Poštarina plačana.	Posamezna štev. ©in 5*50.
ilev. 32.	¥ My£^šani, ¥ petek dne 11, avgusta 1922.	Leto V.
(Z dežela.)
Veliko vas je, ki berete dan na dan klerikalne liste, kateri neprestano zabavljajo in psujejo na demokrate, vlado, Jugoslavijo, uradnike, učitelje, sploh na vse, kar se ne pokori njihovim željam in kar ne tuli v njihovo hripavo trobento. Oni so prišli že tako daleč, da hvalijo in poveličujejo morilca Aliagiča, hudodelnika Steji-ča in podobne izvržke človeške družbe, oni hvalijo Ljenina, ki je kriv, da od lakote umirajo milijoni Rusov, in ki v družbi nekaj ruskih Židov odira največji slovanski narod in strelja ruske kristjane in njihove blage duhovnike.
Vsem tem listom komandira doktor Korošec. Njegovi listi zabavljajo na Jugoslavijo, ki se z vso silo upira umazanim klerikalnim namenom. Jezen pa je dr. Korošec tudi zato, ker ni več minister, za kar se je izkazal popolnoma nesposobnega.
Kam je pritirala brezobzirna ča-stihlepnost in verska zagrizenost mariborskega škofovega kaplana, se vi-<d\ v tem, da se mu ne smilis niti ti, illfcogi slovenski kmet, ki si dajal (duhovnikom do danes vse, ki si ga tubogal vse, da te žene s svojo huj-skarijo v gotovo nesrečo; kajti v svoji zaupljivosti verjameš ,,Domoljubu", „Straži" in „Slovenskemu gospodarju" vse, ker ne bereš drugih listov in ti on svoje vsiljuje z vragom in peklom tudi zastonj, ker ve, da mu potem na drugi strani na romarskih vlakih, mašah, pogrebih in beri plačaš vse desetero nazaj. Žene te v bridko nesrečo, ker verjameš njegovim listom in se te prime reka nezadovoljnost, da zabavljaš in govoriš nepremišljene besede, od katerih ni daleč do kaznivega dejanja zoper
državo in njene blagohotne uredbe, katere so določili najizobraženejši izvoljeni možje našega naroda. Marsikaterega takih zapeljancev bo zadela in jih je že zadela huda kazen, kakor bi jih bila še veliko hitreje zadela v bivši Avstriji, kjer so imeli duhovniki vse v rckaii. In kam so te pritirali ti božji namestniki?
Dragi kmetje! Ali niste bili v vojni in videli na lastne oči, koliko je duhovnikom za vašo dušo in telo, ko so vas gnali v vojno in blagoslavljali za avstrijsko mesnico in habsburške katoliške razuzdance in babjeke? Ali ste pozabili na vse drago plačane brezuspešne maše za cesarja in Avstrijo? Ali ste pozabili, da so pokopavali vaše drage sinove gole in razmesarjene brez „žegna" po hostah in močvirjih kakor živali? tudi sedaj doma odrekajo onim, ki ne volijo Že-bota ali Sušnika in ki so Sokoli, često „žegnan britof".
Ako bi -dr. Korošec odkrito govoril, bi vam povedal, da je vzor njegove Jugoslavije: slepa pokornost duhovnikom in drugim klerikalnim voditeljem, ne blagostanje, ne svoboda, ne ljubezen do sodržavljanov, ne krepostno in čisto življenje, -ne, edino pokornost Lahu papežu in duhovnikom in njemu ministrsko predsedni-štvo. To je edini cilj klerikalnih listov. Otresite se jih! To so farizeji!
Dragi moji! Tudi jaz sem kmet in sem duhovnike dolga leta vse ubogal in jim vse verjel. Živel pa sem po pasje. Vedno me je skrbelo, če se nisem kaj pregrešil zoper njihove zapovedi, hodil sem na vsa božja pota, zdaj k Sv. Križu, zdaj na Brezje, zdaj v Petrovče, zdaj v Lurd, tudi doma nisem nikdar izpustil maše, ni-
koli spovedi, nobene procesije. Moje gospodarstvo je zaradi tega vidno propadalo, zlasti, ker je delala enako tudi moja drugače pridna žena in znosila zraven tega še ves denar za maše, dobre namene, cerkvena in fa-rovška popravila, sveče, plašče, ke-lihe, podobe, svetinj ice, misijone, za-rnorčke, zvonove in klerikalne nešte-vilne časopise v nikdar polno bisago. Slabo se nam je godilo. Jedii smo večinoma suh kruh, žgance in mleko, ker vsako boljšo stvar, kakor sirovo maslo, piščeta, svinjske krake, pšenico, gosi, race in purane je moja dobra žena darovala župniku, kaplanu, mežnarju ali pa sv. Roku, sv. Valentinu ali kakemu drugemu lesenemu svetniku, ki sicer ničesar ne uživa, pa je to duhovnik ali mežnar za njega opravil.
Pri vsem tem pa nikdar nisem bil zadovoljen in sem se le bal, da premalo storim za božjo čast (reci: duhovnikovo) in da me čaka pogubljenje. Medtem se je zgodilo, da je kaplan mojo lepo sorodnico zapeljal v greh. Dobila je otroka. Mojo sestro na, ki ni bila lepa, a premožna, je spravil župnik v samostan in jaz sem bil naenkrat ob dve dobri delovni sili in sem moral izplačati v samostan veliko vsoto denarja, ki je bila vknjl-žena na mojem posestvu za sestro. To mi je odprlo oči. Če si upa kaplan, ki je toliko govoril o grehu ne-
! čistosti in peklenskem ognju, brez-j vestno zapeljati nedolžno deklico v tako sramoto, in župnik, ki je toliko in sladko govoril o delu in ljubezni do bližnjega, si upa spraviti mene v | tako nesrečo, samo da se napolni ' samostanska mavha, tedaj vem, da | je njihovo govorjenje prazno in ima ; edini namen, sebe in stranko okori-; stiti in da Bog nikdar ne zahteva kaj I takega od mene.
Pometal sem vse klerikalne liste na cesto, izstopil iz vseh klerikalnih društev in redov in noben duhovnik ali menih ne sme prestopiti mojega praga.
In glejte, od tega časa. to je dobrih 12 let, je Bog vidno blagoslovil moje delo. Namesto nekdanjega postopanja po požjih potih in pijače v gostilni opravljam domača dela, tudi ob nedeljah po opravilu, ne da i bi vprašal duhovnika za dovoljenje. ! Naročil sem se na list „Domovi-i no" in druge napredne ter poučne liste, namesto bere, maš in monštranc pa dajem siromakom in pomagam sosedom, kolikor morem. In to je samemu Bogu po volji! Edino to zahteva od nas, ničesar drugega, le ljubezen do bližnjega in delo. Poznam to po svoji vesti, ki je zda] mirna. Veselo delam, sladko spim, se ne bojim smrti in zadovoljno živim, dasi sem že v letih.
Storite tudi vi tako!
