti zadovoljni. Na okrožnem zletu 21. junija v Konji-jcah se mora zemlja tresti pod našimi koraki. Bratje, bodite ponosni in znajte, da ste Sokoli. Okrožni načelnik. PISMO IZ MIIIALOVCEV. M i h a 1 o v c i pri Svetinjah, maja. Preljuba «Domovina», odstopi še tudi nam prostor za nekaj vrstic, ki jih bodo naši čitatelji prav radi prečitali. Lansko leto nam je pekovski mojster g. Ivan Hojžar pri svojem vinogradu sezidal lično kapelico sv. Družine, ki jo je blagoslovil dekan g. Friderik Horvat od Velike Nedelje. G. Hojžar ju najlepša hvala za njegovo požrtvovalnost. Sedaj v maju naj naša pridna dekleta lepo krasijo kapelico! Dragi fantje in očetje, ki še nimate «Domo-vine», naročite si jo takoj, ker vam nudi najlepše razvedrilo in zabavo. «Domovina> stane celo leto le 36 Din. Naredite tako, da se bo tudi v Miha-lovcih slišal povsod glas: «Le ,Domovina' je za nasb Nobene krščanske hiše ne sme biti brez «Domovine»! Ljudje pravijo, da je bila prva kop v vinogradih precej huda, ker ni skoro nič premrznilo, čeprav je bila dolga zima, ki ni bila prehuda. Vinogradniki upajo, da bo v prihodnji jeseni bogata tergatev, ako nam nebo ne bo poslalo kaj ledenega kot plačilo za obilen trud, katerega moramo prestati, preden pridemo do cilja. Lepo kažejo tudi sadna drevesa, ki so vsa v cvetju. Iz Ivanjkovcev do Svetinj se gradi nova cesta, ka pa žal ne bo gotova do sv. birme zaradi pomanjkanja denarja. Sv. firmo bomo imeli letos 13. junija. V sredo 6. t. m. ob pol 9. uri zvečer je začelo goreti pri Veliki Nedelji pri posestniku in mizarju g. Jakobu Kukovcu. Zgoreli so hiša, skedenj in hlevi. Zaradi dima se je zadušila krava, več kokoši in svinj pa je zgorelo. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Bržčas je bila poleg zlobna roka. Sosed se ima zahvaliti domačim gasilcem, ki so ogenj omejili. B. M. ČAST MOŽU DELA. Ljubno na Gorenjskem, maja. Nedeljsko «Jutro» je poročalo, da slavi v ^Ljubnem na Gorenjskem 70letnico rojstva po Kranjski, Hrvatski in Bosni dobro znani brusač t g. Ludovik Negro. Zanimivo je v njegovem življenju dejstvo, da je bil Negro državljan štirih jdržav. Rojen je bil leta 1861. v Reziji kot Avstrijec, leta 1866. je po porazu Avstrije postal državljan Italije, v letu 1903. je dobil na lastno prošnjo zopet avstrijsko državljanstvo in po svetovni ,vojni od leta 1918. je državljan Jugoslavije. ; Pravilno ga je «Jutro» nazvalo kot obrtniškega romarja, saj hodi že od svojih mladih ;let po svetu s trebuhom za kruhom, zakaj nje-jgova obrt je taka, da zahteva neprestano romanje. Prehodil je vso bivšo Kranjsko, ki mu je znana do najmanjše vasice. Brusil pa je tudi Hrvatom in dobro mu je znana tudi Bosna. Zanimivi so njegovi doživljaji. Kadar začne pripovedovati, ga posluša rado staro in mlado, saj pa tudi prav lepo pripoveduje. [ Jubilant je mož poštenjak n značaj, ki se ni izneveril napredni ideji tudi v najhujših političnih bojih. Kljub skrbi za svojo obitelj nI nikdar poznal jadikovanja, nego je vedno govoril, da Trgovec , iz Orle vasi g. Ivan Povše je kupil od g. Brežička hišo, ki jo zdaj preureja v trgovin* ski lokal. Poslopje bo zelo lepo in prostorno. $ SAVINJSKO PISMO. Braslovče, maja. Savinjska dolina preživlja hudo krizo. Naš kmet, ki je imel prejšnja leta precej dohodkov od hmelja, gleda danes s strahom v bodočnost. Dočim je prej imel polno listnico, mu danes manjka denarja