8TEVw-NUMBER 20
KattleeaijNpIt obdrže visoki
to prasaiko*.
iMiied <Uily di7>
UradallM ta aprmrnlAkl
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ckicggo, IIIM četrtek, 24. januarja (January 24), 1929.
MIV s. UwkUU Am
Offtce of PubllMtkai SM7 South UwmUJ« A ve. ToUphoo«. Rockw«U 004
LETO-TEAR
for Mailing «1
■i ■ ■ i J ■ A —__^
11 M. Aet «f Od. t, lflT,
•a Jim 14. taia.
Cikaški openšaparji potrošili tri milijone
Vrženi ao biLi v vodo. — Sodišče
je vzdržalo eodnijeko prepoved proti njim.
(hicago, 111. — Meščanski odbor za izvajanje Landisevega od loka, je potrošil tri milijone dolarjev od meseca oktobra leta 1921 do meseca decembra leta 1926. To dejstvo omenja illinoj-sko najvišje sodišče v svojem odloku, ki potrjuje sodnijsko prepoved, ki jo je izposlovsl dis-triktni »vet tesarskih delavcev v Chicagu proti Landisovemu odloku.
Pravica, da se delavcem prizna sodnijska prepoved proti o-pendaparjem, prihaja za sedem let prepozno in je bila potrebna, ko se je Meščanski odbor najbolj širokoustil.
Sodnijska prepoved razgrinja zgodovino organiziranja Meščanskega odbora. Podjetniki so potrošili $100,000 za importiranje stavkokazev. Izdali so ta denar v par mesecih. Sodnijska prepoved pove, da so podjetniki sklenili sklicati konferenco bizniških interesov v mestu. Člani tega Meščanskega odbora so bili odvetniki, trgovci, bankirji, meše-tarji, hotelirji, hišni posestniki, stavbinski podjetniki in drugi bizniški zastopniki mesta Chka-ua. Predstavljali so izredno veliko finančno in ekonomsko moč. Prizadevali so si uvesti Landi-jov odlok na ta način, da so nabrali med seboj velike vsote denarja — okoli tri milijone do-arjev — in jih zopet razdelili po potrebi.
Ljudje Iz l«Mar"P dobe št žive v Afriki
\mertfki raziskovalec odkril zamorski rod, Id ga amatra za
člen med ljudmi In opicami.
I>enver, Colo. — Dr. C. E. adle, direktor tukajšnjega na-avoslovskega muzeja, ki vodi :nanstveno ekspedicijo v južni \friki, poroča, da je odkril v občnih džunglth severno od Ca->etowna novo zamorsko pleme »ritlikavcev, ki žive še vedno v azmerah kamene dobe. Ti Ijud-e žive kakor divje živali: hodi-o kakor gorila, beže kakor ga-:ele in se z gavrani vred kosajo a trupla živaH, oziroma ostanke, " jih ostavljo levi. Meso požro lirova Na zunanji pogled se to »l< me zamorcev prav lahko sma-ra za člen med ljudmi in opi-ami.
1'leme se poslužuje ostrih a m nov in kosti za orodje in o-ožje. Družabne organizacije ftl. judje žive v skupinah dveh ali reh družin in ne poznajo no^Kv >e avtoritete; vaakdo ima svoj akon. Življenje je popolnoma «>madsko. Pleme eksistira le ob <'m, kar ubije na lovu in kar *tane zverem. Govorica je silno »rimitivna. Moški imajo toliko ' n, kolikor jih morejo prehrani. Kadar kdo zboli, tedaj ga n ostavno — pokopa jo živega.
Ti ljudje ao tako primitivni n divji kakor so bili njihovi 'rudniki pred milijon leti," poro-* dr. Cadle. "Smatram, da jc ' i»leme nov in važen dokaz evo-ucije človeka in živalstva. Pre-ruan nem, da v prihodnjih 't«j»etih letih bomo imeli vse >*i»obitne dokaze evolucije."
Maaj* avhiih delavcev za orgaaiziraaje
Konferenca avtnih delavcev. Ka konferenci so bile zastopane tudi avtne delavke.
iDetrolt, Mich. — Philip Ray-mond, tajnik lokalne organizacije avtnih delavcev št 127, izjavlja, da so načrti za organiziranje avtnih delavcev izdelani. Konferenca avtnih delavcev se je obdržavala dne 18. januarja. Na konferenci so bili delegatje i i Cfevelanda, Flinta in Pontiaca, pa dva bratska delegata organiziranih avtnih delavcev v Kanadi. Konferenci so prisostvovale tudi zastopnice avtnih delavk, ki so izjavile, da ustanove tudi organizacijo avtnih delavk.
Unija avtnih delavcev naznanja, da zahteva minimalno mezdo 40 dolarjev na teden, osem ur dela na dan in pet dni v tednu. Casinpol za čezurno delo in dvojen čas za čezurno delo ob nedeljah, odprava dela od kosa, enaka mezda ne glede na starost, spol in pleme, plača za čas, ko »e čaka na delo, odprava ponočnega dela za delavke, odiprava prigs-njaškega sistema v tovarnah in zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. Prispevke v ta sklad naj plačujeta država in podjetniki, delavska strokovna organizacija naj ga pa upravlja.
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki obsoja plemenske predsodke in pozi vi je zamorce, da ae pridružijo belopoltnim bratom v bo-soper motorne kralje; -*6mieo' renca je poslala tudi peticijo šolskemu odboru, da na mestnem učHišču odslovi profesorja, ki se je izkazal kot vohun podjetniške organizacije.
Zvočniki v aemAki zbornici. B*rlln, 23. jan. — Ko ee je miki parlament včeraj spet se-k zasedanju po botlčnih po-»tr.icah, so poslanci našli močne ^ ^nika na govornici. Zvočniki *» bili instalirani, da govornik "hko prekriti — komuniste in tr"ge <»bštrukcijoniste. kadar ^«čejo z besedno rabuko ustaviti '»mika. Odslej bo govornik *hko tako grmel, da ga bo lah-M *'umeti tudi med največjim ' nkom.
Avstrija legellzirala 54(000 perek
Socialisti in velenemci nad glasovali klerikalce v zbornici.
Dunaj, 28~ jan. — Farsa, ki ni imela para v zgodovini, je bila včeraj zaključena. Avstrijska zbornica je končno rešila vprašanje 64,000 zakonskih parov na Dunaju, ki niso zadnjih deset kt vedeli, če žive v postavnem zakonu ali <ne. Zdaj vedo, da žive postavno. Zbornica je legalizirala njihove poroke in klerikalci, ki so se temu krčevito upirali, so bili poraženi. Socialisti in velenemci so glasovali za legalizacijo m nadglaaovali kričanske sgcialce z njihovo Seipelovo vlado vred.
Komedija se je vlekls deset let, odkar je po vojni prišla raz-poroka v veljavo. Takrat se je razporočilo in drugič poročile 64,000 parov. Vse poroke so bile civilne pred dunajskim županom Katoliška duhovščina je pa zagnala krik, da so vse U poroke neveljavne. Boj je trajal deset let — In zdaj je zbornica, najvišja oblast v republiki, zaključila, da so poroke veljavne.
FaMetl pobijajo Arabce.
Rim. 23. jan. — Italijanske kolonijalne čete so ponovno v o-fenzivi proti rebelnim arabskim rodovom v Tripolitaniji. Zadnje poročilo se glasi, da so Italijani ubili 208 domačinov v oazi C*h
fra. _
Lltviaci ratificirali Kelloggov pakt.
Kovno. 28. jan. — Lltvinska vlada je včeraj ratificirala Kei-loggovo proti vojno pogodbo.
Lena s*\vftlfcy~poeeka. kot aa ga pošlje na trg.
Tfccoma, Waah. — Manipulacije šumskih in lesnih baronov pokazujejo, kako se na umeten način draže produkti v kapitali-sttčni človeški družbi. Pričela je prihajati jesen in na to zima. Ponavadi oživijo šumski tabori, ko prične rumeniti listje na dro-vju. V šumah pojejo žage in sekire svojo enolično pešem. Letošnjo zimo se pa ni zgodilo tako. Ko je pričela prihajati jesen, so šumski in lesni baroni skrčili svoje delavne moči v šumskih taboriščih. Takrat so rekli: le*a je preveč na trgu, naročil za los ni. Ampak zakaj so šumski baroni in lesni magtnatje znižali svoje delavne moči v šumskih taborih in na žagah, pove šele zdaj poročilo Društva šumskih podjetnikov na zapadnem obrežju. Skoči osem mesecev je bilo poslanega več lesa na trg kot pro-duciranega. In to se je zgodilo za štiri odstotke. Les, ki so ga imeli lesni podjetniki v zalogi na skladiščih, se je znižal za e-najst odstotkov. Sekanje leaa je za 46 odstotkov pod normalo.
To pove, da so lesni podjetniki v divji konkurenci apfcali les in opustošili šume, dokler niso imeli na svojih skladiščih preveč leea v zalogi. Nevarnoat je bila tu, da cene za les padejo, pa so omejili produkcijo.
