Poštnina plačana t gotovini
Leto XI., št« 1 (»jutro" xxi., st. i>
Upravuisivo i.|uui)ai»či kviia-tljeva 0
-	Telefor %t 3122 3123, 3124. 3125 112b
Cnseraim xiiieieK" LJubljana, Selen-ourgova uL — Tel 349V ID 2492 Podružnira Maribor CiralsKJ trg 1
reJefoE n. <455 Podružnica JeHe Kocenova ulica i
—	reiefoc n 190. Podmeni«-a Jesenice. Pri Kolodvoru
«t 100
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
sesta 4t 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-rn rtnorla
Ljubljana, torek t. januarja I940
M 44510
Cena t
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana Knafijeva ui 5 Teit-too St 3122 3123 3124 3125 in S12tt Ponedeljka izdaia »Jutra« tz-i.ija mK Donf<1eneh elutraj — Na-nrf-a -»P	m vena r*1
orei?mant= ptr 4,- oc razr.aftal-cih Jostavi^n* nir V- m#»s»-.*nf»
Maribor Grajski irs 7. 1'eietOD St 2455
Cehe Strogima ver levs al 1 1>i «$5
RoKopisi se ae vrate }o - Oifiasi i>c tanfu
IC1
ski poraz v srednji Fins

Preprečen prodor sovjetske vojske k Bolniškemu zalivu — Finci porazili celo sovjetsko divizijo — Ogromen plen — Pečenga zopet v finski posesti
London, 1. jan. br. Finci so dočakali novo leto z novim ogromnim uspehom, z zmago nad Sovjetsko vojsko, ki je operirala ob jezeru Kvanti, kjer je južno od Suo-musaimija skušala' prodreti mimo Kaj-nunskega gorovja proti IJleborgu in Finsko razdeliti v dva dela. Fronta je dolga tam okrog 240 km. Tudi na treh drugih odsekih fronte so Finci dosegli nekaj uSpe-hov.
Snočnje f nsko uradno poročilo pravi, da je bila zmaga pri Kiantijaerviju dosežena po enem tednu ogorčenih borb. Finski vojski je uspelo uničiti skoraj celo sovjetsko d vizijo, ki je štela 18.000 mož. Finci so dobili ogromen plen, med d'.ugim 27 topov, 11 tankov, 150 drugih oklopnih voz, 400 do 500 avtomobilov in motornih vozil, mno go streljiva ter drugih vojnih potrebšč n. Sovjetske izg-ube so znašale v tej bitki več tisoč mož.
Kakor sedaj vse kaže so Finci že na štiiih krajih prekorač li vzhodno mejo in vdrli na sovjetska tla. Poleg smučarskih oddelkov, ki so vdrli v Sovjetsko Rusijo pri Lieksi in v smer, proti Kantalakši, so sedaj novi oddelki prodrli, kakor trdijo vesti iz Helsinkov, v Sovjetsko Rusijo na dveh kraj h tudi jugozapadno od Suomu-salmija v smeri proti južn m obrežjem srednjega Kundskega jezera. Ti oddelki predirajo južno od Vuokinjemina proti vzhodu.
Iz Norveške pa je prispela vest, da so Fine; na skrajnem severu po hudih bojih pregnali sovjetske čete iz Pečenge. če se pokaže, da je ta vest resnična, so sovjetske čete, ki so jim Finci že pretrgali zvezo z zaledjem na železniški progi Mur-mansk—Leningrad sedaj odrezane od za-
ledja tudi po morski poti, ker so prejemale ojačenja in vse potrebščine v glavnem iz Murmanska z ladjami, ki so pristajale v luki Pečengi.
Medtem so napad sovjetskih čet na Ka-relijski ožini severozapadno od Leningrada prenehali, vse pa kaže, da bodo svojo ofenzivo proti Viborgu nadaljevale. Priprave za nadaljevanje ofenzive so v polnem teku.
Nekaj podrobnosti o zadnjih bojih
Pariz, 1. jan. AA. (Havas). Sovjetske čete so se umakn le na novih točkah čez mejo. Finska zmaga, ki je sedaj še bolj popolna, je v veliki meri izpremenila položaj na bojišču, kakor ugotavljajo tudi vojni opazovalci na bojišču. Na podlag poročil ki jih objavljajo, je sovjetska vojska doživela nov poraz. Na Kareiijski ožini so 29. decembra med topniško borbo ugotovili, da uporablja sedaj daljnostrelne topove kalibra 110 mm. Opazovalci, ki so gledali bombardiranje malega pristanišča Sv. Ivana so izjavili, da n. niti ena izmed izstreljenih granat eksplodirala. Istega dne so severno od Ladoškega jezera finske čete vodile p avo vojno v ozadju sovjetskih oddelkov, katerim so pretrgale prometne zveze in ogrozile preskrbo. Vzhodno od Kuomonehija so se morale sovjetske čete umakn ti čez mejo, kar potrjuje umik na širini kakih 40 km na tem delu bojišča. To je posledica velike zmage pri Suomu-salmiju, kjer so Finci po krvavih b tkah dobili velik plen, v katerem je tudi 6 protitankovskih topov, 4 protiletalski topovi n 50 avtomobilov. Dne 30. in 31. decem-
bra so se sovjetske čete umaknile na Kareiijski ožini na nove postojanke, kjer sedaj ojačujejo svojo obrambo. Tako se lahko v.di, kako razpenjajo sovjetski vojaki bodečo žico. grade utrjena gnezda za strojnice ter kopljejo rove, ne ve se pa, če gre tu samo za izhodno točko za novo ofenzivo. Istočasno finske čete v Laponiji še na-pre- vznemirjajo sovjetsko zaledje. Te čete so uničile 160. sovjetsko diviz jo in se trudijo sedaj, da bi izkoristile svoj usp^h. Pri svojem naglem umiku so pust le sovjetske čete na terenu Se 10 možnarjev 2 oklopna avtomobila in 11 tankov. Sovjetska letala še naprej bombardirajo pristanišča, z'a-sti pa Hango. Čete na kopnem se umikajo skoro na vsej meji. Dejansko se sovjetska vojska ne nahaja več na finskem ozemlju, razen okrog Pečenge kjer pa je prišlo do jasno ugotovljenega um ka, ter na Kareiijski ožini, kjer si kopljejo sovjetske čete jarke, da bi se izognile protinapadom. Zmaga pri Suomusalm ju je odstranila vsako nevarnost, da bi bila Finska presekana ter s tem pretrgane prometne zveze med severnimi in južnimi di-vziiami. Splošen umik sovjetskih čet je dal finskim vojakom novega poguma, kar pride zelo prav po enomesečnih hud!h borbah, med katerimi je bilo težko izvršiti zmenjavo čet. Sedaj upajo, da se bo dal izkoristiti umik sovjetskih čet in da bo mogoče zamenjati izrabljeni material s potrebščinami, ki jih pričakujejo iz tujine.
129 sovjetskih letal sestreljenih
Helsinki, 1. jan. br. Davi je bil objavljen kratek komunike, ki pravi, da so fin-
ska letala in protiletalsko topništvo doslej sestrelili 129 sovjetskih letal. Všteta niso sovjetska letala, ki so padla v zaledju sovjetskih front.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, 1. jan. br. Stab leningrajskega vojaškega okrožja je snoči objava nas.eu-nje vojno poročilo:
V teku včerajšnjega dne ni bilo nikjer važnejšega degodka. Sovjetska letala so uspešno bombardirala vojaške in druge pomembne objekte v mnogih finskih krajir.ah.
Angleška pomoč Finski
London, 1. jan. br. Angleško zunanje ministrstvo je danes odgovorilo na kolektivni poziv generalnega tajništva Društva narodov, ki je bil poslan vsem vladam držav, članicam Društva narodov, po zadnjem zasedanju skupščine in sveta Društva narodov in ki se tiče pomoči, ki naj jo posamezne države po svoji uvidevnosti in sredstvih pošljejo Finski. Angleška nota pravi, da je angleška vlada takoj sklenila v smislu sklepov Društva narodov priskočiti Finski na pomoč in pripravljeni so že ukrepi, po katerih bo Anglija dala Fincem na razpolago letala in druge vojne potrebščine. Delno so se ti ukrepi tudi pričeli že izvajati.
Kakor znano, je že min. predsednik Chamberlain v svojem zadnjem govoru v spodnji zbornici omenil te ukrepe. Kakor pravijo nocojšnji listi v svojih poročilih o angleški noti, bo šla angleška pomoč Fin-skJ tako daleč, kakor to le dopuščajo angleška varnost ter zavezniške potrebe.
fsam
ŽELJE DRŽAVNI
Ob vstopu v no v-c leto izražajo povsod željo po pravičnem irlru
Pariz, 1. jan. A A. (Havas) Pariški tisk
poudarja, da je bilo preteklo leto zelo uso-depoino. Izbruhnila je nova vojna v času, ko se še niso zacelile vse rane, ki jih je povzročilo 1. 1914. Prvi dan novega leta je 120. dan vojne, v kateri so zavezniki prisiljeni zastaviti vse svoje sile. »Petit Parisien« poudarja v zvezi s tem, da more sleherni Francoz in sleherni Anglež reči: »Nikdar si nisem želel te vojne.« List poudarja nato na podlagi objavljenih dokumentov napore Daladiera in Chamberlai-na, da bi se preprečila vojna. »Figaro« obžaluje žrtve, ki jih je vojna vsilila tolikim državam. Leon Blum želi v »Popu-lairu«, da bi še to leto prineslo svetu stalen in trajen mir. Francija je v vsej svoji zgodovini stalno dajala dokaze, da si želi miru v vsem svetu. Francija in njeni zavezniki ne žele niti v tej vojni nobenih novih ozemelj in se ne bore za imperialistične cilje.
Prezident Le&run francoski
Pariz, 1. jan. br. V Elizejski pa^či so bil; danes občajni novoletni sprejemi. Dopcldne ob 10.30 je prezident republike sprejel min. predsednika Daladiera in ostale člane vlade, ki so mu izrazili svoja novoletna voščila. Deset minut nato je prispela v Eiizejsko palačo delegacija senata in še nekaj minut kasneje delegacija poslanske zbornice pod vodstvom predsednika Herriota. Po starem ob čaju je prezident Lebrun v spremstvu min. pr:d ednika Daladiera v dopoldanskih urah senatu in zbornici vrnil obisk. Ob 12. se je vrnil v Eiizejsko palačo. Priredil je kosilo, ki so se ga udeležili vsi člani vlada, veliki kan-celar častne legije, vrhovni poveljnik zavezniške vojske v Franciji general Game-lin, policijski prefekt v Parizu ter prefekt selnskega departementa.
Prezident Lebrun je danes poslal vrhovnemu poveljniku zavezniške vojske generalu Gamelinu pismo, ki vsebuje novoletno poslanico za vojsko. V njej pravi:
Ob pričetku leta, ki je našlo Francijo v težki borbi, so moje misli posvečene vojski, ki izpolnjuje najvišjo državljansko dolžnost. Naša vojska se bori za sveto stvar, za neodvisnost domovine, svobodo narodov, za civilizacijo in pravo. Ob strani angleških tovarišev bodo naJe čete premagale vse težave in nadaljeva'e borbo do popolne zmage. Francoski narod v"di v-c to in ne krije simpatij ter zaupanja v svojo vojsko, ki brani njegovo čast. Naj bo francoska vojska prepričana, da v ak v Franciji izpolnjuje svojo dolžnost kakor ona ob francoskih mejah. Vsakdo dopri-naša velike žrtve, z dobro vrl jo in s trdnim zaupanjem, da se bo vojna končala s pričakovanem uspehom.
Francois Poncet o razočaranju po Monakovu
Rim. 1. jan. AA. (Havas). O priliki sprejema francoske kolonije v Rimu je imel veleposlanik Francois Poncet govor, v katerem je med drugim dejal:
Vse naše misli so namenjene tistim, ki se mude v rovih in nimajo danas posam č-nih radosti ali tegob, temveč imajo same skupno veselje ali trpljenje vseh Franco 1
ZON.
Nato je govoril o globokem edinstvu
v .-ega francoskega naroda in potem razložil mednarodni položaj, zlasti predzgodo-vino sedanje vojne, in poudaril, da so prinesli nekateri sklepi v Monakovu le razočaranje nad pričakovanjem, da se bo mogoče izogniti vojni. Francois Poncet je poudaril, da se z Nemčijo ni bilo mogoče sporazumeti.
Francoski odgovor na Hitlerjevo poslanico
Pariz, 1. januarja br. Snoč'i je bila objavljena po!uradna nota, s kataro fian-coska vlada odgovarja na Hitlerjevo poslanico naro ino-s<joiarstični stranki. V tej poslanici je Hitler, pravi ta komunike, jasno dokazal, da hoče Nemč ja preosno-vati clržave v Evropi na osnovi načal svojega režima. Hitler pravi, da so le mladi narodi sposobni dati Evropi nove zakone. Torej ne gre samo za svobodo, nego za obrambo proti novemu sistemu v Evropi, ki bo povem nemškega značaja. Hitler je nadalje v svoji poslanici govoril o nedolžnosti Nemčije, ki ni hotela nikonvir prizadeti zla, malo pozneje pa prav našteva v svoji poslanici, kaj je Nemčja vse iz-Viš la v zadnjem letu in našteva tudi aneks jo češke in Moravske, Klajpede in razdejanje Poljske. Najbolj presnstljiva je v Hitlerjevi poslanici trditev, da hočejo zavezniki uničiti Nemčijo in jo razkosati. Da bi se spoznala nesmiselnost take trditve, je dovolj opozoriti na zadnje Da-ladierove in Chamberlainove govore ter na odgovora prezidenta Lebruna in kralja Jurija na poslednjo ponud/bo belgijskega kralja Leopolda ter nizozemske kraljice Viljemne za mirovno posredovanje. Jasno je, da je hotel Hitler samo zavesti svetovno javno mnenje, da bi v smislu nemških želj zahtevalo v novem letu obnovo miru.
Novo leto v Nemčiji
Berlin, 1. jan. br. Novoletni diplomatski sprejemi v kancelarski palači so letos izostali. Mesto tega so se ljudje dane* vpisovali v kancelarske knjige. Tudi sil-vestrska noč je v Berlinu kakor drugod potekla brez večjih prireditev in veselic. Po odredbi policije so bili vsi lokali ob 1. ponoči že zaprti. Mesta so ostala zatemnjena. V ostalem pa ljudje niti niso imeli najmanjšega namena, da bi uporabili svoj denar za zabave, ker se zavedajo resnosti ' tokratnega prehoda iz starega v novo leto. Tudi novoletne poslanice so imele v prvi vrsti namen ojačiti odpornost naroda in utrditi njegovo voljo za nadaljnjo borbo ter zaupanje v zmago.
Danske simpatije za Finsko
Kodanj, 1. jan. br. Danski ministrski p.edsedn k je za. novo leto dal izjavo, v kateri je dejal, da si Danska nič bolj ne želi, kakor da bi še nadalje živela v miru. Izrazil je tudi simpatije za Finsko in naglasil, da v imenu vseh Dancev obžaluje, da Danska ne more vplivati na razvoj dogodkov v prid Fincem.
Izjava švedskega zunanjega ministra
Stockholm, 1. jan. AA. (Reuter). švedski zunanji minister Gusther Je izjavil v
svoji novoletni poslanici med drugim:
Srca vseh Švedov so polna skrbi za bodočnost švedske. Prepričan, smo. da je švedski narod enodušen in da pomeni ta enodušnost velik koiak naprej. To edin-stvo naroda nudi jamstvo, da bomo še naprej živeli kot svoboden narod. Preživljamo težke trenutke, polne nevarnosti, toda nihče nam ne odreka pravice, da sami odločamo o svoji usodi. Mislimo, da morejo velike sile napredovati samo takrat, če se ne vtikajo v prav ce malih narodov.
Gardell Hull za kolektivne obrambo
Washington, 1. jan. br. Državni tajnik Cordell Hull je snoči izdal novoletno poslanico, v kateri izrecno naglaša:
Upamo, da bodo v novem letu zmagale sile, ki so na braniku svobode in napredka. Zedinjene države prihajajo čim dalje bolj do prepričanja, da bodo morali vsi narodi zgrabiti za orožje in se braniti, če bo kakšen narod zopet kdaj nastopil s
orožjem hi silo. da hI zavojeval sosedne dežele ali pa svet ogražal z vojnimi grožnjami.
Japonski cilji
Tokio, i. jan. br. Min. predsednik No-mura je izdal novoletno p-osianico, v kateri naglaša, da bo moral japonski narod podvojiti svoje napore, ako hoče pospešeno urediti vsa svoja življenjska vprašanja. Prvi pogoj za obnovo miru in ustvaritev novega reda na Daljnem vzhodu je, da se preneha vse sovraštvo proti Japonski na Kitajskem Japonska vztraja na svojem stališču da morajo vsi dejansko priznati in spošto\ati japonske interese na Daljnem vzhodu. Le v tem primeiu je pripravljena sodelovati z drugimi narodi za obnovo gospodarstva na Kitajskem. Pokret, ki ga je sprožil novi režim na Kitajskem, se širi. Nova centralna vlada na Kitajskem bo v kratkem ustanovljena. Japonska jo bo z vsemi silami podpirala. Če bodo druge sile prav tako priznale novi režim m ga podpirale, jim Japonska ne bo odrekla priznanja njihovih pravic na Daljnem vzhodu. Japonska je v tem pogledu že storila prvi korak, ko je obnovila promet na velikem delu Jangceja in Cukijanga.
Humunlja bo odkrito branila svoje meja
Novoletne želje kralja Karola
Bukarešta, 1. Januarja, br. Kralj Karol je za novo leto pritel v Konstanco. Z njim so prispeli tja tudi prestolonaslednik princ Mihael, član'i rumunske vlade in diplomatski zbor. Kralj je obiskal rumunske mornarje. Ob njegovem prihodu se je zbrala v Konstanci velika množica ljudi tudi s podeželja. Mod njimi je blo tudi mnogo Bolgarov in Turkov. Množice so kralju priredile viharne ovacije.
V mestnem domu je bil dopoldne sprejem, pri katerem je min pcedsednk Ta-tarcscu izrazil kralju novoletne čestitke v imenu vlade in rurnunskega naroda. V svojem govoru je naglasil, da Romunija z vso skrbjo zasleduje raarvoj dogodkov, pri čemer vztraja pri svoji trdni odJoči-tvi, da ohrani nevtralnost to brani svoje meje, če bi jo kdo naipadel.
Kralju je k novemu letu čestital tudi aipostolski nuncij kot dojen dplomatske-ga zbora v Bukarešti.
Kralj se je zahvalil za čestitke v daljšem govoru, v katerem je dejal med drugim:
Moja najtoplejša Zelja ra. novo leto, ki se danes pričenja, je ta. da bi ostal ru-munski narod še nadalje izven območja Vharja, ki besni po svetu, in da bi še nadalje lahko posvečal svoje moči ta svoje sposobnosti mirnemu razvoju svoje države. Globoko edmstvo rurnunskega naroda nam daje potrebne moči, da branimo, kar je naše in kar so nam kot dedišč'no zapustili naš predniki. Dogodki po svetu so se razvili neodvisno od volje ruimunskega naroda. Pris:lili so ga, da je posvetil vse svoje na,pore že v preteklem letu ter da jih posveti tudi v novem razvoju svoj1 narodni ohraniti. Organ :?acija naše narodne obrambe nam nikoli ni bila boli potrebna kakor prav sedaj. Rumunlja bc nadaljevala svojo miroljubno politiko. Branila bo svoje ptravloe, a podala bo ro-
ko vs3.komur, k! bi to ž. VI b unija smatra Besa.rab jo, T-an ...' ^.i jo m Bu-kovino enako za svoje bistvene teritorije kakor vse ostale pokrajine. Zato jih bo tudi branila z enako odločnostjo. Rumun-skl narod pa se zaveda, kakšne strašne posledice bi nastale, če bi bil pris 1 jen braniti svojo zemljo z orožjem v roki, Seprav bi to storil z uspehom. Za to- prosimo Vsemogočnega, aa nam Se nadalje ohrani mir n nam omogoči, da zgradimo dobre odnošaje z vsemi narodi. Prav tako tudi prosimo Vsemogočnega, da bi povrnili mir vojskujočim se narodom na svetu.
Vse govore so prenaSali po radiu.
Italijanski poslanik v Moskvi odpoklican
Rim, 1. jan. br. Med Italijo in Sovjetsko Rusijo bodo diplomatski odnošaji pre- j kinjeni. Italijanska vlada je danes po- ! zvala svojega poslanika v Moskvi, naj pride v Italijo na dopust
Kakor znano, je šele pred kratkim imenovala sovjetska vlada Gorelkina za svojega novega poslanika v Rimu, čim pa je prišel v Rim, so se odnošaji med Italijo in sovjetsko Rusijo glede na sovjetsko-finsko vojno znatno poslabšali. Te dni bi moral Gorelkin italijanskemu kralju izročiti svoja akreditivna pisma, do česar pa ni prišlo. Sovjetska vlada je svojega poslanika nenadoma odpoklicala Gorelkin je že zapustil Rim.
Na ta ukrep je sedaj reagirala tudi italijanska vlada in vladni krogi pričakujejo, da se bo italijanski poslanik Augusto Rosso že v kratkem vrnil v Rim. Za sedaj Se ni znano, ali se bo s tega svojega dopusta sploh Se vrnil v Moskva
Kakor po božiču dobijo tudi današnjo poneueljsko izdajo vsi naročniki »Jutra«, čeprav na njo niso naročeni. Iz poslanih jim dveh zaporednih številk, božične in današnje, lahko razvidijo, koliko zanimive in važne vsebine ima naše ponedeljsko »Jutro« in kako tvori po svojih poročilih o nedeljskih dogodkih nujno potrebno dopolnilo rednega >Jutra«. Zato smo prepričani, da bodo mnogi onih »Jutrovih« naročnikov, ki doslej niso bili naročeni na ponedeljsko :Jutro«, sedpj ko obnavljajo svojo naročnino. naročili tudi še ponedeljsko >Jutro«.
Naročnina znaša samo 4 din na mesec ':« one. ki prejemajo list po pošti, in " din za one, ki ga jim prinašajo na lom naši raznašalei. Znesek pošljite kar kupaj z naročnino za redno »Jutro«, na zadnji strani po'o?n?ce pa pripišite, la se naročate tudi na ponedeljsko iz-»alo.
MB—illUl . ....................
Švedski Rdeči križ za Fince
Stockholm, 1. jan. AA. (Štefani) Druga velika pošiljka ambulantnih voz, ki jih je pos^l švedski Rdeči križ na Finsko, obstoji iz več avtokarov z materialom in strokovnim osebjem. Med njimi je 20 zdravnikov.
Stockholm, 1. jan. br. Snoči in davi so odpotovali novi oddelki švedskih prostovoljcev. Z njimi je krenil na pot tudi general Emest Linden. ki je prevzel vodstvo švedskih prostovoljskih formacij.
Oblikovanje sovjetskega generala
Moskva, 1. jan. br. Vrhovni sovjet je odlikoval šefa sovjetskega generalnega štaba generala Zapožnikova z najvišjim sov-jetsk m odlikovanjem. Leninovim redom, za zasluge, ki si jih je pridobil na področju vodstva in organizacije sovjetske vojske.
P«žlet iz Tckija v Rim v sedmih dneh
Rim, 1. jan. br. Včeral je japonsko letalo tipa »Jama to« uspešno dovrši o veliki polet iz Tokija v Rim. Po 7 dneh poleta. ki je bil razdeljen na 7 etap, je srečno pristal na rimskem letališču, kjer so japonske letalce slovesno sprejeli zastopniki letalskega ministrstva in dmgih oblasti, japonski poslan k ter množica ljudstva. Letalo je izvršilo svoj polet na prosi Tokio—Tajoki—Bangkok—Kalkuta — Ka-raci—Bagdad—Alepo — Rodos—Brindsi— Rim. Japonski letalci bodo ostali dva ali tri dni v Rimu, nakar bodo z letalom krenili v Milan. Tam bodo ostali 10 dni, nakar se bodo vrnili v Rim.
Hudi viharji na črn^m morju
Sofija, 1. jan. br. V jugovzhodni Evropi se je mraz zadnja dva dneva še stopnjeval. V Bolgariji je temperatura padla povprečno na 25 stopinj pod ničlo. Zaradi velikih snežnih metežev so nastale hude prometne ovire, posebno na železnici. Na Črnem morju divjajo strašni v harji. zaradi katerih je prek:njen ves pomorski premet. Mnogo ladij pogrešajo.
Žrtve želc^iSke nesreče pri Neaplja
Neapelj, 1. jan. br. Kakor poroča agencija Štefani je sebotna železniška nesreča v bližini Neaplja zahtevala 29 smrtnih žrtev Ranjenih je bilo okrog 100 potnikov in železničarjev.
Usadi v Madeiri
Madeira, 1. jan. br. Nad Madeiro je nastalo silno neurje, ki je povzročilo tudi poplave ter zemeljske udore. Po dosedanjih podatkih je bilo 6 ljudi ubitih. Pri usadih je 30 hiš zdrknilo v morje.
Zavarovanj« ameriške obale z minami
Washington, 1. jan. br. Ameriška admiral i te t a je sklenila, da bo položila že v bližnjih dneh mine na najvažnejših ameriških pomorskih točkah. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, bodo napravili minska polja pred newyorško luko ter še nekaterimi vzhodno-severno-ameriškimi lukami na obeh straneh Panamskega prekopa, na zapadu pa pred San Franciscom, San Pe-drom in še nekaterimi drugimi strateško važnejšimi točkami ob Tihem oceanu.
Ameriški rkrepi proti vohunstvo
New York, 1. jan. br. Ameriška vlada je sklenila pričeti z odločne borbo proti vohunstvu. Glede na to je državno tajništvo za zunanje zadeve sedaj pozvalo vse Američane, ki živijo v tujini, da se takoj prijavijo najbližjim konzulatom, kjer se bodo napravili njihovi prstni odtisi in zamenjali njihovi potni listi z novimi. Slike s starih potnih listov bodo odpce'ane v Wa-shington, kjer se bodo primerjale s fotografskimi posnetki, ki jih ima državno tajništvo na razpolago, da se ugotovi, sli so vsi potni listi pristni.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplejše bo. Pretežno oblaB-uc v vsej državi, ponekod dež in sneg.
Po potresu poplave
Bočim je vzhodne turške pokrajine (»pustošil potres, uničujejo zapadne velike poplave
Ankara, 1. jan. br Pomožna in reševalna akcija v vzhodnih pokraitnah, ki jih je razdejala zadnja potresna katastrofa, je komaj prišla dobro v tok ko je spet Turčijo zadeia nova nesreča. V zapadnih pokrajinah je v zadnjih dneh silno deževalo. Ponovno so se utrgali oblaki in so vse reke nenadno narasle in se razlile čez bregove. Pokrajine okrog Smirne. Bruse, Magnezije in še nekaterih drugih mest so pop.avljene in strašno prizadete. Na deset-tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Poškodovanih je bilo nešteto poslopij v 14 večjih krajih, na deželi pa je vodovje opustošilo cele kmetije. V prizadetih krajih je želez-niški promet skoraj popolnoma prekinjen, pretrgane pa so tudi vse telefonske in brzojavne zveze, tako da so poplavljeni kraji skoraj popolnoma odrezani od ostalega nveta.
Poplavna katastrofa je nedv >mno zahte-va.a večje število žrtev ker je prišla povsem nepričakovano. Oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi olajšale bedo in gorje in pošiljajo nad poplavljene kraje letala z zdravili, živili, oblekami m obutvi-jo.