■a
Dan dijašSva in v&jsfce - Kraii in kraSjic® sta prireditvi
Sokolski zlet začenja v polnem j O dnevu naraščaja smo že poro-svojem obsegu šele 12. t. m. in traja čali, pretekla nedelja je pa bila dan štiri dni. Ampak že predzletne pri-1 dijaštva in naše hrabre vojske. Iz reditve so tako lepe, da se nahaja vse države so prišli v Ljubljano mla-vsa Ljubljana že dolgo pod vtisom j di dijaki in dijakinje, ki telovadijo po raznih sokolskih prireditev.	j sokolskem sestavu in se vzgajajo v
}. Keller-1. Albreht:
in
»ia na
(Nadaljevanje 13.)
Sali je hotel sedaj v svoji otroški radosti ponoviti ono igro in zopet preštevati blesteče bele zobe. Toda Metka je hipoma zaprla usta, je sedla in je začela plesti makov venec, ki si ga je potem dala na glavo. Venec je bi! širok in košat in je dajal zagoreli deklici nekak bajen, draže-sten izraz. Tedaj je držal siromašni Sali v svojih rokah nekaj, kar bi bili bogataši drago plačali, če bi le n,a sliki mogli kaj takega gledati na svojih stenah. Sedaj je skočila kviš-kiu in je vzkliknila:
«Bože, kako vroče je tu! Kakor ntorca sediva tu in se žgeva na solnem! Pojdi, ljubček, sediva med viso-kco rž!»
Smuknila sta tjakaj, tako nalahno ini spretno, da skoraj ni bilo sledu za njima. Tesno ječo sta si napravila .med zlatim klasjem, ki je molela
visoko preko njunih glav, ko sta sedela med njim. Videla sta le temno-modro nebo, sicer pa ničesar na svetu. Neprestano sta se objemala in poljubljala toliko časa, dokler se nista utrudila, ali kako bi že človek rekel, če se poljubljanje dve zaljubljenih za minuto ali dve samo preživi in sredi cvetočega razkošja začuti minljivost vsega življenja. Visoko nad seboj sta slišala peti škrjan-čke in sta jih iskala z bistrimi očmi. Kadar se jima je zazdelo, da sta zA trenutek videla katerega zaiskriti se v soincu, kakor zvezdo, ki se nenadoma posveti in huškne po sinjem nebu, sta se poljubila v plačilo. Drug drugega sta skušala prekositi in varati, kolikor je kdo mogel.
«Vidiš, tamle je šinil eden,» je šepetal Sali in Metka je prav tako nalahno odvrnila:
«Slišim ga že, vidim ga pa ne!»
«Pač, le pazi, tam, kjer je tisti beli oblaček. Malo na desno!»
In oba sta vestno strmela tja in sta odprla usteca kakor dva mlada stržka v gnezdu, kadar si mislita,
da sta videla škrjanca. Naenkrat se je Metka zdrznila in je rekla:
«To je torej gotovo, da ima vsak izmed naju svojega ljubega. Se ti ne zdi?»
«Res,» je dejal Sali, «tudi meni se zdi tako!»
«I<ako ti je pa všeč tvoja ljubica,» je rekla Metka, «kakšna je in kaj mi imaš povedati o njej?»
«Prav srčkana stvarica je,» je dejal Sali, «dvoje rujavih oči ima, rdeča usta in po dveh nogah teka. Kaj pa misli, s tem vem še manj nego papež v Rimu! Kaj pa moreš poročati ti o svojem ljubem ?»
«Dvoje modrih oči in poredna usta ima in rabi dvoje predrznih močnih rok. Njegove misli pa so mi bolj neznane nego turški cesar!»
«Pravzaprav je res,» je dejal Sali. da se poznava še manj, ko da se nisva še nikoli videla, tako naju je bil odtujil ta dolgi čas, ko sva dorašča-laT Kaj ti je pač vse rojilo po glavi, drago dete moje?»
«Ah, ne mnogo! Tisočero norčavosti se je hotelo vzbuditi, toda go-
dilo se mi je vedno tako klavrno, da se niso mogle predramiti!»
«Ti uboga ljubica,» je dejal Sali, «jaz pa mislim, da jih imaš precej za ušesi, ali ne?»
«To lahko polagoma izveš, če me boš imel res prav rad!»
«Ko postaneš moja žena?»
Metka je lahno vztrepatala ob zadnjih besedah in se je iskreneje vdala njegovim rokam ter ga je dolgo in nežno poljubljala. Solze so ji pri temi prišle v oči. Hipoma sta se razžalostila oba, ko sta se domislila svoje breznadne bodočnosti in sovraštva staršev. Metka je vzdihnila in rekla:
«Pojdi! Jaz moram iti!»
Tako sta se dvignila in sta roko v roki odšla z žitnega polja, ko sta nenadoma zagledala Metkinega očeta pred seboj. Z malenkostno ostro-vidnostjo postopaškega reveža je radovedno razmišljal, ko je srečal Salija, kaj bi pač mogel iskati salm na vasi. Ko je še vedno koračil proti mestu, se je domislil včerajšnjega dogodka in je same jeze in hudob-
Cgl&s:'.:
ila 1 mm X 60 inseraincca stolpiča raa.i Din 0 20, nradni D 0"30 poslaso, posmrtsice i. reklame BO'50-Večkratne objave nopest.

Naročnina:
ESesečno Din 1'—, četrtletno Din 3'—, polletno Bin , celoletno Din 12.—.
sokolskem duhu. Obenem je prišlo 2400 vojakov sokolov iz vseh garni-zij četrte armade.
Vsa Ljubljana je bila na nogah, ko so v nedeljo popoldne korakale izpred Mestnega doma na zletno telo-vadišče za godbami številne čete mladih dijakov, dijakinj in krepkih vojakov. „Zdravo" - klicev kar konca ni hotelo biti, vse je bilo tako navdušeno, da pomni Ljubljana malo takega navdušenja.
Posebno navdušeno in prisrčno je vse pozdravljalo vojake sokole, same lepe, krepke in ponosne postave pomešanih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jih vse združuje prava bratska ljubezen in sloga ter naša narodna sokolska misel.
Kdo bi si mislil še pred par leti, da bodo kdaj skupaj nastopali sokoli in vojaki! Avstrijsko vojaštvo je bilo
ciplina, ki dela človeka ponosnega in samozavestnega in s sokolskim duhom se bo prepojila vsa naša mlada armada, ki bo potem — strah sovražnikom in zato najboljša in najbolj zanesljiva obramba domovine.
Občinstvo je sledilo strumnim vajam vojakov sokolov z največjo napetostjo in jih je ves čas spremljalo z navdušenim odobravanjem, ki so ga vojaki sokoli zaslužili v največji meri.
Po završeiku vaj sta se kralj in kraljica zopet odpeljala na Bled, viharno pozdravljena od ljudstva, ki se je kar trlo okoli kraljevega avtomobila.