Oity oo hvali kol oossljokl paradiž
V rh tega ae euperpatrijotje In velebizalškl interesi tega me-sta h
delavetva Iz bdopoUnth ameriških družin.
City, Kana. — Tukajšnja trgovska zbornica se hvali, da je to mesto openšaparski paradiž za tovarnarje. Dalje se trgovska zbornica baha, da devet-deeet odstotkov tukajšnjega delavstva prihaja iz belopoltnih a-meriških družin, ki ao naseljene v 260 miljskem mestnem okrožju.
Zbornica pravi, da skoraj vse obstoječe industrije v tem mestu obratujejo na podlagi odprte delavnice. Nekateri, ki imajo avoje Izkušnje od drugje, trdijo, da so delavci v Kanaas Cityju bolj sposobni kot kje drugje. Visoka sposobnost delavcev in nizke cene za življenske potrebščine so povzročile skupaj, da ao prdHukciJ-ski stroški nizki v Industriji.
Trgovska zbornica trdi, da je bilo od leta 1808 le sedem stavk v mestu, od leta 1921 pa nobene. Zbornica naglaša, da so delavci zadovoljni in mirni. In delavci ne menjajp pogosto svojih gospodarjev. Osem in trideset odstotkov Izučenih delavcev in tri in dvajeet odstotkov neizučenih delavcev lastuje svoj dom.
Kako visoke so delavske mezde, pokazuje naslednja mezdna lestvica izza leta 1928:
hit zgorelo v Carigrada.
Carigrad. 28. jan. - Silen po. žar je včaraj uničil grški distrikt Tavala v Carigradu. Okrog tisoč hiš je zgorelo in več oseb je Izgubilo življenje.
.TO
.tO— 140 T+- SO
S •♦>»»•«.«»>»•»•#•»»» • SO t hI w» • ■iusibib .TO— ISO
pim**?* • oosMois'..t... -oo MAmS s rntšm i	so
Leta 1926 je bilo v Kansas Ci-tfju 42.981 tovarniških deiav-cev. ki so prejeli skupaj 9*4,4**-084. izdelali so pa blaga, ki je bilo vredno eMSrMS.761. Delavci so prejeli manj kot deset odstotkov od vrednosti produktov, ki so jih izdelali. Prav to dej-stvo govori odprto, kako je da lavstve izkoriščano v tem mestu Kjer se delavcem plačuje tako majhen delež od vrednosti od njih produktov, ne mor* biti ta-dovoijoosti med delavci. '
Kansas Citjr je lahko privlačno mesto za tovarnarje in razoe druge delavske Izkoriščevalce, za mezdne delavce pa ai.
VPRAŠANJA
Pet reuolucij ae nanaša na ka-nad*o narodnost. — En ed-etetcl aa JaMavanje milice aa iMrovne propagando. Kan-skrljMJa vaeh narodnih In važ«tyi bogastev v slučaju vojne. ^avarmfenje delavcev proti brezpoaeUkpetl. bolezni in'o-
Ottawa, ski parlament šanja. Neka »ervatiV«
— Pred kanad-»jo Živa vpra-radikalni in kon-nci pred lože ka-tu, ki se epi-februarja, vpra-
značaja. o pet raeolucij narodnoatl. Tri resolucije Imajio na vidiku Izpre-membo zastava In proceduro parlamenta.
Edina članica parlamenta Ag-nes Maophail, Zastopnica volilen v
de dne
ženih
glede
province On da se eni vzdrževanje rovno pro vrine, farm ta. predloži
bo predlagala, od vsote ta porabi za ml-William Ir-provlnee AHht-.	„ jvn, po kateri vsa
industrijska in transportna podjetja avtomatilno konskribirajo ob času vojne nkpovedi. Poslanec Kennedy iz Allerte predloži, da se uvede v šolah telovadba m^ sto vojaškega/[vežbanja. Posla-nec Heaps ii Winnipega predloži zavarovanja! delavcev proti breaposelnosti, boleznim, starosti in onemogldati^ Poslanec U-tellier fž Comptona bo predložil,
za vzditavaniTdrulin. Velike družine v provinci Qtiebec niso nič izrednega.
Vrh tega bo predloženih še kakšneg* pol tucata predlog ra zadržanje in oviranje monopolov. Poslanec Gary, konservativec iz TorotlU, predloži predlogo za omejitev telefonskega monopola. Neki drugI konservativec iz Toronta bo zahteval, .ta Bell ^Telephone kompanijs In Northern Electric družba objavita imena urednikov, ki so delničarji teh dveh družb in imena onih delničarjev, ki odločajo pri obeh koftrpanijah. Ta poelanac tudi ajritlra, da aa zgradi kanal ftent Lbrenca do morja. Ob kanalu pa vlada zgradi hidro-elek-trlčno centralo.
Ataiftal v MkieMtah
ril dela vri aaatavkall. Jem ae ja metds zaiža-
■ ..I
"T Waahlnftoa, O. C. — V tednu, ki je kan«al dne 18. januarja, Je bila pogajalnemu odboru delavska* departmanta Združenih držav sporočena nova stavka fo-tograflčnlh delavcev v Philadel-pMjl. Strokovna organizacija fotograflčnlh delavcev pričakuje, da Izvojuje tiste pogoje, kot fotografični delavci v New Yor-ku, vttevšl * i»et dni dela v tednu.
Stavka livarjev v L. Brayto-novi tovarni v Weet Warwicku, R. I., ja končana. SUvka je končala a porazom aa delavce. Sprejeli ao desetodetotno mezd-no znManje. Delavci izjavljajo, da ao Izgubili bitko, poraženi pa nido MM. ker je organizacija o-stala cela In nedotaknjena.
Krvavi raHlal izgredi v Mehiki.
Mežico Clty/ 28 jan. — O-krog sto oseb je bNo ubitih ln par eto ranjenih v krvavih nih izgredih med lokalnimi poli-tičoiml frakcijami v drUvi Hi-daigo. irtve «o večinoma az*e-ški Indllant i Hldalgo je zelo bogata mdnlška drža v s ia politični boji ta lokalne urade so vedno Imeni, liet "Crafico" poroča. da ao Indijanci padali kot ptiči pod kreglami lovcev, ko so začele pokati poške ia revolverji
Kralj o«M sa lov
i a geaeral diktira
Jugoslavija odda telegrafska črta privatnim Interesom. Prek-ticirala bo amerikanizacijo!
, Dunaj. 23. jan. — Is Belgrada poročajo, da jugoelovanska dlk-tatorična vlada kmalu IzroCI državne telegrafake in telefonake črte privatnim rojcam na komercialni podlagi. Zdaj je v teku Inventar, da ae došene, koliko ao linije vredne, nato pa vlada de-kretira transfer. Da 11 bodo telegrafske In telefonske črte prodane ali oddane v najem, nI ša določeno.
Vlada se je lotila tega koraka, ko ae je informirala o uspehih privatnega laatništva telegrafa in telefona v Združenih drifevah. Radio v Jugoslaviji, ki je napol kapitalistično podjetje, se Ja izkazal dobičkanoenega.
Druga veat la Belgrada se glasi, da je kralj Aleksander odšel na državno poeestvo Bel je, kjer ostane teden dni na lovu. Medtem bo general Zlvkovič sam Izvajal podrobnosti kraljevih dekretov, ki ao danes najvišji zakon v državi.
Včeraj je 2lvkovič odstavil In velel aretirati takega prtfakta in nekega Župana na obtolbo korupcije za Čaaa prejšnje vlade.
Kalattrafa z basen
a pveem
_
Hodomnijst ubitih v Okla v ko*
Ustji naJkrillAČu v tek* saeš-
Bellevue. O. — Ena največjih prometnih nesreč v Ameriki to zimo aa je pripetila v torek pol.
hudega snešnagt viharja kolidiral vos Laka Skore električne železnice a velikim avto-busom "Oreyhoundom," ki Je vozil iz Toleda v Plttaburgh. O-be voaill sU treščili skupaj s tako silo, da Ja električna kara skočila is tira in bus za Je prelomil na dvoje ter obletel daleč proč v grabnu.
Posledica; 17 paaaftirlev v bu-su Je bilo na mestu mrtvih In 18 ranjenih so odpeljati v bol-nitnico v Bellevueju. Talko ranjena sta bila tudi dvA jpasažir-Ja v električnem vosu. Irtve so večinoma iz Ohia: is Clsvelanda, Youngstowna, SteubenVilla Itd. Eden ubiti zamorec je Ml is Chi-caga; nekaj ponesrečencev je Iz Detroita.