Tudi v evropski Turčiji so nastale poplave. posebno okrog Odnna. Vodovje je tam uničilo vse pridelke, ki so bih že nakopičeni po skednjih in silosih. Vode so odnesle mnogo živil in razdirale hiše ter druga poslopja. V vodah jt utonilo večje število žena, otrok, pa tudi mo:kih. Obsega poplavne katastrofe doslej še ni bilo mogoče ugotoviti in oceniti.
Carigrad, 1. jan. AA (Reuter). Po ne-službenih podatkih so doslej ugotovili 150 človeških žrtev zaradi poplav, ki so nasta'e po nekaterih krajih zapadne An°t lfje. Zdi se, da je zaradi poplave trpelo največ kra-
jev okrog Karadja.beja in Smirnskega šaliva. V središču poplavljenih krajev je voda ponekod dosegla všino 6 čevljev. Doslej so oblasti izpraznile 20 vasi in so se prebivalci zatekli v planine.
ISO žrtev
Carigrad, 1. jan. br. Pri poplavah, ki »o napravile v zapadni Turčiji ogromno škodo, je po dosedanjih podatkih zgubilo življenje 150 ljudi. Hudo je prizadeta zlasti okolica oporišča turške vojne mornarice Ismid.
Predsednik republike na potresnem ozemlju
Ankara, 1. jan. AA.: Predsednik republike Ismet Ineni je prispel v Erzindžan. Predsednik republike bo obiskal vse kraje, ki so zlasti trpeli zaradi potresa.
Zalivala turške vlade
Beograd, 1. jan. AA. O pri.iki katastrofalnega potresa v Turčiji je predsednik '
vlade Cvetkovič poslal predsedniku tu ške | vlade Refiku Saidamu naslednjo brzojav- • ko:
Izvolite sprejeti v Imenu kr. vlade in v ! mojem osebnem imenu izraze naših simpatij in našega iskrenega sočutja o priliki i katastrofalnega potresa, ki je povzročil žalost in trpljenje v tolikih družinah pri- I jateljskega turškega naroda.
Turški ministrski predsednik je odgovo- i ril:	|
Najlepše se zahvaljujemo jugosrlovenski vladi za sočutje zaradi žalosti, ki nas je doletela. Znali bomo ceniti čustva simpatij. ki prihahajo k nam iz prijateljske države.
Velik požar v Vatikanu
Poškodovane so mnoge umetnine v apostolski pisarili in cerkvi sv. Lovrenca
Rim, 1. jan br. V pretekli noči Je nastal po nekaj dneh že drugi požar v Vatikanu. Goreti so pričeli apostolski uradi. Iz velikega poslopja so švigali ogromni plameni. Rimski gasilci so bili takoj pozvani na pomoč, na Petrovem trgu in v bližini gorečega poslopja pa se je zbrala velika množica ljudstva. Požar je skoraj docela uničil kancelarsko palačo in tudi nekaj velikih umetnin. Le malo arhiva in umetnin so rešili. Gasilci so gasili vso noč. Ob zori so v glavnem dovršili svoj posel. Škoda je ogromna. Davi sta si pogorišči ogledala tudi vatikanski državni tajnik Mag'ione in vatikanski guverner. Kardinal MagMone ie pozneje poročal papežu o obsegu požara in škodi, ki jo je povzročil.
ljudi s tega pamika pogrešajo. Med njimi sta tudi šef španskega štaba general Juan Vifio de Rua ter poveljnik pamika. Ladja se je ponoči potopila.
Nov! kanadski vojaki v Angliji
London, l. jan. br. V neko zapadno angleško luko je prispel že drugi kontingent kanadske vojske, sestavljen iz topniških oddelkov z Winnipega in Montreala ter teženje: skih čet iz Kcronta in Halifajca. pešadijske brigade, sanitetskih signalnih in drugih oddelkov. Tako predstavljajo t. kontngenti v malem celo vojsko. Med njimi je tudi nekaj večjih oddelkov Škotskih formacij iz Kanade.
Kanadska vojska je prispela z več potni-Sk mi parniki ter je zanimivo, da so jih na zadrtem delu poti poleg angleških spremljale tudi francoske vojne ladje. V pristanišču mesta, ki je tudi znano letovišče, je Kanadce sprejela množica ljudstva, zastopnikov civiln h in vojaških oblasti z ministrom za dominijone Edenom na čelu. Med ladjami, s katerimi so se pripeljali, sta bil tudi dve poljski potniški ladji. Ves transport je bil organiziran prav tako tajno kakor transport prve divizije ki Je prišla v Anglijo 17. decembra. Kanadci so bil ob prihodu sijajno razpoloženi in so prepevali. Vsi so Izražali že',io. da bi se čim prej vojaško izvežbali na angleških tleh in nato takoj krenil v Francilo na bojžče. Za njihovo razpoloženje je značilna izjava, ki jo je podal ogromen podčastnik iz kanadskih prerij, ki je dejal: Upamo. da bomo kmalu v Franci "! ?n da bomo lahko pošteno obračunali a Hitlerjem.
V Angliji vpoklicanih milijon vojakov
London, 1. jan. br. Davi je bvto uradno potrjeno, da pripravljajo v Angliji nove vpoklice vojnih obveznikov v starosti 23 do 28 let. Dskret o tem je že pripravljen in bo v najkrajšem času predložen kralju Juriju VI. v podpis Vpoklicanih bo skupaj okrog milijon ljudi.
London, 1. jan. i. Kakor poročajo listi, bo kralj Jurij še nocoj podpisal dekret o novih vpoklicih voja kih obveznikov v sta- ' rosti od 23 do 28 let
na trg vino in žganje zaradi prodaje, preskrbeti od pristojnega občinskega oblastva spremnice. na katerih mora biti poleg imena in kraja stanovanja proizvajalca navedena količina vina in žganja, ki se nosi na trg z označbo, da je dot.čno vino ali žganje lastni pridelek in da državna trošarina ni plačana.
Proizvajalci trgovci
Proizvajalci vina in žganja, ki se hkrati bavijo s trgovino ali s predelavo alkoholnih pijač ali tožijo alkoholne pijače, na drobno ali na debelo, so dolžni svoj la tni pridelek vina prijaviti najkasneje do 24. novembra vsakega leta in takoj plrča'.i državno trošarino. Žganje p» smejo proizvajati samo na podlagi predhodne p:s-mene prijave in pod kontrolo orsanov finančne kontrole. Državno trošarino na tako proizvedeno žganje morajo taki proizvajalci plačat: takoj, čim so žganje skuhali, in sicer na osnovi uradne ugotovitve kontrolnega organa. Ce taki pr izvajalci vnesejo vino ali žganje v trošarinsko skladišče, tedaj se odloži plačilo državne trošarine na vino in žganje do trenotka. ko se da v promet.
Proizvajalci, Id trgnjrjo tudi z vinom hi žganjem, kakor tudi vsi prodajalci v na in žganja na debelo, so dolžni vod ti knjigo vnosa In iznosa, v kateri morajo bit označene vsa proizvedene, nabavljene in prodane količine. TočJlei alkoholnih p jaft na d'obno pa morajo voditi reg>t<r o prejetih in prodanih količinah alkoholnih pijač. Postavke vnosa morajo bit opremljene z dokazili o plačani državni trošarini, kar bodo od časa do časa kontrol rali organi finančne kontrole.
Zaradi lažje kontrole prometa z vinom
, ln žganjem, zlasti pa, da se prepreči tiho.
j tapsivo alkoholnih p jač predpisuje uredba da morajo biti količine vina preko 10 11-! trov in žganja preko 5 litrov v prometa opiemljene s priznanicami o plačani državni trofiailni, odnosno z računi, potrjenimi od kontrolnih organov.
Popis zalog
Ker stopi uredba s p. aviinikojn v veljavo 1. januarja se s stanjem od 1. januar ja. pop še jo vse zaloge vina in žganja pil vseh proizvajalcih brez ocra na to, ali se bav jo tudi s trgovino ali ne, odnosno s predelavo vira in žganja, kakor tudi pii vseh vinskih trgovcih in točilcih na drobno. • Za/ adi tega popisa je davčni oddelek finančnega min strstva že Izdal navodila.
Na popisane količine morajo trgovci in točile! ter oni proizvajalci, ki se bavijo tudi s predelavo vina in žganja plačati predpisano državno trošarino. Znesek že plačane banovinske trošarine na pop sane količine i se prizna le tedaj, če lastn k predioži predpisane listine o vplačilu banovinske tre Sarine. Količine izpod 100 1 vina in zpod 10 1 žgan a se ne popišejo. One koliiine vina in žganja ki bodo na dan pop 3a. to je 1. januarja na potu. je preje-rnik dolžan takoj prijaviti pristojnemu odde'ku finančne kontrole zaradi plačila državne trošarine.
Popis pri proizvajale'h
Pri proizvajalcih vina in žganja (kme-tovaJcih-vinogradnikih), ki se ne ta vi jo s trgov no, se bo popis izvršil pozneje in to na osnovi ustmenih in pismenih prijav, ki jih bodo sprejemali organi finančne kontrole v krajih, kjer so sam proizvajalci. Na te zaloge vina in žganja se ne bo pobrala državna trošarina.
Nočni roparski napad na kmeta
Osumljen je neki sopivec
• Dos^j še nI bilo objavljeno, kolika je približna škoda.
Iiim, 1. jan. br. Požar, ki je v pretekli
noči divjal v Vatikanu, je zavzel velike cMmenzije. C mceiarske palače se je razširil tud na sosedno cerkev San Lorenzo in Damaso. Proti jutru se je streha cerkve vdrla, še dopoldne so gasilci v cerkvi gasili ogenj, ki se je vedno znova pričel šir> ti. K sreči so iz c&rkve redili nekaj umetnin in cerkven h posod ter drugih dragocenosti. Vse kaže, da so ostale nepoškodovane tudi velike freske na notranjih zidovih cerkve.
V vatikanskih krogih se širjo govorice, da je bil ogenj podtaknjen. Uvedena je bila preiskava, ki naj dožene vzroke poža- j ra.
Urogvafsfd ultimat nemški petrolejski ladji
New Tork, 1. jan. br. NemSka petrolej-ska ladja »Tacama«, o kateri so urugvaj ske oblasti dognale, da je v zadnjih mesecih v določenih presledkih dovažala nemški križarki »Admiral Graf Spee« gorivo in življenjske potrsščine ter da je tako rekoč služila nemški vojni mornarici kot pomožna križarka. je bila, kakor znano, pozvana, naj v določenem roku zapusti montevidejsko luko, ker bo drugače internirana. Ta rok je potekel danes ob 12-30 srednjeevropskega časa.
Ladja je snoči res odplula iz Montevi-dea na široko morje, kjer pa sta jo že čakali angleški križarki »Aiax« in »Achil-les*. Ko je poveljnik nemškega parnika dognal, da zlepa ne bo mogel mimo njih, je odredil, naj se ladja vrne. Se zvečer se je »Tacoma« zasidrala v zunanji monte-videjski luki. Se včeraj je kapitan nemškega parnika zagrozil, da bo svojo ladjo potopil, če mu ne bo uspelo zbežati na odprto morje. Urugvajske oblasti so st trdno odločile, da to preprečijo, ker bi potopljena »Tacoma« poleg razbitin križarke »Admiral Spee« v dokaj plitvem morju pri Montvideu mogla zares ogražati pomorski promet
Montevldeo, 1. jan. br. Tu so se razširile vesti, da bo angleška križarka »Aiax« v kratkem priplula v montevidejsko luko. Kapitan ladie bo izvršil vljudnostne obiske pri pristaniških in drugih opasteh. O tem vljudnostnem obisku angleške križarke so že v teku pogajanja z urugvajskimi oblastmi.
(Jrngvafska posadka na ladji
Montevldeo, 1. jan z. N-?m5ki 8268tonska petrolejska ladja »Taccma« je bila da^es popoldne internirana Urugvajska torp-d^a ladja »La Valleja« se je približala nemški ladji v zunanji luki ter se je z nje 20 urugvajskih mornarjev in oficirjev prekr-calo na nemško ladjo ter prevzelo ob'ast na njej. Hkratu se je prbMžala nemški ladji tudi obalna stražna ladja »Paisa^da«, ki je proti »Tacomi« naperila topove, vendar ji n: bilo treba intervenirati.
Nove žrtve min
London, 1. jan. br. Na Severnem morju je naletel na mino 5.600 tonski parnik »Boxhill« ter se potopil. Od posadke pogrešajo 12 mož Nesreča se je zgodila včeraj pozno popoldne.
Danes pa je na Severnem morju naletel na mino 1600 tonski parnik »Luna«. Tudi ta ladja se je v dobri uri potopila. Vsa njena posadka pa je bila rešena.
London. 1 jan. br. Včeraj ie na Severnem morju angleška ladia »Barbara Ro-berthson« naletela na mino in se po*o pila Posadka Je bila rešena. Le en č'an posadke se oogreša Posadka se je rešila z rednim* čn'ni ter jo 1e še'e po 12 urah opa^i" anpipgko volno let^o ki 1e o tem takoj obvestilo neko angleško vojno ladja
' Rešeni mornarji so Ze prispeli v neko angleško luko.
španski potniški parnik zgorel na juž&cin Atlantiku
j Pariz, 1. jan. br. Francoska admiraliteta i je danes popoldne objavila naslednje po-j ročilo: Neki francoski rušilec je rešil po-! sadko in 200 potnikov s španske potniške . ladje »Cavo Sant Antonio«, ki je včeraj 1 popoldne iz nepojasnjenih vzrokov na južnem Atlantskem oceanu pričela goreti. Pet
Huda železniška nesreča
Karlovac. 1. jan. p. Davi ob 17.1 S ie fe pripetila med postajama Generalki Sto! in Zvečaj huda železniška nesreča Potniki vlak. ki je prihajal i z Karlovca, je trčil skupaj s tovornim vlakom, ki je prihaja! s Suraka. Lokomotivi sta se zaril" druga v drugo. Vagoni tovornega vlaka, po'ni blaga. so razbili s'užbeni voz, ki je bil tik I za lokomotivo. Razbili so se še trije vago- * ni tovornega vlaka, dočim so trije skočili s tira m se prevrnili na progo. V potn^kem | vlaku, ki je prišel iz Karlovca, je bilo več i potnikov, vendar pa ni bil nihče huje ranjen. Pri nesreči sta izgubila življenje 35-letni zavirač Marko Denič iz Zvečaja ter 33-letni zavirač Mijo 5\ab iz Genera'skega Sto'a. Oba zapu"čnta ženi in po dva ne-or.krb'iena otroka. Vakcvodja tovornega vlaka Budakovič je dobil le manjJe poškodbe na obrazu. Ranjena sta bila tudi neki železniški delavec in neki seljak Uve dena je bila preiskava, da se ugotovi vzrok nesreče.
Nov šef Centralnega presblreja
Beograd, 1. jan. p. Za šefa CentraVtega
presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta je bil imenovan v 3. pol. skupini i. stopnje Predrag Milojevič, publicist v Beogradu.
Iz vojajke službe
Beograd, 1. jan. r. Napiedoval je v čin podpolkovnika sanitetni major g dr. Mirko Rankovič, šef kirurgičnega cnMelka vojaške bolnifnice v Ljubljani, v čin kapetana 1 razreda pa sanitetni kapetan 2. rasre da g. dr. Danilo Brez gar v Ljubljani
javorje 1 januarja
Sredi preteklega tedna je doživel posestni Bizjak Jurii iz Javori! roparski napad ki mu bo osial v?e žive dni v spo-m'nu. Bizjak je bil v sosednji vasi. na Mu-
ravi. :'n se tamkaj radržal do večem:h ur. V hiši Marije Možinove ie bilo več ljudi in pili so žganje Ko se ie že naredila trd^ noč, jo je Bizjak mahnil nroti d">mu. Niti za streljai od M^žfnove hiše pa se le na mah izluščila iz teme postava in navalila nanj.
Preden je Bizjak prišel do spoznanja, za kaj prav za prav gre, ga je neznanec pričel tepsti. Udarci od ierm»nja so ladali na Bfzjaka in ga lahno Poškodovali. Napadalec je nato segel Bizjaku v žep in mu I
vzel denarnico z okrog 70 dinarji, žepni nož Ln električno svetilko ter zginil v noč.
Nedvomno bi bil pobral napadalec Bi/.iaku še kaj. a ta česa drugega pri sebi ni imel. Bizjak je ob napadu pričel kričati a mu je
tujec zagrozil, da mora molčati. Ko je bil kmet oropan, mu je neznanec velel, naj beži. Bizjak s-' ni dal dvakrat reči. Umih nog jo je odkuril, a ne proti domu. marveč
nazaj v hišo Možinove. kjer ie povedal, kaj se mu Je primerilo. Po Možinovih je
dob!l vodo. da si je izp^-al rane. Ob'astva so uvedla obš mo preiskavo, in vse se zdi.
da ima napad na vest-' neki delavec, ki je bil prav tačas kakor Bizjak pri Možinovi in pil žganje.
Celjsko novoletno pismo
Vesel Silvester
Celfe, 1. januarja
Celjani »o se v veselem razpo!o?eniu poslovili od starega leta Najbolj razgibano pa je bilo razno'ožcnje v Narodnem domu, kjer je priredil Sokol matica svoj tradicionalni Silvestrov večer Prireditev je bila izredno dobro obiskana Po silvestrskem sporedu in lep: polnočn: ilegorijt ie društveni starosta br dr Milko Hrašovec orsal glavne dogodke v 'etu 1039 in želel vsem na-vzočnitn srečno novo leto. Po splošnem čestitanju se je prčelo plesno vrvenje ob zvokih pomnoženega društvenega orkestra. Amnvrano razpoloženje je trajalo do ju-trnjib ur.
Rdjslvc ln smrt
Lani se je rodilo v Celju 876 otrok (445 dečkov in 431 deklic) Ved kakor polovica novorojenčkov je bila iz drug h župnij. Nasproti letu 1938 ie število rojstev povijalo za 70. Lani je umrlt. v Celju 486 oseb, in sicer 271 iz celjske, 215 pa iz dru-
gih ?unn'j. Umrlo fe 256 molkih (med temi 141 iz Celja) in 230 žensk (130 iz Celja) in 230 žensk (1"M) iz Celja). Poročili so se 203 pari. V mescu decembru je umrlo v Ce'ju 44 oseb. in sicer 12 v mestu in 32 v celjski bolnišnici.
Carinarnica že posluje
Carinarnica I. reda v Celju je začela danes po*'ovcti. Pisarna carinarnice je v dvorani Msstne hranilnice nasproti postaje, skladi če pa začasno v bivših skladiščnih prostorih družbe »Sladkor« za celjsko postajo. Za upravitelja celiske carinarnice je imenovan g. Fabjan iz Maribora.
Brezposelno Je okradla
Ko je brezposelna služkinja Marta Zo-pančeva prenočevala v noči od sobote na nedeljo v Delavskem domu na Vrazovem trgu, ji je neka ženska, ki je spala z njo v isti sobi, ponoči izmaknila izpod blazine 500 din gotovine in zjutraj izginila. Tako je ostala uboga služkinja o novem letu brez sredstev.

Z uveilbc državne trofasine se nklnejo bano-
vinska tkO^asrlne na vis.;c in ž&as.je
Beograd, 1. jan. r. Včeraj je bilo izdano nc^.edn.ie sp«..učiiO. Zaradi izravnave tro-šarinskih stepenj na vino in žganje v vsej j državi in zaradi enotnega pobiranja trošarine, je kr. vlada na svoji zadnji seji na predlog finančnega ministra predpisala uredbo o spremembah in dopolnitvah za-! kona o državni trošarini, ki stopi v veljavo 1. januarja 1940. Na osnovi te uredbe se spremenijo tudi doiočbe čienov 103. in 109. trošarir.skega pravilnika.
Z uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini se ukinejo vse dosedanje banovinske trošarine na vino in žganje v kakršnikoli obliki in ae uvede izključno državna trošarina, ki /naša: 1. na vino 1 din od litra, 2. na fino vino 3 din od litra. 3. na šampanjec 10 din od litra. 4. na žganje 10 din od ene hektolitrske stopnje alkohola (v dravski banovini je doslej znašala ban. trošarina na vino 1 din, na šampanjec 3 din od litra in na žganje 5 din od hI. stopnje.
Kot običajno vino se smatra vs*ko vino od grozdja, ki je prevrelo. Kot fina fina se smatrajo vsa vina, ki imajo 16 in več odstotkov alkohola ali 5 in več odstotkov vsebine sladkorja brez ozirov na ime vina in izvor vina. Pod šampanjcem je razumeti naravna in umetna peneča vina, v katerih je prišlo do ponovnega vrenja v steklenici ali pa je dodan ogljikov dvokis. Kot žganje se smatrajo vsi destHati napravljeni iz sadja, in siced taki destilati ki ne vsebujejo več nego 50 odstotkov alkohola. ter destilati vina, vinskih tropin Itd-ki ne vsebu.iejo več nego 55 odstotkov alkohola. če imajo vse značilnosti sirovin. ii katerih so napravMeni (doslej so ae po prav^niku o banovinskih trošarinah smatrali kot ž«?nle destilati z več kakor 45 odn. 50Vo alkohola).
Trošarino p!axa knpec Trošarina os vino in žganje se plača pri
' puščanju v promet in potrošnjo in Jo plača kupec, odnosno prejemnik vina, ki je dolžan prijaviti vsak prejem vina in žganja najbližjemu oddelku finančne kontrole, ki takoj nato ugotovi količino in ja-kost in izda o tem uradno potrdilo. Na podlagi tega uradnega potrdila mora prejemnik aii kupec plačati ustrezaječo državno trošarino pri davčni upravi (če jt v dotičnem kraju) sicer pa preko pošte ali Pošlne hrani'nice. Priznanico o vplačilu ima predložiti odde'ku finančne kontrole, ki mu na osnovi te priznanice izda potrdilo o vplačani državni trošarini. Poleg tega potrdi oddelek finančne kontro'e točno količino v'na. odnosno žganja, ki se prenese, ime in pri'mck preiemnika in kraj. kpmor se vino ali žganje prepeTje. To potrdilo služi kupcu kot prevozni dokument.
Proizva:tV mora;*> prijaviti dobljene količine
Proizvajalci vira in žganja, ki ob enem ne trgi jejo z alkoholnimi pijačami (kmet-je-v nogradniki) lahko proizvajaj•> za domačo potrebo in trošijo vino in 2gan'e v neomejenih kolifinah brez kt>kšne predhodne prijave in brrr». plsčila državi e tro-; Sarine. On! fo !e dolžni lkfmfno ali p'fme-no prijaviti količino proizvedenega vina [ in žganja, in sicer količ no vina do 20. no-| vembra vsakega leta, količino žganja pa po končani proizvodnji. Te pr jave spre-j jemajo organi finančne kontrole. Oddelki j fnančne kontrole bodo preko občin obja-| vili čas, kadar bedo nje-ovi organi rbiska-I li dot:čno občino zaradi sprejemanja prijav. Pro!zvajalci fkmrt valci-vi^o^ra^nl-ki> nSs« dolžni prijavljati p-orfpjo a« odtujitev vina in žganja, ker je to dolžnost prejemnikov, odnosno kupcev.
Spremnico za prenos vina in žganja
Vai proizvajalci morajo, kadsu' aotijo
Mariborska kronika
M^-ibor 1. Januari"
se fe Mi «W poslovil od starega leta
V vseh mariborskih javnih lokal h je bilo ž vahno s'lvestix>vanje. Ljudje so hoteli vsa,1 za nekaj uric pozabiti tegobe današnjega časa. V lepo okrašeni dvorani So-ko skoga doma se je zbralo številno nacio-n3'no obJ nstvo, ki je z zanimanjem sledilo slikovitemu in prijetnemu slvesUske-mu programu. Tudi v Narodnem domu je bilo zabavno silvestrovanje. Tukaj so se zbral č'ani »Jadrana Nanosa« in številni prijatelj . V spodnji dvorani Kaz ne so se poslavljali od starega leta mariborski grafiki, v »Astori i* so silvestrovali člani ISSK Maribora, na Pobrežju se je sokolsko in nacionalno obč nstvo zbralo v Sokolskem domu, v Studencih pa je bilo silvestrovanje v Gasilskem domu.
Vneti planinci in smučarji pa so se od-peJja i že v sobe to in nedeHo na vrh Po-ho ja kjer so obhajal na tamošnjih postojank0 h slovo od starega leta.
Tradicionalna silvestrska predstava je bila tudi v narodnem gledališču, ki Je bilo polno občinstva. Uprizorili so Gor nfiek-Tirankovo opereto >Vse za šalo«, ki je precej priw©'na -za silvestrsko razspo1 oženje. Po končani predstavi je zažarela ob polnoči nad odrom letn'ca 1940. Gledalsko osebJe s>e je zbralo na odru. naša diva Jelka Ig ičeva m je v Imenu gledališke uprave in gledališkega ofebja izrazila zbranemu številnemu obSVnstvu pr srčna voSftila k novemu letu 1940. Sledilo je nagradno ž-e>v»nV treh nagrad po 100 din. Prvi dve nagradi sta prejela dijaka, tretji nagrajenec nn se je odpovedal nagradi v pr d mestnim ubožcem.
Vse silvertrske pr+nertttve so potekle v lepem redu biez večjega incidenta. Policijska kronika ne beleži v no« od 31. decembra do 1. januarja nobene aretac je. Nedvomno je temu precej pr'oomogla okol-nost. da so strržniki precej zatiskali svoje sicer budne oči.
Smrt naj star slovenskega gasilca
Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je Dieminil v častiti* vi starosti 84 let posest-n k g. Anton Muhič. 65 let je sodeloval v sveto!enaršk«h gasilskih vrstah. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save. Nestorju slovenskega gas^stva trajen spomin, njegovim svojcem nate votalj«!
Kronika
V	Andren^h v Slovenskih gortcah se je pojavU pri posestn ci Tereziji Peklarjevl mešetar. Dopovedoval je Peklarjevi, naj pohiti s prodajo volov, ker se bodo cene živini znižale. Peklarjeva je nasedla ln je prodala vola po 2.75 din za kg, med tem ko je tržna cena 5 din. Tako je bla Pe-klatjeva oškodovana za 2500 din. Mešetar-ia so prijeli. Pri zaslišanju je izpovedal, da je prodal oba vola nekemu ptujskem« mesarju in da je pri tem zaslužil 2400 din. Možak je prijavljen državnemu tožilstvu.
V	nek gostilni na Aleksandrovi cesti Je neki razgrajač razbil več steklenic in kozarcev. Nemirneža so nazadnje ukrotili. Imel bo še opravke s sodiščem. Skoda, kt jo je povzročil, je precejšnja..
V	Ulici kneza Koclja pa s' je privoSfifi v neki gostilni 24 letni potnik Ivan D. obilno večerjo, pa tudi precej pr»^ače. Nazad nje je hotel izgniti po vzgledu Micke Ke • vačeve. kar se mu nI posrečilo. Za nJim j« stekla natakarica in bo moral zdaj Ivan D. svojo precejšnjo ceho poravnati.
Fovl grobovi
Urnrt Je na novega leta dan v Ljubljani g. Anton Gomišček iz Softkana. Rajnki je dosegel lepo starost 82 let in je bil ugleden mizarski mojster v Solkami, kjer se je že od mladih let udejstvovai v narodnem pokretu in društvenem življenju. V zadnjih letih je prebival v Ljubljani, kot begunec mod vojno pa v Trebnjem. Pogreto kremen itega moža bo danes ob 14. iz Mariborske ulice 21 za Bežigradom.
Pri Sv. Miklavžu pri Hočah je umri a ga Mar'ja RaKnfčkova, Porebub bo danes ob 10. na domače pokopal !Sče.