celo za sol. Delavcev sploh ne more več najemati, ker jih ne more plačati. Dražbe in prodaje posestev so na dnevnem redu. Šempavelska tkalnica je zopet odpustila večje število delavcev, ki so zdaj na cesti. Precej siromašnih družin je imelo tukaj svoj kruh in je bilo vezanih le na svoj dnevni zaslužek. Kam naj gredo zdaj ti ljudje? V Braslovčah se je vršil v petek 1. t. m. lep sprejem novega dekana, gospoda Atelška, ki je prišel iz Stranic pri Konjicah. Pri kapeli sredi trga je bil postavljen krasen slavolok, pred katerim je čakalo dušnega pastirja mnogo župlja-nov in šolska mladina iz Braslovč, Orle vasi in Letuša. G. dekana je pozdravil v imenu župljanov kaplan g. Arko, v imenu občine župan g. Omla-dič, v imenu Marijine družbe gdč. Zilnikova in ena učenka v imenu šolarjev. Nato je bil slovesni vhod v cerkev, kjer je gospod dekan podelil župljanom svoj prvi blagoslov. Orla vas, ki šteje komaj 38 hišnih številk, je ena za prosveto najdelavnejših vasi v Savinjski dolini. Ima društvo kmetskih fantov in deklet Aron položi prst na usta: «Pst, pstb . Aron se čudi: «Zakaj?» Jakob: cPst, bolj potiho, kupčija spi!» Ženskar. «Draga,> je šepetal ženskar srečno, eti si edina deklica, ki sem jo kdaj poljubila «Verjamem ti», je vzdihnila ona. «Ti si tudi edina deklica, ki mi je kdaj verjela, kar sem relceb, si je na tihem mislil ženskar. Žene se je zbal. Miha Boječnik se je splazil pod posteljo, ko je zaslišal, da prihaja vlomilec. Dolgo časa se ni upal niti dihati in je ves razburjen pričakoval, kako sg bo zadeva razvila. Nenadno pa je začutil, kako se je nekdo trudil, da bi se priplazil k njemu. «Ali si li, Špela?»>je vprašal tiho. «Ne», je bil enako tih odgovor. «Vlomilec sem. Zapazil sem vašo ženo, pa vas prav prijazno prosim, da mi napravite malo prostora..,» Srečen mož. Zobni zdravnik je eden redkih mož, ki lahko ženski naroči, kdaj sme odpreti ali zapreti usta. Nesporazumljenje. Lojzek: «Teta, ali ti še vedno hodiš v šolo?> Teta: «Ze davno ne! Kako ti pride to na misel ?> Lojzek: «0čka je dejal, da boš najbrže obsedela ...» Izgovor. Na ljubljanskem kolodvoru nagovori tujec fantka: «Dečko, če mi pomagaš nesti kovčeg, lahko zaslužiš dva dinarja.* <;Seveda,» prikima mali potepin, «toda moram poprej povprašati mamo». «Pa hitro, dečko, jaz bom tu počakab, nadaljuje tujec. . • «Tako hitro pa ne bo šlo, gospod», se izgovarja dečko. «Moja mama je pri teti v Celju, pa se šele jutri vrne*...» Nekaj misil o konkurenčni borbi Sedaj, v dobi najostrejše konkurence, je gotovo umestno, da priobčimo naslednje vrste, ki smo jih prejeli od nepristranske strani: Češkoslovaški tvrdki <-Bat'a» nasprotuje že precej časa čevljarska obrt vse srednje Evrope, lani so se tej fronti pridružili še Američani in tudi vse večje tvornice čevljev so proti «Bat'i». Prav taka fronta je bila nekdaj proti Fordu, ki so ga tekom časa mnogi dohiteli, ker izdelujejo danes avtomobile iste kakovosti po enaki ceni. Zanimivo je to, da so bile že nekdaj v naših krajih razne inozemske tvrdke, kakor Poper, Salaman-der, Del-Ka itd., ki so gotovo delale precejšnjo konkurenco domačemu obrtništvu in domačim tvornicam, ne da bi se kdorkoli brigal za to, kje te tvrdke izdelujejo čevlje in kako razpečavajo svoje blago. Tedaj namreč še ni bilo konkurence v cenah in je med hudimi konkurenti vladala, kar se tiče cen, najboljša harmonija. To harmonijo