Šofer busa, Kdward Butlsr Iz Clevelanda, ki je oetal nepoško-dovan, je povedal, d* ni videl vosa. Sneg. ki gs je nosila burja, je bil tako gost, da ni videl par korakov pred' sabo. Ko Ja prišel do tira, je ustavil kot po navadi in stopil na tir ter pogledal v o-be smeh. Videl nI tMr Nato je pognal preko tračnic, ali ko je bil sredi tira, je pridrvel voz in se zakadil z vso ollo v Ims. Nesrečni bus je bil popelnoms do-moliran in potniki so bili zmečkani in pokopani v masi Isless in lesa. Trajalo Je več ur, prodno so odkopiall ranjence In mrliče is razvalin.	. ? j
VeMk
' Albany, N. Y., 28. jan. - V trgovskem delu meete je včeraj nastal ogenj, ki ee Je hitro razširil in deloma raadejal več po-olopij. Več ognjegaecev je bilo pri rešilnem delu ranjenih. Skoda ae ceni na pol milijona dolarjev, ,
MMM
Jo!let, lil., 28. jan. — V delavnici državne jetnlšnlce v Sta-tevillu je včeraj v prepiru zamorec Willlam Jordan i ielsznim od vi Ječam udaril drugega zamorca G. Washingtona ln gs ubil.
Martaar afctt t NBmragvI.
Managua, 28 jan. — Uradno poročajo. *a je Mla všeraj skupina ameriških poeeričakov npopadu i bandlti In prostak K verett A. Rector je bil ubit.
ZAHII2KE STA
NOSaajSKE HISE
KROJAŠKE UNIJE
Zgradi ae nova sadružns apart-
mentna hiša. V nji bo proeto-
ra se pet ato družin.
New York, N. Y. — Južno od Van Cortlandt parka stoji zadružna apartmentna hiša organi-»iranfh krojaških delavcev Amal-gamated Clothing VVorkers IN nion. Ravno zdaj so pričali kopati za temelje druge enote, v kateri bo prostora aa pet sto družin. Več ko tri sto drušin ali 1,800 oaeb Še ušiva blagoslov zadružne apartmentne hiše.
Uspeh, ki se je pokaaal s zgradbo zadružnih apartmentnih hiš takoj v prvem letu, priča, da delavci lahko skrbe zase ln ako so složni In ns vlečejo vsak na drugo stran. Le delavci, ki ao strokovno organlalranl, lahko poeta-nejo člani zadruge, ki gradi ln vodi zadružne stanovanjske hiše. Večina teh aadrugarjev je sdsj članov strokovne organizacija krojaških delavcev, oetall sadru-garji so pa Člani drugih delavskih organizacij.
Otroci, ki so bili rojeni v tez-nih in %ezračnlh stanovanjskih kasarnah na Eaataidu, as sdsj U grajo aa srečnem ln solnčnem prostoru okoli zadružnih stanovanjskih h*. V zadružni hiši je velika toinčnata soba, v kateri Je nastanjen otroški vrtec. Otroke uči mlade učiteljica, ki so Jo nastavili sadrugsrji. Hiša Ima tudi svojo knJUnieo
Sloveaee hodi peš Iz Arieatiae v New Verk
Priapel Je v Mehika, kjer Je do-bil naalov **ProaveteH la sporočil o svoji avanturi. Zanimivi doživljaji. •
in v tej knjižnici Je majhen od-aa otroke. Člani krojaške
delek as otr organiš*clje In stanovanjska^
HiKpPPi^'
sodnik organisscije krojaških delavcev, je daroval od Harma-nove nagrade, ki Je bila njemu priznana, pet sto dolarjev ae knjižnico. Zadrugarj! so napravili bazar aH aejm In ta Jim je prineeel dva tisoč pet ato dolarjev čistega dobička. Ta dobiček je bil dkrovan knjižnici.
Zadružne prodajalne oskrbujejo stanovnilie v zadružni steno-vanjskl hiši s vsem — grooerl-Jami, zelenjavo, mlekom, čietlm In snažnim perilom in kruhom, Hiša Je opremljene ■ centralno kurjevo. Hiše Ima svojo čajni-co, ki je odprta ob delavnikih, nedeljah In prasnikih popoldne. Tu se shajajo zadrugarji In atro-kovno organizirani delavel in M pogovarjajo o svojih organizacijah in bodočnoetl.
Izobraževalni odbor skrt>l za gledališke Igre. ki se dajejo v avditoriju velike apartmentne zadružne hiše in ki Je opremljen z odrom ze gledališke predstave, koneerte In shode.
Za vaa to plača zadruinlk le enajst dolarjev na meeeaod sobe. Apartmenti s tremi sobemi stanejo 38 na mesec, nekateri večji ib te ceneji ln stanejo po $9.80 p sobo. Nove enota bo šeet nsdstropij visoka. V nji bodo dvigal*, s katerimi bo lahko šel »tano*iik v najvišje nadstropje ali s*# spustil doli iz najvišjega nadstropja.
Delavstvo zmore vaa, ako Je složno )n solidarno. To dokazujejo zadružne apartmentne sta-novsnjeke hiše.
Maž "bres domoriae" ubil drv-
iš Mehike, 18. janusrjs 1929. — Uredništvu "Prosvete" v Chicagu i Tukaj sem prišel v doti-ko s našimi rojaki, katerih je prav malo pet po številu — in od njih sem isvedel za vaš list in naalov. Zato vam sporočam, da potujem peš is Buenoe Airesa v Argentini, Južnf Amerika, v New York v ZdrtMenih državah. Na potu sem še 14 meeecev.
Prepričan sem, da doeeAem moj cilj in ko bo konec mojega potovanja, spišem knjigo o mojih došivljajih in krajih cele la. tlnake Amerike, koder sem hodil. MoJe potovanje je ailno težavno. Večkrat sem še obupaval, da ne bom mogel dalje; največje težave aem Imel v republiki Peru. Kolumbiji in Panami. Zlasti v Panami, ki je ftiajhne, toda afl-no zapuščena, aem moral žrtvovati vso mojo energijo. 8am sebi čudim, ker sem tako arečno prebredel mnoge Uroke rake, močvirje, velike pragosde ali džungle, polne divjih zveri ln reptUij.
Zelo nevarno potovanje je bilo tudi po Nlkaregvl, kjer ao stalni nemiri ln civilni boji, ki Jih vodi general Sandlno s vlado in A-merikanci. Tam so me domačini sovreftno sprejemali in me pso-vell s "Jenkijem," misleč, da, sem Amerlksnes. To pa radi ta* ga, kar sam takoj po prihodu v Nikaragvo prišel v dotiko i A-merlkanoi, ki ao mi dali svojo obleko, kajti moje je še bile vsa
Praga, 28. Jan. — Johann Sia-tsn, eden izmed onih tleočev v srednji Evropi, ki so po vojni o-stali brez domovine, ko so bile uveden« nove meje. se je končno ns velite! težkih posledic svojega "breidomovlnstva." Ustrelil Je svojo teno In dvs otroka ter samega sebe Hzatan Je bil rojen v Galiciji, kjer je danes meja mad Poljslm in Cehoslovakljo, toda Poljaki niti Cehi mu nleo hoteli d*M državljanstva, brez katere-ga ni mogel dobiti potnega HsU niti dovoljenje za delo, Tako se je potepal kot tujec brez pravic % svojem lastnem rojstnem kraje.
Na mejo veliko srečo sem dobil med smerilklmi pomorščaki v Nlkaragvi enega hlšega roje-ka, lajtnenta Joelpe Jurkoviia, ki Je rojen v Chicagu. T* mi je pomagal, da nisem imel nobenih neprillk od ameriške armade. A-merlške straše ao namreč dobilo pri meni rasns papirje In tudi allke generala Sandlna. To me Je spravilo v kašo, is katere mi Je pomagal omenjeni rojek. To je bil edini Slovenec, ki m ge srečal n* celem mojem potovanju, Najmanj Jih nlaem pričakoval, zato sem bil prijetno iznsnaden, ko sem nešcl ona* gs rojska v Nlkaragvi In to peščico v Mehiki, Tukajšnji roja-ki ao uslužbenci aa velikem posestvu, ki Je leet Amerikanca ; pa« dajo se s živinorejo. Prvi le Franc Husta. administrator, ki je tukaj že osem let; drugi Je Janez Petrič, vodja mlekarne, tretji Josip Tellč in četrti Ir-nest Baraga, ki ata šoferje. TI štirje so v službi na omenjenem posestvu In zelo priljubljeni pri gospodarju, Peti Slovenec Je Vi* II Zebre i» Ljubljene, ki se tudi peča s poljedelstvom In HvtllO-rojstvom. Od tu odpotujem 20. Januarja
BI -Nun v o Laredu ne maji iženlh držav. Ko bom hodil po Združenih državah, se ustavim v Chicagu In tedaj ml bo čast, da vas osebno poadravlm. Vae bralce vašage cenjenega lista Iskreno poedrevljam.
Mirka Vefcavoc.
Opombe ured.: Mr. Vstiovec Js iKJzabll omeniti, is katerega mesta v Mehiki Je poela! to pismo. Is njegove pripombe, da mu naj pošljemo kake nasvete In pismo naslovimo na Monterey. aklepemo, da Js poročal Iz bližine Montereya. Uredništvo ee Je seveds drage volje odzvalo In mu pualelo obširne sugestije. U-pam«», da bo še poročal.

Bankirja obtašeaa sleparije.
St. Paul, Mlnn. — Paul A. Preuss. bivši blagajnik federai Land banka, la Thomae O. Ofta-hun, njegov pomočnik, sta bila obtožena sleparije v zveai z ban-Caimi posli. V obtožnici Je rača-ao, ds sU z raznimi špekulacijami osleparlle stranke aa več sto tisoč dolarjev.