V Ljubljani je preinnila ga. RozaPija. Pezdičeva. Na zadnji poti jo bomo spremili v sre^o ob 16. izpred mrliške veže sploSne boln*ce.
Dalje je umrla v Ljubljani ga. Marija Urtvova. rojena Semrajčeva. Pojreb bo danes ob 16. -z hiše žalosti, Jeglideva cesta 10.
Na Silvestrovo je umri v Ljubljani ▼ bolnišnici g. ing. Viljem Babnik, višji tehnični svetnik tehničnega razde'ka v Krar nju. Pogreb uglednega poTcojnika bo danes ob 16. iapred mrlLSke vfAe splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnim blag opomin, žalujočim sožaJje!
- t^v^^^t V^-if- ***** H tli
S
»JUTRO«, ponedeljsba Izdala
3
Torek, 2. L 1040.
Htida zima po vsej Jugoslaviji
Mraz spet popušča — VeliJti snežni zameti v Južni Srbiji — Vlaki so imeli povsod znatne zamude — Po več let Ji prvi sneg v Hercegnovem
Ljubljana, i. januarja Medtem ko je še vcuaj zjiuraj živo sie-bru Kaz. .o 16 siop.iij poa mčlo. je za..-ei mraz proti večeru popu&caU tako, cia je oKrcg leiupeiaiura vnašala samo še —7. SiivesusKa noč je oiia v pianeii z zacnjiini riučmi. ko je viadai piav strupen mraz, ne^aj manj imaza. Le proti jutru je začela temperatura spet pauati, da je rezaio do kosu. Lavi je /-nasada temperatura v Ljuoijan, —14. V spiosnem je opažati v p.imeri s prejšnjimi crnevi piccej-šen dvig temperature, ie na Goienjskem je še veono zeio mrzlo. Tako je biio v Bohinju — ly, na tJ.edu —14, na Jesenicah —18. v Kiaujski gori —13, v Kamniku —16, v Trž cu pa ceio —2u. Popustu pa je mraz na -Notranjskem, na Doienjskem in na Štajerskem. Na Rakeku so imen jama —3, v Kočevju —13, v Novem mestu —10 v Mariboru pa —8 in v Brežicah tudi —18,' v Ceiju pa —7.
Mraz še vedno povzroča precejšnje za-muoe vlakov. Današnji onent-ekspi-es je imel kar 390 m nut zamude, beograjski brz vlak pa 90 m.nut.
Novi Sad, 1. januarja.
Zaradi velikega miazu in snežnih za-meiuv so viaiii, ki vozijo na progi neo-graa - Novi i>aa - Suootica, imen včeraj in cianes venke zamude lo veija ziasu za meanaroone orzoviake, ki so prihajan i. zaniuuann že iz tujine. Tako so znasaie v noči na nedeijo in včeraj zamude, pn potniškem vlaku iz Subotice, ki prmaja zvečer okoli 2i. ure v Novi Sad, 4o minut, pri brzem viaku iz Beograda lOo minute, pn potniškem viaku iz Beograda, ki bi moral prispeti ob 2. uri zjutraj, iUi minuto. Brzi vlak iz Subotice za Beograd je prispel z zamudo 45 minut, a pri brzem vlaku iz Beograda za Budimpešto je Oilo 170 minut zamude. Drugače pa je mraz včeraj in
danes za malenkost popustil.
«
Sarajevo. 1. januarja Zadnje dni je zavladal v Bosni in Hercegovini izredno hud mraz. Včeraj zjutraj je zaznamovalo živo srebro v Sarajevu — 20, v Tuzli — 24, v Bradini — 20 stopenj Celzija. V Mostarju pa je znašala temperatura — 4, medlem ko je v Dalmaciji mila zima. saj je v Dubrovniku zaznamoval toplomer le — 1 stopinjo Celzija. Podnevi je
bilo v Bosni jasno in solnčno vreme. »
Hercetinovi, 1. januarja. Veliki val mrazu ki je zavladal po vseh pokrajinah naše dižave, se je občutil tudi v Kercegnovem. Včeraj je po več letih spet padal sneg, ki pa ni obležal, temveč se je sproti tajal na tleh. Maksimalna temperatura je znašala -t-6, a minimalna +b stopinje Celzija.
Resan, 1. januarja. Zadnje dni so bili tu veliki snežni me-teži. Padal je droben sneg, ki ga je spremljala huda burja. Na okoliških hribih je dosegel sneg višino preko enega metra. V nedeljo je bila burja tako močna, da se ljudje skoro niso upali na prosto. Včeraj je znašala temperatura —11. Avtobusi, ki opravljajo promet med Resnom in Ohridom. so se z veliko težavo prebijali čež hrib Bjalat. Pošta je prišla včeraj in zadnje dni z več kakor triurno zamudo. Tudi promet med Resnom in Ohridom je otež-kočen.
V nedeljo popoldne je avtobus, ki oprav-ij? promet med Korčo v Albaniji in Bi-tcljem, £aradi snežnega meteža obstal v snegu in so morali pomiki telo noč prebiti v mrazu pri vasi Kozjaku Dva majhna luksuzna avtomobila, polna potnikov sta Rp morala predsinočnjim vrniti v Resan
Neobičajno mrzla in silna burja je v teku nedelje besnela s toliko silo. da je
lomila drevje. Ker je bil v nedeljo v Resno sejmski dan, so morali mnogi kmetje ostati v mestu, ker jim je bilo nemogoče vrniti se v vasi. 60 letni Risto Belič iz vasi Pormočana se je popoldne sam napotil iz Resna proti domu. Nedaleč od vasi Koz-jaka je bil že toliko utrujen, da je sedel. Včeraj zjutraj so ga našli zmrzlega.
Pravda Vuka Dragoviča
V procesu bivšega urednika »Politike*4 proti Šefu CP sta predlagana za priči tudi dr. Stojadi-covic in dr. Korošec
Poiuota, kakršne še ni videl svet
Vlak, ki je pozabil svoje potnike na postaji
Beograd. 1. januarja Kronika našega železniškega prometa najbrž še ne pomni tako nerodne nezeode. kakršna se ie v soboto pripetila na glavnem kolodvoru v Beogradu — a zakrivil jo je ta prešmentani mraz potniški vlak k; odhaia ob 7.19 proti Zagrebu, je skoraj vse potnike pozabil na posta ji. čeprav je orecej njihove prtljage odpeljal s seboi Zadeva ie bila tale:
Zaradi silnega mraza imajo kurjač: mnogo zamudnega dela z lokomotivami in vlaki dobivajo na ta način prvo mero 'zakasnitve že na odhodn: oos'aji Potniki imajo navado, da kupijo vozne listke si zagotovijo sedeže v kvpejih mnogokrat spravijo vanje tudi svojo prtljago a ker
so vagoni še nezakurjeni čakajo odhoda rajši v čakalnici Vajeni so zamud, pa
mirne duše zdijo na tonlem dokler jih klic iz megafona ne opozori na odhod.
Tako je nad sto potnikov tudi v soboto zjutraj potrpežljivo čakalo, da jih zvočnik
pozove v vlak. Minute so tekle, minilo je četrt ure in pol — pa od nikodsr n č Potem se je eden izmed njih le drznil stopil je v strupeni mraz in pogledal po peronu.
pa je na žalost dognal da ie vlak že zdavnaj odpeljal Odpeljal je brez potnikov, a na postaj: je pozabil celo enega izmed svojih sprevodnikov
Med potniki ie završalo razburjenje. Kdo je kriv9 Kdo nam bo poravnal škodo in zamudo? Pa kmalu jih je načelnik postaje pomiril s pojasnilom Zaradi ostrega mraza je kolodvorsko osebje tako preobremenjeno z delom, da je uradnik, ki mu je poverjena ta skrb. v splošni nervoznosti pozabil naročiti gospod čni. ki preko zvočnikov javlja občinstvu odhod vlakov, naj stopi k mikrofonu Po telefonu so iz Beograda obvestili postajo v Vinkovcih. naj zadrži prtljago, ki potuje brez ro-podar-jev, po7abljene potnike pa so cdpremili s prvim naslednjim brzcem prot: Zagrebu.
Ljubljanski Silvester je bil žmJien
Ljubfiana, 30 decembra
Kljub resnim časom se je Ljubljana precej hrupno poslovila od starega leta. Nihče ne ve. kaj nam prinese bodočnost, in zaradi tega ni čudno, da so si Ljubljančani privoščili prav priieten večer. Letošnje Silvestrovo ni zaostajalo za lanskim; razlika je bila le v tem. da so ljudje rajali to pot bolj v lokalih, medtem ko je blo v prejšnjih letih silno razgrano zlasti na ulicah Lahko pa rečemo, da ni bilo prireditve, ki ne bi bila zelo obiskana.
Prav prijetno je bilo snoči v oper. kjer so dajali »Frasquito« z Gjungienče-vo in Franclom v glavnih vlogah. Gledališče je bilo natrpano do zadnjega kotička. Na stojiščih se je kar gnetlo mladine, a v parterju so moral: še dodati sedeže. Spričo takšnega navala in vedrega razpoloženja publike je razumljivo, da je b:la tudi predstava izvrstno odigrana. Vse gledališko osebje je bilo tudi izvrstno razpoloženo in razgrano ter je bilo ves večer v tesnem kontaktu s publiko, ki ni štedila s priznanjem in je igralce večkrat nagradila pri odprti sceni s toplim aplavzom, zlasti pa Gjungjenčevo in Francla, ki sta prejela tudi polna naročja cvet"" Ob polnoči je ga. Gjungjenčeva voščila svojemu partnerju in hkratu tudi vsemi občinstvu srečno in veselo novo leto.
Tudi v drami, kjer so dali večeru primeren program, in s cer »Tri komedije«, e bilo prav zabavno. Nabiti so bili tudi vsi kinematografi, zlasti je vlekla ljub'-:
Jeanetta Macdonaldova v kinu Un*onu. a v »Slogi« so se ljudje nakrohotall obema ameriškima šaljivcema Stanliu m Oliu Velja še omenit: lep silvestrskl spored Ljubljanskega Sokola z zaključno simbolično alegorijo zabavni večer na sokoi-skem Taboru, kjer skoraj Se ne pomnijo takega navala In sijajno obiskano prireditev v Kazini, kjer <e v zgornjih prostorih silvestroval Sokol II. Običajni silve-strski proslavi sta bili tudi v kavarni »Zvezdi« ln v klsti.
Kljub živahnemu silvestrovanju policija ni imela preveč opravka z razgrajači Seveda je marsikateri stražnik večkrat tolerantno zami^aJ na eno oko. Sest preh d'.h in prenapeta ponočnjakov, ki jih Iti-kakor ni bilo mogoče ugnati, pa je prenočevalo na pričnah. Med njimi je bil tudi krožnjar Matija Rački, ki je v Dajdamu razbral šipe. V enem prmeru so intervenirali tudi reševalci ki so morali zjutraj na Sv. Petra cesto kjer je obležal kot žrtev pretepa brezposelni delavec France BeSte. Bil je ves krvav, vendar so pozneje v bolnici ugotovili, da njegove poškodbe niso tako hude.
Smrt zadnjega viškega župana
Ljubljana, 1. januarja
Danes je po daljšem bolehanju nenadno premimi v Rožni dolini mizarski mojster g. Jurij Petrovčič. Bil je zadnji župan viške občine, ki je b la pred leti priključena ljubljanski mestni občini, županov al je 10 let. Rajnki, ki je štel okoli 70 let, je bil za viško občino izredno zaslužen mož ln zavoljo tega splošno priljubljen. Mnogo je deloval tudi v Olepševalnem društvu, ki ga je imenovalo zaradi njegovih zaslug za častnega predsednika. Za svoje splošne državljanske zasluge je bii pred leti odlikovan z redom sv. Save V. stopnje.
Zapužča dva sina in dve hčeri. Praznike je preživel s svojci Se razmerno čil, zato je smrt kljub dolgoletnemu bolehanju za za vratno boleznijo prišla nenadno. Pogreb spoštovanega pokojnika bo v sredo ob 15. iz hiše žalosti v Rožni ionni. Cesta II.-5a. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočm svojcem pa izrekamo sožalje!
Za zimsko pomoč
Beograd, 1. jan.
V soboto se je akcijski odbor za organizacijo zimske pomoči pod predsedstvom Nj. Vis. kneginje Olge v Starem dvoru zbral k seji, ki je živahno obravnavala vprašanje, kako s pomočjo javnih kuhinj prehraniti siromašno prebivalstvo čez zimo. Seji sta prisostvovala tudi beograjski župan Vojin Djuričič in pa predsednik vlade dr. Cvetkovič, ki je sporočil, da je min strski svet pripravil uredbo o zmski pomoči in odobril v ta namen dva milijona din. Ta vsota, ki se bo po posebnem j ključu razdelila na vse banovine, naj bi I bila obnova za organizacijo zimske pomoči v vsej državi.
Beograd, 1. januarja
V soboto se je pri okrožnem sodišču v Beogi adu nadaljevala razprava proti bivšemu šefu centralnega p: esbiroja dr. Kosti Lukoviču, ki ga biv.?. urednik i Politike« Vuk Dragovič toži za odškodnino, ker je bil na njegovo zahtevo odpuščen iz službe.
Kot glavna priča je nastopil glavni urednik n solastnik »Politike« Jovan Ta-novič, ki je v svoji izjavi podal nekaj zanimivih podrobnosti o orazmerah, v katerih so živeli novinarji in dnevni tisk za časa Stojadinovičevega režima. Vuk Dra-govič je bil uredn k »Politike« kakšn h 15 let in podjetje ga je cenilo kot odličnega, sposobnega sodelavca. Lani ga je u:edništvo poslalo na vseslovanski sokol-ski zlet v Prago. Ko se je vrnil, je nap -sal članek o zletu, iz katerega je cenzura črtala nekaj stavkov, še istega večera je šef centralnega presb^roja po telefonu pokMcal glavnega urednika »Politike« in mu sporočil, da mora Vuk Drago-vič iz uredn štva ker je tako sklenil dr. Stojadinovič. Kot razlog je navedel, cia je Dragovič imel o priliki zleta na nekem banketu v Pragj govor, v kater^n je govoril proti vladi n državi. Tanovič je dr. Lukoviču odgovoril da ne more nobenega urednika odpustiti kar tako. temveč da mora o stvari obvestiti upravni svet podjetja, obenem pa se mora pri predsedniku vlade in pri ministrstvu notranjih del prepričati kako je z vso stvarjo. Upravni svet je Tanoviču naročil, naj vso zadevo uredi s presbirojem.
— Pa ste SI. v Presbiio? ga je vprašal predsednik senata.
—	Ne, tja ne zahajam, je odvrnil Tar novič. V pismu sem zahteval od jwedsed-nika vlade, naj sproži sodno obravnavo proti Dragoviču če je res govoril proti dižavi, naj ga aretirajo in obtož jo po zakonu o zaščiti države, ne pa da pričakujejo od nas, da ga bomo vrgli na cesto. i
Dr. Stojadinovič na to pismo ni odgovoril. pač pa je prišel šef njegovega ka-bneta dr. Protič v uredništvo »Politike« in glavnemu uredniku sporočil, da mora biti Dragovič brezpogojno orpuSčen Prav tako je dr. Lukov i č nekajkrat ponovil svojo zahtevo. Ves ta pritisk je moralo podjetje razumeti kot nevarno grožnjo, saj je bila »Politika« tisti mesec že dvakrat zapored zaplenjena in je bila na tem, da preneha izhajati.
—	Plenili so nas brez formalnih sklepov in brez motivacije, je rekel Tanovič. Pršli so enostavno pobirali vso naklado in za cel vagon papirja prepeljali na policijo.
Ta »pogajanja« so trajala kakšna dva meseca. Vuk Dragovič ta čas ni objavil niti vrstice, čeprav je imel 10 člankov pripravljenih o praškem zletu. Na koncu ko je dr. Lukov č sporočil glavnemu ured-ku. da je vse prizadevanje »Polit ke« zaman je upravni svet Dragoviča odpustil.
Pravni zastopnik dr. Lukoviča je nato predlagal, naj sodišče zasliši še nekaj novih prič, tako dr. Stojad' noviča, takratnega ministra notranjih zadev dr. Korošca in glavnega urednika »Vremena« Gr-gura Kostiča. Razprava se bo v torek nadaljevala.
Pismo iz Drage
Vas, ki je tianf o pozabil ves svet, čeprav se doS pod bremenom bede in nesreč
Draga pri čabru, 1. januarja Na tem koncu slovenske zemlje smo pa res pozabljeni od vsega sveta Naj se zgodi pn nas kaj veselega ali kai žalostnega nikol, nič ne pride med ijudi Da bi se nas kdo v listih spomnil nam še na misel ne pnde Pa na.i danes povemo nekaj žalostnih zgodb, zraven pa upajmo da nam bo sreča v novem letu vsaj za spoznanje bolj naklonjena
Toča, ki nas je bila obiskala v juniju, nam Je prizadejala škodo da si še dolgo ne bomo opomogl.. Pob la nam je prav vse, žito na polju in sadje. Se opeka na strehi in Sipe v oknih so pokale od njenih zrn. Bila je tako debela da nit: najstarejši ljudje v vasi ne pomnijo podobne Podpore n smo dobili od nikoder — LJubljana je daleč Zagreb pa tudi skoraj ne ve za nas. Bilo je tako hudo, da .nnogi kmetje jeseni niti semena niso imeli za ozimino
Kako zapuščeni in zavrženi smo. pa najbolj zgovorno priča žalostna smrt našega župana Antona Knavsa, ki je bil v obžalovanja vrednih okoliščinah nedavno izvršil samomor. Doma je imel nekakšne razprtije — razumevanja ni bilo v hlSi. kar pomnimo. V mraku je prišel domov in sezul čevlje, da se odpravi spat pa se je nekaj spri z ženo. Razburjen je planil v
svinjsko kuhinjo pobral sekiro ta ženo parkrat udaril po glavi, da se je zgrud.la v nezavesti. Prepričan, da Jo je ubil, in v strahu pred sinovoma, ki bi se morala vsak trenutek vrniti iz gozda, je pograbil britev in zelenko petroleja, šel na podstrešje, pripravil drva polil in zažgal nato pa si prerezal vrat. Očitno je bil njegov namen, da poleg svojega življenja un či tudi domačijo.
Ko sta sinova prišla domov, sta našla mater vso v krvi, takoj nato pa sta že opazila tudi sumljivo svetlikanje izpod streL^. Planila sta na cesto ta sklicala sosede, da so začeL gasiti ogenj. Nihče pa ni vedel, kje je gospodar, in v bojazni, da si ne bo česa prizadejal, — že pred kakšnimi tremi leti si je bil s kuhinjskim nožem prerezal vrat, pa ga je rešila pravočasna zdravniška pomoč — so ga iskali na vse strani. Sele pozneje so ga našli na pod-strešju s prerezanim vratom. Telefonirali so po zdravnika v Cabar, a ko je prišel, je lahko ugotovil samo smrt. medtem ko je Knavsova žena dobila pretres možganov in so jo prepeljali v Ljubljano Mrtvega Knavsa so pustili, kakor so ga našli, do drugega dne, ko je prišla sodna komisija iz čabra.
Strašen roparski umor pri Laškem
Zaradi dveh stotakov je umoril svojega tovariša
Peklenšcna
Naši kartalci mešajo slovenščino s strokovnimi izrazi, ki so našemu jeziku popolnoma tuji in jako zoprno zvenijo. Ker vemo iz pridig o štirih poslednjih rečeh, da je vsak »kvartopirec« hud:čev oficir, se tak kartalski jezik upravičeno imenuje peklenski jezik ali pekienščina. Naslednji primeri niso zapisani za to. da se ta jezik ne pozabi. da se temveč čimprej iztrebi.
Primeri so vzeti iz navadnih iger. kot so marjaš, preferansa in šnops. Kart je 32 v štirih skupinah po 5 enakovrstnih Skupine so križ. pik. karo m srce po peklensko kraje ali tref. pik Karo in herc Križ in
Toložiti ali založiti se pravi zalegati. Če kdo prepočasi zalaga, mu ponujajo škarje ali babeo. Če hoče igralec izjaviti, da je pripravljen, da se igra lahko začne, pravi kanangen. Gledalci so komarji ali kibici. Če se kibic vmešava, ga igralec nahruli s kibic halcmavl. če z opazkami izdaješ igro, ie to špMferat.
Če imaš karte brez ene skupine, si te far-be škart, če pa imaš iz ene skupine eno karto samo. jo imaš plonk Če imaš veljav-nejšo karto podprto (zasedeno) s še manjšo iste skupine, jo imaš bezect če jo imaš podprto z dvemi ali tremi da jo imaš v treh ali štirih jo imaš cudnt ali cufirt Če imaš več kart iste barve zaporedno skle-
pik sta črna karo m srce rdeča, vendar njeno (zvezano), jih imaš geTšlosen Če ti raz.ikuieio kartalc* štiri barve (farbe) in	. ...	. b .
vsaka skupina )e svoja iarba Karte vsake barve so po vrst' sednrea. osmica. deveti-ca. desetica. fant dama kralj m as ki se po peklensko -menuiejo zibnar oh*ar naj-nar. cenar. fant ali pob. dama ali baba, ke-nik in as.
Igrat: se prav? špilat* in igra jc špl ali špi'etl Karte de'iti ( razdeliti) gp pravi tata-ti (raztalati) zadehti se pravi zatalati ali
iz zveze "treh kart manjk2 sred.?ja. se ta vilka (vile ali precep) imenuje gabula.
Pri igranju moraš izigrano barvo priloži-t; (priznati jo), če jo imaš to se pravi far-bo bekenati. Če izigraš tako karto, da st sosedu podstavil past za njegovo vilko, si ga fuzlal podfuzlal ali unterfuzlal Paziti moraš, da kot pomagač ne izigraš napačne ali fovš karte, ker si drugače packa a'i pacer Igro dražiti (stopnjevati) se pravi licitirati.
fertalari. zade»jeno m razde!teno je fer- | Če nimaš lista za "to, praviš naprej (dalje)
tajit Kdor je prvi na igri (ima pravico iz ' vajter ali forverc.
igranja), ima forhant, drugi una nahant, Klicati (kralja ali aduta) se pravi rufati,
kupiti je kaufati, kup je kauf, napovedati se pravi anzagati. Zveza kralja in dame šteje 20 ozir. 40 in se anzaga kot cvancik oziroma fircik. Novo barvo odpreti se pravi jo auflezati. Izigrane karto preseči z višjo ali jo prevzeti se pravi štihati, preseg ali prevzetek (skratka vzetek) se imenuje stih. Igre se imenujejo po adutovi barvi, pri pik se lahko dostavi smadlisdik, pri karo rauht-cigaro. le pri preferanci se srčna igra lahko imenuje srčeva ali srčna kultura ali prefe-rans. Igra brez aduta se imenuje sans ali sansadu ali tudi sanzibanzi. Igra »berač« se imenuje beti. Če je brez napake (brezhiben). da karte lahko takoj odpreš (položiš), je bet! aufgelekt ali over ali plauder.
Pri marjašu se igra brez možnih ali pričakovanih vzetkov imenuje skoznica ali durhmarš. Če je skoznica z zvezo 20, da je v igri doseženo 100, se ji pravi hundertund-durhmarš. Če se skoznica igra s zadnjim vzetkom. se ji pravi midemlecten Pri marjašu in šnopsu se tudi »šmira«. če namreč soigralcu po možnosti prilagaš (maže) de-setke ali ase. Če si igro tako porazno izgu-
Laško, i. januarja Ko so v nedeljo zjutraj sli ijudje iz Ma-liča k maši v Laško, so našli v glofooko zarezanem kolovozu na potu ki vodi iz Laškega na Smohor, nekaj sto korakov nad kapelo, Kjer se načenja Klanec, rruplo mladega moškega. V mit vem so prepoznali lT.etnega Senico Ivana, posestniko-vega brata in delavca v tekstilni tvorni-ei v Laškem Truplo je ležalo v krvi. Vest se je hitro raznesla po Laškem m takoj so odhiteli orožniki na kraj sam, kjer so ugotovili, da je bii Senica ustreljen v hrbet, da Je imel prerezano grlo v širini 10 cm in razen tega več vbodljajev z nožem v prsa. Naši marljivi orožniki so nemudoma na delo ai kmalu poizve-deli, da je bil umorjeni v soboto popoldne v družbi svojega tovariša in prijatelja iz tekstilne tvomice Fajfarja Antona, s katerim sta bila skupaj v nekaterh gostilnah po Laškem, šli so iskat Fajfarja na njegov dom v Leskovci nad Tevčami pri Laškem in ga našli doma. Pri preiskovanju obleke so opazil', na hlačah sveže krvave madeže, o katerih pa je Fajfar rekel, da j'h je dobil od majhne rane na prstu, v Katerega se Je pred tednom ureza!. Seveda so orožniki spoznali, da nI govoril resnice, ker je bila kri še kolikor tol ko sveža in madeži nezapraSeni, kar bi na delovnih hlačah, rabljenih ves teden v tvornici, ne bilo možno. Na vprašanje po nožu je mladenič takoj potegnil in žepa nož, na katerem se je zavoljo rje videlo, da že ni bil dolgo rabljen. Fajfar je priznal, da je bil v družbi z umorjenim, rekel pa je, da sta se že na mostu v Laškem ločila ln Sla vsak na svojo
stran.
Sodišče si je pod vodstvom sodnika g. Koša konusi j ona Ino ogledalo kraj zločina in pršlo do istih ugotovitev kakor orožnikL
Kmalu je začel Fajfar počasi priznavati ter je naposled povedal, <ia mu je umorjeni posodil v Laškem 200 din, ki jih je potreboval za plačilo nove harmonike. Pozneje da ga je spremljal proti Mu-lene i, kjer sta šla drug za drugim. Fajfar da je imel v rokah revolver, ki se mu je po nesreči sprožil in zadel Senico v hrbet. Semca da se je takoj zgrudil ter začel prositi Fajfarja, naj ga, ker je smrtno ranjen, popolnoma umrst , da se ne bo mučiL Nato mu je, kakor je morilec sam izpovedal, preiezal grlo, in ko še ni bil mrtev, ga je zabodel večkrat v prsa.
To je bilo prvo prznanje, kateremu je pa hitro sledilo nadaljnje. Fajfar je priznal, da je v roparskem namenu ustrelil svojega prijatelja od zadaj v hrbet, nato mu je, ker še n-i bil mrtev, prizadejal ostale rane, da ga Senica ne bi mogel izdati. Po storjenem zločinu mu je izpraznil žepe ter si prilastil nekaj nad 200 din gotovine, ki jo je imel Senica pri sebi, ker sta oba tega dne imela plačilo. Denar da je potreboval za plačan je harmonike. Pozneje pa je rekel, da si je hotel kupiti kolo.
Zločinca so orožniki odvedli v zapore okrajnega sodišča v Laškem, od koder so ga danes spet odvedl'. na lice mesta, da pokaže, kam je skril samokres in nož. Prebivalstvo je zaradi umora silno ogorčeno in razburjeno, saj ni bilo v okolici Laškega že 20 let takega zločina,
Skoro pet tisočakov so ji ukradli
Tat mora biti iz bližine
Reteče. 1. januarja Reteška Šolska mladina je imela prejšnjo nedeljo popoldne v Prosvetnem domu božičnico. Med drugim je bila uprizorjena tudi igrica. To priložnost je izrabil neznanec, se prikradel v hišo Bičkove Marije in ji ukradel prihranek 4600 din. Tatvina je bila izvršena med 15. in 18. uro Tatu so morale biti razmere pn Bičkovih dobro znane Vzel je namreč najprej ključ od vežnih vrat. ki je bil spravljen pod desko pri hlevu, nato je vrata odklenil in vstopil. V hiši je dvignil pokrov ki je zapiral pot v klet. kjer je vzel denar, ki je bil zavit v papir in spravljen v pločevinasti škatli. Drugega se ni dotaknil Po tatvini je da!