Te dni začnejo prihajati v Ljubljano posebni vlaki iz vse države, ki pripeljejo s seboj tisoče in tisoče Sokolov iz Slovenije, Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvo
vedno sovražno sokolstvu, ker se je j dine, Srbije in Macedonije — iz vse dobro zavedalo, da sokoli niso stebri j države. Tudi s Češkoslovaškega pri-
avstrijske države, temveč branitelji naše narodnosti, ki so jo v armadi zaničevali. Vendar smo dočakali lepe
de več posebnih vlakov s tisoči čeških Sokolov, pridejo pa tudi zastopstva Poljakov, Angležev, Belgijcev, Fran-
čase, ko je vojaštvo popolnoma na j cozov in celo iz afrikanskega Alžirja
„x_„„: aai.hIaIi.a -------a pridejo francoski telovadci v goste k
našim Sokolom. Samo po sebi se razume, da pridejo tudi naši ameriški Sokoli, in sicer v večjem številu.
Velike in pomembne bodo sokolske slavnosti, ki jih bo naslednje dni doživljala Ljubljana in z njo ves naš narod skupaj s svojim kraljem in kraljico. Ko pa slavnosti minejo, naj se gre na resno delo, vse naj se oklene sokolske misli in kmalu nam bo sijalo milejše solnce na nebeškem oboku!
strani sokolstva, naše najbolj narodne organizacije, ker v naši svobodni domovini je vojska ravnotako naša, narodna, kot sokolstvo!
Veliko zletno telovadišče je bilo polno na tisoče in tisoče broječega narodnega občinstva iz Ljubljane in drugih naših krajev. Ko so se imele začeti vaje, sta se pripeljala z avtomobilom kralj in kraljica, pozdravljena od zbranega večtisočgiavega občinstva s tako viharnim in iskrenim navdušenjem, da sta bila kralj in kraljica zelo ginjena. Prišla sta pač med svoje ljudstvo, ki ve ceniti in ljubiti svojega kralja, ki je sin našega naroda.
Krasne prizore je nudilo veliko telovadišče, na katerem so Izvajali razne lepe proste vaje v posameznih oddelkih dijaki in dijakinje s tako natančnostjo, da je občinstvo kar strmelo. Pravi vihar navdušenja je pa izzval naravnost vzorni nastop 2400 vojakov sokolov pod vodstvom svojih oficirjev in sokolskih voditeljev. Tu se je videlo in spoznalo, da se naši mladi vojski nobena vojska na svetu ne more primerjati, ker v naši vojski vlada nravi sokolski duh, ki podžiga duha in krepko telo. Ko pridemo do tega, da bo vsak Jugoslovan tudi Sokol, bomo tako močan narod, uživali bomo v vsem svetu tak ugled kot
Politični pregleci
Narodna skupščina je delala navzlic neznosni vročini, ki vlada v Beogradu, do zadnjega petka, ko so se začele
parlamentarne počitnice,
da si morejo tudi narodni poslanci malo odpočili od dela, ki so ga opravljali eni pošteno in vestno, drugi pa lahkomiselno v brezdelju. V septembru ali pa najpozneje v začetku oktobra se pa narodna skupščina zopet sestane, ker pri nas je dosti dela in prav je, da dajejo poslanci dober vzgled svojim volilcem, ker samo v delu je rešitev.
Z Italijo imamo zopet nove sitnosti. Te dni bi se moral izvršiti spo-
rešitev teh za nas zelo važnih vprašanj. Italija najbrž zavlačuje zato, ker je njena vlada brez vsake moči v lastni državi in je morala izročiti vso upravo v mnogih pokrajinah — vojaštvu. V Italiji vlada naravnost strahovit nered in nihče ni zmožen napraviti red. To so slaba znamenja, ker tam, kjer se mori in požiga in ni nobene sile, ki bi prijela morilce in požigalce — tam nekaj ni prav, tam je pričakovati še marsikaj.
Naša soseda Avstrija se nahaja v največjih stiskah in se je obrnila
na velike sile s prošnjo za pomoč,
ker ako ta uboga državica ne dobi pomoči od velikih sil, in sicer prave denarne pomoči, potem je končni polom neizogiben. Do tega poloma bo tudi prišlo, ker velike sile imajo toliko svojih skrbi, da ne utegnejo niti misliti na pomoč Avstriji. Sicer so se pa Avstrijci sami obsodili na propast s tem, da samo beračijo po celem svetu za pomoč, namesto da bi se držali pregovora: pomagaj si sam, pa ti bodo tudi drugi pomagali. Ampak na samopomoč v Avstriji nihče ne da nič, ker se nikomur ne ljubi delati in tako drvi ta mali ostanek nekdaj velike in mogočne Avstrije naravnost v pogubo. Nam se pri tem čisto nič ne smili, ker ta propadla Avstrija je skozi tisoč let pila kri iz našega narodnega telesa in od tega živela. Sedaj od našega truda in dela ne more več živeti, in ker se njeni državljani sami nočejo malo potruditi, umira počasi ta mala Avstrija. Naj jo zadene kazen, zaslužena za vse njene grehe!
Na bližnjem vzhodu se dogajajo zopet zanimive reči in najbolj zanimiva je ta, da stojijo
Grki pred Carigradom in bi radi dobili to znamenito mesto
bo i. i. d." Učitelj in občinski tajnik sta. tožila župnika radi žaljenja časti. Obravnava je bila večkrat preložena, končno pa je župnik le prišel. Sklenila se je poravnava tako, da je župnik plačal vse stroške in se zaveza! okiicati na prižnici izjavo, v kateri obžaluje, da je učitelju in tajniku kradel čast ter se jima zahvaljuje, da sta odstopila od tožbe in ga rešila zaslužene kazni. In zopet so se verniki smejali, tokrat pa
na račun župnika.
*
Oplotnica. Naš lepi nadebudni kaplan je stopil v nedeljo 23. julija na prižnico z namenom, da pozabava čez sokolstvo, čez šole in da zvabi vse verne kristjane na katoliški shod v Konjice. Poudarjal je sicer, da ta shod nima političnega namena, da se ne bo hujskalo proti nobeni stranki, vendar pa je bila ta točka edina na dnevnem redu shoda. Uspeh tega shoda je bil tako „!ep", da smo videlt celo mlada dekleta ležati pijana na sredi ceste, ko so se vračala polna „dušne hrane" iz Konjic. Kaplan je nato razložil svojim poslušalcem, kaj je sokolstvo, češ, to je brezverska organizacija, ki odvaja vse vernike od krščanske vere. Mi pa pravimo: Ako so Sokoli brezverci, so isto še v večji meri Orli. Saj so oni Sokolom takorekoč ukradli svoje kroje, telovadne obleke, telovadni sistem in sploh vse. Sedaj jim pa še kradejo njihovo pošteno ime. In Orlice, ki hodijo ponoči po gorskih gostilnah in še celo z duhovniki? Kateri so brezverci? Ne sodite, da ne boste sojeni! O šolah je naš kaplan govoril, naj bi se vzgajala mladina v ver skem duhu in da se sedaj le sliši, naj gre križ iz šole. Vprašamo vas, kdo da bolj meče križ iz šole, nego kaplan sam. Vsak dan pozno v noč,
malokateri drugi narod. Avstrijska:	ki je bil sklenjen med našo
disciplina je bila prisiljena in nepri- i dr.zavo !I! Italijo zaradi Reke in dru-jetna, v naši svobodni domovini pa! £lh vPrasanj, pa ze zopet
vlada tudi v armadi sokolska dis-
Italijani zavlačujejo
nosti dobil pravo sled. Sum pa ni brž zadobil izrazite oblike. Šele sredi seldviskih ulic se je obrnil in je dirjal zopet proti vasi, kjer je iskal hčerko doma okrog, seveda pa zaman. Z vedno večjo radovednostjo je dirjal na njivo. Ko je tam zagledal Metkino košaro, s katero je navadno hodila po pridelke, dekleta samega pa nikjer, je ravno malo pogledal po sosedovi rži, ko je prišel prestrašeni par iz nje.