PK08VCT«
ČETRT
EK. 24/JANUAKJ,
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOKNB JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOCNE JEDNOTE
C«m ofl«ftov po dorovoru. Rokoplai m oa vraiajo.
Iflllhirir Zedinjmn« drUv« (izven ChUaga) $6.00 na lato, $3.00 M pol leta; Chicafo in Ciearo |7.50 na lat«, $3.7» ss pol lata, in sa ' •tvo fj».oo.	•
Naatov ca vae, kar iaM atik ■ Uatoai:
"PROSVBTA" ,
tiiT Sf So. Lawndala Avanua, Ckicaga, Utišala.
THE ENUGHTBNMENT"
Orcaa ef tka Slovana National Bmaflt Sartetf.
Qwnaa by tka Slovana National Bvoaflt Sndaty.
Advertifin* ratia on nevaamant.
Subicription: Unitad SUtaa (aacapt Cbiaafa) and Canada $«.00 Sar
Eyj_Chlc«fo $7.S0, and Jorei^n countrlas ŠS.00 par yar.
MKMBEH OF THE FEDERATED PRESS
Datum v oklepaju n. pr. (Doc. 31-1028) pehg vaftaga imena na naslavu | da va m je a Um dnevom potekla naročnina. Ponori ta jo pravočasna, da aa vam na ustavi Ust.
BESEDE POKOJNEGA PREDSEDNIKA VVIL80NA POGODILE ŽEBEU NA GLAVO PRED DEVET LETI.
-f-
Več ko devet let je minilo, odkar Je predsednik W>1-Kon obsodil sprejem prohibicija prek njegovega veta. Devet let Je dr. Young molčal o $odbi pokojnega predsednika Wilsona, ki jo je izrekel o prohlbicijl.
Predsednik je bil takrat bolan in zdravil ga je dr. Hugh Young. Zdaj je ta zdravnik prelomil svojo molčečnost in povedal sodbo predsednika Wilsona v dnevniku "Baltimore Sun."
Predsednik Wilson je bil (mnenja, da vprašanje pro-hibicije reši vsaka občina zase Vojna je bila končaha In predsednik Wilson je bil mnenja, da Je vojna prohibicija nadalje nepotrebna. Ko se ji predsednik Wilson razgo-varjal s svojim zdravnikom dr. Toupgom, je dospel kongresni sel in poročal predsedniku, kaj je kongres storil.
Predsednik se je vznemiril ty ujezil, rekoč: "Te hipo-kritične reve v zbornici in senatu so glasovale proti mojemu vetu, dasi imajo mnogi izmed njih svoje kleti napolnjene z opojno pijačo in ne verjamejo v prohibicijo, ampak plešejo pod bičem lobijistov. 4
"Ta predloga je nepotrebna. Sprejeta je bila ob vojnem času z namenom, da se hrani z žitom. Ta potreba je minila. Dežela bi ložje izhajala z lahkimi vini ln pivom.
"Zelo je vplivalo name to, kar je general Pershing storil v Evropi za znižanje pijančevanja, ko je za ameriško tfrmado odločil lahka vina in pivo z generalnim poveljem štev. 77. Vojna je končana in tak zakon je nepotreben."
Predsednikove besede govore, da smo dobili prohibicijo na pritisk licemercev in hinavcev, ki so javno priporočali vodo, tajno so pa pili krepke opojne pijafe. V teku let smo se prepričali, da je pokojni predsednik Wilson govoril resnico pri obsojanju prohibičnikov in prohibicije. Izkazalo se je, da so tisti pili najbolj močne pijače, ki so najbolj divje kričali, da mora ljudstvo piti vodo v svoje lastno odrešenje.' Prohibicija je izpodjedla' moralo, iz poštenih ljudi je napravila zakonokršilce, in razprela je korupcijo in grafit na široko med ljudstvom.
Besede predsednika Wilsona vrhtega uče delavce, da lažejo in lažejo novinarski hipokritje, ki pišejo ali govore, da ima predsednik Združenih držav tako moč, kot noben vladar na svetu. Prohibično vprašanje je to dokazalo, da ni res. Pokojni predsednik Wilaon je vetiral prohi-bični zakon in je bil odločno proti njemu, a vsiljen je bil proti njegovi volji in proti volji ameriškega i, ameriškemu ljudstvu. Oni, ki so glasovali v kongresu in senatu pnoti predsednikovemu vetu, niso pri volitvah nikdar stopili pred ameriško ljudstvo in rekli, da so z dušo in telesom za prohibicijo, največji humbug, ki je bil kdaj kje vzakonjen v kateri deželi.
Za delavce sledi še ta nauk iz tega dogodka. Za delavce ni toliko važno, kdo je predsednik Združenih držav, ampak najbolj važno je zanj, kdo je kongresnUUn zvezni aenator ali pa zakonodajec v državnih zakonodajah.
Da U važnost pride do pravega izražanja, se mora delavno ljudstvo—farmarji in delavci—organizirati politično. Kandidat, ki ne kandidira na programu delavnega ljudstva, ne more zastopati interesov delavnega ljudstva, ampak zastopa le interese privilegiranih slojev, lin še se izvoljeni kandidat izneveri programu, ki ga je sprejelo delavno ljudatvo, mora tak zastopnik ljudstva v zakonodajni zbornici odložiti svoj mandat. Dokler bo delavno ljudstvo volilo kandidate starih političnih strank, v katerih lahka vsak ljudski zastopnik po anarhističnem prin. cipu glasuje za vse, kar ni na programu stranke, samo da je njemu ali peščiči lobijistov všeč, bo delavno ljudstvo živelo v razmerah, ki niso zanj ugodne. Stari etran-ki—republikanska in demokratična—ata se s svojimi metodami, programom in načinom postopanja za sprejem novih zakonov, ki odgovarjajo j>otrebam čaaa In delavnega ljudstva, preživeli in »padata v starinski muzej/
In čim prej ae delavno ljudstvo loči od teh obeh starih političnih strank, toliko bolje tanj.
in je oii -judstv* ,c,
VESTI IZ MSELBIN
Sla rok ra Jak i klerikalci in ame-riiki komunisti!
fleveland, O. — Spominjam se m Ud i h dni v stari domovini, iz 1. 1 903, iz starega mesta Kost rt njevic^, ki stoji na otoku m30 tremi rekami, dvotoka Krke in reke Studena. V tem mestu w bili največ kmetje, ki so se ba-vili s kmetijstvom, in baš to leto ro se vršile občinske volitve Vladali sta dve stranki v volilni kampanji, klerikalna in liberalna.
Ti dve stranki sta postavili svoje kandidate, namreč vsake dvojega, da Izvolita za to mesta Župana. Liberalna stranka jc sklicala shod; govornike je dobila iz LJubljane ln drugih mest da pojasnijo namen stranke. Ki so izvedeli v Žttpnlšču, kaj name-ravajo liberalci, takoj sta dvr kaplana, zagrizena klerikalca, eden iz fare Kostanjevica, drugi iz sos2dnje fare sv. Križ, šla na delo, vsak v svoji farl, ds orgaaizirsta svoje ovce, to jc kmeta in njih sinove, da preprečijo liberalcem shod.
Ker ae ja shod imel vršiti pred ybčinsko hišo, poleg župni-šča v Kostanjevici neko nedelje popotdjp, sta kaplana oborožili kmete s ponvami in kravjimi zvonci in si uredila vodstvo svo je drhali. k Kaplan iz Kostanjevice je svojo drhal zbral na župnikom dvorišču, a kaplan od sv. Križaf je imel priti iz nasprotne ftrani, od Miklavževe cerkve, da takoj vse liberalce ujamejo in kar pohrustajo. Pa nakana se je izjalovila, ker kaplan od Sv. Krila se je bil predolgo zamudil s svojim regi-montom v gostilni.
Ko se je shod otvoril, so začeli "vojŠčaki" kaplana Kosta-njeveškega hitro razgrajati, ker so se preveč naužili dolenjskega cvička. Liberalci so videli, do ne bodo mogli izvršiti svoje naloge, pa se oglasi g. Sever tet jim da prostor na dvorišču hi \ salonu za zborovanje. Sli so ir se preselili k Sever ju mirnim potom, samo en par jih ostale pred občinsko hišo, da so mislil, klerikalci, da je polna občinska hi*a liberalcev. Pa pride kaplar iz gostilne s svojim štabom, ir. mesto sablje imel je kravji zvo* ntc. Vpil je ln zvonil: "Hural nad liberalce!" Nato se zbudi tudi drugi kaplan na župnijskem dvorišču s svojo armado ln jc udari proti klerikalni drhal! sv. Krila. To je bil lep špas, ker klerikalci so si hitro zamenjnli ponve in zvonce za note in plan-ke, tako da je nastal pravi dlrin-daj med klerikalnimi bedaki, ki so se sami med sabo tepli in klali, dn j« bilo strah in joj, ker so bili preveč naduti, pa polni vinskega duha. Tako ao Se klali, da je šele orotništvo to zverinstvo pomirilo. Nekaj jih je moralo iti v bolnišnico, druge pa so tirali v "Špehkamro." Kaplana st.« vpila: "Hurat>Vse liberalce smo pohruNtali r Zmotili so se, kajti zgodilo se je obratno« Norci kaplanov ao drug drugega terli. a liberalci so lepo zborovali in ae jim ni niti en laa skrivil ns vi, ker so bili pametnejši, da so niso vtikali ali vmešavali me I klerikalce, ki so bili kakor divja iver.