- . ________ _„_ ključ nazaj pod desko, hišnih vrat pa ni
bil, da so te tako rekoč v zraku raztrgali, bil zaklenil Da se je bilo nekaj zgodilo, je si bil inderluftcerisen. In inderluftcerisen prvi opazil domači sin Janez, ki je predča- , naj bo tudi pekienščina da bodo naši kar- sno zapustil igro in prišel domov in ugo- ' talci tudi pri kartanju govorili čisti doma- . tovil. da vrata niao bila zaklenjena. V zli i Č1 jezik«	..	J. R. J slutnji je mati takoj, ko se je vršila domov, i
šla gledat v klet in tako ugotovila tatvino.
O tatvini so bili obveščeni tudi orožniki v Skofji Loki. Kaže, da ima tatvino na vesti človek iz neposredne bližine Bičkovih. Kdo izmed tujcev bi vedel, da je imela Marija Bičkova denar prav v kleti.
Orožniki 90 najprej osumili tatvine nekega soseda, ki pa je dokazal svoj alibi. Nadaljnja poizvedovanja so nujno osumila tatvine neko žensko, ki je po pripovedovanju ljudi zapustila po tretjem dejanja igro in šla " vas. Najusodnejše za žensko je, da jo je neki, človek videl kar 50 korakov više od hiše, kakor je trdila ona. Pri osumljeni ženski je bila izvršena hišna preiskav«, toda denarja niso našli. Kljub temu je bila osumljenka odvedena v zapore lo* škega sodišča. V škatli je bil sani papirnat denar: dva tisočaka, pet bankovcev po petsto dinarjev in ep stotak,
Jauna tribuna
V „Javni trifeur.5" dsfcir.0 svcfead« besede člta-telfem našega lista — o vseh stvareh* ki utegnejo zanimati javnost« — Uredništvo
Ljubljanski prah9 smeti in kcšnrlce
Nikdar ni Ljubljana tako zasmetena z različnimi odpadki kakor okoli božiča in božičnih praznikov. Tako je bilo lani, letos pa še bolj. Kdor je hodil te dni po ljubljanskih ulicah posebno po glavnih ;n najbolj prometnih, je videl, da ležijo smeti vsevprek. Šelenburgova ulica je menda v tem predjačila. Ob trgovinah je bilo smeti na kupe in nikogar ni bilo. ki bi jih odstranil. Toliko prahu, kolikor smo gt požrli ljubljančani te praznike, ga menda nismo še izlepa Dasi So bili božični prazniki sončni in prekrasni, kakr;n''h je le malo pri nas pozimi, je bilo ozračje od samega prahu vse zamegleno. Bog ne daj, če bi ne bil avtomobilski promet reduciran, saj se je še za otroškimi vozički kadiio. Komaj si napravil par korakov. že si imel čevlje pobeljene in prav tako obleko. Vsepovsod so ležali kosi papirja, še od mi-klavževega sejma dalje. Mnogokrat ko opazujem pometače, vidim, da pobero samo konjske odpadke, bog nedaj, da bi se sklonil in pobral še kako drugo smet. Okrog same drame je pravcato smeti"če. Trata za in pred poslopjem je polna najrazličnejših odpadkov, včasih celo od kuhinjske zelenjave. Tu ležijo izpraznjene vrečice od kostanja, cukrčkov ;n vsega mogočega. Ali 4ima ljubljansko občinstvo prav res nika-kega smisla za disciplino in snago?
Mestna občina je namestila na vseh koncih in krajih veliko število koraric za odpadke, ter ponovno apelirala na publiko, naj se poslužuje teh. Naj ne meče odpadke po ulici. Zapretila je tudi s kazenskim postopanjem proti kršilcem tega ape'a. Toda vse zaman. Kakor v posmeh so ljubljanske ulice od tedaj še bolj nasmetene. Vsepovsod ležijo kosi zamazanega papirja in drugih odpadkov, kakor da bi se godilo to namenoma. Sram nas mora biti pred tujci, a predvse msram pred samimi seboj. Ali naj mestna občina namesti k vsaki ko-
šarici še posebnega človeka, ki bo za ne-marniki sproti pobiral smeti in jih nosil tja?
Ce pade tekom noči nekaj centimetrov snega tedaj je kontrola stroga in kazen neizogibna če pločniki niso do 7 počiščeni Ne vem ali ni boli nerodno in grdo in nehigienično in zdravju škodljivo, če mešamo in dvigamo s h,i jo p; ah m nesnago po vseh mestnih ulicah, prah. ki je prenasi-čen bacilov od tisočev gniusnih 'zpljunkov, kakor pa če gazimo par cm snega, ki ga je Bog dal, da potlači prah in pokrije nesnago In če je že tako. da se moramo brezpogojno pokoriti ukazu kar se tiče snega, zakai potem ob'asti ne zahtevajo, da mora tudi sicer vsak pred svojo hišo pločnik očistiti vse nesnage. Po sredi ulice naj sc nas pa za božjo vosjo usmilijo pometači. Kaj misli protituberkulozna liga o tem perečem vprafanju snage po naših najbolj prometnih ulicah Ali je res nemogoče, da bi bila bela Ljub'jana res bela jx) snagi in ne po razmetanih odpadkin -n prahu Ali jo sna-žimo samo kadar gre za »tujsk' promet«? Ali sebi nismo ničesar dolžni? Ali smo kakor zanikarna gospodmia ki posnaži domovanja samo takrat kadar pričakuje koga na obiske? Če gremo po kmetih, kaj hitro taksiramo gospodarja ali gospodinjo po zaslugi, če vidimo, da je okrog hiše in poslopja nered in nesnaga Sami na gazimo po gnjusobi, ki jo sami povzročimo, katera pa nima primere z kmečkim gnojem, ker je ta bolj higieničen.
Ne pomagajo ne košarice niti aneli, morda kazen proti kršitvi javnega reda in varnosti, predvsem moramo imeti sami v sebi občutek in smisel za snago našega sicer tako lepega mesta. Vsak po svoje moramo prispevati, da bo tako kakor mora biti, predvsem pa nam samim v zdravje in ponosi
Malo doslednosti v vzgojo!
»Spominjam se profesorja, ki se je včasih tako razjezil, da je še v tisti uri razdelil toliko cvekov, kolikor je bilo dijakov v razredu. Kes je, bali smo se ga, toda tudi zaničevali smo ga iz dna srca...«
Razpoloženje ljudi se menja kakor vreme. Tudi vzgojitelji so ijuaje in pri njih je prav tako. zaaj sije sonce, dvigne se ia-nen vetnč, burja razsaja in spet se vse sprosti v onemogel mir. Človek ni skala in podvržen je vremenskim izpremembam .svojega razpoloženja. Tudi vzgojitelj.
Toda recite: s kakšno pravico otresamo svoje razpoloženje nad otrokom? Ce se na primer očetu, ko se mu mudi, utrga trak na čevlju, s kakšno pravico rentači nad otrokom? Če se občutljivi materi na cesti utrga podveza, s kakšno pravico se razburja nad živahnim otrokom in terja oa njega, naj hodi mirno? Skratka: s kakšno pravico otresamo svojo sitnost, jezo in drugo slabo razpoloženje nad nedolžnim otrokom? Kaj neki nam je revež storil?
Ce se nam je utrgal trak na čevlju, nam mokrota leze skozi raztrgan podplat, če smo se urezali v prst, nas boli glava ali sob, nas kurje oko ščipa ali ozeblina šče-ni, če nam je nekdo zagodel slab dovtip, nas nekdo ni dovolj spoštljivo pozdravil, če naša beseda ni obveljala, nam delo ni šlo od rok, če smo se zmotili v računu, je suha denarnica, nas draginja tlači in politični nasprotnik izziva — ali naj res zaradi vsake take malenkosti tudi naš otrok trpi v
Vso svojo slabo voljo, pa naj se je prikradla od koder koli, stresamo nad svojt otroke! Nihče mi ne bo ugovarjal, da je krivično, če kdo po nedolžnem trpi in da ? grdo, znesti svojo nevoljo nad otrokom. • 'dor pa je tako ustvarjen, da svojo sitnost
•kšnega ali drugačnega kova stresa naa otrokom, nikoli ni in ne bo mogel biti doveden v vzgoji. Kakor koli je njegova -zgoia tudi dobra, nekje je piškava. ker ni desledna, dosledna pa ni, ker se da gnati no svojem razpoloženju kakor listič v ve-
Spominjam se profesorja. ki se je včasih tako razjezil, da je še v isti uri razdelil toliko cvekov kolikor je bilo dijakov v razredu. Res je. bali smo se ga, toda tudi zaničevali smo ga iz dna srca. Spominjam se drugega profesoria. ki se je včasih hudo razjezil nad kakšnim sošolcem, toda ko se je v nasiedniem hipu obrnil do drugega dijaka, je bil z r»i?m priiazen. kakor da se ni nič zgodilo. Tega moža smo spoštovali.
Tisti vzgoNtell nekai vella. ki zna zatajiti svoie osebno razpoloženje, ki svoie«»a tovariške^a odnosa, svoie priifTnopti do otroka r»'vnif ..g Jzffuht. pa naiM »»a 5p tako čevelj aM ie bil prprtfr * ?pT,o s« tako oster Kdor priznava potrebo dosledno-
sti v vzgoji, bo moral tudi priznati, da je taka doslednost nemogoča, če se vzgojitelj da voditi od svojega razpoloženja. Ce zataji svoje slabo razpoloženje, zaradi tega ni hinavec, ampak močan človek, ki ni zatajil spoštovanja do sočloveka. To spoštovanje se kaže tudi v tem, da nikogar (in najmanj otroka) ne posiljuje s svojo nasršenostjo in sitnostjo. Kdor tega ne zmore, ima »slabe živce«, je sebičen in bolan.
Zakaj pa naj bi bila vzgoja dosledna? Ker je nedoslednost bolj krivična in bolj ž kot še tako ostra, toda dosledna strogost. Ker nedoslednost otroka zmede, razbija zaupanje in spoštovanje do vzgojiteljev. oblikuje nestalna, tipajoča bitja ali svojeglave trmoglavce.
Malčka smo učili resnicoljubnosti. Ko je s petim letom šel na vlak, smo ga učili, naj pove, da še nima štirih let. — Srednje-šolčku smo dali veliko prostosti, prinesel je cvek domov, zdaj pa zapik: sedi v kotu in uči se! — Pri dekletu nismo opazili, kako grdo se vede pri jedi. Pridejo gostje in takrat ne najde oče dovolj ostrih besed za pojem: »Lepo jej!«. — Otroka pustimo divjati. Naenkrat nas piči sršen in že je krik: »Tiho! Mir!« — Otrok si že tri dni ni umil zob. Nihče ni rekel nič. Četrti dan je oče slučajno slabe volje in otroka oklofuta, »ker si ne umiva zob«.
Najlepši primer o prekrasni nedos^dno-sti bom imenoval »ofenzivo na vsej črti«. Otrok je otrok in sto in eno razvado ima. Starši se proti njim bore, popuščajo v borbi, jo spet zaostrijo. Naenkrat se spotaknejo ob otroka (prinesel je, recimo, iz šole ukor). Zdaj v izproženi jezi staršev, nastopi »ofenziva na vsej črti«. — »Milan, kako si si spet zapel suknjič?« — »Kako si si očistil čevlje?« — »Nikamor ne greš, doma ostaneš!« — »Knjige? Ti bom že dal knjige' Šolske knjige vzemi'« — »Kakšne nohte imaš že spet? Kaj ne pomaga nobena beseda?!« — »Mule. kako držiš vilice?«
In nič ne pomaga. Doslej je smel popoldne med tovariše, zdaj mora ostati doma Doslej je smel ob devetih v posteljo, zdaj mora ob osmih. Doslej so spregledali črne nohte, zdaj jih vidijo. Doslej je smel brati mladinske knjige, zdaj sme le šolske. Doslej se je le zjutraj umival, zdaj se mora pred vsakim kosilom. Doslej se je udeleževal razgovorov odraslih, zdaj sliši svoj: »Tiho!«, kadar odpre usta. Ko razmota čokolado. ki si io je prištedil. mu jo iztrga-gajo iz rok. Ko poškili v časopis, ea na-hruHio. Ko pusti vrata odprta, se derejo, ko jih zaloputne, mu obsedi zaušnica na
licu. Skratka: na vsej dolgi fronti vojne k. otrokom divja strahovit napad: nerganje deluje kot strojnica, brce ko težko topništvo, zaušnice ko bombe iz zraka, vrh vsega še plinski napad: ne sme iz stanovanja na sveži zrak.
Fant stiska pesti, škrta z zobmi, na tihem izgovarja vse kletvice, si želi smrti svojih staršev ali pa svoje. Ofenzive ne zdrži prav, nehote mu uidejo še posebne nerodnosti- pri mizi prevrne kozarec, kos mesa se mu izmuzne s krožnika, na pragu se spotakne, v zvezek mu kane madež, knji ge mu zgrmijo po tleh. — skratka: vse je tiarobe.
Starši pa se utrudijo v ofenzivi, vreme se menja in naenkrat je snet vse ori starem. Le rekaj je os4a'o iz tca uničujočega nanaša: odoor otroka, črepinie zaupania, ra7b;t.o spoštovanie. gnev zaradi nri7adeia-nih krivic fkaiti le kot krivio« občuti ot*-oj{ vsak izpad starševV In nekai ie os+a'o: lov 7.a n^odiem. b,-nav5č;na za*aWanie resnfrp N^nad ie HM premočan. Dn"»mu napadu se bo otrok r»n«;V>-Sai l,m->Vr.Jti s tem da jih bo hotel »ok^i prine«*l«. kakor temu pravi pristen ljubljanski otrok.
Vse skupaj je ko tragikomedija: ime ji je nedosieanost.
TaKO je z nedoslednostjo, ki jo zagreše staiši in arugi vzgojitelji. njeno n*esU, mora stopiti dos.tuiiost. kakisno je našt zadržanje uanes, naj bo tuui jutri. Ce smo spoiinaii, ua je bilo napak, bemo popravili z vednostjo otroka. re»no, mimo in stvarno, ne pa kakor v histeričnem krču.
Se druge vrste nedos.ednost poznamo, ki jo kot tako občutijo otroci, v resnici pa jo terja prostor in čas. Otroku na primer pustimo, da je nad vse živahen. Te iste ži- i vahnosti ne moremo dopustiti, kadar smo l v družbi, na prometni cesti, zvečer itd. Otrok bo to občutil kot nedoslednost in bo včasih celo vprafal: »Prej sem pa smel, i zakaj pa zdaj ne?« Dolžnost vzgojitelja je, da mu to pojasni, mu pokaže, zakaj je v i enem primeru nekaj prav, kar v drupem ni. Res je hudo za otroka, če enkrat sme | vse, kar mu srce zaželi, drugič pa nič. Pametna doslednost, ki ne posiljuje otroka z nevoljo vzgojiteljev, je vsekakor pravilna. Kdor pa nima dovolj zavesti odgovornosti , do otroka, bo še naprej stresal vso svojo ' sitnost nanj.	—ano
stroji, ki žigosajo pošiljke s P- P. (porto paye, poštnina plačana), katerih žig nadomešča znamko ter vcl^a obencin kot preda jni žig. Stroji za rrankiranje so aparati
slični registrirnim blagajnam. Z njimi se natiska poštnina na posamezne pošiljke. Poslužujejo se jih v Švici, v Nemčiji, pa tudi pri nas. O kakšnem izumiranju znamk pa še dolgo ne more biti govora, posebno v sedanjih gospodarskih razmerah ki mnogim ne dovoljujejo nakupe omenjenih strojev, ker so zaenkrat predragi.
M. K. Bernard
Pred stoletni zitamke
rr
1
^tv Ji
Poštni voz pred 100 leti
Poštna znamka bo praznovala prihodnje leto dne 8. majnika svojo 100 letnico. Gotovo je tudi med našimi čitatelji mnogo ljubiteljev znamk. Zato nemara ne bo odveč par besed o njeni zgodovini.
Poštna znamka je na videz sicer prav malenkostna, vendar pa le važna stvar Ona je nekaka vez, ki veže človeka s človekom, ljudstvo z ljudstvom; ona veže narode med seboj. Za majhen denar gre pismo v najbolj oddaljene kraje in čeravno je njegova vsebina večkrat tudi neprijetna, vendar ljudje z veseljem pričakujemo posredovalca - poštarja. Osivela mamica težko pričakuje poročil od svojega daleč v tujini živečega otroka in ko ga dobi, se ji namah razvedri čelo in z velikim veseljem čita besede, katere je pisal njen ljubljenec. Svojo samoto še potem neštetokrat prežene s tem da poišče drago pisemce, ga ponovno prečita, in je življenje znosnejše. — Koliko podobnih slučajev se zgodi sleherni trenutek na naši zemlji, ne moremo si predstavljati pravega življenja brez poštnega prometa. Pošta je resnično človekoljubna in dobrodelna ustanova.
Pred kakimi sto leti se je ustanovila družba. ki si je nadela nalogo razširjati koristne znanosti. Ta družba je tudi skrbela, da po možnosti olajša bedo na Angleškem. Duša te družbe je bil nekdanji šolnik Ro\v land Hill. Leta 1837. je izdal letak z naslovom: »Poštna reforma, njena važnost in izvedljivost«. Seveda je ta spis v 30.000 izvodih povzročil pri državni oblasti, splošen odpor, nasprotno pa pri poštnih strankah veliko odobravanje. Hill je zahteval ne samo temeljito preureditev pošte v javno in dobrodelno ustanovo, marveč predvsem uvedbo enotneera porta za pisma v notranjem prometu. Do tedaj je stalo pismo iz Londona v Edinburg 1 Šiling 4% penca, po tej reformi bi pa zadostovalo za pismo v težmi do % unce za celo državo 1 penny, torej samo sedemnajsti del prejšnje cene. Ker bi po Hillovem mnenju s to pocenitvijo promet zelo narastel, je predlagal. da se plače^an1e poštnine kolikor mogoče poenostavi. Dostikrat je moral uradnik sleherno pismo pri linici prevzeti, ga vpisati v seznam in zabeležiti na zadnji strani pisma plačano poštnino. »Iz tega razloga«, pravi Hill v svoji spomenici »se morebiti dajo težkoče, ki bodo nastale vsled ogromnoga prometa, olajšati s tem. da se komadič papirja žigosa, zadnia stran namaže s kako lepljivo tvarino in po namočenlu nalepi na zadnjo stran pisma«. To je rojstvo poštne znamke. Angleški parlament je po hudih bojih odobril to spomenico in v avgustu leta 1839. ie bil snreiet zakon o uvedbi enotne po5*n!ne. Kraljica Viktorja ie vse tudi potrdila, že 26. decembra 1839 ie b'la odroi^a izdelava frankovnih znakov in sic<*r ži^o^nih paniriev, žigosanih omotov in lepljivih znamk.
Neki londonski hiVror"7"c ie d^bJl na-lotr, nat iTrtela znamke s sliko kral^oe Viktorije. Ta znamka z napisom »Postage«
(porto) in vrednost »one Penny« odnosno »two Pence« je najstarejša. Izdelali so jo bih 6. maja leta 1840. in bo torej prihodnje leto njena 100 letnica. Z znamkami so obenem napravili tudi omote z natisnjeno znamko, katerih se je pa občinstvo manj posluževalo in so jih zato tudi kmalu vzeli iz prometa. Pač pa je bilo za znamke toliko zanimanja, da so jih v začetku tiskali noč in dan. Filatelistov takrat še ni bilo. Dohodki angleške poštne uprave so zaradi znižanja poštnine precej nazadovali. Hill je namreč domneval, da se bo promet po-sedmoril. vendar je Dilo na Angleškem predanih namesto 82 in pol milijona pisem pred znižanjem samo 205 milijonov letno. Vendar se je vsa reč s povzdigom notranjega prometa in z dovoljenjem, da se poštne pravice lahko poslužuje ves angleški narod, kmalu Izboljšala. Država je Hillu prav dobro plačala njegove zasluge. Leta 1844., torej komaj po štirih letih njegovih reform, je prejel po javni zbirki od hvaležnih strank, ki so se posluževali pošte, častno darilo 331.250 fr. Leta 1846. je postal tajnik generalnega ravnatelja, leta 1854. pa vrhovni vodja poštne uprave. Ob izstopu iz službe je postal vitez ter prejemal še nadalje plačo v znesku 1000 frankov. Parlament mu je razen tega določil še darilo v znesku 510 000 frankov. Umrl je leta 1879. in počiva med veličinami angleškega naroda.
Ko so ga po njegovi smrti slavili ne samo kot ustanovitelja enotne poštnine marveč tudi kot izumitelja poštne znamke, je nastopil Škot Patrik Chalmers in zatrjeval v raznih listih, da je poštno znamko izumil njegov oče, to je knjigarnar James Chalmers, ki je že leta 1834. predaval trgovcem o ideji poštnih znamk. Ta spor je trajal do leta 1891. in ga je le smrt Patri-ka Chalmersa končala.
Končno sta pa oba le predlagala nalep-ljatl na pismo. Prav za prav je ideja znamke s sliko, s številko ali s kako glavo nastala v angleški zakladnici. Tako ni ne prvi ne drugf pravi izumitelj pisemske znamke v sedanji obliki, dasi sta zanjo dala pobudo oba.
Posnemalce ie dobila angleška znamka šele 29. novembra 1842. V Braziliji so vpeljali na pobudo braziljanskega konzula na Pruskem, poštne znamke, nakar je sledil kanton ZUrich in sicer dne 21. januarja 1843. z dne 21. novembra leta 1849. pa Bavarska.
Začetkom leta 1860. so začeli tudi zbiralci. ki so do takrat zbirali le novce. žige. grbe in avtograme zbirati znamke. Danes je samo v Nemčiji kakih 600 000 filatelistov. Priljubi ienost znamke pri zbirateljih je v tem, da je znamka prav za prav majhno umetn'ško delo, ki gre dnevno skozi toliko rok in je primeroma tudi po ceni. V resnici pa najdragocenejše znamke, ki so vredne lepega premoženja, niso vedno na-^nše, marveč najredkejše.	j
Kakor kaže, znamko počasi izpodriva plačevanje poštnine v gotovini in tudi razni |
Rože - zdravilo
Zajbelj (lat. salvia officinalis) ali vrtna kaduija je 30—60 cm visoka, listi so nasprotni, suiičasti, narezani, klobučinasti ter sivobeli. cveti so ustnati. Sadi se po vrtovih in cvete od junija do julija — vijoličasto. Nabira se (listje in m'.adičje) v maju in juniju pred cvetenjem. Caj se pije iz listov (8 gr na pol 1 vode in to hladen, štirikrat na dan po eno jedilno žlico) proti nočnemu potenju sušičnih ljudi in proti znojenju pri drugih pljučnih boleznih. Ka-duljin čaj (10 gr na 1 1 vode) trikrat na dan po eno skodelico deluje prav dobro tudi proti driski, kašlju. katarju ter proti zas^zenju v želodcu in v vratu. Zunanje se uporablja zavreUca še kot obkladek (mora pa biti sveže kuhana) na gnojne rane in tvore. Vročo jo uporabljamo kot vodo za grgranje proti kašMu, težkemu poži-raniu, proti vnetiu mand'iev. bolečinam in oteklinam v vratu in v ustih, proti skorbu-tu. ustni gnilobi, ranjenemu jezičku in ce-denju slin.
Komarček (lat foeniVUum offioinaTe) aH koprič se nahaja v južni Evropi, pri nas je posajen sam" no vrt^"^ v^ooradih. Je \-i<šnk okrog 1.50 m. gladek, okroge drikast ali temnordeč. ima vejasta stebla z modrikastozelen;mi. dvoino pernatimi, v prehiknianih nožnicah stoječimi listi. Cvete od ju'iia do oktobra in to veliki zlato-rumeni kobuli. Nabira se (semena) po do-zoritvi. Oku« in vonj semena sta s^čna janežu fPimjjine^a s^^iim) prvi ie sladak, druei na blagodišeč. C«i se oiie (10 srr na 1S0 cm' vode' po eno iedi'no ž1?čko komar-čka na eno Čašo mTeka Skuhati 5—1n m!-nnt> proti bo'e7.n''m v nrsih in Tvoh^erHu. 7elo vro? tn posladkan i r^^evim sokom proti panihovaniu in ko'<ki. k^ern, nclphelosti trehn5n<"h or^n^ov. 'pn^hi rirc-bavil in on^tnim bo^n^m. /unpnio lirvorablla kot voda za oči (pol iodilne ž^fke praška na o»<rt I v^e. nra$<»V v-*t.0 popariti.	'"n (-»VOadit; S to tf>'-~*s—o
«;} nato ve^V-rat na d^n	11 ^e
boliii nfi"^ se ^nco^o Hr-r;mn oč; n^d parn kr>r>r;er,o vor*<= Tfnpr'? ir>mo!an 7 ra-barbaro. je dober čaj za želodčne bolezni.
Kupon ia brezplačno Minuto flotticnka" štev. 15
»i
PRI ČEVLJARJU
K čevljarju je prišla gospodična M-'ra, da ji umeri čevlje. Mojster jo je vljudno postregel, pri čemer ga je vajenec radovedno opazoval.
—	Kakšne čevlje pa ste umerili? ga ie vprašal radovedno.
_ Navadne, cener! se je zadri mojster.
—	Hm. pa ste ji merili tako visoko pod kolenom...
USODNA POMOTA
Potnik v brzovlaku zaprosi sprevodnika, naj ga v Kraniu zbudi, če pa le ne bi hotel vstati, nai ga kar vrže iz vagona.
Ko se je potn'k prebudil in presenečen opazil, da se je že davno peljal nvmo Kranja. se je je7en 7adrl na sprevodnika- *.AJl sem vam zastonj dal napitnino, da me zbudite?«
»Zdaj še^e razumem, zakaj je možak, ki sem ga v Kranju vrgel iz vagona, tako preklinjal«, odvrne sprevodnik.
Pov»b sta S Imirov večer
Ura je odbila polnoč — deset, enajst, dvanajst .. Pri zadnjem udarcu so se od-pna ze.ezna pokopaut>ka vratca, vstopila je črna postava, počasi je šia po peičeni poti proti grobovLm in obstaia pred gomilo s preprostim križem. Mesečina je ob sevala napis: Pedro Batres, umri v 27. Letu starosti...
*Urnri?« je zašepetala Maria. »ne, nisi umrl, Pedro, umorjen si bil, uslre.jen po moji krivdi!« Zgrudila se je na kolena. »Ubogi moj Pedro, zakaj ne miruješ v svojem grobu? Zikaj me vsako leto na ta dan znova kličeš k sebi? Ali me bcš vedno preganjal? O, San a Madonna. aii nisem že zadosti trpela? Dragi, čuješ me? Odpusti mi poljub, s katerim sem te umorila. nikoli se ne bodo tuje ustnice dotaknile mojih. Do smrti me mora spremljati tvoj poslednji poljub...
S suhimi očmi je strmela Maria v križ, pred njo je vstajal spomin na srečno ljubezen. ki se je v Silvestrovi noči tako stra šno končala.