Kakor okamenela sta obstala. Tudi Marti je izprva stal in ju ogleda-val z jeznimi pogledi, bled kakor vosek. Potemi pa je začel v kretnjah in besedah strašno divjati. Obenem je srdito segel z roko po fantu, da bi. ga zadavil. Sali se je umaknil in je stekel par korakov nazaj, ker se je zbal podivjanega moža. Ko pa je videl, da je stari mesto njega zgrabil drhtečo dekle in ji prisolil klofuto, da ji je odletel rdeči venec z glave, ter da si je ovil krog roke niene lase, da bi jo vlekel s seboj in jo še hujše pretepaval, je takoj zopet priskočil. Brez pomisleka je prijel za kamen in je udaril starega po glavi, nekaj v nagli jezi, nekaj v stra-
hu za Metko. Marti je malo omahnil, potem pa se je brez zavesti zgrudi! na kup kamenja in je potegnil Metko, ki je obupno kriknila, za seboj. Sali je še njene lase rešil roke onesveščenega in jo je dvignil. Nato je obstal kakor kip, brez misli in brez volje. Ko je deklica zagledala očeta, ki je ležal kakor mrtev, je skrila prebledeli obraz v dlani. Vsa se je tresla, ko je rekla: «Ali si ga ubil ?» Sali je nemio prikimal in Metka ie kriknila:
«Moj bog, o moj bog! Saj je moj oče! Ti ubogi revež!»
Brez misli se je vrgla čezenj in je dvignila njegovo glavo, ki pa ni nikjer krvavela. Nato jo je zopet spustila, da je omahnila. Sali je počeni! na drugi strani kraj moža in oba sta strmela, tiha ko grob, roke kakor ohromele in negibne, v obraz, ki ni kazal življenja.
Da bi nekaj dejal, je nazadnje povzel Sali:
«Saj ni treba, da bi moral biti brž mrtev. To ni nikjer rečeno!»
(Dalje prihodnjič.)
v svoje roke. To bi se moglo zgoditi I še čez polnoč, smo ga videli v go-samo v slučaju, ako bi Grke v nji-' stilna h in drugod. Teden po smrti
Vi A\7flt« r-	Knnii.	J..	— 1__I________~ . — 1 ~ .---. „ 1 ,________* _	t * 1 1	1	1
hovem stremljenju podprla kaka velesila, ker Grki sami ne bi bili v stanu premagati v odprtem boju kogar-sibodi. Grki so namreč močno podobni Italijanom, ki s svojo armado tudi nikdar niso nič dosegli, temveč vedno samo s tujo pomočjo. Grško ropo-tanje z orožjem ni torej nikomur nevarno, ako nima nobena velesila kako korist od tega, da dobi Grška tudi Carigrad. Za sedaj to vprašanje še ni pojasnjeno, ali videlo se bo kmalu.
Dopisi
Trbovlje. Kapelica je gotova. Zdaj bo menda poroka in potem blagoslov. Ako pa ne bo prej poroke, tedaj bomo mi koruzniki, kar nas je v Trbovljah, postavili vsak svojo — seveda leseno — kapelico, da se s tem odkupimo koruze, ker vidimo, da se z denarjem tudi vrag potolaži.
*
Jurklošter pri Laškem. Na naši fari je za provizorja Blaž Brdnik, tisti mož, ki je spravil iz zapuščine župnika Tribnika oni del, ki je bil namenjen za občinske reveže, za cerkveni ubožni sklad. Okrajno glavarstvo je nakazalo našemu učitelju za stanovanje eno prazno sobo v fa-rovžu. To je župnika hudo razjezilo, katera jeza se je še povečala ko je občinski tajnik govoril na grobu pokojnega občinskega svetovalca Grada. Svoječasno je župnik izrabil svojo pridigo, da je župana, občinskega tajnika in učitelja javno tako sramotil, da so se verniki smejali ali pa zgražali. Rekel jim je: „Maš ne bom nič oznanil, ker imate sedaj drugo duhovščino: župan je župnik, občinski tajnik in učitelj pa kaplana Odlok okr. glavarstva je datiran z dnevom, ko ie solnce stopilo v znamenje kozla, učitelji radi farovškim kuharicam snažijo čevlje, moji jih pa ne
svoje matere si je oblekel orlovski kroj in šel na veselico v Zreče. Vse to vidi naša mladina prav dobro in ima slab vzgled. Torej Vi, gospod kaplan, pomislite malo, kaj da ste, in se po tem ravnajte, pridigujte raje o krščanski veri, o treznosti, o ljubezni do bližnjega, o lepem in poštenem življenju, ne pa o politiki. Pojdite v šole, poučujte mladino in ji dajajte dober vzgled, da bo dobro vzgojena stopila med svet!
*
Braslovče. (Suša koristi — f a r o v š k i g o s p o d i.) Pišejo nam:
V Savinski dolini je tako huda suša, kot menda nikjer drugje v Sloveniji. To nesrečo so v več far ah izkoristili farovški gospodje, eden tako, drug drugače, samo da je neslo. Tudi naš dekan je uporabil sušo kot sredstvo, s katerim se da kaj zaslužiti. Njemu ni denarja nikoli dovolj, kar seveda ni čudno, ker ima g. dekan celo gardo sorodnikov v farovžu. Suša in ljudsko lahkovernost je izkoristil g. dekan Medved tako, da je vprizoril eno romarsko .procesijo za dež k Sv. Križu in drugo v Letuš. V obeh slučajih se je vršil «ofer» za opravilo, dasiravno pri procesiji v Letuš, ki spada ped njegovo faro, pravih stroškov niti ni mogel imeti. Ne razumemo, kako si je mogel opravilo na tak dobičkonosen način zaračuniti, ker je on šel prosit dežja tudi za svoje vele-posestvo. Njemu kot veleposestniku je dež celo mnogo boli potreben, nego neštetim, malim kmetom, ki so se udeležili procesije na lastne stroške in so morali vrh tega še g. dekana podpreti pri «ofru». Ne bi rekli k temu «ofru» prav ničesar, če bi bil naš g. dekan drugače revež. Priznajte, g. dekan, da tako mešetarje-nje ob nepravih prilikah ni posebno krščansko! Ne izzivajte do skrajno-
sti ljudske lahkovernosti in nevednosti, ki deloma še misli, da je vse prav in vse zapisano v svetem pismu, kar pride odi iarovških gospodov. Na ta način se počasi ubija v narodu vera.
:-* Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 8. t. m.: 100 avstrijskih kron za 17 do 19 par, 100 laških lir za okoli 388 dinarjev, 100 češkoslovaških kron za 200 do 207 dinarjev, 100 nemških mark za 13 do 14 dinarjev, en dolar za 8IV2 do 83V2 dinarja.