pa je sedaj pokvarila tvorniea «Bat'a». Borba proti temu velikopoteznemu podjetju gotovo ne more biti uspešna, dokler konkurenti tudi v cenah ne bodo dosegli in prekosili svojega nasprotnika. Operiranje s carinskimi in obrtniškimi paragrafi pač ni umestno, kar nam. najbolje kaže primer velike Fordove industrije. Kon-sument, in to je velika večina vsake dežele, gre pač tja, kjer so cene nižje. In posebno pri nas se morajo vprašati konsumenti, kako je mogoče, da vzdržuje Bat'a tako nizke cene, ko vendar plačuje za vsak par čevljev okrog 55 Din carine. Našemu konsumentu je jasno, da bi bila konkurenca domačih producentov čevljev le- tedaj uspešna, če bi imeli ti producenti tako nizke ali pa še nižje cene, kakor jih ima konkurent. Vse mogoče panoge našega obrtništva silno napredujejo, samo čevljarska še vedno zaostaja. Kdor hoče uspešno konkurirati, mora vsekakor izboljšati kvaliteto in znižati cene svojim izdelkom. Redukcija cen pa nikakor ne sme zadeti predvsem delavcev. Evo, kako je pri iia3 glede na temelje svetovnega tržišča: Material za par večjih čevljev stane povprečno 100 Din, kroj in šivanje zgornjega dela pa 30 Din. Pri tem naj se delavcu ne plača za par samo po 40, temveč po 70 Din, Če se vzame pri tem še za režijske stroške 15 odstotkov in prav toliko za obrtniško priznani zaslužek producenta ali obrtnika, stane vse skupaj okrog 260 Din. To za primerno obuvalo ni mnogo. Nikakor pa ne gre, da se navadna obuvala taksirajo z 280 do 360 Din in da dobijo pri .tem delavci za par samo po 40 Din. Bat'a pa prodaja prav dobra obuvala povprečno po 2-19 Din. Znano je tudi to, da so pri tej tvrdki delavci dobro plačani. Dandanes je konkurenca neugnana in ni pametno, če se, recimo pri nas, toliko govori, da je zaščitna carina tako zelo koristna za konsumente in posebe še za delavce. Če bi ta carina res ščitila kake tri do štiri ali še več tisoč delavcev čevljarske obrti, ne more to biti v nobenem ozirU tudi zaščita in interes sto tisoč in sto tisoč drugih delavcev in nameščencev. Iz vsega tega sledi, da se mora vsakdo, ki hoče konkurirati, držati zlasti pravila: Dobro in poceni! A. K. MALI OGLASI 196 35 oralov mereče posestvo (gospodarska poslopja, sadonosnik, travniki, njive in gozd) se z vsem inventarjem vred zaradi družinskih razmer proda za 45.000 Din.. Posestvo, ki ga leži en del v hribu; se lahko prevzame takoj. Ponudbe sprejema uprava »Domovine* pod šifro: takojšen prevzem*, Jt/'//1 / 1 Z^/fcabeMie J*jjubljcma Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci so posneti po starih narodnih nošah Nove harmonike izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9. 195 2500 dinarjev zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v svojem okolišu ljudi. Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor. 160 206 Kolarskega vajenca sprejmem takoj. Prednost ima oni, ki se že ne-kolikor spozna na moj obrt. Andrej Oster c, kolar v Veržeju, pošta Križevci pri Ljutomeru. Oblastveno koncesionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher, . Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. Zahtevajte informacije! 140 Večja množina obročnega železa (valjanca) od 4 do 8 m dolgega, 1 do 1V2 mm debelega in 18 do 20 mm širokega, primernega za obijanje in za škafaTski obrt, se poceni odda. — Vprašanja pod «Obročno železo» na oglasni oddelek «Do-movine* v Ljubljani. 