I Bilo je med državljansko vojno, ki }e razsajala po vsej Španiji Maria je bila vneta pristašinja stranke. Vsako noč so se člani na skrivaj zbirali pri Juanu Vaila-rosi, bili so tovariško pove7ani med seboj, zunanja nevarnost jih je še tesneje združila. A nekega dne so nasprotniki izvedeli za zborovanja. Ponoči so vdrli v hišo in oostreMli vsakogar, komur se ni posrečilo zbežati. med nj'mi tudi MarMne<»a brata, ki pa je nadvse liubPa. Prisega 1e krvavo maščevanje izda^aiou, ni hotela mirovati, dok^r Pa ne p«1de. pa če tudi bi mopia iti do konca sveta. A vsa nipna po^ve^o-
4 vanja so ostala zaman, podli denudant s«
je še dalje skrival med njimi.
Nekega večera je Pedro spremil Mario domov. Ko sta se ustaviia pred hišo, jt vzel njene roke v svoje in dejal:
»Maria. ali ne bi bilo bolje, da vse to opustiš?«
Vprašujoče ga je pogledala.
»Da. Maria, prosim te za to. Saj ne boš nikoli prišla do cilja ...«
»Pedro!« je rekla trdno. »Prisegla sem maščevanje pred podobo Madonne. Ta prisega mi je sveta in ne moreš mi prisoditi, da jo opustim iz strahu pred nevarnostjo.« Njene oči so fanatično žarele. Pedra je mrzlo spreletelo. »S kakšno pravico me moreš pregovarjati,« je nadaljevala. »Ali ne vem, da vselej storim, kar sklenem?«
Nekaj časa sta oba molčala, potem se je Pedro pečasi ekrenil.
»Vem. da se ne bojiš nevarnosti,« je tiho dejal,« a jaz se bojim zate, ker te imam rad —« je še tiše pristavil. »Lahko noč Maria'«
S težkimi koraki je odšel. Za trenutek je sta'8 Maria kakor ukopana. Ni mogla verjeti, kar je pravkar slišala. 2e do^o je nosila v srcu skrito ljubezen do Pedra — ali tudi on vidi v njej več kakor dobrega tovariša?
»Pedro'« planila je za njim. »Počakaj, nekaj ti moram povedati!«
Obstal ie. Vsa zasopla se mu je vrgla okoli vratu.
»Poljubi me. dr?«?! Se. še!«
Dol "o sta sta'* obieta v mračni ulici.
»Zdai ie živ"enie spet lepše « 1e zaše-netala Maria »Ko bom Izpolnila svoto na-iopo. sp bova nopnifoma posvetna drug drugemu. Poročila *e bova, dragi, in otro-
ke bova imela, veš, take črnolase debelu-harčke. O, kako bo lepo, Pedro!
Zresnil se je. »Da, lepo bo —. Toda, Maria, ali res ne gre brez one stvari? Predaj meni svojo nalogo, jaz bom maščeval tvojega brata Navarra.«
Odkimala je.
»Ne. Prosim, ne skušaj me pregovoriti, brezuspešno bi bilo, Pedro... Povedi me zdaj domov, dragi, zebe me!
Pri slovesu jo je nežno poljubil.
»Želim ti vso srečo, hrabra mala Maria!«
Po dolgih tednih je našla sled, majhno sicer, in kmalu je z gotovostjo vedela, d* je Pepito Concharaz krivec onega stra Snega pokola in smrti ubogega Navarra. Pepito! Kdo bi si to mislil! Tako prepričevalno je znal govoriti, nihče ga ne bi mogel osumiti izdajstva. Maria je skrbno čuvala svojo skrivnost in čakala priložnosti, da ugonobi odpadnika. Nekega dne je prišel ves obupan k nji Fernandez Sa-ldzsr.
»Maria, pomagati nam moraš! Vsi iščemo podleža, pa še nismo mogli najti najmanjšega sledu. Mislim, da se že od vse ga začetka nismo pravilno lotih zas'edo-vanja Ti si ženska in imaš finejši instinkt gotovo si že kaj odkrila Vsi slutimo, da nekaj veš ker si se v zadnjem času tako sprememba Tz oči ti berem da nekaj prikrivaš Maria. mi spoštujemo tvojo zaobljubo, vendar te prosimo, da nam izdaš, kai si doena'8.«
Trenutek je pomišljala. potem je odgovorna:
»Da, Fernan uganil si! Nf^a sem ga!«
Fomande7 ie škofi] pokonci.
»Kdo ie? Povej!«
Zamahnila le z roko-	nrič*km 04
mene. da ti povem 'me' H~čem ea »meti č'sto za seb«» ^ama oa bom ubila, le da s® mi ponudi nri"ka!« Strmela je nekam v daljavo, mehoma j«
Žena bod[ možu pokorna ?
ZjjDdba izpred sodišča, ki prič a, da imajo kdaj pa kdaj tudi 2ene prav
Splošno velja pravilo, da bodi žena mo- dat, kaj v hiši dela. Saj notri me itak ni-
boš mogel potem utajiti, kaj?! Ne bo se ti/ojna poveljstva vojskujočih se držav, ter
____j__..	__j_	J.--talrnl tr «9ri>uai
žu pokorna, ^iemnogokrat se je poka^aio, j da je to pravilo slabo, cero pogubno. In n.H njegovo mesto je stopilo pravilo, da žena nisi tri ogie podpira. Človek si v ne-rocnih razmerah pomaga kakor ve in zna. Ana, že nekaj desetletij zakonska žena kovača in trdnega posestnika Andreja, si je pomagala po svoje. Kakor so nanesle razmere in sredstva. Mož Andrej jo je zato pritiral pred sodnika. Tu sta pokazala in povedala vse, kar sta znala o sebi in svojih razmerah.
»Ana, ali ste ga res tako pretepli, da ste mu vsa rebra polomili?« jo je vprašal sodnik.
»Ni res, gospod! Sam si jih je, pa že pred desetimi leti, ko je ponoči tako pijan kolovratil proti domu, da sam ni vedel, kako!«
»Kaj boš lagala, baba lažniva!« se je zadri naglo Andrej. »Pošteno me je s kolom po rebrih. še zdaj me vse boli od udarcev, gospod sodnik!«
Vihar družinskega prepira se je razvnel.
»Kaj ga ne bi, gospod sodnik! Takšno škodo nam dela! Večen strah imamo pred njim. saj nam zmerom vse razseka'« se it vtaknila Ana. »Vedno moramo paziti, da ne dela škode, pa kje moremo zmerom stati za njim?' Nič drugega ni od njega kot sama škoda. Jaz se pa mučim in garam da ohranimo, kar še imamo! Svojega sina sem pošteno izučila, da nekaj zna!«
»Kai boš pravila, da si ga izučila? Poj di, pojdi!«
»Seveda sem ga. pa še pošteno! Kai si pa ti z njim naredil, ali ga nisi nekam sunil, kaj, dedec nemarni?!«
»O. ja, sem ga. Seveda sem ga! Pa še kako! In zakaj?! Ker mi je ves denar pokradel, da veš!«
»Kaj bi ti ga kradel, saj denar je bil naš in našega ti je vzel, zapravijivec nemarni!«
Sodnik ju je nekaj časa pustil, da sta si olajšala duši, potem ju je ustavil, rekoč: »Čakajta čakajta. doma se bosta zmenila, tukaj pa ni semenj! Ana, povejte mi, koliko ste stari?«
»Tega ne vem. gospod soHr>ik! Sem že vse pohabila, ko ima človek čisto druge, hujše skrbi!«
»Ste poročeni?«
»Ja. seveda. s temle dedcem nemarnim!
Kar poglejte ga!«
»Tn kje živite, pri njem?«
»O. ne! Sam bog me obvaruj, tega rta ne! Svojo bajto sem si postavila tam na našem nosestvu. Saj sem bila vp*inn v strahu. da me bo s sekiro ubil! Zdaj teče pravda za ločitev.«
»Ste bili kaznovani?«
»Ja, tudi. Pa vse zavolio tega deden Pet ur aresta sem nekoč dobila, vse zato, ker je on taka baraba!«
»Kako je prav za nrav pri vaši hiši? Ali je mož gospodar ali ste vi?«
»Ne. gospodar niprm. samo tisto bajto imam, ki je vredna pet jurjev. Ampak za drugo posestvo so mi dali začasno varu-štvo, da ga ne bodo vse^a raznesli, ko tako zapravljajo. On«, pokaže Ana na moža, »je pa naihuiši! Vse. skraja vse razseka, če mu ni kaj po volji. Naniie se ga. potem je pa joj! Na vsak način se mora pri naš' hiši nanraviti red, pa amen! Naj stane. kar hoče!«
»Tako, tako! Pa ne s polenom'« ie menil sodnik. »No. pa k stvari sami! Poveite mi sdaj najprej vi, Ana. kako je bilo takrat, ko ste ga s po^nom kolom ali kaj. kakor pravi v ovadbi? Kakšno pa ie bilo ti<=to poleno. ki mu je, kakor pravi, polomilo vsa rebra?«
»Kakšen kol neki. gospod sodnik! M^ih-no polence sem pograbila na dvorišču in ga zagnala za njim. Kaj sem pa hote^ če ne bi pa on mene ubil. V bajti sem bi'a tisto nedeljo Dopoldne pa ie naenkrat pri-hrnmel in začel s sekiro udrihati do vratih. ki sem jih nag>o zanahniia. Ali naj bi bila spet pus+ila. da mi ves pod razseka?! Sai ea ie sin k^maj na novo popravil od zadnje, ko ga ie vse<*a ra7sekal!«
»N;kar ne laži tako npmarno!« se it vm°šal mož. »Prvič ni bilo poVnce tisto kar si zagnala vame, amnak polteno feist rajkelc je bil! In drugič ga nisi z.a^np1^ vame. amnak si z njim udrihala po mojih rebnh. Prav do vsei ornsi!«
»Ana. zakai je vaš mož ta' ral prihrumel pred hišo?« je vprašal so^n^k.
»Veste. gosn<->d sodnik, orišel i*> na rato: cn in gp en deder. ki ea ima on' cehi sta-n"ieta doti v stari hiši Jaz kot varuhinja moram iti od časa do časa malo pogle-
tjuoti. veano me je še grobo nagnal! No, in takrat sem dopoldne, kakor sem sicer ime^a navaao, šla okrog vogla maio pogledat, kako in kaj. To ga je pa tako zjezilo, da je pridrvel s sekiro k bajti in razbijal po vratih.«	/
»Kako je bilo potem s tistim polenčkom ali rajkeicem?«
»Samo enkrat sem ga zagnala za njim, samo enkrat! Vse po pravici povem, kakor je bilo. Ce sem ga pa tudi zadela, niti ne vem, gospod sodnik. A toliko že vem, da mu niti enega rebra ni zlomilo od tega! Pravim vam. da si jih je sam polomil v pijanosti, ko ni vedel, kaj poči _ «
»Cujte. Andrej, zakaj bi se ne spametovali in dali ženi in sinu mir?« se je sodnik obrnil k možu. »Delno so vas že preklicali zaradi zapravljivosti. Nič ne zanikajte, tu imam v roki sodni odlok! Tako je in nič drugače, pod kuratelo ste.«
»O, saj sem se že spametoval, gospoo sodnik'« je odgovarjal Andrej bolj vase kot k drugim.
»No, no, spametoval! Pa kako!« je za-ničljivo zagodla Ana.
»Povejte, Andrej, zakaj ste prirogovilili k ženi? Ali je bilo tega treba?«
»Kajpak je bilo treba, gospod sodnik. Ves pnaeiek, vse, kar je le količkaj zraslo, mi je pobrala. In sosedje so me spraševali: Andrej, povej, od česa boš pa živel?! Pojdi in pogiej, kam je spravila! Sem pa šel, seveda! Saj mi itak že dva mesca ni nič skuhala!«
»Kaj bi takemu možu, ki vse razseka!* je ušio sodniku. »No, pa pripovedujte naprej !«
»Vi me ne poznate, gospod sodnik! Pri meni bi vsak lahko in lepo živel! Samo ona ne, ker je taka. Pravim vam. da mi je 1 vse pobrala. Saj baba živi že od same tatvine!«
Ani je bilo tega le preveč in se je vmešala:
»No, le počakaj, ti. zapravljivec, če boš še tako govoril! Ti mene danes prijemaš, ker sem te po zasluženju nabila, bomo pn zdaj mi tebe prijeli za tistih deset vreč žita, ki si jih odpeljal! Boš že videl!«
»Kakšnega žita. babnica grda, a?«
»Ali mar ne veš. koliko ljudi te je videlo, ko si ga odpeljal? Vsa vas je videla, ali
posrečilo, da veš!«
»Koriko pa zahtevate odškodnine, ker ste bili tepeni?« je sodnik vprašal Andreja.
»Štirinajst dni nisem mogel nič delati, torej 400 dinarjev za izgubo zaslužka«, je našteval Andrej, »pa 400 še za bolečine, ki sem jih pretrpel!«
»Čakaj, čakaj Andrej, ti bom pa še jaz pokazala! Tudi ti boš p»ačal, če bom morala jaz. Za tisto, ko si me podil okrog s sekiro, saj se še spominjaš?«
»Oproščeni ste, Ana, ker ste ga v silo-branu nabili, nasjlneža!« je modro razsodil sodnik in s sodbo prekinil družinske očitke.
Ana se je oddahnila in rekla Andreju »Pa ne misli, da ti zato kaj odpuščam. Za žito se bomo le še zmenili!«
Hvaležno je pozdravila sodnika in se napotila k vratom: »Oh-oh! Jezus in Marija! Pri nas menda nikoli ne bo miru!« ji je ušel glasen vzdih. Potem je tesneje pritegnila volneno ruto, ki ji je pokrivala ramena, in odšla. Za njo ie brez besede odhajal Andrej, kakor da mu ni prav jasno, kaj se je zgodilo pred sodnikom.
Morda pa se mu je vsaj počasi zasvita-lo, da so Ani dali prav? Saj Ana. čeprav ima hud jezik, je v bistvu preprosta kmetica, ki pred očetom varuje lastnino svojim sinovom, pa je zato v dno duše prepričana. da ne velja vedno sooštovano pravilo, naj bo žena možu pokorna.
Nina
i juiis
Golob, ta najplemenitejša izmed ptic, je v resnici vsega sposoben? pissnojioša, vojak, fotograf, voh un

w




M


V*-




4<
* *
M,
A •>
f-
*
Pismonoše gredo na pot
V vojne svihe zastavlja človeštvo ves svoj razum, svojo moč, vse svoje sile. Ne ustraši se nobenega, še tako velikega napota. To dokazuje današnj. način vojeva-nja, moderno orožje najstrašnejšega uč!n-lca. Ne pomišlja se uporabiti tudi najple-menitejših nagonov domačih živali. Tako vidimo v službi človeka na bojnih poljan3h konje, pse, k. padajo na frontah, kakor pravi vojaki.
Med vsemi živalmi je najizvestejši golob. On prekaša v zvestobi celo psa, -ljubi svoje gnezdo in je globoko veren svoji golobici. Njega ne more premotit, nobena stvar, da bi se spet ne vrnil k njej. Ljudje izrabljajo to zvestobo in iz goloba delajo pismonošo, vojnega tovariša in vohuna. V zadnjem času pa celo izkoriščajo golobe-pismenoše kot zvidnice, da morejo fotografirati postojanke na sovražnikovi strani.
Male zgo&ovlne
V	davni preteklosti, ko se l,1udem ni niti sanjalo o telefonu, brzojavu a!i celo radiu je bilo poročanje s la počasno. Grška zgodovina p ipoveduje da so to delo opravljali tekači. To pa je bilo precej negotovo in tudi sel na konju je moral v vojnem času večkrat skozi sovraž->:kove vrste. 2e stari Eg pčani so opazili iziedne sposobnosti goloba. Spoznali so, da bi mogel golob hitro in varno prenašati pošto. Odtod so prve vest o golobih pismono*'h.
V	novejšem času pa segajo pMatki o golobih v tej s^ižbi precej nad 100 let nazaj. V Belgiji je b lo takrat ustanovljeno društvo z namenom, da bi golobe zdresi-rali za prenašanje pošte. Neverjetne sposobnosti go'oba v poklicu picr-onoče so omenjeno družbo kakor nekoč Egipčani gnale, da ga je uporabna v ta namen Opazili so. da se more vedno ncpjgrešlji-vo orient rati proti svojemu gnezdu, ne "lede na daljavo, ki ga loči od njega. To je bil tudi vzrok, da je ta kratka in lepa ptica postala — p'smonoša, seveda samo v civilni službi. V vojaške svrhe so začeli
uporabljati go^be šele prbližno pred osemdesetimi leti. S svojim hitrim in zanesljivim prenašanjem poročil iz kraja v kraj je golob-p:smonoša izredno vel ko pomagal ljudem v vojni, pa naj je to bilo v pozicijskem ali trdnjavskem vojevanju. Ko je bil Pariz leta 1871 obkoljen od sovražnikov, so branilci mesta spustili golobe v balonu na deželo, odkoder je vojaštvo potom njih dostavljalo naredbe in nasvete kako naj se mesto brani.
V	svetovni vojni pa je bila naloga golo-ba-p'smonoše mnogo važnejša Plemenita ptica se ni izneverila, svojo »dolžnost« je odlično izpolnila. Posebno pred francosko trdnjavo Verdun so leta 1916 napravil golobi-pismonoše največje usluge vojaštvu.
Spomenik padlim golobom
Edino golobi so imeli možnost, da varno prenašajo važna poročila skozi topniški ogenj posameznim poveljstvom. V štirih let h vojne ni niti enkrat zgrešil instinkt goloba-pismonoše. Pred Verdunom in tr-njavo Vaux so go'obi napravili največja čuda. Golob se je mogel neopažno vtihotapiti tja. kamor ni mogel noben vojak. Letel jo ponoči, brez težave je izbegaval strupeni plinom, ki so' mu v gost h oblakih večkrat zastavljali pot. mogel je leteti neopazen skozi dim. Celo ranjeni golob ni nikdar pozabil svoje dolžnosti. Večkrat se je v svetovni vejni zgod lo, da je ranjeni golob priletel v svoj golobnjak in tam poginil, ko je do kraja izvršil svoje poslanstvo. Golob je v času svetovne vojne rešil tiso2e in tisoče človeških življenj- Zato so danes pr Verdunu, na vznožju trdnja ve Vaux, v marmornati plošči zapisane besc:?e:
Spominu go^bov-pismonoš, ki so dali svoje življenje za Francijo.
V	današnji vojni med Anglijo in Francijo na en in Nemčijo na drugi strani, so golobi velike važnosti in njihova vrednost je poskočila. Dokaz temu je dejstvo, da je francosko vojno poveljstvo že v septembru t. 1. poslalo na zapadno fronto nad 100 000 golobov p'smonoš. Tu živijo go'0-bi v posebnih goiobn jakih in s svojim gru-1 jen jem zabavajo vojake.
Golofc 2zvi#n'k
Toda moderni golob p'smoRoša ne služi samo dostavljanju pošte. On zna celo fotografirati sovražnikove postojanke. To kaj neenostavno delo vrši golob-izvidn;k. V to svrho mu pr pnejo okrog prsi lahek, izredno majhen fotoaparat, s katerim se lahko vrte 30 x 40 milimetrski filmi. Kako more golob fotog afirati? se bo vsakdo vprašal začudeno. Vendar je cela stvar kaj preprosta. Goloba prenesejo z letalom nad sovražn'kovo ozemlje in ga tam izpuste. Mali fi mski aparat na golobov h prsih
pa ie tako urejen da se film razvija v določenih razdaljah za časa leta Kraj. odkoder se golob Izpusti, je v odnosu z go-lobnjakom tako izračunan da leti ptica točno nad objekti, ki jih mora fotograf -rati. Tudi fotografi ga v že naprej dolo čenem času.
Danes, v času s^nega napredka tednike posebno pa še vojne tehnike si marsikdo misM. da je golob zastarelo sredstvo za dostavljanje pošte Saj mamo vendar telefon brzojav in celo rad:o' Res je to. Ne smeš pa tega reči vojakom ki golobe skrbno negujejo ln vež^aio. To bi bila zanje žalitev in ogor^no zna vsak odgovoriti da nobeden še tako popoln in moderen Imm še tako dober radioaparat ne more nad^mest ti goloba pismonoše. Vsak rad oaparat se lahko pokvari oddajo lahko moti sovražnik. Golob pa je v svoji <~'"*bl<r neviden or more povsod.
S tem se v celoti strinjajo tudi vrhovna
dokazuje dejstvo, da so že takoj v zadetka današnje vojne v Angliji, Franc ji in Nemčiji mobilizirali vse golobe.
Vohunsko službo opravljalo — golobice
Zanimivo je, da pomeni za golobe mo-bilizac ja v resnici imobili racijo, ker za časa vojne ne sme noben golob-pismonoša zapustiti gclobnjaka. Na to se mora strogo paziti, ker bi drugače ne bilo mogoče zs^lediti golobov vohunov katere spuščajo tuji agenti v sovražn:kovo ozemlje. Kakor igrajo pri ljudeh v špijonažni si žbi glavno vlogo lepe ženske, ki znajo iz! >ri-stiti mofeke slabosti, tako tudi med golobi vršijo vohunsko službo izključno samice. Od časa do časa spusti sovražnik lepo go'obico v nad . da bo samca — ki ima pri sebi gotovo važno poročil! — p'emotila in ga privedla v svoj golobnjak. To je edina golobova slabost! Ta nakana se posreči in na ta način i>r.de sovražnik do nasproti nikovih skr vnesti.
2ooo km v treh dneh
OdkoJ imajo golobi tak instinkt? Odgovor je kaj enostaven Nekateri golobi so od narave obdarovani z izredno veliko občutljivostjo, s katero morejo vedno najti polje valov ki j h izžareva zem"ja tam, kjer se nahaja njihov golobnjak. Cim se mu ugotovi ta dar, se more golobu s potrpežljivim vežbanjem pojačiti smisel za orientacijo. Istočasno se pri njih poveča tudi brz na in odpor. Golob ie zelo hvaležen učenec. Doseženi so bili neverjetni uspehi. Tako se je zgodilo lansko leto, da je od Maroka do Pariza kljub nevihtam preletel golob v manj kakor treh dneh — 2000 km razdalje. Dosegli so tudi. da so izvežl ani golobi letel do 800 km brez presta nka, z brzino 70 km na uro. Pri krajših ra^aMah pa so razvijali celo 110 km brzine na uro.
Na poseben na*in moremo tem lenim in nežnim pt'cam, ki so mnogim mestom v okras, tako izvežbat instinkt, da se lahko orien'1rctjo proti svoiim golobnjakom tudi v primeru da so slednji premaknjeni na d-ugo mesto kar se za časa vo*ne vedno doea ia. To nalogo izvršuieio sne^iali-sti, ki golobe vežbajo za vojaško službo.
Golobi na »naboru"
Ko je c vilni golob mobMiziran, mora čim pride v voino središče na »nabor«, od tod pa na drugi, višji pregled! Tam zadržijo samo tiste golobe, ki so res sposobni za vojaško sh'žbo, ker drurače ne more-'- -iti front. Tako i za tem jih začnejo vež^at' da se naučijo spremljati svoj premični golobnjak da ga morejo vedno najti, pa naj bi bil '>remeš*en tudi nekaj k^ometrov od prejšnjega mesta.
Cim so golobi v tem izvežban1. lahko na fronti vse pričakujemo od njih Svojo »diplomo« so si brez dvoma zaslužili v svatov ni vojni.

Ni mala reč. dobiti službe. V teh časih Se težje je dobiti borjšt mesto, ko je tisto malo, kar izprazni smrt, že naprej odda mo za žlahto, svaštvo in stebre stranke. Zato poskoč>m in zavri skam ko se ustanovi Nova stranka in išče pisarniškega tfjnika. Prosim, dobim. Nastop takoj. Ze v mladih letih žeiim postati spovednik ali pa politik. Kaj je lepšega? Ljudje prihajajo sami. Obtožujejo se. iščejo utehe in pomoči. Ti pa poslušaš, presojaš in končno odločiš Cesa vsega ne s!iš'š in izveš?! Obzorje se širi. modrost raste in nazadnje nič ne ostane neznano.
Nas'anejo majhne nezgode: voditelji se spro. Ce bo ta, ne bo oni: če bo oni, ne bom jaz. Porodne bo'ečine' Napoleon pravi. da ie Via tisto kar spočne hreoene-n1e po oblasti, in če 1e ni za vse dovolj, pa renja. To pa je že borba in borba — tako beremo — je plemenitost V tej borbi ostanem na strani močnejših. Tam je tudi vselej bog. Ta i"'Sivo ra^de^ mo. Na oni strani mostovža ostane Nova stranka, mi
kakor v ekstazi razprla oči. »S temi rokami ga bom ubila, Fernandez Salazar. Po glej, te lepe bele roke bodo krvave.«
»Maria!« je zaklical, »groza me je pred tabo. Spametuj se, ne "meš tako govoriti! Izpolnila si svojo prisego s tem, da si zasledila izdajalca, a ubiti ga ne smeš! To prepusti nam.«
Vzravnala se je.
»Ne veš, kaj govoriš Umoril mi je brata. pa ga ne bi smela maščevati? O, malo me poznaš!«
Fernandez je stopil pred njo. S tihim, a odločnim glasom je govoril:
»Ti praviš, da hočeš maščevati brata. Kai pa naj porefemo mi? Vsak izmed nas je izgubil sorodnika ali prijatelja. Rodrigu sta bila ustreljena oče in brat, Perezu najboljši prijatelj, Ines Manehia je danes vdova s tremi otroki, preveč bi bilo naštevanja.. Ali nimajo vsi iste pravice ko ti' Za+o pusti maščevanje nam moškim. Kako boš mo^a še kdaj moliti k MaHonni z rokami, ki jih ie oskrunila kri? Kako boš mo^a na teh rokah nositi svoiega otroka9 Kako ga boš mofia usna^ati z nežno itspavanirr> če b"š viHpia pred seboj krvav, mrtev obraz, ki si ga razpraskala s svoiimi nohti?«
»Nehaj'« Maria se je zrušila na stol in zakrila obraz z dlanmi. Trepetala je po vsem telesu
»Povej mi njegovo ime!« je dejal Fernandez.
Maria ni mogla spregovoriti. Stopil je k vratom.
»Jutri se spet oglasim Verjemi, da je bo^e tako Maria. Pomiri se Adios!«
Drugi dan je oklevale delala- »Fernan, ne morem ti še danes Dovedati njegovega imena Preb^ro je pi"'šel ves ta ceobrat. nisem se še čisto sprijaznila ž njim. Pro-
sim. pridi čez nekaj dni in nikomur o vsem tem ne govori.«
Pedro ni vedel za boje v Mariini notranjosti.
»Leto se bliža svojemu koncu,« je dejai nekega dne: Novo leto bomo siavin pri Perezu Laavedri, vsi člani bodo zbra.ii in takrat, Maria, bova objavira najino zaroko To bodo g edali! Lepe presenečenje jim pripiavijamo za vstop v novo leto. Do takrat... pst!«
Položil je prst na njena usta Maria pa je nenadrma postala zamišljena. V njem giavi se je rodil načrt
»Pedro, to bo najlepši dan mojega življenja,« je počasi dejala. »Pred svetom si bova prisegla zvestobo in najina ljubezen mi bo edini cilj in smoter živ'jenja. Ne bom mislila na nič drugega več, kajti na ta dan bo moja naloga dovršena in moj brat Navarro bo maščevan. Ne iz-prašuj dragi, ne smem ti povedati, kako in kaj.« — O, da bi mu vsaj povedala ta krat, da bi mu vsaj razodel svoj načrt! Vse bi bilo drugače danes.