= Žitni trg. V Vojvodini se je plačevala pretečeni teden pšenica po 1600 K, koruza po 1310 K, oves po 1300 K, pšenična moka št. 0 po 24 K. Cene po malem naraščajo.
= Svinjski sejem v Mariboru. Na sejem 4. t. m. so pripeljali 162 komadov. Cene: 5 do 6 tednov stari prašički 460 do 650 K, 7 do 9 tednov stari 750 do 1200 K, 3 do 4 mesece stari 1600 do 1800 K, 8 do 10 mesecev stari 3600 do 3800 K, leto in pol stari 4500 do 5300 K.
= Mariborski živinski sejem v to rek je bil zelo dobro obiskan. Pri-
gnanih je bilo 669 glav živine, in sicer: 14 bikov, 240 volov, 386 krav, 16 telet, 12 konj in 1 osel. Vsled suše se opaža neznatno padanje cen. Cene goveji živini za kilogram žive teže so bile 26 do 40 K po kakovosti.
= Živinski sejem v Karlovcu dne
5. t. m. je bil zelo živahen. Cena za | kg žive teže v kronah: voli prvovrstni 30 do 35, drugovrstni 25 do 30, tretje vrstni 20 do 25, krave 16 do 20, svinje prvovrstne 80 do 90, drugovrstne 75 do 80. Seno se je tržilo po 400 do 600 za 100 kg.
= Dobra vinska letina se obeta v naši državi, vsled česar bomo imeli j mnogo vina za izvoz v druge države. Naša vlada bo stopila v pogajanja s češkoslovaško republiko in bo skuša- j la izposlovati dovoljenje uvoza naših vin v Češkoslovaško.
= Hmeljarjem. Poverjeniki hmeljarskega društva so na svojem zborovanju dne 6. t. m. v Žalcu sklenili, da se bo za letošnje obiranje hmelja plačeval škaf po 4 K s hrano in 6 K brez hrane. Te mezde se po krajevnih razmerah tudi lahko predru I gačijo. Z obiranjem goldinga se bo . | pričelo okrog 20. avgusta.
SCmetilstii @lasnitš
POMEN VINOGRADNIŠTVA ZA gradništva in ki morajo svoj vinski
NAŠE KMETIJSTVO.
Če hočemo važnost vinogradništva za naše kmetijstvo prav presojati, je treba, da gledamo na to, kakšna je vinogradniška posest in v čigavih rokah se nahaja. Vinogradniška posest je namreč različna v tem pogledu. Mnogo imamo takih vinogradniških posestev, ki so povsem samostojna, ki obstoje samo iz vinograda in zidanice ali se jih pa drži še kaj malega druge kmetije. To so samostojna vinogradniška posestva. Poleg takih sa-imostojnih vinogradov imamo pa vinograde, ki so v zvezi s kmetijo iin ki predstavljajo le del kmetskega posestva. Večjega pomena za nas so vinogradi druge vrste, tedaj vinogradi, ki so bistven del kmetije.
Če pregledujemo samostojne vinograde, vidimo, da se nahajajo v različnih rokah. Premnogo takih vinogradov je last trgovcev, gostilničarjev, vinskih trgovcev, raznih obrtnikov, tvorničarjev, zasebnikov itd., tedaj oseb, ki niso kmetskega stanu. Ti lastniki tudi niso navezani na dohodke iz vinogradov v tem zmislu kakor kmet. Obdelujejo jih, ker jih imajo, ker imajo veselje z nijimi in ker jim ti vinogradi množe ob ugodnih letinah dohodke. Zanimiva bi bila v tem oziru statistika raznovrstnih posestnikov. V to vrsto vinogradov je šteti tudi tiste naše male vinograde, ki so last naših užitkarjev in preužitkarjev, ki so prišli na en ali drug način do nnalega vinogradiča in si lajšajo z ntjim svoje življenje in izhajanje.
Vinogradi prve skupine nimajo za kmetijstvo posebnega pomena. Večkrat celo nasprotno, ker odtegujejo pičle delovne sile in jih draže, tako da jih kmet težko dobi in težko plačuje.
Večji pomen pa imajo vinogradi, ki so kmetska last in spadajo h kme-tiijam. Pa tudi ti vinogradi so raz-liičnega pomena. Odvisno je to od tega, kako velika je kmetija, kako velik je dotični vinograd ini v koliko je posestnik navezan na dohodke iz vinograda. Če služi vinograd z vrsem svojim pridelkom izključno le diomači porabi — in takih vinogra-d-iov imamo tu in tam — potem je poomen takega vinogradništva ves dirugačen kakor je pri tistih kmet-skkih posestnikih, ki živijo od vino-
pridelek v denar spravljati, da krijejo stroške svojega gospodarstva.
Položaj našega vinogradništva je tedaj različen. Iz tega pa lahko povzamemo, da je tudii pomen vinogradništva za naše kmetijstvo zelo različen in da se ne da pripisovati vinogradništvu tako splošno tisto važnost za obstanek in nadaljnji razvoj našega kmetijstva, kakor se to rado poudarja. V mnogih slučajih uživajo vinogradi odveč prednosti nasproti ostali kmetiji, ki vsled tega trpi. Če živi kmetski posestnik lahko brez vinograda in če trpi druga kmetija zaradi tega, ker se obrača vse delo in obratna glavnica v prvi vrsti v vinograd; na škodo ostalega kmetijstva, potem je treba na vsak način preokreta. Če je kmetija zmožna napredka, ne sme trpeti škode zaradi vinogradništva. Take kmetije ni zanemarjati na ljubo vinogradništvu! Pri nas se pa to danes dejansko godi na škodo našemu napredku!
POMAGAJTE POLNEMU DREVJU!
letos se nam obeta diobra sadna letina. Ni vise drevje polno, vzlic temu bo dosti sadja. Nekatera drevesa so prav polna, druga manj, nekatera so tudi brez vsakega sadu. Kakršna je vrsta, lega in razni drugi pogoji. Če se drevje šibi pod težo sadja, ga podpiramo s koli, da se nam ne polomi. To je v takih letih potrebno. Toda še nekaj bi bilo pri takem drevju potrebno, na kar pa pri nas nobeden ne misli, ker nismo temu delu vajeni.
Potrebno bi bilo, da bi v takih letih pomagali drevju tudi z gnojenjem. Tako polno drevje potrebuje namreč veliko živeža. Potrebuje ga za popoln razvoj sadja, potrebuje ga pa tudi za dober razvoj rodovitnega lesa in popov za prihodnje leto. Če prepuščamo polno drevje svoji usodi, se ne smemo čuditi, da nam tako poredkoma redi. Saj ni drugače mogoče! Zemlja se v letih tako bogate rodovitosti preveč iz-molze, drevje pa preveč izdela, tako da ne more nastaviti ne tistega lesa ne tistih popov, ki bi bili potrebni za rodovitost v prihodnjem letu.