182 201 Manjše bremen presto posestvo se proda iz proste roke najvišjemu ponudniku. Posestvo je pri Sv. Duhu, občina Stara Loka. Od kolodvora v Škofji Loki je oddaljeno 10 minut. Ponudbe sprejema do dne 25. maja 1931. lastnik Jan. Potočnik v Stari Loki št. 25. 207 Preklici Podpisana obžalujem besede, ki sem jih govorila proti gospodu Franju Klemenu, trgovcu v Hudi jami. Marija Zalokar. 200 Okrajne zastopnike za vse sreze sprejemamo; sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za upokojene orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe sprejema: «U n i o n», zavarovalna družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/III. 1204 Kmetskega fanta, vajenega konj in vseh kmetskih del, pridnega in poštenega, sprejmem v stalno službo. Plača po dogovoru. Veliar Franc, Log, pošta Brezovica pri Ljubljani. 198 Novo blago zopet dospelo! Prodaja ga po vnovič znižanih cenah trgovina F. Senčar v Mali Nedelji in v Ljutomeru. §BlrnTanšha darila kupite poceni in dobro HLSuttner Ljubljana 5 Prešernova ulica Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Kdor oglašuje, ta napredufe. Ol zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse ie terpentinsko milo Zlatorog! (Nadaljevanje sledi.) Kako lo ženin pridno obiskuje, kako nevesto svojo občuduje! Ljubezen ea k radosti opominja: To bo prekrasna mlada gosnodinja! Pri pranju ona Šali se Igrale razlaga liubčku svojemu smehljale: »V>s trud mi milo 7lr'orog prihrani —1 živel bo? srečno ti ob moli strani'!* si prihranite, ako naročite storjene obleke za gospode, dečke in otroke direktno v tovarni Stermecki, Celje Obleke se naredijo tudi po meri in se pošljejo vzorci zastonj. Pišite še danes po novi, veliki, Ilustrirani cenik! Tovarna konfekcije Stermecki, Celje št. 97 Cenik in vzorci zastonj! ^m Najlepše za otroke Za tenis Vrsta 2G51-00 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo no-žice pravilno razvijale. Za popoldansko družbo 199, i 99 Vrsta 4435-00 Čevlji za tenis, ženski in moški, iz belega platna z gumastim podplatom, lahki, elastični in jako ugodni. Vrsta 4625-78 Udoben športni polčevelj z nizkim podpetnikom z gumo. Iz finega telečjega boksa z okrasnim šivom po sredi. Vrsta 1805-37 Razkošni čeveljčki, zelo okusno kombinirani z lakom in boksom, z udobnim podpetnikom. Okrašeni z zaponko. Obiščite nas pravočasno — Izberite najlepše Vrsta 1137-03 Letni polčevlji iz belega ali sivega platna. Jako so lahki in ugodni. Sivi za dnevno porabo, beli za izprehode. 28. SH Ur. Zsna!sii!!il§lfi!j^i]ii!iliji,il PODRUŽNICA LJUBLJANA je z dnem 4. maja t. 1. pričela s svojim poslovanjem v lokalih v Ljubljani na Dunajski cesti št. 31 (hiša Zidarjevih dedičev). Telefon 30-20. Podeljuje kredite obrtnikom in obrtnim kreditnim zadrugam ter lombardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žirovne ra-: čune ter izvršuje vse ostale bančne posle. Najuspešnejše sredstvo za rejo 26 živine fe ki pospešuje rast. odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vred-j, nosti /V'astina so brezštevilna zalivalua pisma. Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA T«NKOCZ\ (zraven rotovža). Ljubljana66 PpELva. Mna. prodajajo vse lekarne in drogerije. Dobiva -se tudi v manjših steklenicah po 60 DiJX Izdaja za, konzorcij «Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d i 6. 'a Narodno tiskarno Fran Jezeršek.