Ko je Fernandez spet prišel, mu jt.
rek^a:
»Odločila sem se, da vam prepustim izdajalca Prav si imel. Fernan. bolje bo, da ga ubijete vi' Poslušaj, kako sem si vso stvar zamislila: v Silvestrovi noči st bodo vsi zbrali pri Perezu. Ko bo ura odbila polnoč, se bomo vsi med seboj objeli in poljubili v znamenje trajnega prijateljstva in skupnosti v Novem letu, kakor je to navada po vsej Evropi Dobro pazi. koga bom poljubila on je izdajalec in morilec naših tovarišev!«
»Kakor Judov poljub'« se je nasmehnil Fernandez. »Toda zakaj od^šaš do konca tega leta? Se štirinajst dni naj ta lopo\ živi, Santa Madonna!«
»Ker bo ta dan naj'epši v mojem živ ljenju. Moj brat Navarro bo našel mir in tudi jaz ga bom našla. Srečna in prerojena bom stopila v novo leto in pustila staro da'eč za seboj Živela bom le še za svojo ljubezen — toda tega ti še ne smem povedati, zvedel boš ono noč... Pojdi zdaj Fernan. in zapomni si, kar sem ti prej povedala!«
•
Prišel je zadnji de ember Zvečer so se ral i vsi čiani srarke pri Perezu. Maria je bila na zunaj mirna, a srce ji je burno utripalo. Fernandez je njen načrt razkril še Pd-razu. V hlačnem žepu sta Imela oba nab't samokres. ramerava'a sta izdajala na mestu ubiti čeprav je Maria prosila, da pečakata do jutra.
Kaza'ec na uri je kazal deset minut na dvanajst. M»na je šla počasi proti kotu. kjer je stal Pepito Concharaz. Pedro Je na drugem koncu napijal Rositi in Ma-nueiu, dvema za'jub!jencema, in ves ča» z očmi zas'edoval Mario. Ko je manjkalo še pet minut do pojoči, je Fernandez stopil na mizo in zaklical:
»Prijatelji! B7'ža se rojstvo novega leta. Ze';m za nas vse. da bo to leto srečnejše, pa da nam bo uspe'o maščevati zločin nad naš5mi brati Slutim, da je ta trenutek blizu in vem da sa boste vsi z zadoščen iem pozdravili. Prijatelji, v častno slovo starega in pozdrav novega leta bom točno opolnoči ufasil luč. da nam bo tem lepše za-žareJa. Ko bo napočil svočani trenutek, se obiam'te. vošč;te si srečo in senorite naj poiiubiio svoje izvolienre. Novoletni po-liub nai poravna predre, odkriva nove M "bežni zapečati zvestobo...«
Ve-.pi oHmpv ie žanri! po sob1' Maria Jt '•eievoijnn pog'eda'8 Femandera. Zakaj je drugače govoril, kot so se bili zmenili?
Zdaj bo Pedro gotovo užaljen, če ne gre takoj k njemu — toda — stresla je z g]avo — pozneje bo že razumel in ji odpustil ...
Prvi udarec ure: luč je ugasnila Maria !e tiho vprašala:
»Pepito?«
Og!asil se je- »Maria. si ti?«
»Da. jaz sem « je odgovorila. Tedaj jo jt zgrabilo dvoje močnih rok, dolg in strastei« ooljub. Objela ga je, da je ne bi spet izpustil in kakor iskra io ie spre^teio. ko je pomic'iia, da bo v tem poljubu izdajalec "ašel smrt
Ura ie od^'1* ra^Mi u^rec r*>!nr>?M luft ie vzp1amteia. Maria jp od «ro7e vzkriknj-ia ko je za^e^a pred seboj Pedrov ob raz. Smrinobieda se je strpala iz njegovega objema. SHšaia ie še dva stre1 a. potem je kakor iz dp^ave videla Ijubiieno, s krvjo ob'i to "lavo in te ohunno nroseče Onesvcščena je padla na njegovo fr"nio.
Usodna ^rnota le Irmalti rs^iacrdla. Perirn se ie v tem' orikr^Hel k Marii. Svojo HKf^n^ost moral niaf^ti t živUp-nlorrj TTn sp *e Marta 7»vp<*p'a. ie irtr-
eaia F«*-«—-»»zu samokres iz roke in ustrelila Pepita.
OVilr te 7?Irrt1 mecpo in »p^rl«! nantj,
na križu T*»or>1rii ip o«*hllo pno no uM-"ah so vw<-kali ljudje in nazdravljali no-vpmu 'etu.
» AprVo	rne -»antiS^a^?« je pel nek-
■^n ob snrpm'Wi"'i" Vtare. »Arn;"o. ne vS da te liub'm? TaVai »»rp? od rnpnp. moj dragi, ln puščaš mi strto srce...?
Iem
oči
pa se vselimo tostran v večje prostore. Na vrata obesimo tablo: »Najnovejša stranka Člane sprejemamo vsak dan od 8. zjutraj do 6 zvečer. Dajemo informacije, vršimo intervencije z garantiranim uspehom*. Na one preko mostovža gledamo malo hladno. Ni strela! Saj še bog nima rad konkurence; le berite prvo božjo zapoved! Toda mostovža ne podiramo, morda se zmodre. pa bomo spet skupaj. Politika je potrpljenje!
Publike od ure do ure več. Večina išče služb, zaposlenja ali vsaj podpore, i-otem položaje, napredovanje, premestitve, reparacije po prejšnjih režimih. Brisanje dolgov, oproščenje davkov, spregled kazni in glob, olajšanje draginje in pa preganjanje tistih, ki so še pri drugih strankah. Vmes pa so nosilci originalnih idej, ki naj rešijo ubogo človeštvo. Interesi se močno križajo, zato mora biti pisarniški tajnik mož na mestu. Skozi njegove besede diha cela stranka. Naj je vrvež še tako pisan, odbiti ne sme nikogar. Stranka je vse in zato vsemogočna. S to vero mora oditi vsak, ki se prijavi, tako se glase navodila voditeljev. Delo je utrudljivo. Za vzgled včerajšnji dan!
Sprejemi se začno točno ob osmih. Sluga in strojepiska instruirana in na mestu.
—	Prvi, prosim!
Skozi vrata se prikotali majhen, suhljat možič v ogoljeni suknji; omot božičnih kart razvije že po poti: Lepe karte imam z roko risane! Praznike boste gotovo voščili svojim mnogoštevilnim članom! — Po navodilih voditeljev ne smem biti nikoli v zadregi, zato odgovarjam malomarno: Skoda! Prepozni ste. Smo jih že kuoili nekaj tisoč Dri družbi sv. Cirila in Metoda. — Mnž;ček odgovarja v istem tonu: Saj sem jaz tudi Ciril, na še revež na tem svetu; onadva na sta že v nebesih! — Kam je še odprto? Kup'm deset kart. pa rečem: Pa le pridno agitiraite za našo stranko! — Bom, pravi, na hvala lepa! — Snravi kovača in zadrži roko v ženii Pomislim: Kaj pa če kujon drži figo v žepu?
—	Naprei. prosim!
Prišumi dpma srpdnith le*: v hm« to ž'vahnih gp«t: Kaj na bo z bencinom? — Z benoinnjn? — onnaviiam in ra^^^vam s'tunriio. Aha. že vem. si m'sUm. kr-mo, srf»r>nia leta. šum.°čp peste: do bedrih se toiče. da odmeva kakor klofute v cirkusu. Aha. ?.e imam.
—	M'iostiva. to ie s*ra5no! Vsp vem in Tarasi nev7dr7T>e<ra ptpnia so vo^'*plJi že storili Dotrpbne korake. T aV>ko «,|(om: v kratVem se bnstp «^>et votU) no mili volji. r»"<*nevi in ponoči, v nedeljo ko v delavnik!
_TTal fc-jilro? O ip nrav. da po "sta-
--"i tisto večno fpn«>»"A cem mislila, da in *n	pafp «+-anke!
na um'k.
_ Cow*r> io Kai hf sp	Urrmntri 7M
tisto bahaško prepeljavanje buržujev, ko
\
Na ogledih do Finskem
Tla Finskega sta izobličili voda in led davne ledne dobe ter je po njunih učinkih nastala dežela, ki ima več jezer ko vsaka druga dežela Evrope. Na jugu in zahodu oplakuje Finsko Vzhodno ali Baltsko morje, na severu pa Ledno morje. In še danes se borita kopno in voda, kdo bo močnejši. Nekdaj, pred tisoči let, je bil svet današnjega Finskega prekrit z vodo in ledom. Potem se je začelo prav polagoma dvigati kopno in še dandanašnji je morje leto za letom prisiljeno opustiti po kak kos svojega dna. Finska obala se neprestano dviga zlasti na vzhodu, počasi, a stalno pa se ji umika voda. Na ta način si pridobiva Finsko brez vojne in brez mirovnih pogodb slednje leto po kako progo deviških tal.
Finsko je prostrana dežela, velika za poldrugo Jugoslavijo in še skoraj dve Sloveniji povrhu. Spričo tega, zlasti, ker je od severa proti jugu, namreč od Lednega morja do Finskega zaliva Baltskega morja, tako daleč raztegnjeno, ni čudno, da so v podnebju kakor tudi licu dežele tako velike razlike. Na jugu in na severnem zahodu se temperatura od srednjeevropske dosti ne razlikuje, na daljnem severu, tam na Lanonskem, pa vlada včasih po cele tedne mraz od 50, 60 in 70 stopinj. Pristanka na južnem Finskem so pozimi nekai tednov zaradi ledu. ki se namreži po morski gladini, nepristopna, a tudi te daj led ni nikoli tako debel, da ga ne bi mogli prerezati mogočni ledolomni parniki in tako omogočiti reden plovni promet celo v najhujših zimah.
Drugače je to v Severnem delu Bot-nijskega zaliva. Tod je morje prekrito z močn;m ledom včasih kar po pet mesecev skupaj, dočim Iež;jo laponska jezera skozi največji del leta trda in mrtva v obliki snežnih in lednih planjav. Da, od časa do časa se morajo temu neizprosnemu gospodstvu severne zime ukloniti celo deroče brzice ,:n slani rek. da stojijo zamrznjene, oslabele in ovirane v svoji deročnosti. Kadar se pričn° zimska odeja tajiti, pa imamo na teh rekah pojave brezprimernih obsegov. Tedai se utrgajo ogromne ledne ki?de ter jih reka kotali na.nrej in jih s silno močjo razbija ob skalah.
Se večje, kakor v temperaturah, so razlike med svetlobo in temo. Neizčrpna, prozorna svetlost polarnih noči nam kaže veličino prirode, polno skrivnosti, ki bi ostale v manj fantastični svetlosti človeškim očem zmirom neznane. Skazi dolge tedne ostaja na severu neutrudno sonce trajno nad obzorjem, in v takšnih nočeh pridejo trenotki, ko se ti zazdi, kakor da je čas z zlatim žebljem, ki ga imenja Lopez de Vega. zaustavil vite-nje svojega drdrajočrga kolesja. To ni svetloba, to ni senca, obe sta se umaknili povsod pričujočemu in vse objema-jočemu mističnemu somraku, na pol svetlobi, na pol senci, ki sta zliti v ne-razdružno enoto, podobo večnega du-alizma. Tod počiva priroda v pobožnem miru, kakor zatopljena v razmi-šljanie o globinah vsemiria, polnega ugank, a tudi polnega tolažHnosti. Te poletne bele noči nud:jo za temo zime popolno odškodnino. Po njih bolj ko t>o vsem ostalem hrepeni Finec, kadar živi daleč od svoje domovine.
Ameriška država Minessotta s svojimi jezerskimi planjavami je dala finskemu izseljencu pokrajino, ki je njegovi domovini precej slična. V njej si pridelujejo v vzorni, da ne rečem, bratski slogi vsakdanji kruh zlasti Finci, Irci in Slovenci. In kakor se na teh daljniih planjavah našemu slovenskemu človeku tolikokrat potoži po visokem gorskem svetu starega kraja, prav tako si je ohranil izseljeni finski kmet celo po desetletjih v svežem spominu bele noči nordijskega poletja ter ostane poln hrepenenja in sanj, da bi jih mogel gleda+i vsaj še enkrat preden mu bo umrla luč trudnih oči. Ob tej priliki
Laponska družina
moramo prašati, ali res ni med ameriškimi Slovenci nikogar, ki bi nam mo-» gel o dobrem sosedstvu Slovencev in Fincev tam onkraj luže nekaj več povedati.
Ali priroda hoče, da se svetla poletja menjavajo z dolgimi, temnimi zimami, ko sonce v visokem severu Finskega po cele tedne sploh ne vzide. Tudi na južnem morskem bregu so sredi zime dnevi le kratki. Vse obvladujoča sila v teh severnih zemljepisnih širinah pa le ni tema, ampak svetloba, saj prav v sredi neskončne zimske noči zažari na nebu le tamkajšnjim krajem svojska luč — aurora borealis — polarna luč. Včasih nepremična ko pisana mavrica, včasih slična žarečemu, a valovečemu paj-čolanu, se prižge na severnem obzorju in vrže zdaj pa zdaj proti zenitu svetlikajoče pramene. Laponec, ki drči v svoji »pulikki« z vpreženim severnim jelenom skozi snežno puščavo občuduje čudno luč na nebu in misli, da bivajo
v	tistih sferah junaške duše njegovih prednikov ter navdušujejo svoje vojne čete k boju do zmage... Drugikrat ie temno nočno nebo posuto s tiscči mig-ljajočih svetlih zvezd ali pa razsvetljeno od hladne, tihe lunine svečave, ki se ob zrcaleniu na lesketajočem se snegu le stopnjuje in podvoji.
Hudi mraz pritiska na vse. Neg;bno stojijo beli gozdovi. Ta primrzn'ena nepremičnost bi delovala kakor smrt, da je ne bi križala redka pota tu in tam in da ne bi te enolične slike poživljale sani samotnega popotnika. Na oje-su sani visijo kreguljčki, katerih srebrno zvončkljanje se ujema s pojočo tišino zimske noči in nosi čez drema-jočo samočo dokaze življenja in človeškega dela.
Na popotnika, ki pride na Finsko iz neke evropske dežele stare kulture, napravijo široke planjave, ki so čisto prekrite z gozdom, silen vtis. To gozdovje predstavlja obilen del finskega narodnega imetja. Zastavni, lahko prigodlji-
vi	bor je tod daleč v prevladi. Bor uspeva po vsej Evropi in Aziji, ali nikjer ne zraste tako visok, ne doseže tako lepih oblik in tudi ne toliko trdoto, kakor na severnih tleh. Čim dalje pridemo na sever in najdemo še bor. tem višje je njegovo drevo in tem dragocenejši je les, ki ga nudi človeškemu gospodarstvu. Naj si ga je slučaj postavil na sipka, peščena tla ali pa v skalno peč, ki se zdi, da drevesa nikakor ne bi mogla prehraniti, povsod bo drezal pod oblake s svojim veličastnim rd3Čeruia-vim stebrovjem. Dostikrat zraste do višine blizu petdeset metrov in dočaka,
kakor kažejo letine v njegovem deblu, več ko petstoletno starost.
Drugo najbolj nazširjeno drevo na Finskem je smreka. Ravna ko sveča in lepo enakomerno raztegnjenih temno-zelenih vej kakor kakšna piramida, je v svoji globoko zamišljeni resnobi pač eno najlepših dreves Finskega. Bernardin de Saint Pierre, veliki prijatelj in opisovalec prirode, ki je Finsko obiskal 1. 1763., lepoto smreke posebno naglaša. Prav originalno ]e, kar navaja za vzrok, zakaj to drevo pozimi ne izgubi svojih iglic. Smreka, pravi, obdrži iglice zaradi tega. da more divjemu živalstvu sredi visokega snega nuditi vsaj malo zaklonišča. Francoski popotnik je sicer pripisal smreki prezavesten altru;zem. vendar se zdi, da so Finci od pamtiveka stavili svoja stanja najrajši v nieno senco. Star pregovor jim svetuje: »Prisluškuj šelestenju smreke, v katere varstvu si si postavil hišo!«
Bor in smreka sta drevesi, ki finsko pokrajino posebno označata. Ali poleg njiju vlada še breza, v fantaziii pesnikov bajeslovna kraljica med drevjem. Njena pohlevna pritlikava sorodnica uspeva bliže tra.inega snega kakor vse ostalo drevie lanskih hribov. Drugi čez Finsko razširjeni drevesi sta ierebika in čremsa. hrast pa se najde le nosa-mezno na južnem vzhodu in zahodu dežele. ..	..
Nemško južno obrežje Baltskega morja je vseskozi nizko, odprto in peščeno, finska obala pa je od granita in drugih trdih hribin iz najstarejše geološke dobe ter proti butanju valov zelo odporna. Kljub temu prihaja odprto morje v neposredne stike s kopnim na prav malo mestih. Finska obala ima okoli sebe skoraj nepretrgan venec majhno otokov, ki jim praviio »šere«. Na nekaterih krajih je to otočje bolj
Jezero Tolvajurvl
redko, drugod, kakor pri Alandskem otočju in v Kvarkah, pa dela gosto zmedeno mrežo. Daleč zunaj na odprtem morju so ti otočki po večini golo skalovje, brez višjega rastlinstva, bliže obale so pa večji, rodovitnejši in obrasli z gozdom. Med večjimi otoki ležijo kleči in plitvine. Zato pa, kdor vodi skozi to vodovje večje ladje, mora j kraje dobro poznati in biti silno previden in oprezen, ker vsi številni svetilniki in znamenja vožnje tod skozi ne morejo nikoli napraviti dovolj varne.
Ce hočeš odkriti dušo neke pokrajine, te zemljepisje in njegove sorodne vede s svojimi podatki o značilnih posameznostih, o hribinah, rastju, podnebju in vodah ne morejo zadostiti. Vsak obiskovalec mora dušo občutiti iz notranjosti in se prepustiti doživljanju, ki mu zbudi pokrajina. Finec, ki želi da bi tuiec v dušo finske pokrajine čisto prodrl, bi v ta namen gosta najrajši nesel v zgodnjem junijskem jutru na začaranih pe-rotih na enega izmed značilnih peščenih višinskih hribov v notranjost dežele, na »harjut«. Tam bi ga pustil, da se poglobi v sliko, ki se odkriva pred njegovimi očmi: širok, ozek hrbet s strmima ježama na obeh straneh, ki sta poraščeni z visokim, veličas+nim smre-kovjem in se spuščata do dveh jezer safirno modre barve.
Na drugi strani teh jezer ležiio še druga, naprej zopet nadaljnja v brezmejni vrsti, kakor daleč ti sega oko. In vsepovsod se modrina vode menjava s temnim zelenilom gozdov. Sonce vzhaja počasi nad robom pozda Najnrei so ožarjeni vrhovi najvišjih dreves. Ptiči so se že zbudili iz kratkega nočnega počitka in po gozdovih že odmeva njihovo petje. Veverica skače z drevesa na drevo; zdaj pa zdaj sproži po kak češarek, da pade lahno na tla. Zgodjve jutro je potno prijetnih vonjav, od katerih je duh smole naimočnejši. Le daljna vasica. se m in tja begaiočim očem komaj vidna, te bo s svojim rdečem? hišami in sivimi skednii. morda klicala nazai v resničnost kot edini znak človekove r>ri sofnTti.
Ti hrbti držijo nofrosto kilometre daleč. posebno na vzhodu in v notranio-sti in delijo navadno dve sVunini jezer ali d vrvi e različnih noreli Najslavnejši je PunkaViarju. ki drži 7 km daleč *ko7i iezera Saimaa in privab^a v po-tetjih reke gostov, ki se tu vdaiaio ti-Mm lenotam in melanholiji nokraiine.
Kdor pa ie teh miru polnih slik sit ;n si želi večie razgibanosti, io naide ne ! daleč od iezer in gozdovja Treba mu je i iti le tja, kjer teče reka Vuoski iz je- j zera Saimaa. da se vali v mogočnih br- j žicah skozi SalpausselVa in skalne tesni j do Ladoškega jezera. Tu je Tmatra. naj-vodnateiša brzica vseh finskih, da vseh evropskih brzic. Vsak popotnik jo mora videti in slišati! Nešteti, neutrudni beli konji divje razmršenih griv dirjajo tu, pod njihovimi kopiti se tresejo tla in daleč je slišati njihovo hrzanje. Visoko grmijo neprestano v divjem, nebrzdanem veličastju ogromne vodne množ;ne Imatre, ali današnji človek je umel te bele konje vpreči v svojo službo in se ž njimi okoristiti.
Po reki Vuoksi šumi je vode v Lado-ško jezero (Laatokka), največje jezero Evrope, čigar polovica spada na finsko južnovzhodni del pa na rusko stran. To morju podobno jezero obsega po svojih prirodnih lepotah slavno skupino otokov Valamo. Na največjem med njimi stoji stari grškokatoliški samostan Valamo. Na severnovzhodnih in »rzhodn;h bregovih jezera se prično veliki karel-ski gozdovi s svojimi od vsega sveta zapuščenimi, med močvirja in Rriče zasejanimi vasmi. Tukaj so se ohranile ka-levalske rune, narodni epos. ki šteje 22Č795 vrstic, tukaj imaš priliko čuti ob ognjišču ali na paši stare finske narodne pesmi.
Vrsta lepotn;h pokrajin finske dežele pa še vedno ni pri kraiu Poleg -vo-jih mirno se smehljajočih jezer, poleg temačnih, divjih gozdov ter oglušujočih slapov in brzic nudi Finska svojim gostom tudi b;vanje ob morju bodsi v Petsami na dalinem bregu Lednega morja ali na otočkih Finskega ali pa
Botniiskega zaliva Baltskega morja. Venec oiokov, ki krasi južno in zahodno obalo nudi lepote in dražesti od sa-njave sladkosti do stroge trpkosti tistin skrajnih, daleč v morje porinjenih otočkov, okoli katerih se skala in morski val borita prav kakor na rečnih brzicah notranjosti. Vendar, dočim se rečna voda po svoji vztrajnosti čedaije bolj zajeda v hribine, so si pa šere daleč na morju svestfc končne svoje zrnagc: saj so predstvaže vztrajno napredujoče finske obalne črte, ki sili morje k umikanju
Veliko nasprotje s pokrajino v notranjosti in na vzhodu dslaio ravnine ra zahodnem Finskem, posebno v f'\ster-bottenu. Cvetoče vasi sredi rodnih žitnih poij in travnikov se kopičijo tod ~b bregovih rek. Nekoliko trpko enoličnost te pokrajine poživljajo štov;h e reke. ki tečejo tod skozi skoraj sporedm in nosijo vode iz močvirnega gozdovia :n gričevja finske edinice. Mestoma buči-jo v šumečih brzicah in slanih, mestoma se ustavljajo v skoraj nepomične gladine. Bregovi so visoki in strmi, porasli z drevesi, ki zrcalijo svojo dražest v tihi reki. Pogosto odmeva med ježami neskončno grmenje br/.ic JIovne te brzice niso vse. večina nj:h na Ima :z-sekane plovne kanale. Tako je mogoče preveslati veličastno Oaiunki jezerni-co velikega jezera Oulujarvi Najbolj sta znani Sveta brzica in Merikoski Nikjer ne stojimo taka močno pod vt;ski človekove vlade nad elementi, kakor, če opazujemo mirn?, gotovosti polne kretnje starega Čolnarja sredi teh durih brzic.
Smrekovi gozdovi, bogastvo Finske
Na Finskem je pa še kraj, kjer se deviška priroda bližanju civilizacije prav krepko upira: Laponsko, daleč tain na severu od ubogega ljudstva red,:n naseljen svet, kjer molijo v svečanem veličastju snežniki svoje bele glave do 1353 m nadmorske višina. Tukai so poletni dnevi, a tudi zimske noči naidalj-ši. Za ostrim mrazom dolge zime pride kratko, izdatno poletje. Kadar nastopi od juga, tedaj razbije vsaka reka svoj oklep. Pod vplivom trajne svetlobe uspeva bohotno vse rastlinstvo in se hiti okrasiti z zeleno obleko, ki io sme nositi le tako skopo odmerjen ras
Kogar je pripeljala pot na Laponsko. .ie bil zavzet na veličastno, tiho lepoto. Kot redek iz vrste Slovencev ie prišel tja pokojni Radivoj Peterlin-Petruška. Povzpel se je tudi na grič Avasaksa. ki je visok le 2?2 m nad moriom je pa zan;miv zaradi tega, ker stoji skoraj točno pod severivm tečajnikom in kaže vsakega 21. junija poseben poiav. Vsako leto tega dne ie namreč tukaj dan dolg 24 ur. tako da noč docela izgine. Sonce ta dan ne zaide ter ga imaš na obzorju kar 24 ur skupaj.
Dalie na severu postajajo note4ni dnevi čedalje daljši. a trdi zimske noči. Tam leži svet. velik ko Ki-anisko. svet, ki so ga dobili Finci od Ru^ie v mirovni pogodbi v Jurjevu 1. 1920 Tam stoji mestece Petsamo. edino finsko pri-
je toliko revščine O, naši voditelji že vedo' Kaj pa vas prav za prav zanima bencin?
— Modni salon imam, pa ga nujno potrebujem vsaj pol litra za čiščenje madežev in strojev!
—	Tako, tako' Glavno je, da se razumemo Še danes vam ga pošljemo na dom! Z bogom' Naslednji!
Privali se debeluhar in široko sede na stoL
—	Zaradi masti prihajam, zaradi te pro-klete masti! Z robcem si briše znoj. Vzdihi se mi zde verjetni: mast mu dela težave. Toda stranka ni ambulanta. Pa če je, naj pa bo in prijazno vprašam:
—	Kako pa ie z mastjo?
—	Kako, kako ie? me oponaša dedec, zdaj šele snrašuiete; saj je bila že moja žena tu'? Obljubili ste ji sigurno pomoč'
Iščem no spominu; ne, žene z mastjo še ni bilo doslej.
—	Ne zamerite, pri toMVpm številu članov in ljudje smo pozabljivi!
On v naglici:
—	M"rda je bila na na oni strani mo-stovža. kajti ji ie že vse obljubljeno. Ali vam ni? ne povedo' Kai niste vsi eno?
—	O. kaioada smo' Ssrro trpnntno ne občujemo, škriatinko imajo, pa je zdravnik prepovedal.
—	No. bom na od kraia novp^"' (""inve-§tvo živi večinoma od zavisti Če zaslužim kak dinarčpk. pa soppdip vrte oči kar navzkriž. To?'in mp da^kariH Ta n-"rr>a dni. ge?a d<?la. kakor k^ke bo k^o tVo^t. p;_ sanie sem pisanie tia. Davki večii in vpč ji: rastejo nnnnM ?n pod-pvi. v siiSI in nicfi — ("VthSp s? not — Au ns misli vaSa Stranka odnrav'ti davkov' Ce tprra r>e stori. kar zpnrttp' 7ato rannS^mo «starp etran ke Davki, davki' Potem pa asfaltiral« plafriieio nen^Hp dele podnore. Prokleta mast' Kai ie treba davkov?	n?!
sna gradi ceste, uradniki naj delajo do
smrti! Ali ne mislite odpraviti penzijonov?
—	O, seveda' mu padem v živahno besedo, penzijone in davke in še marsikaj!
Dedec nadaljuje s pogur, m.
—	No, glejte, in nekega dne ne plačan, več davkov. Pa zvohajo, da imam dve sto kilogramov skrite masti. Zarubijo. Pravim: Nikar te, mast ni za to; pokvari se! Vse zastonj! In da se ne bi pokvarila jo skrivaj prodam. Zdaj pa najlepše: za mojo skrb, da se mast ne bi pokvarila, dobim mesec dni zapora in pet tisoč dinarjev globe. Ce odpravite to stvar z mastjo in pa davke, pa se vpišem v stranko!
Seveda obljubim vse gladko; obveze pa prevalim na voditelje.
—	Naslednji!
Suhljata, slabo oblečena ?.enica: — Gospod, da bi bila sama! Težko je pred ljudmi vse po pravici povedati! — O, pros;m. pravim radovedno in stopiva v drugo sobo.