Po drugih deželah se polnemu drevju v takih letih gnoji, da ima
zadosti moči. Ob deževnih dnevih vozijo po prvi košnji, oziroma tudi po drugi košnji z vodo razredčeno gnojnico na sadne vrtove, kar polnemu drevju pomaga, da ostane do zadnjega zdravo, lepo zeleno in krepko, in da se: tudi nastavljeno sadje popolnoma razvije. Tako skr-be po takih krajih gospodarji obenem za boljšo košnjo, za boljši pridelek sadja in za boljšo rodovitost drevja v prihodnjih letih.
Storimo tudi pri nas tako!
TOČA IZPOD ZEMLJE.
Ali je izmed prizadetih kmetovalcev že kdo resno razmišljal o tem, koliko škodo delajo ogrci od svojega postanka naprej pa do časa, ko se zabubijo? Težko. Sicer bi ne mogli tako mirno gledati in trpeti ogromne škode, ki jo delajo po naših zemljiščih od časa do časa ti požrešni črvi. Kdo se zmeni za te prikrite škodljivce, dokler ni škoda tako očitna, da se nam kaže v podobi požgane ruše ali pokončanih sadežev?! Nevidna golazen gloda na koreninah naših sadežev neopaženo in znižuje pridelke od leta do leta. Na sto in stoi tisoče znaša škoda tudi letos, ki jo delajo črvi po raznih naših legah, tako da pomeni ta škoda za marsikaterega posestnika škodo, ki ni nič manjša od toče in ki znaša v celoti ogromne vrednosti.
Mestoma je vse rjavo, kakor po-žgano. Velika škoda se opazuje letos po raznih travnikih, na njivah pri prosu, turščici itd. Marsikje so bile brazde za strniščno setev vse žive tega škodljivca. Koliko škode je moral napraviti črv letos že prej pri žitu z izpodjedanjem korenin! Nič čudnega, če je tudi zaradi tega letošnje žito tako redko in slabo in če je tudi zaradi tega še bolj trpelo pred rjo in snetjo!
In kako malo se ga vse to zmenimo! Ko so se preoravala strnišča, se nismo potrudili, da bi bili za brazdo pobirali črve in jih pokon-čavali, ampak zaoravali smo jih s prihodnjo brazdo, v kolikor se niso medtem že sami nazaj zarili in s tem rešili pred poginom. Le nekaj: malega so jih pobrale vrane. In vendar bi morali po vsaki brazdi s košaro za njimi! Kako" malo zmis-la se kaže pri nas za potrebno varstvo rastlin pred takimi zajedalci in kako ravnodušno se vdajamo usodi! Neodpustno je to! Dokler se ne bomo zavedali takih naših sovražnikov in ne bomo znali sami skrbeti za svojo korist, toliko časa smo sami krivi neugodnih uspehov. Tukaj ni božja volja niti usoda kriva, ampak tukaj: je naša krivda, če smo tepeni.
Ko pride zopet kebrovo leto, ne držimo rok križem!
Obrtni glasnšfe
o Ljubljanske obrtne nadaljevalne šole so v resnici v nevarnosti, da se ne bodo mogle več otvoriti, ker primanjkljaj preteklega leta v znesku 147.000 kron še ni pokrit. Šolski odbor se je obrnil na pristojne faktorje, da z izdatnimi podporami omogočijo nadaljnji obstoj teh velevažnih zavodov. V preteklem šolskem letu je obiskovalo pouk okrog 1300 obrtnih vajencev in vajenk iz vseh obrtnih strok.
o Bolniško zavarovanje za obrtnike. Ministrstvo za socialno politiko je obvestilo «Zvezo obrtnih zadrug», da se v ministrsvu zbira material za zakonski načrt o bolniškem zavarovanju obrtnikov. Čim bo načrt gotov, ga prejmejo vse obrtniške zbornice, druge obrtne organizacije in vsi merodajni faktorji, da predlože svoje morebitne izpreminjevalne ali dopolnilne predloge,
+ Slovenija dobi 26 poslancev. Po
novem načrtu državnega odbora se ima v Sloveniji voliti za mariborsko volilno okrožje 15 poslancev, za ljubljansko 10 poslancev in za mesto Ljubljano (s Spodnjo Šiško) eden poslanec, torej 26 poslancev.
+ Smrt «Novega Časa». Krščanski boljševiki naznanjajo svojim ne-katernikom, da je v razkolu med Ko-roščevo strujo in krščanskimi boljševiki klerikalne stranke padel kot žrtev nadebudni list „Novi čas". Njegov duh se je preselil v deveta bolj ševiška nebesa, njegovi telesni ostanki pa ostanejo v Ljubljani in deloma v Beogradu. Zadušnico je opravil dr. Korošec. Bil je strupen list, toda mrtvemu naj bo odpuščeno.
+ O orlovskih prireditvah. Kdor je imel priliko videti več orlovskih in sokolskih prireditev, je videl velikansko razliko med Sokoli in Orli. Orlovske prireditve so vsakokrat pravzaprav le politični shodi, dočim pri sokolskih prireditvah o politiki ni govora, ker Sokol ni politična stranka, temveč telovadno društvo, katerega cilj je telesno in duševno zdravje. Ako imajo Orli in Orlice na svojih prireditvah tudi telovadne nastope, so ti nastopi le lim za kaline, da je več cirkusa, katerega si tudi želijo klerikalne ovce, katerim ugajajo že navadne „knivele", ki jih napravi na drogu kakšen nadebuden Orel. O sistematičnem gojenju telovadbe pri Orlu ni govora, ker to, kakor rečeno, ni glavni namen Orla. Tudi dostojnosti primanjkuje na orlovskih prireditvah. Tako nam poročajo, da so na orlovskem taboru pri Sv. J ur j u ob Taboru nastopile Orlice v po-
manjkljivih spodnjih oblekah in ena še brez vsega le v telovadnem krilu; kar je vzbujalo med gledalci veliko zgražanje. Malo dostojneje bi drugače proti Sokolicam tako rahločutni kaplani že lahko oblekli svoje gojen-ke, ki tudi drugače niso prav finih manir. Tako je na isti prireditvi prišla ena nadebudnih Orlic kot natakarica do nekega popolnoma ji neznanega gospoda in ga prav po rov-tarsko vprašala: „I<aj pa češ?" Dotični gospod ji je, namesto da bi naročil piva, takoj zabrusil v obraz: „Drva kupujem!" Če ga je Orlica razumela, ne vemo. Iz vsega se pač vidi, kako se vzgaja naša mladina v orlovskih društvih. Sramotno in neotesano obnašanje nekaterih Orlov in Orlic nas samo opominja, da se ne bomo vpisali in ne dali vpisati svojih otrok v orlovska društva.
*	Kralj na lovu. Kralj in kraljica sta se dne 1. avgusta podala pod Triglav na lov. Lovska sreča jima je bila mila: Kralj je ustrelil tri gamze, kraljica pa enega. Planinci so ju povsod prisrčno pozdravljali in kralj je obljubil, da bo še večkrat posetil naše gorske velikane.
*	Parastos za pokojnim kraljem Petrom I. Osvoboditeljem se bo opravljala povodom prve obletnice njegove smrti dne 16. t. m. v vseh cerkvah naše kraljevine.
*	Poljski gostje v Ljubljani. Dru žba poljskih profesorjev in profesoric iz Varšave je na svojem potovanju po Jugoslaviji obiskala iudi Ljubljano, kjer je bila presrčno sprejeta in se je z lepimi spomini povrnila v domovino.