Posledica je bila U. da je bil sa lupana Izvoljen liberalec, ker ao se klerikalci med seboj tepli in niso vedeli o sborovanju liberalcev.
Nekaj stičnega se je pripetilo pri na* v Clevelandu na 12. januarja v Grdinovi dvorani na St. Clair ulici. Shod so sklicali lz-ključeni komunisti IVockljeve stranke. Ns tem shodu je imel govoriti Jsmes P. Cannon, ki jc bil pred kratkim Izključen is ko-munlatlčne stranke. Njegov namen je bil. da pojasni tole:
' 2e več let se vodijo frakcijskc borbe od znotraj v komunistični stranki manjšine in večine. I. Amtrr. dlstrlktni organizator komunistične stranke, je pridrvel s svojo armado, da prepreči »hod. Predsednik shods Fully, tudi nktjUčen član. je poja»-ntl dnevni red shoda, da bo govornik govoril pol ure In potem bo sledila dlakazi ja štirideset minut ter odgovori ns vprašaš i a. In potem eno uro samo za diskusijo. Nato je J. P. Cannon na-»topil, da bo govoril Omenil je samo namen govora. Po ukaftlu Amterja je njegova banda ta-čela tuliti kol divje svari. Can-je pa utihnil Kar ir
ma oziroma v korist tukajšnje slovenske naselbine. Hvala tudi vsem tistim, ki so se Udeležili tega slavja. Le tako naprej in uspeh nam je zagotovljen, da bomo lahko ob 15 letnici Doma 1-meii »novo poslopje, ki bo odgovarjalo vsem našim potrebam.
Poživljam vse delničarje in delničarke Slovenskega narodnega doma, da se udeleže letne seje, ki se bo vršila dne 27. januarja ob 1. popoldne v Narodnem domu. Rešiti imamo veliko važnih stvari in obenem bo volitev odbora za leto 1929. Frank Skufca, predaednik SND.
Detajli Hearstove Mm«
Nagrada $25,000' za najboljši zmernoetni načrt, ki nadomesti prohibicijo.
Chicago. — Zadnjo nedeljo je časnikarakf m a g n a t W. R. Hearst/objavil pogoje od njega razpisane tekme za nagrado $25,000, ki jo izplača za najboljši načrt zmernostnega nadomestila za prohibicijo. Pogoji so sledeči:
Vsakdo se lahko udeleži kon-testa, toda nihče ne sme predložiti več kot enega načrta; načrt mora biti poslan najkasneje 30. aprila 1929 in pošiljatve s kasnejšim datumom poštnega pečata ne bodo upoštevane; nagrado določi poseben odbor, ki pregleda načrte; poleg prve nagrade $25,000 jt> še druga nagrada $5000 za drugi najboljši načrt in še nekaj nagrad po $1000 za na-daljne dobre načrte; načrti »o pošiljajo na naslov Temperance Contest Committee, care of edi-tor -r- nakar sledi Ime kateregakoli Hearstovega lista, ki jih je osemnajst. Vsak načrt mota biti praktičen, ki sejahko izvede v obstoječih razmerah v Združenih državah.
iSi.
njegovih pristaše^ ter tudi drugih, ki ne pripadajo nobeni stranki, so bili mirni in poslušali tuljenje podivjane mase. Med tem tuljenjem so se razumevali Jtlici: "Dol s Cannonom. tol s Trockijem; dol Cannon, dol Trocki, kontrarevolucionarjI !"— Tuljenje se je obrnilo v pretep. Stalinove! so napadli troekijevce, tako da je izgledalo kot prava revolucij*- Amterjeva armada le začela stoj* lomiti, tako da jih je bilo kar »edem obležalo mrtvih", t. j., bili so čisto polomljeni, da sploh niso bili za drugo kakor za kurivo. Nekaj {lav je bilo tudi okrvavljenih in nekaj oči črnih. In koj je Wlo revolucije konec. "General" Am-ter si jesoddahnil, misleč, da je jlavno izvršil revolucijo in tako-rekoč pognal Trockijeve pristaše t Turkeetan, ter nato odgnal svojo zverino domov, in bo gotovo ja to njegovo hrabro delo dobil zlato kolajno od oberrevolucijo-narjev Posterja in Zmiča. Ampak se je siromak zmotil, ker so bili trockijevoi ali,, fcannonisti 9olj tolerantni kakor pa komunisti, in so nadaljevali shod—po odhodu razgrajačev, tako da je J. P. Cannon precej resnice adkril uavipčim poslušalcem, kakšni boji se vršijb, boji v io-tranjoati Rusije ih Amerik*. V Ameriki jim največ Ste za Vsemogoči dolar. Ta je njih voditelj, *ko da sta si klerfkaližem in komunizem podobna Vakor dva brata. . ,	''/
Kakor so se klerikalci bunkali v Kostanjevici, tako so se tudi komunisti v Clevelandy. Jaz ne zamerim delavski m*si, ki je nesavedna, ampak "generalom," kateri se poalužujejo Mussolini-jevega diktatorstva. Njim je komunizem deveta briga in zboljianje delavskih razmer, njim je le za dolar, ker vedo, da nezavedni delavec je očitna molzna krava.
Zato pa tako vpijejo o revoluciji in Rusiji Oni imajo komunizem za sveta nebesa, kapitalizem pa sa pravega hudiča in pekel, samo da delavsko maso razburjajo in razdražujajo in jim v glave vtepejo, da kdor ni komunist in ne veruje njihovim obljubam, je propalica ip izdajalec delavskega razjeda. Za to maso ♦e brigajo sami ,?vodiČi," masa pa ne misli n^eear. Kakor "duš ni pastir" brenka svojim ovcam, ki ne vedo, kaj je prav In kaj, ni prav in klerikalna*ipasa samo irvi za njim, kajti "dušni pastirji" imajo tudi Boaa in nebe-ta za plačilo in hudiča pa ra strašilo. Tako vidimo, da so si komunistični agentje in "dušni" popolnoma enaki v praksi in logiki.
Dragi mezdni suženj, ne capljaj za raznimi kričafti, tvoje geslo naj bo to: "Združimo se vsi delavci sveta, ker v združenju je moč, v neslogi pa poguba." Ne obiraj ae ha polt in narodnost, ne na prepričanje; naj prva naloga delavca je, da se nauči o bratstvu in ljubezni med delavskim tazredom. Potem pa bo lahka naloga borili se.prtoi našim izkoriščevalcem, ker oni se nam zdaj posmehujejo, ker se mi sami kavsamo in tepemo med seboj. Oni so sdrufcmi, zato pa delajo kar hočejo in uživajo delavske produkte, delavec pa živi v mi-/eriji in bedi. ' \
Tako, bratje komunisti, pozabite na ravs In kavs, da si po bratski sežemo v roke, ter pustite vaše "vodiče" in "liderje", pa boste v kratkem oadravfll na razumu. To si zablčlte v glavo, da samo v slogi je moč! V nc-»logl pa »e nišje pademo kot smo danes.
Naj čitateljem zadostuje sa enkrat, ako ae še kaj takega pripeti in pride do take prilike, pa se še oglasim. — Dragi čitatelj, rasširjaj "Prosveto,M ki je edini »lovenaki dnevnik za delavski razred, ki prinaša vaak dan do bro čtivo, prinaša na dan res-	_
nlco, dober poduk in izobrazbo. I ckrt*U>mkmw lil
odkriva skrivnosti, ki ae dogaja- . , 'Jr* IIL S0™™'
jo za durmi naših sovražnikov I	^»taljem ter znancem
Ina Molek:
opazovanja
Umrli člani
Keewatin, Minn. — Potrtega srca naznanjam sorodnikom in ostalim žalostno vest, da je dne 2. januarja t. L po mučni bolezni trajajoči sedem tednov preminul moj soprog in oče Ivan Majnarich. Pogreb se je' vršil dne 5. januarja. Pokojni je bil rojen 24. junija 1880 v Delnicah, Gorski Kotar, na Hrvaškem. Bil je član društva št. 194 SN"PJ, katerega članstvo je darovalo krasen venec in se je udeležilo pogreba polnoštevilno, zakar jim najlepša hvala. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskali in čuli ob mrtvaškem odru( in ga spremili k zadnjemu počitku, posebno pa onim, ki so dali svoje avte na razpolago. Obenem izrekam iskreno hvalo vsem posameznim, ki so darovali cvetlice In vence.
Tebi, dragi soprog Ivan: počivaj v miru. Odšel si od nas v prerani grob io nas zapustil. Spomin nate ostane vedno v na-* ših srcih. Lahka naj ti bo ameriška gruda.