—	Kako bi že ,da bi me popolnima razumeli? Služila sem pri oficijalovih; gospa bolehni, gospod pa hrust od nog do glave. Dvanajst let je ležala v postelji. Pa se mi smilita oba. Kako da jih pustim? No, in nazadnje gospa le umre. Tako ostaneva sama. Nekoč pravi gospod' Spom^di se poročiva, da boš ime7a pe^ijon, če umrem. Pride pornlai, pa pravi- Jeseni se bova. Tako naprej. In zdaj jih je str'a pljučnica v treh dneh. Ježeš. ježeš' — Žena v jok. — Osemnajst let sva živela kakor mož in žena. zdaj pa brez penziiona! Pomagajte! O vaši stranki se govori, da je za revne ljudi! Skomandirajte penziion!
—	Seveda je stranka za pokojnine. Tisti, ki kaj imajo, naj pTnčuipio T^e pridno agi-tirajte penziion je siguren!
—	Naslednji!
Starejši gospod, z lepo plešo In sivo bralo, poosebljena modrost.
—	Jaz pa ničesar ne prosim. Ker vse -aše stranke bolehajo za pomanjkanjem idej in ker vam želim velik uspeh, vam no-
sim novo veliko misel. Zdaj še nimate tiskanega programa; jo lahko uvrstite!... Glejte: Slovenci ne pridemo nikamor! Vedno črtamo: G'edn:išče n;ma denarja. Le ! kaj bi ustvarili, če bi bil denar. Univerzi b;isani ali pa prenizko votirani krediti. Kje bi že biia r.aša znanost, če bi bil denar? Muzejsko društvo, kaj more brez denarja? Kaj ga'erija? Kaj umetniki? Kaj društva in dobrodelnost? Kaj časopisi in stranka? Denarja pa ni! Kapitalisti ga imajo, kako pak! Toda je sranvMa. jemati v ten časih denar od ich ljudi. Zaslužiti denar v črslb draginje bi b^o sramotno oderušlvo. o, in sila nevarno! Uredbe preže na svoj p:en kakor mine na morskem dnu. Kje je izhod? — Cisto preprost. Najnovejša st-vnka naj vrže v program in naj uzakoni, da smejo vse naše koristne institucije kar rame tipkati denrr za svoje potrebe. Boste v:de*i uscfh! Časti vam ne in ?'rr*">k? bo ra«*a. M~ža ch;r>rnTn Bodi b^pos^ovliena ci_ va bra^a bodi češ^ena pr»qvet1a n eša! i K en*.no inrm" ppnMa. ki edini m°re rešiti SVvenre' In to iz naše stranke! Hura!
—	Naprej!
Prikohe<-a r<^č?las, brkat možakar v usnjenem k^/.uhu:
—	Zaradi tistih v
—	Zaradi k*-;'g? Ali ste knjigarnar ali morda n^c^ff.'!?
—	Ta bi b^a na še ipn5a' Trgovec pem v sp^d^Vm de'n noe^ta pa na sp^me hodim Tn žena in hčerka. De'amo. Tiščimo. Pa si rn5"i;m- Bo« ve. kai pride9 Lv"^e žive od fovšiie Konkurenca straSna. Hišo prer;5rm na ženo. v;lo n? v^ot-Vo trgovino 7Pm na svoje ime Tn ko me 'e nrpv<^ s+ic>aio za davke nesem V^ijče na sodni'n in napovem konlriirz. Zdai na nd-vrl-^ti kakor mravlje nad mrtvesra krta! Položim trgovske kniiue in prisežem. Zdaj so sitnosti. K'->iiee piše časih tudi žena časih hčerka, babe so babe in radi-
rajo. Zdaj pa zagrabijo mene. Šest mesecev zapora! In zdaj naj grem v ječo. jaz, ugleden lastnik hiše in vile? To naj stori stranka, da se izbriše zapor ali pa da se vsaj akti izgubijo!
Ob'jubim. Seveda zato sem tu Kdo pa naj deli obljube, če ne pisarniški tajnik?
Neslišno vstopi m^enič. Gleda plašno po stenah in vije roke.
—	Kaj bi radi?
_ K ip+aVem' Pišem se France Prkan,
čevljarski pomočnik sem pri očetu! 2e tri 'eta pros;m. pa se ne gane nikamor!
Za njim vs(opi sluga in riše za hrbtom na če'o s prstom ko'esčke. Tudi meni vzbuja čudne vitje rok misel, da z živci ni v redu. Na \-prašania odgovarja zamotano, raztrgano. Premišljam.
—	pr, cp ne bojite na aeroplan? Kaj pa, čp bi doli padli?
Fant pr'de v e'ompnt T>a7nroqtre roke v kni'a d>ni v pahljače, in skače po sobi ■er brbra.
—	ft 't *rr' Viditp tako gre to. Vse
•nora b«'t i v «r"'vi na je dobro!
Res je! Vid''m da ima fant v glavi svoj
fr fr. zato ga lepo pomirim, da bo s'r?nVa storža več nego je v njeni moči, toda ie ctvar fpžavna ker v zraku še n;ma-io pnMfki odločilne besede in je tam še dosti prostora za nove stranke. Potem sr-reipm\icm še do pol dveh. pa se napotim h kosilu. Kemaj smo z juho gotovi, potrka nekdo na vrata.
—	Onro.stitp iaz spm "če mladp«a Bi-ka-na Ts^al sem vas v tai^^vu. pa ste že odšii. zato com prišel sem. Fantu ste dali novo upanje.
—	Fantu ni pomofi. trpi od fiksnih idej!
—	To pravijo nasprotniki. Pri občini mu n&gaiajo. Zato prošnia že tri leta ni rešena. Fantu je silno hudo zato časih res malo fantazira. Toda če bi bil sprejet, v
momentu je zdrav. Zato prav lepo prosim zanj. Saj prošnja samo iz političnega sovraštva ni ugodno rešena!
Obljubim; saj bi se drugače kosilo ohladilo. Ko je možakar skozi vrata, pravim ženi:
—	Poglej no. sai stari bolj boleha od •"iV^nih idej nego sin!
Zena pa:
—	Kaj pa če se motiš? Jaz tudi mis^m, da bi fantu odleglo, če bi bil sprejet. Le pomasraj mu!
—	Za božjo voljo, potem pa tudi ti bolehaš za fikr.no idejo. Le nikar se ne me-šai v politiko!
Ženi je preveč. Vrže pribor z jezo po krožniku in zaloputne vrata. Cez nekaj časa poseže sin pomirjevalno vmes:
—	Veš, pana, iaz tudi tako mislim ka-knr mama. ZaVai fantu ne bi odleglo, če bi bil sprejet? Kolikim je že!
Z^aj sem na rp"=n;fno v zadregi. Vnra-šat frpm zdra^mika. ali niso morda fiksne ideie naV^iiive. Tn če ^a m° n^avo-čacno rr—^TŽi. K^iti. kaj bi bilo	^
Najnovejšo stranko?	F. F.
ZMOTILA SE JE
K	:ku orihiM ves unehan lrmo+ig
io ga prosi, nai gre k njemu v hlev ker kiava ne more novreči.
—	Saj nisem živinozdravnik. mu odvrne.
—	Vem. vem. pospod doktor, toda ži-vinnzdravnika ni doma.
Ko se ie dal vendarle preprositi. da ie odšel s kmetom v hlev. pa vpraša: »No, zdaj na ooveite. k^ko ie hno!«
—	Veste, gosriod zd^pvr""^. mu pravi kmetič, krava stalno obrača glavo nazaj in gleda.
—	Seveda spvp^a ne more novreči' Ker str vi stali ^daj je krava mislila, da je tele že zunaj!«
%
Letos ne bo otrmpljshlh iger
Olimpijske igre nekoč
Podrobnosti o psšetku in propadu, pa tudi o poteku posameznih športnih ju-iredltev na klasičnih olimpiadah, ki so služile za vzor modernim...
Z današnjim dnem vstopamo v olimpijsko leto XII modernih, olimpijskih iger, ki bi se morala prvotno izvesti v Tokiju na Japonskem Ker pa se je Japonska zapletla v vojno s Kitajsko, je motala organizacijo iger odpovedati. V tem času je v Evropi vladal še mir in zato je bila ta naloga poverjena Finski, deželi mnogih olimpijskih zmagovalcev, ki jo je z navdušenjem tudi sprejela in določila svoje glavno mesto Helsinke za prizorišče največjih svetovnih športnih svečanosti. Sredi priprav pa je postala žrtev oboroženega napada in bila tako tudi ona prisiljena odpovedati olimpijske igre, ki se letos s precejšnjo gotovostjo ne bodo dale organizirati. S tem so prišli športniki vsega sveta ob svojo največjo svečanost, ki je služila zlasti ideji miru in plemenite borbe med narodi. Da pa se vsaj nekoliko oddolžimo olimpijski ideji, se povrnimo za ptibližno 2500 let nazaj v ono dobo, ko je bila ta ideja tako spoštovana, da je že samu napoved olimpijskih svečanosti prinesla mit med vsemi narodi.
Od leta 776 pr. Kr. dalje je vsako četrto leto oživela sicer dokaj prazna Olimpi-ja in postala središče zanimanja vsega grškega naroda. Ze v začetku olimpijskega leta so se začeli zbirati v Olimpiji najmočnejši možje iz vse Grčije, spremljani na vsakem koraku od svojih trenerjev, da opravijo zadnji trening, kajti na olimpijskih igrah so smeli tekmovati samo oni, ki so se lahko izkazali, da so se za tekmovanje vestno pripravljali najmanj deset mesecev Palestra in Gimnasioni, takratna športna vežbališča, so bili od jutra do večera napolnjeni s kandidati za nasiov olimpijskega prvaka Polno pa je bilo tudi Zev-sovo svetišče, kjer so atleti pred ogromni kip Zevsa. zaščitnika olimpijskih iger, polagali darove in prosili visokega zaščitnika. naj bo milosten in jim nakloni zmago. Za tekmova'ce je bila to doba najmarlji-vejših treningov, pa tudi doba najzmernej-šega življenja.
Kakor vsak kraj. tako je bila tudi Olimpija spočetka samo majhna, neslavna naselbina s svetim gajem, prostorom, na Katerem so se vršila manj važna športna tekmovanja. Razen tega je bilo tamkaj tudi proročišče, kar je napravilo Olimpijo tako »lavno, da so jo Grki izbrali za mesto svojih največjih svečanosti.
Po pripovedovanju Grkov je olimpijske igre ustanovil slavni junak Heraklej. On je bil baje tisti, ki je svetoval Grkom, naj se vršijo take svečanosti, on je določil, da naj se igre vrše vsako četrto leto. on je s svojimi koraki izmeril dolžino svetega prostora na katerem se je vršilo tekmovanje, m zasadil oljko, iz katere so bili spleteni venci za glave zmagovalcev.
2e v dobi, ko so se vršile prve olimpijska igre, je Olimpija slovela po svoji lepoti in bogastvu. Vse to pa se je z leti zaradi številnih bogatih darov, ki so jih prinašali najbogatejši Grki na Zevsov oltar, še povečalo, tako da je posta'a Olimpija eno najsijajnejših mest stare Grčije, znana po svojih krasnih zgradbah in ostalih umetninah, ki so jih ustvarili naj^avnejSi grški umetniki.
Središče Olim^lje
je bil tako zvani altis. sveti prostor, na katerem so bila razmeščena svetišča. Najvažnejše in najlepše svetFče je bilo Zevsovo, katerega ostanki so ostali ohranjeni do danes. Zgradil ga je med 77. in 78. olimpiado slavni arhitekt in kipar Libon. Svetišče je dolgo 64 in široko 27 m. Streho nosi 78 stebrov, ki so postavljeni v šestih vrstah m visoki 10.5 m. V svetišču je bil kip Zevsa iz zlata in slonove kosti, delo kiparja Fi-dije. ki predstavlja najveličastnejše kiparsko delo sploh. Kip sam sicer ni ohranjen, ohranjeni pa so točni popisi ter slike. Poleg Zevsovega svetišča je bilo v altisu še dvanajst drugih svetišč, od katerih sta bili najznamenitejši Heraion, ki je bil celo starejši od Zevsovega in pa ckrogli Filipe-ion, ki ga je dal zgraditi Aleksander Veliki je v čast očetu Filipu. Izven a'tisa sta, kjer ie bil glavni del svečanosti, to je tekmovanja. Olimpijski stadion se je v marsičem razlikoval od dana "njih stadio-
stanišče na severu, kjer morje n;koli ne zamrzne. To pusto obrežje, ki butajo vanj visoki valovi neprestano, je skrajna točka finskega življenja in gospodarstva.
Kdor pozna samo zunanje lice finskih pokrajin, tega znanje je prav pomanjkljivo. Na svojih lepih, a skopih tleh je Finec s svojo umetnostjo in voljo ustvaril kulfuro, ki jo občuduje ves zunanji svet. Ko ie nopo+n;V doživel sa-močo gozdovja in mrzli dih močviria, mora videti tudi vse, kar ie ustvaril finski človek skozi vso d^Igo vrs+o svojih rodov, rodna polja in mesta, kier se družita v svatov?k«m objemu preprosta finska duša in visoka zahodna ku^ura.	t
Turku s svoi"m sred »i ?eve51Hm gradom in cerkvijo je bn<»a+o mesto 7rto-dovinsk;h srominov. Oulu stoji na šumečih rečn;h brzi^h Po-rvoo. sl'knv'+o mestece	ui?0	ko* do-
movina J. L. Rim^berga, največiega fjnc1r-«M	c,„nprno 'me-
novati sred;5če industrije, SavonVnni je biser na jezer h Saim*p Ranma staro tm^do nnjnnr??,^ jn j<.orisnri S'nki. živahno rrf->vn<-> mes+o f'ncVo države na svojih trd;h £rani*n'h tl"h V
VS°V| toh rnocf-Vi V>o	^oiol rvoln«3-
ga nad vsp tonle vt'"ske o f'nHV»m iav-n°m *ivliermi V Vc"ki. tlldi nnihofi odročni vapini ho	r>rer1c'ri?r> pivi-
lfesriip	l^f
ne poljane mrzlega severa.	R-
nov, na katerih se vrše moderne olimpijske igre. Imel je obliko pravokotnika in je bil izkopan 3 m globoko v zemljo. Dolg je bil 210 m in širok 30 m. Prostor za gledalce se je dvigal v stopnicah, toda samo na eni strani stadiona, in je lahko sprejel do 40 tisoč ljudi, kar je bilo za one čase ogromno število. Tekališče je bilo dolgo
talca diska). Desno nego je pomaknil ne koliko naprej, levo pa nekoliko nazaj in jo upognil. Nato je stopil na prste in obenem dvignil roko x diskom nad glavo. Sledil je hiter zamah roke nazaj, pri čemer je atlet nagnM nazaj tudi telo, takoj iato pa zamah roke in vsega telesa naprej in že je zlctel disk po zraku. Ni pa letel ka-
Na dirk! s konjsko vprego
600 olimp. stopal ali 192.27 m in posuto s peskom, tako da so se pri teku noge precej globoko vdirale vanj. kar je seveda tekače močno oviralo Ni pa bilo tekališče kakor danes izpeljano v elipsi, temveč ie bilo brez ovinkov, tako da so se mirali tekači, kadar so tekli več kakor za dolžino enega stadiona obračati kakoT n. pr danes plavači. Zanimivo pa je. da so imeli tekači pri tekih na krajše proge vsak svojo lastno točno označeno progo, ki ie bila. kakor po današnjih pravilih, široka 120 cm.
Poleg stadiona je sta? hipodrom kjer so bile dirke s konji in na vozovih.
Otvoritev Iger
je bila nadvse svečana z verskim obredom in veliko žrtvijo bogu Zevsu. Po tem otvoritvenem aktu so tekmovalci 111 sodniki odšli v buleuterion kjer je upravitelj iger spregovoril tekmo\a cem preden so opravili olimpijsko prisego, naslednje:
»Če ste se potrudili kakor se je treba onemu, ki hoče tekmovati v Olimpiji, če niste zagrešili ničesar lahkomiselnega in ne-plemenitega, pridite in prisezite! Tisti pa, ki se ni tako pripravil, naj gre, kamor ga je volja!«
Sledila je prisega tekmovalcev pred Zev-sovim kipom, da so se pripravljali tako kakor je prav in se bodo borili pošteno in plemenito. Medtem so sodniki, imenovani »helanodiki«,. razdelili tekmovalce na več skupin, ker zaradi velikega števila niso mogli tekmovati vsi naenkrat. Zmagova'ci posameznih skupin pa so se med seboj pomerili za končno zmago
Nato se je začelo tekmovanje v pentatlo-nu ali peteroboju, ki je obsegal tek, skok v daljino, met kopja, met diska in kot zadnjo disciplino rokoborbo. Izven pentatlona pa so tekmovali še v boksu m pankratio-nu ah vseboju.
so tekmovali
Čeprav so današnje lahko in tezkoatlet-->kc discipline posnete po antičnih grških vzorcih, se njihovo izvajanje kljub temu v marsičem razlikuje.
Na startu
Prva tofVa t.Wovanja starih olimpijskih iger je bil — tek. Ko je sodnik pozval tekmovale, naj se pripravijo za tek, so se najprej do golega slekli, nato pa stopili na startno črto, ki je bi 'a iz kamenja in vtaknili prste na n< gi v dva vzporedno tekoča, v startno črto vkesana žlebička, ki jih danes nadomestujejo »startne luknje«. Tekmovalci so nato neko'iko upognili kolena, nagnili telo naprej in čakali znamenja za start. Na dani znak so se pognali kar najhitreje proti cilju, kakor to de'ajo tekači danes, obenem pa začeli na vse grlo kričati Zakaj so med tekom kričali, do danes še ni pojasnjeno. Rezultatov v sekundah ali minutah takrat niso poznali, ker niso imeli ur. Prvotno so tekli samo v daljino enega stadija (192.27 m), kateri tek so imenovali drornos. Pozneje pa. ko so tekmovali v vsaki disciplini samostojno (prvotno je bil tek le sestavina pentatlona), so tekli še dve do'ž'ni stadiona, kar se je imenovalo au'os, poleg tega pa še sedem, dvanajst, dvajset in štiriindvajset stadionov. Teka na 7 (1346 m) in na 12 (2307 m) stadionov sta ustreza'a dana"njim tekom na srednje proge, teka na 20 (3845) in na 24 (4614 m) stadionov pa tekom na do'ge prrge.
Drugi dan se je nato vršilo tekmovanje v metu diska. Disk je bil po obliki podoben dana"njemu, razlikoval pa se je od dana"njega po velikosti in po teži. Od 15 najdenih starih diskov je tehtal najlažji 2 kg, najtežji pa celo 6 kg, dočim je znaral premer najmanjšega 16.5 cm. največjega pa 34 cm. Ko je sodnik zakMcal tekmovalče-vo ime, je atlet posul disk, potem pa še roko s katero je metal z drobnim peskom, da mu disk ne bi zdrsnil iz roke, ker bi bil sicer izključen pri nadaljnjem tekmovanju. Nato je metalec stopil z diskom v roki na tako zvani »ba'bis«, 15 cm visoko pručico, ki se v smeri meta znižuje (glej sliko me-
kor danes v vodoravni, ampak v pokončni legi.
Metalec diska
Neki Phailos je baje vrgel disk 195 olim pijskih stopal daleč, kar znaša 62 40 m. Metanje diska v zgoraj omenjenem stilu gojijo dandanes samo še balkanski narudi in ga imenujejo «helenski stil«.
Skakalca v daljino
Kot tretja disciplina pentatlona se je vr šil skok v daljino. Tehnika skoka je bila načeloma enaka kakor je danes, samo da še niso poznali tako zvanih »škarij«. Tam kjer se je skakalec odrinil, je bila zemlja trdo steptana, doskočišče pa je bilo razmo čeno. Skakali so z zaletom in v rokah držali ročke iz železa ali svinca ki naj bi jim pomagale doseči čim daljši skok. Vprašanje je seveda, če jih niso ročke pri izvajanju skoka bolj ovirale kakor pa koristile. Zanimivo je tudi, da so se morali vsi tekmovalci posluževati enakega stila, ker 90 bili sicer izključeni pri nadaljnjem tekmovanju.
Četrti dan iger se je vršilo tekmovanje v metu konja. Dolžina kopja je zna'ala samo 2 m, ne vemo pa. koliko je bilo težko. Namestu železne konice je imelo spredaj kovinast valj, torej je bilo topo. V težišču je bila okoli kopja ovita vrvica, ki ie imela na koncu dve zanki, v kateri je metalec vtaknil kazalec in sredinec. Ko je atlet kopje vrgel, je potegnil za vrvico, ki se je odvila in pri tem spravila kopje v vrtenje. Dognano je, da so metali kopje preko 100 metrov, kar je zelo velika daijma, če upoštevamo. da so metali kopje z mesta.
Dva rokoborca
Peti in zadnji dan iger je bilo tekmovanje v — rokoborbi, ki je odločilo, kdo bo zmagovalec. Čeprav se dana-'nja rokoborba imenuje grško-rimska, se od Grke v marsičem razlikuje. GrjJci rokoborci so namreč imeli popolno prostost v prijemih od glave do peta.« Bila je torej svobodna, ameriškemu »catch as catch can-u« podobna tehnika.
Poleg rokoborbe. kot dela pentatlona. pa sta bila na olimpijske igre uvedeni ie dve
disciplini težke afetike. To sta bila boks n pankration ali vseboj.
Bcks je bil starodavna, visoko razvita ametnost starih Grkov. Bolj pa se je ceni-a spretnost umikanja pred udarci kakor pa surova udarna moč. Tudi se niso bonli v »ringu« ampak na odprtem mestu in to tako dolgo, da je eden od borilcev padel n ostal nezavesten ali do predaje, ki se ie naznačila z dvigom obeh rok. Namesto x)kavic so imeli za varnost pesti po vzorcu današnjih bandaž ovito okoli spodnjega dela rok jermenje. Kos' kovine, ki so jih vtikali boksarji v starem veku med Jlenke in jermenje, so prišli v rabo šele v pozneje dobi.
Pankration ali vseboj, zveza rokoborbe ! 'n boksa, je bil najbruta'nejši šport v oni 1 lobi, čeprav se vsi viri v tem ne strinjajo, j ker ga imenujejo »fair in umetnrko izpolnjeno športno panogo." Pri pankrationu niso uporabljali na rokah nobenih jermenov.
Po petih dneh napetih borb je bil končno znan zmagovalec, ki ni postal samo središče zanimanja in občudovanja v Olimpiji. kjer so se še nekaj dni po zaključku tekmovanj vršile zabave in gostije, ampak je postal do prihodnje olimpiade najslavnejši Grk, ki so ga opevali v pesmih in upodabljali najboljši umetniki.
2e nekaj dni po zaključku svečanosti je bila Olimpija zopet kot izumrla. Množi-j ce sc se vračale na svoje domove, kjer so jih z veliko nestrpnostjo pričakovali, ker so hoteli čimprej izvedeti o velikih borbah v stadionu in za novega zmagovalca.
Propad olimpijskih iger
Tako približno so se vršile olimpijske igre približno 300 let in tako si jih predstavljamo, kadar govorimo o njih. Žal pa so začele igre. tako športno kakor idejno, v petem stoletju pr. Kr., vzporedno z vsem grškim športom, propadati. Vzrrk temu je začetek profesionahzma in iz tega izvirajoča specializacija atietev V tej dobi so namreč atleti začeli opuščati urjenje v vseh petih disciplinah pentatlona in se začel' specializirati na posamezne športne discipline. Atleti niso trenirali več iz ljubezni do športa in z namenom da s tem služijo svoj5 domovini, ampak se je v njih pojavljalo stremljenje da bi razen slave, s svojimi športnimi sposobnostmi tudi — zaslužili Zaradi prekomernih vaj in prekomerne hrane so se atleti razvili do ogromnih dimenzij; bili so naravnost preobloženi z mišicami ter zaradi tega nesposobni za kakrJnokoli delo in celo za voja ško službo Vzporedno s tem pojavom pa opazimo propadanje smisla za pravi šport tudi v splošnem Nastalo je sicer pravo navduJenje za športna tekmovanja vsake vrste, posebno pa za ona. pri katerih je bi- i
lo v nevarnosti življenje tekmovalcev. Na
prvo mesto so zato stopili namesto opuščenega pentatlona boks, rokoborba, pankration in tekme na vozovih s konji. Posebno boks je posta! eden najnevarnejših športnih disciplin, ker so tekmovalci vtikali med prste na rokah in jermenje kose kovine, da bi bM učinek udarca čim več ju Pojavila pa sc je tudi gonja za rekordi vseh vTst. Gledalcem ni bilo več za pravi šport, ampak so prihajali na športna igrišča samo takrat, če se jim je obetala senzacija.
Ni torej čudno, če so v takih okolnostih postale tudi olimpijske igre, prvotno največja športna svečanost starega veka, navaden — cirkus. Da so nazadnje postopoma propadle, pa so pripomogli Grkom Rimljani. Pri okupaciji Grčije v 2. stol. pr. Kr. so Rimljani sicer že našli grški šport in olimpijske igre izmaličene, toda oni so jih izmaličili še bolj in popolnoma. Začeli so te svečanosti uporabljati celo v politične namene ter tako odvzeli igram zadnji športni značaj. Prišlo je celo tako daleč, da je na olimpijskih igrah nastopil tudi rimski tiran Neron, ki so ga morali proglasiti za zmagovalca, čeprav je pri dirki v hipodromu padel dvakrat z voza. Vrhu tega 90 Rimljani, po vzorcu svojih gladiatorskih prireditev uvedli v olimpijski program tudi borbe z živalmi. Tako je na stadionu prišlo do žalostnih prizorov, da so na mestu. kjer so se nekoč borili krasno razvrti atleti za najvišji športni naslov, zijale na množico gledalcev krvave mase teles ubi-fih živali ter gladiatorjev Olimpijskih iger ni bilo več. dasi so te krvave predstave po krivici nosile njih ime.
Smrten udarec tudi temu ostanku nekdanje slave pa je zadala zmaga krščanstva v rimski državi, kajti po posredovanju krščanskih svečenikov je rimski cesar 1. 393. prepovedal prirejanje olimpijskih ige>r. Olimpija, nekoč slavna in bogata, je za približno 1600 let izginila v pozabo. Svetišča in zgradbe ki jih ni porušil čas, je porušil in zasul s peskom potres ter tako za poldrugo tisočletje zabrisal vse sledove o njih. Ko pa je v preteklem stoletju zopet začelo rasti zanimanje za šport so se spomnili tudi na Olimpijo in niene svečanosti, ki so bile opisane v mnogih starih grških pesmih. Začeti so z izkopavanjem zasutega mosta Posebno gre v tem pogledu priznanje nemškemu učenjaku Ernestu Cur-tiusu. ki je 1. 1874 začel s temeljitim izkopavanjem in odkril vse dele stare Olim-pije. Minilo je še nekaj nad 20 let in obnovljene so bile po zaslugi Francoza grofa Pierra de Coubertina I. 1896. tudi olimpijske igre. na katerih pa ne sodelujejo samo tekmovalci iz Grčije, temveč tekmovalci skoraj vseh narodov sveta.
Zdcno Vahtar
Mirna praznika v športu
Pravih zimskih športnikov te dni še ni bilo na plan
Zadnji dan starega leta in prvi daa novega sta v »po rtu minila brez pravega
Zimska ser on a, lil se je tih pred božičem napovedala v prav bogati obliki, se drži zdaj te celih 14 dni, toda sportniki-tekmovalci 6e zmerom niso prišli na plan, iz razloga pač, ker se njihov koledar začne prav za prav šele s prvo januarsko nedeljo. Res pa je, da so te upe zimske dni lahko izdatno izkoristili za priprave i na ledu i na snegu, tako da lahko računamo, da se bo te s prvo' prihodnjo nedeljo začela smučarska in drsalna sezona v obsegu, kakršne že nekaj let nismo imeli.