*	Fridoiin Kavčič t Po težki bolezni je umrl pretekli teden v Mariboru Fridoiin Kavčič, polkovnik v pokoju. Bil je znamenit vojaški pisatelj in vedno odločen narodnjak. N. p. v m.!
, * Napeljava električnega toka iz elektrarne Fala v Trbovlje se bo pričela v najkrajšem času in bo dovršena prihodnjo jesen. Pogodba med falsko elektrarno in Trboveljsko pre-mogokopno družbo je že podpisana.
*	Dalmatine! ne marajo Orlov. Dalmatinski Orli in Orlice, 15 po ševilu, ki so bili na potu na orlovski tabor v Brno, so pretekli teden dospeli v Split, kjer jih je občinstvo «slovesno» sprejelo z žvižganjem. Neki Orel je zagrozil s palico, nakar je prišlo do pretepa, da je morala posredovati policija. Trije Orli, ki so seboj nosili orožje, so bili izročeni sodniji. Naj bi raje držali figo v žepu, kakor naši slovenski Orli, in ostali lepo doma, pa bi jim ne bilo treba doživljati tako klavrnih sprejemov.
*	S ponarejenimi italijanskimi bankovci sta mešetarila Primorca Fran Ukmar in Anton Šemrov, konjska mešetarja v Št. Vidu pri Stični. Orožniki so našli pri njima več ponarejenih bankovcev po 10, 1000 in 5000 lir. Osebe, ki jim je o tej zadevi kaj več znano, naj to sporočijo deželnemu sodišču v Ljubljani ali pa bližnji orožniški postaji.
*	Volka je ustrelil g. Fran Nosan v nedeljo 6 t. m. na godeniško-grčav-ski meji. Volk je težak 37 kg in je bil star 4 leta. Pač redek lovski plen v naših krajih.
*	Roparji so se pojavili v kočevskem okraju in pričeli napadati ob belem dnevu ljudi na cestah. Vsled velikega vznemirjenja ljudstva je okrajno glavarstvo odredilo pretekli teden, na te bandite lov, h kateremu je pozvalo orožnike in lovce. Pri dvodnevnem zasledovanju so enega razbojnika ujeli, tri pa obstrelili in jim menda pregnali veselje do imenitnega razbojniškega poklica.
Iz raznih krajev
*	V Železnikih na Gorenjskem je fantič Anton Logar prižigal smodnik, ki mu je bruhnil v obraz in ga precej poškodoval.
*	Na Zidanem mostu je kuharica kolodvorske restavracije, Pepica 2. izpila kozarec kisne esence, ker je mislila, da si je natočila kisle vode. Zdaj se zdravi v ljubljanski bolnici.
*	V Starem gradu pri Vidmu so zlikovci napadli avtomobil, ki se je peljal iz Zagreba proti Zidanem mostu. Obkolili so ga in nato vrgli šoferja v cestni jarek. Orožništvo pa je napadalce že izsledilo in jih vtaknilo pod ključ.
*	V Št. Janžu pri Krškem je mladenič Gole Jernej ogledoval nabasan samokres, ki se je sprožil in ga težko ranil na glavi.
*	V Loki pri Zidanem mostu, ki je sicer zelo miroljubna vas, je preteklo soboto izzval neki Cigole v gostilni sedeče fante, nakar se je razvnel pretep, ki je končal s krvavimi buticami. Zadnji čas je, da naši orožniki in posebno sodnije najod-ločnejše ohladijo kri takim vročim izzivačem, ki jih mrgoli po vsej Sloveniji.
*	V Svečini je prošlo sredo med hudo nevihto vdarila strela v grajsko viničarijo in ubila viničarko Marijo Krajnc in njenega 211etnega sina Petra.
*	V Solčavi je dne 1. t. m. ponoči uničil požar veliko turbinsko žago Gregorja Plesnika. Škoda znaša več milijonov. Požar je najbrž zanetila zločinska roka.
*	V Ljutomeru so v trgovino nedavno umrlega trgovca Babiča vdrli
tatovi in odnesli za pol milijona blaga. Tatov še niso izsledili.
*	Pri Poljčanah se je vrgel pod tovorni vlak preužitkar Janez Gor-jup. Samomor je izvršil, ker je svojemu zetu iz maščevalnosti zažgal hišo.
*	V Krastju pri Gornji Radgoni je mlinarja Valentina Divjaka pri popravilu prijelo mlinsko kolo in ga vrtelo okrog, da je izdihnil.
Pred vsesokolskim zletom, v Ljubljani.
Zanimanje za ljubljanski vse-sokolski zlet, ki se vrši od 12. do 15. t. m., je po vsej Jugoslaviji velikansko. Saj ne bodo nastopili samo jugoslovanski Sokoli in Sokolice, temveč bodo prišli tudi češkoslovaški in poljski Sokoli in Sokolice, francoski in drugi telovadci ter celo alžirski telovadci iz Afrike. Vsa Ljubljana se pripravlja, da čim prijaznejše sprejme številne goste. Pripravljajo se tudi stanovanja za prenočevanje. Vsled pomanjkanja stanovanj bo mnogo Sokolov taborilo kar na prostem pod šotori. Zanimanje za zlet se kaže med vsemi sloji, med kmeti, obrtniki, uradništvom, učiteljstvom in delavstvom. Ljubljanska sokolska prireditev bo takšna, kakršna še ni bila v Jugoslaviji in kakršne v Ljubljani mi ne bomo več doživeli.
Zdravstvo
z Kako se čuvamo pred grižo? Zopet prihajajo iz vseh krajev Slovenije poročila o razsajanju griže, ki seveda zahteva svoje žrtve. Ponovno moramo poudarjati, da je snaga in samo snaga njen največji nasprotnik. Ne jejte zelenega sadja in pazite v tem oziru posebno na otroke. Sadje, ki ga uživate, mora biti po- j polnoma zrelo in skrbno umito! Ne j obiskujte bolnikov, pazite na snago v hiši in pri posodi, umivajte si pred jedjo roke z milom ter zatirajte muhe. Vsak slučaj obolelosti je treba takoj prijaviti zdravniku.
To ni nobena umetnost, predpisovati davke, ki se morajo odrajtati, pa to je umetnost, da se denar zasluži za davke in če je ženska sama za to, da služi davke, potem ministri tudi sami lahko vladajo in jim ni treba še zraven kimavcev, ki samo zraven stojijo in debelo gledajo.
Ljubi Janez! Jaz Ti moram pisati, da je pri deklah vsak dan tak sejem, da moram obupati, ker nad menoj cele noči z okovanimi čevlji topotajo in če je eden zgoraj, že spodaj drugi žvižga in leze po loj-tri. Ti ne veš, jaz pa vem.
Oni dan sem vprašala župnika, ali vladanje skoro neha, pa je rekel, da ne, pa sem rekla, da je to pre-neumno, in je napel svoja usta in rekel: Ljuba Telebnica, to je za našo sv. katoliško vero in Vaš mož mora zanjo trpeti in se zanjo bojevati in to mu bodo nebesa povrnila in jaz sem rekla: Tako — in morda je to tudi za sveto vero, da mi pri deklah strop poderejo, in on je rekel, da se to ne da pomagati, ker hudič hodi okoli m gleda, koga bi pogoltnil in še bolj je je napel žnablje ter odšel.