2alujoči ostali: Ana Majnarich, soproga, Frances, Annie in Mary, hčere, dva ains v Kanadi
in brat v stari domovini.
# * ' ''it *'/,' »
Madison, III. — Naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne* 27. decembra 1. 1. preminul moj soprog Frank Pičel j. Bolehal je več časa na naduhi. Bil je član društva št. 280 SNPJ v Granite Oity, III — Iskrena hvala članstvu omenjenega društva kakor tudi vsem posameznim za darovane krasne vence pokojniku v spomin.
Pokojni zapušča eno hčer v Los Angelesu, Calif., in brata v Clevelandu, O. — Počivaj v miru. dragi soprog, in lshka naj ti bo ameriška gruda. Ostajam ialujoča soproga« Jerca Plcelj. Salveter rtreet, Venice, IU
In rasnih špekulantov. ,
Anton frtalič.
Letna seja Narodnega
Indianapolle. lad. — Delavske razmere so kot drugod, več slabe kot dobre. — Pred kratkim »mo tu obhajali desetletnico Slo-v enakega narodnega doma Udeležba je bila ob tej priliki zadovoljiva. Na tem mestu se šalim zahvaliti našim untanoviteljem za njih lepe govore v korist D*.
naznanjam žaloatno vest. da j« dne 16. decembra tu preminul br. Matt Ogradey, član dmštva št. Jtt9 SNPJ, v starosti M let. U morila ga je influenca.
Lahka naj mu bo ameriška gruda. — Žalujoči ootali: Mary Ogradey. soproga. Metkih. Frank. John. Tony in Carl, aovi, Mary, An na In Roke hč^ re.—
Frank ( hebuhar. taj. društvr
Ari tirajte
I
Do« t i besed na papirju.
Kadar je prijatelj Trunk zelo hud, se hladi z dolgimi pridiga-mf. Zdajpazdaj mu dobrohotno namignem, da to škodi, ali trda buča se ne gane. Naj pa sam nosi posledice!
Dolga je bila pridiga glede mo-jih par be^ed: "Žalostno je, če je kdo pošten na komando, ker poka bič nad njim." To je res žalostno — in žalostna je tudi Trunkova pridiga, ki bezlja čez mejo stvari. Citati judovskih o-čakov in evangelistov ne dokažejo nič iin ne pobijejo nič. Prazne besede. Prijatelj Trunk lje besede s parno lopato in r$z-teza pojme v mikroskopičen toč — vse to pa je milje daleč od bistva stvari. *	; v j
Bistvo stvari je poštenost pia komand^ To znači odvisnost fca-radi bolezni ali nevednosti; J to znači podanost, servilnost,. s(iž-nost. Ni treba, da komandjra kak tiran v osebi diktatorja, zakonodajalca itd. Navada, tradicija, bolezen tudi komandira; zarukana masa komandira- To je žalostno — čeprav je tako in čeprav v danih razmerah ne mo. re biti drugače. Žalostno je!
G. Trunkova primera o komandi želodca je piffle. To ni noben point. Jaz sem pisal o komandi ljudi in od ljudi zalotenih navad. Kaj ima<H> takozvani naravni zakoni opraviti s človeškimi moraličnimi zapovedi? Komanda želodca! Mar ni prijetna,
Sodba am
"Demokracija ne trpi, ker je nikdar bilo ni."
Frank H. Simonds, evropski dopisnik Hearstovih listov, piše o diktaturi v Jugoslaviji v dolgem članku, iz katenega posnemamo sledeče glavne pointe:
Tožba, da se diktatrura razširja po Evropi v škodo demokraciji, ni upravičena. Demokracija na Balkanu ne more trpeti, ker je nikdar bilo ni, prizadet pa je princip samoodločevanja, ki se je izkazal neprilagodljiv. Balkanske dežele silno trpe na narodnostnem nacionalizmu. Nikjer na svetu se narodnostne frakcija tako ne kaVsajo.
Dokler ao bili Srbi na eni strani in Hrvatje ter Slovenci tia drugi politično ločeni, so simpa-tizirali med seboj: skupno sovraštvo do Avstrije in Madžarov jih je združevalo. Čim pa s6'bili politično združeni v eni državi, so se že v nekaj mesecih začeli črtiti. Star ameriški pregovor o romarjih, ki so "najprej padli na kolena in potem po Indijancih," se je ponovil med Jugoslovani.
Vzrok prepira je enostaven. Številčno in militaristično najmočnejša frakcija, Srbi, je najmanj civilizirana. Dočim so Srbi v teku svoje dolge zgodovine vršili dobro vlogo v bojih s Turki, so ostali v svojih primitivnih življenjskih, skoro turških razmerah. Ako bi bilo na primer mesto New York podvrženo tuji deželi in se bi hipoma osvobodilo s pomočjo "cowboyev". z zapada v časih, ko so še bile frontirske razmere v Ameriki, bi imeli V New Yorku približno balkansko situacijo. In Če bi se "cowboyi" lotili uprave v New Yorku na podlagi svojih nazadnjaških, divjih običajev, bi bila tu paralela srbske nadvlade nad Hrvati ln Slovenci.
V kontrastu s Srbi so Hrvatjo in Slovenci živeli dolga stoletja v habsburški monarhiji, kjer so sprejeli običaje in kulturo Evrope. Nekaj takega se lahko reče tudi o bosanskih Srbih, ki so bili pol stoletja pod avstrijsko n-pravo. Medtem, ko so Srbi v Srbiji in Cmi gori nadaljevali svoje turško življenje, so Hrvatje in Slovenci zrli po svetu fn dvignili njun standard. Srbija je dežela malih kmetov, ki Žive še danes v »rednjevešklh razmerah. Srbi so ostali dobri bojevniki, dobri vojaki, toda popolnoma ignoranta i O' kulturi zapadnega sveta.
8rW so se osvobodili Turkov, vseli Bolgarom Macadoaijo in W
če je okusna pečenka na želodec pa prazen ?
Point je, da noben človea ran ne diktira naravnih ; nov. Zato je vsaka besedi več o teh zakonih. Drugač,. človeškim komandiranjem. mandira *e in bič poka tam, se nekaj uailjuje večini jr tanj, kjer je hlapčevanje v ljenju. Uveljavljenje in ko dp sta dve stvari. Ljudje I sprejmejo nekaj: pogodi,«, t u ho načelo, Če spoznajo, , dobro, brez komande, iz last nagiba, iz prepričanja, in 1 sprejeto, velja. To je jasno cepljenja dlak.
Prijatelj je zabelil prid Luciferjevim repom, ki se prilega moralistu z judovske do in torbo, slabo pa se pril< izobražencu, ki se rad ozij polju znanstva. Luciferje^ se glasi, da smo brezverci sti sinovi našega očeta Lu< ja in materialistične ničle/
To je svobodno rečeno, smo v Ameriki! Glasi se p barbarsko, a to je razum ker je- po ameriških koti kakor evropskih — še dosti nobe barbarizma. Na drugi ,ni je ameriško življenje b< na humorju. Ce vidi povp prostak ueiljivca, ki mu po štirih zjutraj uspavanko, p ko je usiljivec poln špirit prostodušno zavrne:
"Aw, you are a big pie Hamburger cheese!" <
končno po svetovni vojni -tero so sprožili umori v St vu — so osvobodili Hrva Slovence izpod Avstro-Ojj Tedaj je prišla kriza. Srbi, smatrajo osvoboditelje, zah jo nadvlado nad Hrvati ir venci, hočejo kontrolo po s starih običajih, ki so Hrv in Slovencem zoperni. Hr imajo svoje tradicije in r< no predstavljajo najnapred element v novi državi — za se uprli kontroli iz Belg kjer smatrajo Hrvaško za ležno provinco.
Hrvatje ne zahtevajo ) visnosti. Vedo, da odtrgani vaška t Italijo na eni in 0| na drugi strani bi ne bila v Kar zahtevajo, je avtono da sami urejajo svoje noti zadeve. Napačno bi bilo trdi so vst krivice na srbski si Kakor je srbska kontrola st na in "brutalna, tako je hn resistenca bedasta in preti
V takem položaju ni bil< čudnega, da je prišlo lani d( gedije. Črnogorski Srb je v nicj enostavno postreljal g\ hrvaške voditelje. To je bi stari srbski tradiciji in m nekaj naravnega. Kakor boyu" na ameriškem zapadt ko je Srbu naturno, da ui nasprotnika. Saj so Srbi svojega kralja in kraljico, I zasumili, da spletkarita z strijo; ubili so nadvojvodo dinanda. Črnogorski Srb je štolo v zbornici pokazal, d Srbi in Črnogorci sposob strelci kot pa Hrvatje — in brž Še danes ne razume, i mora biti toliko krika zarsd ara.
Ampak streli ao uigali ek zijo na Hrvaškem. Umor R< in dveh drugih Hrvatov je zadnja nit, ki se je preti med Belgradom in Zagre Rezultat vsega tega je d diktatura.