Na jugu, kjer so v ostalem prav tako kakor mi dobili snega v izobilju in tudi mraza dovolj, da se lahko smučajo in drsajo kakor v najbolj severnih krajih, so vendarle izpolnili športni spored z nekaterimi nogometnimi prireditvami, v katerih so večinoma nastopali razni madžarski klubi, ki te dni gostujejo po naših nogometnih središčih v območju srbske nogometne zveze. O teh na kratko:
No&omet
Kazenska zmaga Gradjanskega za pokal
Zagreb, 1. januarja.
Včeraj je bila tukaj odigrana tekma za hrvatski pokal med Gradjanskim in nižje-razredno enajstorico Zagreba. Slabši nasprotnik je nastopil celo z nekaterimi rezervami. medtem ko je Gradjanski razen dveh ali treh pripeljal na teren kompletno ligaško enaistoriro. Vsa tekma se je v glavnem odigrala pred eolom Zagreba in se je končala z menda dosedai nezapisano razl'ko 20 : 0 (9 : 0) v korist Gradianske-ga G'avni strelec eoiov ie bil Wolfl, ki jih je zabil nič manj kakor 11.
Szeged v Sutotiei
Subotiea. 1. januarja. Profesionalna enaistorica Szeseda, ki je o božiču ierala v Borovu in Zemunu. je na povraTku domov npctopila na starega leta dan proti moštvu ZAKa in zmagala s 4 : 0 (1 : 0). Domači železničarji so se do odmora držali prav dobro, in so bili gotovo enakovredni nasprotnik Madžarov. Slika je bi'a tudi v drugem delu iere še pre-rei časa takšna, toda v zadnjih 15 minutah so costie deloma tudi z nedovoljenimi sredstvi m°čno pritisnili in zabili še tri tole. RezuUat vsekakor ne daie prave slike o močeh obeh nasprotnikov.
V petek ie Sze?ed igral v Bački Topoli proti domačemu khibu JAK in. kakor se ie morajo računati, zmagal z visokim rezultatom 13 : 2 (7 : 1).
Danes je enajstorfea Szegreda nastopila nroti reprezentanci S<»hnt»oe. sestavMene iz na.fboUših igralcev ZAKa in Bačke, in zmagala z 2 : 1.
Ujpest v Borovu in Osijeku
Borovo, 1. januarja Včeraj je tukaj gostovala nogometna jnajstorca Ujpest a iz Budimpešte, proti kateri je domači Bata dosegel prav lep u.cpeh. Madžarsko moštvo, ki spada med elitne enajstorice in je imel celo BSK z njim mnogo opravka, seje moralo v borbi z moštvom Bate zadovoljiti z neodločenim rezultatom 2:2 (0:2). Kakor kaže že sam rezultat so Madžari v prvem polčasu zabili dva gola, po odmoru pa so Batovci to razliko gladko nadoknadili, in sicer v prvi tretjini igre. Proti koncu je postala tekma precej surova, predvsem zaradi tesa, ker je kazalo, da bodo gostje izgubili, in sodnik jo je moral pet minut pred koncem zaključiti.
Ujpest je na novoletni dan nasfopfl v Osijeku proti tamkajšnjemu moštvu Gvo-ždara, ki mu je pa tudi mogel nuditi toliko odpora, da je igra ostala neodločena 1:L
Italijansko prvenstvo
Rim, 1. januarja
Včeraj^je prvenstvene tekme so se končale z naslednjimi rezultati:
Juventus : Venezia 3:0, Bologna : Napo-Ii 1:1. Novara : Liguria 1:«. Lazio : Am-brosiana 1:1, Milano : Roma 3:0, Genova: Triestina 1:0, Bari : Torino 2:2.
V	prvenstvu vodi Bologna z 18 točkami, nato pa sledita Lazio in Ambrosiana s 16 točkami. Triestina je na šestem mestu in ima 14 točk.
—	Poraz Ferenczvarosa v Carigradu. Bn-dimpeftanski Ferenczvaros je iz Novega Sada, kjer je spravil dve visoki zmagi nad Vojvodino in beograjsko Jugoslavijo, odpotoval na daljšo turnejo v Turčijo. V prvem srečanju, ki ga je ime! z reprezentanco Carigrada je ostal poražen s 3:5 (2:3). Kritike pravijo, da se je moštvu poznalo dolgo potovanje. — Včeraj je Ferenczva-ros igral proti drugi reprezentanci Carigrada in z m a g a I s 3 : 1 (3 : 1). Na po-vratku iz Turčije se bo Ferenczvaros še za eno tekmo ustavil pri uas, in sicer proti Borcu iz Petrovgrada.
HaMnateito
Tekmi v Karlovcu in Varaždinu
V	Karlovcu je včeraj gostovala hokejska ekipa ZKD iz Zagreba in zmagala nad domačim moštvom KSU s 5:2.
V	Varaždinu je bil v gostih Marathon iz Zagreba, ki se poteguje za sodelovanje v tekmovanju za državno prvenstvo, pa jo proti domači ekipi VŠG izgubil igro z 1:4.
—	Nov boksarski prvak Jugoslavije v srednji kategoriji. V soboto zvečer je bil
v Beogradu boksarski dvoboj med Luko Popov i čem in Stevanom Jaikšičem, dosedanjem prvakom, za naslov prvaka v srednji kategoriji. Po zelo napeti in razburljivi borbi je po 12 kolib po točkah zmagal Luka Popovič in si s tem kot drugi v državi sploh osvojil ta naslov državnega prvaka.
DOBRO SE JE ODREZAL
Kralj Friderik Veliki je povabil francoskega filozofa Voltairja na vožnjo s čolnom po jezeru. Jezero je bilo zelo razburkano, zato se Je Voltair nekoliko obotavljal, stopiti v čoln.
—	Kaj Je, gospod? Ali se morda bojite za svoje življenje? ga porogljivo vpraia kralj.
—	Seveda! mu odvrne Voltaire.
— Jaz sem vendar kralj, pa ae nlfi ne bojim!
—	Seveda, seveda, mu odvrne Voltair^ kraljev je v«C, a Voltair je en sam,-
Minuta pamenka
Za živin
V rubriki pod tem naslovom bomo objavljali odgovore na vsa vprašanja, s katerimi se čitatelji obračajo na naše uredništvo in ki utegnejo zanimati široko javnost. V okrilju te rubrike bomo prinašali vsak ponedeljek tiv!i »GraJoSoški kotiček«, ki je že lani vzbudil mnogo vnetega zanimanja.
Irena, Mrb
Premalo si zaupata drug drugemu. Iskrenosti ni ne pri vas ne pri njem. Vsakdo izmed vaju bi rad drugemu utajil stvari, k; so za oba važne — bodisi svoje želje ali težnje — in tako ne more priti do odkritega sporazuma, ki ga oba žeiita. Vaš značaj se ra\na po vašem razpoloženju, vase razpoloženje se pa večkrat menja Radi se vdajate sanjarjenju, ki vas odvrača od vsakdanjih potreb in dolžnosti. On je ponosen in zelo občutljiv, čeprav tega na zunaj ne pokaže vedno Zato ravnajte z njim ze lo obzirno. Z dobroto in ljubeznivostjo ga boste spet priklenili nase.
777 Lj.
Vi ste kakor izletnik, ki je prvič v čolnu: tako rad bi pri.-el preko reke, ali veslati ne zna. V vas kar prekipeva sile in volje, toda ne veste, kam bi jo merili. Pravite, da ne čutite v sebi nobenega glasu, ki bi vas vabil v ta ali oni poklic. Vsak človek ga ima. samo prisluhniti mu je treba Tega glasu pa ni mogoče sli ati vsak dan aii kjerkoli, ampak v trenutkih, ko je čio-vek na življenjskem razpotju. Počakajte nekaj mescev, morda se boste iz svojega lastnega nagiba odločili za ta ali oni študij. Kakor vse kaže, bi se pri študiju realnih predmetov še najbolje počutili.
Papinianus
Predvsem se naučite smotrnosti pri vsem vaem dejanju in nehanju kajti vse preveč vaše energije se izgubi v nič. Imate precej razvito fantazijo, ki vas pa večkrat ovira na življenjski poti in zaradi tega ne morete doseči onih uspehov, ki bi jih s svo jimi zmožnostmi lahko dosegli. Tudi va"a površnost in neučakanost vam mnogo škodujeta.
Tonček
Vi ste notranje kakor tudi zunanje urejen človek. Nauke, ki vam jih je dajalo življenje v mladosti, s pridom uporabljate v vsakdanjem življenju. Velikih želja niste nikdar gojili in za gradove voblekah se niste pretepali. Najbolje se počutite na trdnih tleh realnosti. Vas značaj odlikujeta skromnost in umerjenost. Hodite po začrtani poti in ni se vam treba bati bodočnosti! Slovanka
Vaš značaj se nagiba k hinavščini in za-hrbtnosti. Zdaj, v dobi zorenja, je še mogoče izruvati ta škodljivi plevel iz duše, pozneje bo pognal take korenine da bi ga še sam Peter Kiepec ne mogel izruvati. Zato glejte, da boste v občevanju s svojo okolico odkritosrčni in da ne boste gojili zahrbtnih misli. Ne dajte se zapeljati svojim strastem, pa čeprav se vam kažejo v še tako lepih bai\ah.
»Sem vneta Slovank
Vaša skromnost, ponižnost in vaše dobro srce, to so por-, ki za va."e srečno življenje. Tudi za vas bo prišla pom!ad, polna cvetja in sonca. Ali dokler jc še ni, ne moremo ničesar drugega, kakor da sanjamo o nji. Kdo bi nam branil te sanje? Zato tudi ljubite g'asbo in umetnost sploh, kajti v umetnosti se izraža v?e ono, kar je srcu tako blizu in tako razumljivo.
Alpska deklica
Ta želja se vam bo gotovo uresničila ker ima vaš značaj zato .zvrstne pogoje, samo prenagliti se ne smete. Oseba katere rokopis ste mi pos'ali v analizo, je sicer zelo čuvstvena in sprejemljiva za vse nasvete, aLi sklepov se ne drž: do'go, ker ji manjka trdne volje in vztrajnosti. Življenje si prelahko predstavlja in sploh mu manjka resnosti in možatosti. Zelo je podvržen vp'ivu drugih in z'ahka ga pridobite za to ali ono stvar. Zaradi tega imate lahko upanje, da ga boste lahko s pametjo in potrpežljivostjo vzgojili v takega č'ove- | ka, kakršnega si želite in s katerim boste 'ahko živeli v sreči in zadovo jstvu. Seveda, to ne pride kar čez noč in mnogo sa-mozatajevanja jc treba.
Tatjana
Vi ste precej zaprte narave K i l: bi mar s^kaj skrili pred drugimi, ali vedno vam to ne uspe. Muči vas negotovost g'ede svojih teženj in g'ede svoj-h sposobnosti. Večkrat se čutite potrtega :n ne verjete. da boste to ali ono zadevo zmogli m speljali do konca. Z mirno vestjo 'ahko nekoliko več zaupate samemu seb' Manika vam no-leta in fantazije pa tudi topline v občevanju s svojo oko'ic<> nimate. Ona je nežna, rahla in krhka Za kak"ne večje stvari se ne mere sama odločiti- Zahtev nima ve'ikih. Njeno razpo'oženje ->e večkrat menja, vendar pa zaradi t* m-n rrvisij ne tipi mnogo.
Tiger
Vaš neuspeh je treba \ v'-.	-skuti v
tem, da vedno podrr^uji-tt svojo osebo Zato recite svojemu iazu. nai se umakne na ljubo vaši de'avnosti in zmožnosti. Uspehi ne pridejo če? noc. Z vztrajnostjo in pridnostjo pa bost. - o f>rna \se dosegli.
5 T., Ljubljana
Rea^ost, umerjenost in preračunljivost so odlike varega značaia Nepristopnost in egoizem so pa vaše napake Čuvstva in strasti vas redkokdaj zapeljejo, vendar pa bi vam priporočal, da jim vajeti nekoliko popustite, ker bi pozneje utegnile, same raztrgati jih. Glede pr-kMca <=i izberete realne predmete. Mislim, da bo z jusom tudi šlo.
L Azkuin
uCttUstvo pred 70 kt!

Pred 70 leti je zapihala za tedanje uči-teljstvo in za razmah ter napredek šolstva kratko dobo nekam ugodna sapa.
S šolskim avstrijskim zakonom 18G9 je prešla šola pod posvetno državno oblast. Seveda je trpelo nekaj let, predno se je to izvršilo v vseh kronovinahi v nekaterih prav hitro, v drug h kasneje.
Kdo se je tega bolj razveselil kot tedanji. svojega težkega in vzvišenega poklica, ter svoje doslej teptane narodnosti zavedni učitelji.
če tudi je bfa njih stanovska "zobrazba
pri tem še časopis in kulturne napredne ustanove, naprimei knjige Vodnikove družbe. število učiteijstva je znašalo tak.at po tem izkazu na Kranjskem 302, med te-m le 5 učiteljic, če odštejemo učiteljice Uršulink v Ljubljani in škcfji Loki. Razen v mestih so bile vse šole enorazrednice Kakšni so bili Solsk prostori, to ve le še ta ali oni že redki stari učitelj.
Od vseh tedanjih uč;teljev. ki j h navaja ta koledar sta živa !e dva Je to stari nadučitelj v 94 letu Fr. Kavčič v Dev. Mar v Polju, tedaj učitelj-vodja v Diagatašu v
privabi jena po zavodih ali učiteljskih pri- , Belikrajini. Drugi je Janko žirovnik. šol
pravnicah, kaj skromna, vendar si je veli ko tedanjih uč teljev s samopomočjo pomagalo in sledilo teku časa. Ne le v svojem učiteljskem poklicu, ampak tudi v narodni zavednosti so bili napredni. Da tem bolj pospešijo napredek šolstva in pr dejo do svojih pravic in priznanja za svoje delo in požrtvovalnost, so se jeli združevati v učiteljskih dru?tvih. Ustanavljati so pr-čeli okrajna in deželna učiteljska društva. Tako deželno učiteljsko društvo f2 bilo ustanovljeno tudi za Kianjsko. z geslom: »Združujmo se vsi ljudski učitelj na Kranjskem da bomo duševno in materialno napredovali, in da se bodo naše domače šole vsestransko izboljšale!«
Duša in vodja tedanjega slovenskega učiteijstva je bil Andrej Pia. rotnik. Pol njegovim vodstvom je izdalo to deželno društvo za leto 1871 učiteljski koledar. Jš to prvi slovenski koledar, ki je bil v prvi vrsti namenjen učiteljstvu. Poleg koledar ja navaja vse važnejše šolske postave in odredbe učiteljske društvene zadeve.
V beležnici pri vsakem mesecu podaj« smernice pouka za dotični mesec ter važnf dogodke, ki jih je treba pri pouku vpošte vat in mladino nanje opozarjati.
Ker se pa nahajamo v deesmbru sre' bož:čn h praznikov na,j bodo navedene t-, smernice pouka za ta mesec:
»Prišel je čas, ko je družba sploh boli v hiši kot zunaj. Tudi to naj učitelj obrača mladini in sebi v prid. Bolj kot vselej naj ob^fi":e be~ilno tvar no in naj priporoča da naj otroci doma pripovedujejo, kar so v šo'i slišali. S tem se trdi spomin, se razširja dobra reč in šo^ si pridobiva vedno več veljave n ljubezni pri posameznih druž!nah in srenjah. Tudi veselih božični praznikov nai učitelj nikoli ne pozabi otrokom poveličevat' s kako primerno povestieo. pesmico, z jasl;cami itd. Mlada srca so široko polja, ker niso nikoli dovolj obdelana in za deber pridelek pripravljena.
Konec leta preglej tud' svo-*e gospodarstvo! Učitelj ima pičle dohodke, tedaj je treba, da bolj. ko marsikdo drugi. čuti. kako ma denar pol7ek rep. Ako moreš, si za novo leto naroči kak šolski list in plačaj dolžno društvenino« Taka navod'la je dal avtor koledarja za december glede pouka in doma"esra gospodarstva.
Priporoča koledar otrokom, da naj doma pripoveduje-o kaj so slišali v šoli. S tem se je budilo h.repenenie po branju te-daniih slovenskih knjig. Danes pomagajo
upravitelj v p. v Kranju, star že tudi 84 let. Učiteljišče je imelo le tri letn:ke, danes jih je pet. Kakšna razi ka glede potrebne izobrazbe tedanjega in današnjega učiteijstva!
Tako je bilo v dobi pred 70 leti. A kmalu je nastop la reakcija. Zopet je nemšku-tarija pokazala svojo moč in poiskusila zatreti vsak narodni pojav med tedanjim učiteijstvom. Bili so med njimi, ki so klonil , a bilo jih je še več. ki so trdno stali in ostali v narodnem taboru. Občutili co to, posebno pri podeljevanju bo.jših u2i-LeijSruh mest.
Bil. so to možje, značaji, a kot vodja vsega narodnega in stanovskega pokreta je stal in ostal Andrej Praprotnik.
Učiteljski koledar ni zagledal več belega dne. In to zaradi gmotn h razmer, premajhnega števila odjemalcev, in nemšku-taiških lazmer, ki so zavladale v državi in tudi na Kranjskem.
Prisrčna bažičnlca ctiiicjne dece ca Kozjaku
Pri Sv. Treh. kraljih, decembra.
Redki posetniki našega Kozjaka, ki jih vodi pot od prelaza Radia proti zapadu, začudeni obstajajo pred preprosto kmečko hišico z napisom »Soia«. Težko je verjeti napisu, a vendar se zbere v tesni izbi tu koče dnevno 50 otrok.
Obmejni deci, ki biva po hribovitih naseljih, k.ier so domačije redko posejane, je šola pravi drugi dom. Naloga obmejne šole je posredovati miadini predvsem pravo, doživljeno in občuteno ljubezen do rocine grude, materinega jezika, domovine in dtžave. V posebnih terenskih, narodnostnih in socialnih prilikah je ta naloga večkrat težka, a s podporo slovenske javnosti. posebno še s podporo požrtvovalne Družbe sv. Cirila in Metoda pa je omogočeno uspešno delovanje tudi v tem smislu.
Vsako leto, ko pokrije prirodo debela snežna odeja in ko mrzli sever reže do kosti, zavlada v skromni učilnici pri Sv. Treh kraljih posebno razpoloženje. Smehljajočih se obrazov premaguje slabo ob'e-čena deca žamete in mraz. kajti v drobnih dušicah gori plamenček. ki daje mladini moč in toploto. Prižgal se je ta plamen ob misli na božičmeo. ki jo vsako leto priredi tukaišnia podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda.
Tudi letos so pred hožičmml počitnicami prihiteli v šolo z deco starši in sorodniki. Primernemu nagovoru šolskega upravitelja so sadile dek^macije in petje, nato pn so bili vsi učenci izdatno obdarovani s perilom, toplo obVko in obutvijo. Podružnica je pogostila navzočne še s toplim čajem in v pravem božičnem razpnln?»nji, so se vsi ginieni zahvaljevali svojim do bretnjk. m. Solze srečke mladine in hva ležnih staršev so vsem tem pač najlepša zahvala.
Zrbva'9 gre predvsem Družbi sv Cirilo in Metoda v Ljubljani njeni podružnici h. Vpr^dni odbrani v Mariboru. Sln-enski s^1"??.'. Rdečemu križu na Lescah. Združe-nin trfovcev v Liub^ani. barski upravi, ol-čirji in hrarulnici v Marenhersf i *er vsem osta';m zasebnem dobrotnikom. ki so z razumevanjem noriprli pomembno in potrebno socialno akcijo na skrajnem predelu se-vfrP moje.
Ob tei pri,;ki bodi nmonlono da Družba sv. Cirila in Me+r,dsi z velikim" žrtvami	pfppofrchno šolsko t>os1on-
ie prt Sv. Tr-oh k*-?11 "h m celotna sloven
c+orilj* cnrrio svojo narodno d^Žnost r° Hn r\ianna**.1+rt in kn*"is*rip pri
z-^vanje naše šolske družbe izdatno prla.	R T
J
Predavanje Narodnega doma v	•
Be islavičeva ul. 11. V sredo 3. t. m ob pol 21. uri bo predaval prof. Josip Mo-krovič o izvoru in vzrokih potresov (s projekcijami). Vstop prost.
Rezervne ofic'rje, ki živijo v Ljubljani </ab:mo. da se zglasijo 2. januarja ali v petek Fi. januaria od 17. do 19. v društveni pisarni pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani »Zvezda« TT. nadstropje. Kongresni trg. da se jim ^or"^ važna odredba komande dravske divizij-ske oblasti. Pododbor Ljubljana.
Spričo dejstva da je črtica »življenje ir srn; t Majde Lesarje ve t, ki smo jo objavi
li zadnjič vzbudila neke tendenciozne ko mentarje, izjavljamo, da se obravnavana zgodba ne tiče n ti določenega kraja nit konkretnih oseb. temveč je v ce'"ti plO' p sateljeve fantazije. — Uredništvo.

Dotrpe!a je, previdna s to1*^'' sv. vere, naša preljuba, zlata mama, sestra in teta, gospa
HUA
SEMMAJC
Na njeni zadnji poti jo spremimo v torek, dne 2 januarja 1940. ob 4. uri popo'dne iz hiše žalosti, Jegličeva c. št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 3. t. m. ob pol 7. zjutraj v cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1940.
Oh.-n- linMijn«
MARIJA in JELKA, hčerki in sorodstvo.
Dotrpel je naš dobri oče, stari očp, stric, tast gospod


mizarski mojster, častni predsednik Olepševalneca društva v Rožni dolini in zadna župan občine Vič, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje.
Pogreb dragega pokoinika bo v sredo, ob 15 url ooooldne izpred hiše žalosti t Rožni dolini c. II/5a na viško pokopa išče.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Antona na Viču.
Ljnbljana—Rožna dolina, 1 januarja 1940.
FANCI, TONCTC V Veri; FRANC, KAREL, s'nova; snahe, zetje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.

Penedeljska križanka
Ker pripravljamo v novem letu neko drugo lepo presenečenje na "m eitateljein — vse bo polagoma prišlo na uan — srno nagradno križanko preuredili tako, da bodo izžrebani reševalci v bodoče prejemali po nekaj lepih knjižnih daril. Uredništvo upa, da bo kr/žardia tudi poslej vsak poneueljek naletela na tolikšno množico reševalcev, kakor jih je bila deležna doslej.
»JESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. evropska država, 8. go-spooarski strokovnjak (drugi skion), 10. druga beseda za repinec, 11. oblika osebnega zaimka, 12. oblika glagola oviti, 13. pokrajina v Južni Arabiji (skrajšana oblika), 14. žensko krstno ime, 15. obiika g:a-goia otreti, 16. osebni za;mek, 17. krstno ime, 18. veznik v italijanščini, 19. ime slovenskega pesnika, 20. reka v Jugoslaviji, 21 kratica v naslovih, 22. ljudstvo. 24. kratica za mestno občino, 25. sadež, 26. dialektična oblika za ovako (v srbohrvaščini), 28. bog zemlje in rasti, 29. razpad, konkurz. 30. števnik. 31. stara oblika za volišče. 32. žalosten, 33. opojna pijača.
Navpično: 1. pripadnik izumirajočega romanskega raroda. 2. taksa za pouk, 3. pokol, 4. edinstvo v italijanščini, 5. dialektična obHka za nocoj, 6. obMka glagola imeti. 7. osebni zaimek v srbohrvaščini, 9. starodavno mesto. 11. ročni voziček. 13. kontakt. 15. z^ato v francoščini on v nemščini. 17. moško krstno ime. 19. vbodliaj, 20. država v Az'ii. 21. ob1;ka glagola pokositi. 23. turško ime. 24. zdrav''no zelišče, 26. maihen vol. 27. čistilno orodie. 28. so-čivie. 29. rb'ika ffla«ola povedati v če-ščini. 31. kdo v nemščini, 32. nikalnica.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: ro. kaba. otel, Prilep. I.a-bina, Kanosa, RK, Om. Seta, apel. odali-ska.. ožina. Lota. tat. dno, ri, enak ko, pir, Amor, pi, osa, jaz, senat, ataka.
1	2	3	h	5	ti	7		sn
8							if	9
10							n	
12						13	K, j	
14					15			
lb				17				
18			19					
		20					21	
22	23				jbbj^:	2\		rv i m
m	25				26			i 27
28				! 20				
30		IS2'"				l		
		32						
33								
Navpično: Ratibor, obelisk, koran, A:e-na, plantaža, pa, ime, opal, so. Edo, ali, ak. Lot, Manon, ol. arija, teme, Tara, oko, Irak, li, os, as, AA, za.
Nagrado v znesku 102 Cn
?e žreb naklonil Mf»riji Fpbmek v Ljub- i Vid nad Ljubljano 77, Štefka Tumpej lj~n?. Cgaletova ulica 3. Troje nagrad , v Mariboru, Smetanova 38a, in Ivo Vad-v knjigah pa si dele Alojzij Prestor, Št. njal, akademik, Hum pri Ormožu.
Naše gledališče
&
D R A
M A
Torek. 2.- zaprto
•^reda, 3.: Strdek Vanja. Red sreda. Četrtek, 4.: Kupiija s smrtjo. Red A.
OPERA
Torek, 2.: zaprto.
Sreda. 3.: Sabska kraljica. Red B.
Četrtek, 4.: Nižava. Red četrtek.
Ali sem prispeval za
scholshi dom v Trnovem?
Umrla nam je nafia dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
Hozalija Pezdlč
Pogreb d^age pokojnice bo v sredo, dne 3. t. m. ob 4. un popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Skofja Loka, New Jersey, 1. januarja 1940.
Globoko žalujoči: KATARINA THUMA, hčerka; rodbine: THUMA, PEZDIC, MARKE LJ, KOSEM
Mesto .-hmctcdo) «avoo

Umrla nam je danes ob 3. uri zjutraj v 82. letu starosti naša draga, dobra in skrbna mama, gospa
Marija Bakušček
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 2 iauuarju 1940 ob 10. uri dopoldne na pokopališče pri Sv Miklavžu.
Sv. Miklavž pri Hočah, dne 31. decembra 1939.
ŽALUJOČI SINOVI IN HČI
V prvih urah novega leta nas Je zapustil v častitljivi starosti 82 let, previden s tolažili sv. vere, naš dragi tata, tast, nono, brat in stric, gospod
Anton Gomišček
Pogreb bo v torek 2. januarja 1940 ob 2. uri popoldne Iz hiše žalosti, Mariborska ulica 21, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 3. t. m. ob 7. uri zj. v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, Zagreb, Solkan pri Gorici, 1. januarja 1940.
Žalujoče družine: GOMIŠČEK, BRELIH, POTOČNIK, DEANKOVIC
Na Silvestrovo nas je po kratkem in hudem trpljenju za vedno zapustil naš dobri soprog, brat, svak in stric, gospod
inž. VILJEM BABNIK
višji tehnični svetnik tehn. razdelka v Kranju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. t. m. ob 16. uri pop. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 1. januarja 1940.
BOSIT/JKA, soproga; ŠTEFANIJA, sestra;
VIKTOR, brat In ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja e& konzorcij »Jutra« buuiKo Vmuiu — Za Naioono uanarno <1. <L Jtol uskarnarja fcran Jeran. — Ja inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vai v Ljuuijaat