Pa jaz že poznam take besede in vsi po vasi vemo, da si mu Ti pisal, kako naj svojo kuharico ozdravi — in potem se že ve, kaj je.
Kuharica je to zaupala mežnar-jevi Katri, Katra je pravila Lizunovi Jeri in Jera je povedala meni.
Ljubi Janez, jaz Ti moram pisati v ljubezni, da ne vem, kaj Tebe briga farovška kuharica in zakaj se mora zdraviti s šmirom — in morda bi še rad videl, če je prav namazana. Ljubi Janez, jaz Ti moram pisati, da si falot, in jaz si lahko mislim, kako ti v mestu vladaš in morda še drugim kuharicam daješ zdravila. Pa Te ni treba domov, le vladaj, jaz bom tudi.
Ljubi Janez, to Ti moram pisati in mnogo pozdravov od Tvoje ljube
Stric: ,,Kako to misliš?"
Francka: „Naš atek je rekel včeraj, da si ti eden tistih, ki nočejo umreti."
*
Evina hčerka in kača.
Evina hčerka in kača sta se srečali in žena se je s studom obrnila od kače.
e,Zakaj me tako zaničuješ," je rekla kača, „kaj ne veš, da te jaz v vsakem oziru prekosim."
„Ti mene — radovedna sem," odgovori žena.
„Radovedna si bila vedno, a jaz hočem tvoji radovednosti zadostiti kot nekoč: Res imaš gladko kožo, hud jeziček, kot jaz; razumeš tudi svoje žrtve omrežiti, preden jih umoriš, in brizgneš strup v njihove rane, kot jaz, toda ..."
,.Toda?" je vprašala Evina hčerka. —
„Ti ne moreš skočiti iz kože kakor jaz, kar bi ti često zelo rada storila."
DOBRA ŽENA IN MATI ima
vedno pri hiši nekoliko steklenic lekarnar Feller-jevega prijetno dišečega «Elsafluida». Služi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog ali celotnega života; kot kosmetikum za usta, kožo in glavo je nedosegljiv ter je mnogo močnejši, izdatnejši in učinkovitejši kot francosko žganje. — Tri dvojnate steklenice ali eno specialno steklenico z zamotom in poštnino vred pošlje za 72 kron Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 360, Hrvatsko.
Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fellerjev ..Eisofiuid"
zene
Telebnice.
Zakon o zaščiti delavcev. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 70. Cena 6 Din, po pošti 50 par več. Zgoraj omenjeni zakon, ki je za obrti in industrije velevažen, je pravkar izšel in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54.
KLERIKALNEMU POSLANCU PIŠE ŽENA.
Ljubi Janez! Morda Ti misliš, da jaz mislim, da Te ne pustijo domov in da moraš še vladati, ker pišeš, da z vlado še niste gotovi? Ti hinavski lažnivec, ali res misliš, da jaz to mislim? Jaz dobro vem, da se samo pozimi vlada, pa ne poleti, ko imate doma pametneje delo kakor vladanje.
Seno smo že spravili pod streho in zdaj je žetev, pa kje je gospodar?
V mestu pri lahkomiselnih prijateljih in slabih ženskah.
Ko zjutraj vstanem in grem \ hlev, se spomnim, da sem sama Sivka je imela telico in rjavka ga bo dobila. Ti pa nisi pri svoji živini, ampak pri vladi.
Kobila bo imela čez 14 dni, Ti nisi doma, Ti si v mestu in morda letaš za takimi ženskami.
Ko bi jaz kdaj govorila z ministrom, bi ga že vprašala, kaka ma-nira je to, da ne morejo sami vladati in potrebujejo take bedake, kakor si Ti. Jaz moram doma tudi sama vladati in sem samo ženska in morda je več dela, ko pri velikih glavah v mestu.
Razno
X Čudne sanje. Koncem decembra preteklega leta se je v noči sanjalo bogoslovnemu profesorju Dal-loliju v Bolonji, da je k njemu prišel njegov prijatelj, ki je že davno umri. in mu je rekel, da je papež že imenoval svojega naslednika. «Kdo je to?» ga vpraša profesor v snu. kardinal Ratti. Čez mesec dni bo umrl papež Benedikt in Ratti bo zasedel papežki prestol.» — Ko se je profesor zjutraj prebudil, je povedal čudne sanje nekaterimi svojim duhovskim tovarišem; kmalu so tudi časniki zvedeli zanje in vsa Bolonja se je razgevarjala o tem. Začudenje je pa postalo velikansko, ko je par tednov za tem resnično umrl papež Benedikt XVI. Ni torej bilo dvoma, da bo za njegovega naslednika izbran kardinal Ratti. In glejte, tako se je tudi zgodilo. Kardinal Ratti je po božjem razodetju postal novi poglavar katoliške cerkve, sedanji papež Pij XI. Italijanski klerikalni časopisi zdaj vneto razlagajo, da je Bog v naprej objavil vernim in pobožnim Italijanom važno izpremembo in se čudijo nebeškemu razodetju. Mi pa ne, ker vemo, da samo Italijani lahko sanjajo, da bo kdo iz njihovega izvoljenega rodu postal papež; kako se pa piše, ostane končno vseeno.
X Desetletna mati. V državi Ohio v Ameriki je rodila pred kratkim lOletna hčerka nekega pastorja dete. Mati in otrok sta popolnoma zdrava.
kot lastilo (ksstnst&um)
ta nego zob, zobnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje i&-radi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravn» tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in
vrlo prijetno sred-stvo za drgnjenje
hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnoga močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in splob najboljše sredstvo te vrst«. Tisočera priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar:
8 dvojno steklenice ali 1 specialna steklenica 72 K.
Za prodajalce:
12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 300 K
24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 570 K
36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic...... 800 K
POŠTNINE PROSTO na VaSo poŠto. Kdor denar a*
prej pošlje, dobi že popust v naravi. PRIMOTi Elsa obliž za kurja očesa po S K in 12 K; Elsa mentolni klinčič 16 K; Eisa posipfflni prašek 12 K;
gravo Elsa ribje olje SO K; Elsa 'ustna voda 4s K; Isa kolonjska voda 60 K: Elsa Sumski miriš S) K; glicerin po IS In 60 K; Lysoi, I.ysoform 48 K; H-neški čaj 4 K: Elsa mrčesni prašek lo K; »trup n podgane in miši po IS in 20 K.
EVGEN V. FELLER, iekaraar,
STUBICA donja, Elsatrg St, 3S5 (HrvaŠko),
Hal ]b Efsafliisd - to m zaal
Za smeh in kratek
Rad bi za njim podedoval.
Mala Francka (bogatemu stricu):} „Stric, ali je res, da boš večno živel ?"
Srednjeveiik
salonski avtomat
se zaradi pomanjkanja prostora
po zelo ugodni ceni proda.
Ponudbe na Ivana Vahčlča v Cerkljah pri Krškem.