Kralj mora zdaj pokazat more končati prepir. GL vprašanje je: ali morejo J slovani — ki nedvomno izbi iz enega in istega rodu. ki i priselil v tiste kraje ob rsi rimskega imperijs — P'*"1 ti poeledice razlik politiki! kušenosti. pod vplivom kal so sa ločeno razvijsli dol** letja?
„ Splošna aplikacija Mm« čevanja po Evropi ob koncu tovrte vojne ni prinesla ne stabilnosti in zadovoljn pač pa je zamenjala sUm > novim. Ali je mogoče P* gati to novo slo?
PeHcaj 25 let — aretiral prvega
Ctiicago. — Jeremiah Downev je le K policaj v Chteagu, to-da 82. t. m. je aretiral prvega človeka. Mogoče dobi nagrado!
Metki zgorel
Chicago. — VViBJan Sp star 40 let, je v torek ognju, ki je nastal v njefi stanovanju. «387 Celfcrton radi preveč zakar jene P*
ČETRTEK. 24.
Dr, Itnniretti Izpuščen.
(•hicttga. — Dr. Amanto Uon-IT«iti. ki J* bil luni obsojen n* smrt, zdaj od enuga do 14 let za|>ora rm/i jtepostavne oiieraoi-Je na dekleta, ki je umrl« ns po« sledicsh yiH«reclje, je bil 21. t. m. izpuAČeti na proato proti kav., ciji $25.000, Zdravnik pottovmi apelira na višje sodišče.
<»ad pičil paznika 'ln poginil; pkanlk ftlvl.
8t. Loula, Mo. Hilno strupen amer^ki gad "gabounM je te dni pVU paznika v tukaj!« njem zoologlčnem vrtu, Kača J" takoj izginila, toda iminlk vsekakor okmva, ker je takoj vkuI protistrup;_
Proti opičjemu zakonu v Ar« kanaaau.
Lit t le Ročk, Ark. — Predloga, da se zavrte zakon proti poučevanju evolucije v Arkansusu, ki je bil sprejet na referendumu v zadnjem novembru, Je bila predložena 22. t. m. v legislaturl.
•olljete. m naalavt
DPRAVNIBTVO
" PROS VETA"
2657 g. I*wndale Avt.
CHICAGO. ILL. ^
\f Deček utonil.
l)ixon. 111. — Michael Bub-rich, star 14 let, je v torek uto nll, ko se je pod njim vdrl led, ko je drsal na Fox reki.
V BLAGI SPOMIN K OBLETNICI
nsSege ljubljen«*« »ine in brste
kateri je prvminul dne Ti. januarje IM* v »voji najlepftl nelnl mlsd»»M rsvnu na njegov 17 letni rojatfll dsn.
Ne* .»».»min ns Te, nsft ljubi Kdfferd. Je *e vedno med nemi, »etenel nam nepotsbljen, TveJe upvpoljene truplu mirne pošivs
v (»reftssii vasi ne neAetn d»#mu.
~Ueiir vmrt ntmlle Š*U« aiJsbfak >
je « »vi»j«» knM se me lini Is in e tu««' »se nadslTVie;^—-
NeJlepAs hvsls vmin nssim prljsteljem, bi so	•ešeetveeall S nsmt v ^aeu laloatl In nearele naše,
ftalubrfl ustslh iraate In Jereb Obisefc, elerlšai	Jee is l*d*lb. brata, Weel Allle, Wle.
veliki velikonočni izlet v jugoslavijo
Kakor prejšnja leta, tako tudi letos priredimo ialet v star« domovino, ka-teraga bo vodil v potovanju Izkušan usioftbener Cunard linije. On bo akr-bel sa potniško prtljago, kakor tudi ca druge stvari na potovanju Popu-turen hitri parnik	.)	t
BERENGARIA
"Natakar, čemu je današnja porcija manjša od včarajlnje?" "Kje »te včeraj sedeli?" "Pri oknu."
"A seveda, tam dajemo vedno večje porefje, da vidijo mtm<v JM"
odpluja Iz Naw Yorka v Chtrbourg v paftakc S. marca
Potniki bodo pravočasno dneprll v stare domovino sa Velikonoč Nemudoma si zavarujte prostor V to »vrbo se obrnite na kattregsMI lokalnega zastopnika Cutmrd linija, ali pfiHe naravnost na:
CUNARD LINE
"Kaj praviš, le kako pride U natakarica do imena: RebekaT* "Ah. to je pa razumljivo. Saj Je Rebeka v svetem pismu tudi napajala kamele."
PROSVETA
Janko Telban:
J
toipoda Ptklakarja
Izza niiave je priplaval« luna in e svojim aijajvm poerebrila studenec in rosne bilk«, ter ftegavo gledala svojegs znanca na mehki travi. Kar je tam v gozdu zarjulo počasi, a vedno bolj groseče. OglaaH ae je kralj živali, mogočni lev, kateri se fte v velikih množinah nahaja na Mt. Bverestu.
Gospod Poklukar je planil pokonci, ter s plašnimi očmi gl«d«l v temno ateno gozd«. K«r sU se za najbližjem grmovju pokazala dva žareč* zublja. Dve očesi polni ognjs. Počasi ae je plazila velika mačka vedno bližje in bližje. Našemu junaku je zastals sspa in nehote je roka segla v žep, začutila papir, Časopis "Figaro." Misli so bliskovito bežale po mož-ganich, celo tja nazaj v bibljiake čase in spomnil se je Davida v ječi med levi. Hitro je zgne-del iz časopisa veliko kepo, da je bila na vrhu Musolinijeva glava. Lev ss je rsvno pripravljal na skok, ter široko odprl žrelo, ker prereže zrak pepirna krogi j s in zleti levu naravnoet v strašno žrelo.
Tedaj se je zgodilo čudo Divja mačka mi mogla prebavi-ti Musollnljeve glave. Cul se je
_ da je drob razneslo na vse štiri vstrove In velika zve-
rina se je zleknila mrtva V travo. '
Gloty*o se je oddahnil gos-t>od Poklukar.
"Kakor David / sem, kakor David," je mrmral.
S spanjem je bilo pri kraju in da se obrani nadležnih živali je zakuril velifc ogenj na Mt. Everestu, ki je potem i-zvsl dobroznano prerekanje med francoskimi ih ameriškimi učenjaki, ker oboji so trdil*, da so odkrili novo zvezdo.
Noč se je umikala mlademu jutru, ki je tudi hotelo priti na svet in ob prvem svitu se je tudi naš junak napotil na pot proti cilju.
Gosta megla je ležala na men rju, o včerajšnji nevihti ni bilo več »ledu. Letalo je letalo 200 m nad morjem in po treh urah, ko je solnce predrlo meglo, se je očem odprl prekrssni razgled
Kakor velika, sinjs ploskev je ležslo morje. Lahni valovi so se igrsli v ženitovanjskem plesu. VrstHi so otoki koralni in palme so šepetale pesmi <v ju trovi zemlji. Svež vsduh mla dega jutra je šegetal v nosu in pljuča sa dihala globoko. Veselo je vriskal propeler in rezal zrak, da je letalo plavalo, kakor bi bilo brez telesa.
"Krasna si narava," je vzkliknil gospod Poklukar.
V dalji se je pojavil steber črnega dima, prav tam na obzorju, kjer se zlivata voda in
nebo v eno telo. Vedno večja ^ poetajala mala pika in nasproti je privozil velik pamik. Le-talo se je spustilo nižje, ter obkrožilo morskega velikana. Naenkrat je bil krov poln potnikov. Klobuki Ih beli robci so vihrali v zraku,, čuli ao ae Jdici, ki jih ps naš pilot ni razumel. Zdaj se je Ognila celo sirena v pozdrav, de enkrat je letalo obkrožilo ladjo, potem pa se je podalo na pot naprej.
Daijnometer je kazal 8000 km in poldne je že davno minulo. Pero na "spadal karti" se je pomaknilo naprej in razdalja do New Yorka je še obsegal« 300 milj.
Letalo je brzelo dalje, Um na vzhodu se je začela vzdigovati iz morja nasiplns.
"Zamlja, zemlja," je zakli cel gospod Pokluksr, kakor pred 400 leti Kolumb. Od samega veselja, bi najraje vrgel slamnik v vodo, a je bil preveč drag njegovemu srcu.
Počasi se je tam »podaj odprla ravan, posuta s hišami, palačami in tovarnami. Ravne cesta, na njih na stotine avtomobilov. Reke, jezera in gozdovi. Letalo je plulo naprej, h t*l so se vzdigovali nebotičniki, bližalo se je New Yorku. »redi mor j s hiš so polzele reke "Eaat River" (iztočne reke) "Hudaon River", rek« H«rlem. Pred-mestja: — Bronx, Brooklyn Queens in Richmond. Tem daljavi Astorija, Coney Island Fort Lee, Gleen Island, Petfr-
morski vrag
(Is saglešHa« preval L M.)
"Bog ti naj vrže dušo v pekel, Wolf Larsen, samo pekel je prrflober zste, ti strsho-petec, ti morilec, svinja!" se js glssil početni pozdrav.
