,,Kulturni bojtt. V klerikalnem taboru so izzvale silen nemir in povzročile velik krik najnovejše naredbe prosvetnega ministva Sve^ tozarja Pribičeviča o preuredbi višjega1 šolskega sveta v Ljubljani, o odredbi proti zasebniin šolam in vpeljavi sokolskega telovadnega sestava v šole. Klerikalci vidijo v teh odredbah kul¦nrnobojne tendence in so s to parolo šli v boj zoper te odredbe ter protestirajo proti njim po Beogradu. Ne bomo polemizirali s klerikalnimi listl, ker se nam zdi vsaka polemika z njimi negativno delo, temveč hočemo premotriti te odredbe le s stališča našega stanovskega programa, v koliko se strinjajo z njim. Kulturnobojnih tendenc v teh odredbah absolutno ni! Preosnova višjega šolskega sveta znači le del izvršenega programa naše organizacije. Naš program glede šolskih korporacij in zastopov natn izraža načrt šolskega zakona, ki je bil izdelan — po predlogih okrajnih učiteljskih društev — od naše centralne organizacije. in ki smo ga prinesii v prilogi »Učit. Tovariši* lansko leto. V programu imamo toiej poleg šolskih zastopov tudi učiteljske zbornice, ki tvoi ijo važen del naše šolske uprave in na podiagi katerih bi učiteljski stan zartobil v stanovskih zadevah samoupravo in s tem svojo stanovsko svobodo in neodvisnost v dobrobit svojemu stanovskemu razvoju in v dobrobit šolstvu In narodni prosveti. Sedanja preosnova višjega šolskega sveta je le neznaten del izvedbe našega progratna in nas v sedanji obliki še absolutno ne more zadovoljitl ter moramo imeti vedno pred očmi naS proRram. ki smo si ga postavili, da ga za?topamo in uveljavimo. Stremiti moramo za uvedbo učiteljskih zbornic; treba je ločiti stanovski in pedagoško-didakriški del od administrativnega in temu dodati še zdravstveni In tehniški oddeiek. V vseh stanovskih in pedagoško . dldaktiških vprašanjih imej Prvo in zadnjo besedo učiteljstvo samo; očštelj bcdi odgovoren le svoji vesti. neodvisen pri svojem delu. sam svoj go- spod. Soodločujoč član v drugih vprašanjih bodi zdravnik in strokovnjak. To jc naš progratn! Daleč smo še od nveljavljenja naših zahtev in akomodirati se moramo razmeram, ker politično strankarstvo še soodločuje pri šolskih vprašanjih. in demagogija. ki izključuje vsako objektivno strokovnjaško sodbo. Vsak poizkus, osvoboditi šolstvo politike in vpliva nestrokovnjakov se smatra1 s klerikalne strani kot parola za kulturni boj ali se pa poslužuje deniagogije In se Gznačuje strokovnjaško upravo šolstva, hrez strankarskih pritiklin, kot nedemokratično in se s to pretvezo agitira proti šolski upravi vodeni od samih strokovnjakov. Naš načrt solsikega zakona, ki je izšel še pod firmo Zaveze in nam označuje naš šolski program. ima precizirano tudi nase stališče do zasebnega šolstva. Iz zunanjepolitičnega položaja našega naroda H se morali mi izreči za zasebno šolstvo. Tudi govori dovolitev zasebnega šolstva proti inonopoliziranju vzgoje s stranl države in cerkve; vendar so pri presoji tega vprašanja najmerodajnejši sedaj interesl konsolidacije naše nove mlade države In ti govore za najstrožjo kontrolo države nad zasebnim šolstvom. V dobrobit našemu državnemu edinstvu in obstoju države je potreba iztrebiti vse izrodke, ki širijo plemensko in versko nestrpnost med državljani; iztrebiti je potreba vzgojo plemenskega in verskega fanatizma in jo dovesti do vzgoje strpnosti in državnc edinosti. Izrodek. ki ga je gojila avstrijska politika, da je na podlagi verskih m plemenskili razlik Jugoslovane razdvajala, je potreba odpraviti; le z močno državotvorno vzgojo bonio čimprej zmožni osvoboditi brate in zernljo, ki je še naša izven naše države! In v taki šolski politiki vidi klerikalizem kulturnobojne tendence, ker podvrača ta politika vse strankarske interese državnim interesom, klerikalizern pa ima pri nas svoj obstoj le v državnem needinstvu. Upeljava Tyrševega telovadnega sestava v naše šole je bila že' skrajna potreba! Dosedanja metoda. pouk in telesna vzgoja v' naših šolah. ki je slonela na vzgoji telovadnih učiteljev z Dunaja. ]e bila že skrajno starokopitna in pomanjkljiva. Reforrna telovadnega pouka na učiteljiščih, izobrazba telovadnih učiteljev za srednje šole in s tem refonna vse telesne vzgoje v našeni šolstvu, se nam je zdela ena najmijnciših zadev. Dobra in enotna vzgoja najširših plasti naroda nam dopolnjuje in krepi našo vojno moč države. ki je pri našeni vnanjepolitičkem položaju šc vedno potenca, s katero bomo morali računati. Tyr§ je dosegel s svojim telovadnim sestavom in vzgojo svetovno slavo in prvenstvo na svetovnem odm telesne vzgoje; češkj narod ima zahvaliti v veliki meri tej vzgoji svojo odločnost, sedanjo svojo svobodo, ugled v vnanjem svetu in notranjo moč; v slovensKem svetu je dabil ta sescav telesne vzgoje najširša tla in enako je pri Jugo^lovanih razširjen skoro do zadnjega sela ipotom telovadnih oiganizacij. Državni ozin so govorili torej za enotno ureditev telesne vzgoje po vsej državi in popolnoma umevno je, da se upelje v šole sestav telesne vzgoje, ki je najboljši in je najbolj razšlrjen v našem narodu, ter da se telesna vzgoja šole in naroda dopolnjujeta. V Sloveniji pa imamo poleg Sokola tudi telovadne organizacije Orel, ki so po svojem telovadnem sestavu in drugeni \rerna slika ko-pije sokolske ideje in dela, samo da imajo strogo strankarski klerikalni značaj. Ker se pa klerikalizem v Sloveniji boji, da bi z upeljavo novega sestava telesne vzgoje izgubi! potom (elovadnih organizacij na veljavi, ker nosi ta sestav sokolsko ime, zato vidi kulturnobojne tendence tudi v tej naredbi in interesom klerikalnega strankarstva naj bi se morali podvreči vsi državni oziri in interesi. Vprašanje je, ali bodo naši politiki dosledni In vstrajni in bodo zmagali državni interesi nad klerikalnim strankarstvom. ki ga klerikalizem širi po državi kot strašilo pred namišljenim — kulturnim bojem?