Meni je bilo kakor da bi me strela zadela. Pričakoval sem, da ga kapitan na mestu ubije. Ampsk Wolf Laraena ni bila volja, ds bi ga ubil. Počasi js odšel na zadnji konec ladije, kjer se je naslonil s komolcem ob rob kfblne, in je zamišljeno In zvedavo gledal razburjenega dočaka.
Mornar je psoval VVolfa Lsrsens kot pa šs nikdar živa duša ni grdila in zmerjals. Mornarji so se zbrali v preetrašeni skupini v nekoliki oddalji ter gledsU in poslušali., Uvci so privrvell vse naVzkriž iz medkrovja; videl sem pa, da njihovi obrazi niso bili brezskrbni, ko Lsachovsga psovanja še vedno nI bilo konec. Tudi njih se je polastil etrah. ne zaradi fantovega groznega zmerjanje smpek zsradi strašne njegove drsovttosti. Nemogoče ss - jim je zdelo, da je sploh šiva duša mogla tako kljubovati WoHu Larsenu. Sem sa se ne vem, ds sem bil toll opupel, da sem občudoval fanta, in videl sem v nJem sijajno nepremagljivost ne-umrjočnosti, ki se je vzdigsls nad meso in bojasnl mssa, kot pri starodavnih prerokih, cJb ' t prekolne hudobnoet.	*
In tako prokletetvo! Razgalil je Wolf Lar-senovo dušo do golega in jo izpostavil zaničevanju mornarjev. Obsipal ga je s proklet-stvom Boga in nebes. Naprtil jnu vse mogoče grehe in grosodsjstva, se povzdignil do rasjar-jenoetl, ki je bila veličastna, malodane božanske, in ss js konečno od seme utrujenosti po-greznil do najgršega in najnedoetojnejšega taljenja in zmerjanja.
Njegova jeza Je bila blazna. Ustnice so mu bile oškropljene s milastlmi penami, včasih se Je davil in dušil in govoril nerazločno. Ob vsem tem preklinjanju in psovanju pa je Wolf Larsen mimo in brezčutno slone! <M> dvojem komolcu in radovedno zrl na mornarja*. To divje gibanje kvaaaetega življenja, to grozovito upiranje in kljubovanj« snovi, ki ae je gibala, ga Je zanimalo in pripravljalo v zadrego.
Vsak hip sem pričakoval Jaz in oatali, da plane nad fanta in ga uniči. Ampak, ni ga bila volja. Smotka mu Je ugasnila, on pa Je še vedno molče in radovedno zrl na mornarja.
Leech ae je bil ailno razvnel v brezmočnl
Jezi.
"Svinja! Svinja I" Je venomer ponavljal na vae grlo. "Zakaj ne prideš in me ne ubiješ, ubijalec! Zakaj ne? Ne bojim ae U! Nikogar ni. ki bi ti branil! Prokleto. boljše je biti mrtev in proč od tvojih rok kakor živ in v tvojih krampi jih! Naprej, strahopetec! Ubij me! Ubij me!"
Tak je bil položaj, ko ae Je na prizorišču prikazal Tom Mugridg« Vea čas je bil prisluškoval ob kuhinjskih vratih, aedaj pa Je prišel iz kuhinje, na videz s namenom, da vrte nekaj ametl v morje, očividno pa v Želji, da vidi uboj, kl ae Je po njegovih mialih moral igoditi. Pohuljeno ae je pomuzal Wolfu Larsenu. ki ga pa ni videl, kot je vae kazalo. A to preziranje kuharja ni osramotilo, čeprav ga je Jako razjarilo. Obrnil se Je proti l*achu rekoč:
'Take beeede. Orožno'"
I Bachova beanoat ni bila več brez moči. Tukaj Je bilo slednjič nekaj, da jI da duška Izza onega čaaa. ko ga je bil kuhar oklal z no-fem. ee Je Mugridge prvikrat prikazal brez noša Is kuhinje. Kam« pa so mu bile besede ir ust. ga je Leech pobil na tla. Trikrat je akti-šal vstati in pobegniti v kuhinjo, a Je vsakokrat dobil udarec, ki ga jt »znova podrl ne tla.
"Joj, gospod!" je kričal. "Na pomoč! Na pomoč! Odstranite ga, ali ga ne morete? Spodite ga!"	j
Lovci so se krohotali, tako Jim Je odleglo ob* tem prizoru. Zaloigra je izginila in priče-la ae je burka. Hprnarji so se sedaj pogumno gnetli na zadnjem delu ladije, se režali in prerivali, da bi bHl priča batin, ki Jih Je dobival obsovrsženi kuhar. Celo mene je ohšlo neko silno veselje. Od|trito priznam, ds sem bil vzradoščen spričo udarcev, ki Jih je Leach dajal Mugridgu, dasi so bili malodane tako strahoviti kot udarci, katere je prejel Johnson vsled Mugridgovega ovaduštva. Toda izraz Wolf Larsenovega obraza se ai izpremenil. Tudi ni premen« svojegs i»oložajs, temveč je nadalje radovedno opazoval ves prizor. Vzlic vsej gotovosti In prepričanju je bilo videti, liakor da bi vseeno natančnejše motril gibanje ti vi jen j a v nadi, da bi 'odkril v nJem kaj več, da bi v njegovem najbolj divjem gibanju razbral nekaj, kar je doalej ušlo njegovi pozornosti — takorekoč ključ <io njegove tajne, ki bi mu razjasnil vse.
Toda to batinanje! Bilo Je docela podob-ao onemu, ki sem ga bil priča v kabini. Ku har si js šaman prizadeval, da bi se zsščitil pred pobesnelim fantom. In zaman je skušal priti v zavetje kuhinje. Valil se je proti njej, plazil, ee zgrudil proti njej, ko gs Je bil udarec podrl ns tla. Udard so ga metali sempatja kot pernato žogo, dokler ni napoeled brez moči obležal na krovu, kjer ga je Leech še nadalje bil in brcal. In nikdo ni posegel vmes. Lesch bi ga bil ubil; ker pa se je očividno nasitil maščevanja, je pustil nasprotnika, ki je ječal in stokal na tleh, in odšel nasprednji del ladije.
Ampak U dvs dogodljaja sta bila eamo pričetek programa tistsga dne. Popoldne sta se spopadla Dimač In Henderson; it medkrovja je bilo slišati streljanje, kateremu Je sledil beg lovcev na krov. Oblak goetega, ostrega dima — kakor ga povzroča črni smodnik — M je vslil is odprtegs stopnišča; Wolf Larsen )e planil tjp. Takoj za tem je na naša ušesa donel glas udarcev in vrveža. Obadva sta bl|g zelo ranjena, kapitan pa jih Je mUcastil, kev nista poslušala njegovih zapovedi in sta «* poškodovala tik pred časom lova. BUa sta resnici močno ranjena. Ko pa ju je Wolf Larsen pošteno nabunkal, jima je pričel na su-rov ranocelniškl način oskrbovati rane. Pri tem sem mu pomagal kot pomočnik, ko je pre-gjedoval in čistit prehode, ki so Jih naredile krogle v mesu. Bil sem priča, kako sta ts dvs Človeka prenašala brez omotUnega sredstva njegovo surovo rsnocelništvo; samo tupatam ji koearček žganja pomagal, da nista padla v nezavest od bolečin.
Pri prvi popoldanski strešl je Izbruhnil 4rug metel* na Ifitelnjem delu ladije. Nastal je vsled prenašanja pošt In dolgih jezikov, ki so povzroči taiMnj« Johnsona; in soditi po tirušču, ki je prihajal do naših ušes. in ranjen-cav, ki smo Jih drufi (len videli, je del mornarjev s sprcdnji-ra konca ladije pošteno pre-mikaatil drugi del.
' Ta dan. tako poln dogodljajev, je zaključil pretep med Johanaenom in suhim lovnem Latimerjem. Povzročile * so ga Let i merjene opazke o nemiru, ki ga dele prvi mornar v spanju; in daai Je bil Johanaen tepen, ae je v eenjah venomer pretepal dalje, tako da niso V m cd k rov ju osUli del noči zatianili očesa.
Mene ao mučile hude sanje. Vea dan je bil nekaj groznega zame. Surovost Je aledHa surovosti in raspaljevala straatl in hladnokrvna krvoločnost je nagnala moiake. da ao stregli drug drugemu po življenju. MoJi živd se hili ailno pretreseni. Tudi moj duh je bil vzbunjen. Vse moje t i vi jen je je potagto razmeroma v nepoznan ju živalake strani v človeka. Življenje sem res de paanal samo od njegove boljše, duševne plati.
CJMJs
ČETRTEK, 24. JANUAE
son in Staten Island. Tam spodaj pa veliki trg West Waah-ington, Broad Street, Broedway, tisoče palač, ravne ulice, na njih pa mravljišče avtomobilov, uremvajev in drugih prometnih sredstev.
Letalo Je krožilo nad mestom, /astava centralne republike je ponosno plavala v zraku, vešče oko gospoda Poklukarjs pa je skalo primerno mesto za pristanek. Tam na periferiji se je vzdignilo letalo, eno In zopet rugo, ter zakrožilo po zraku, tam mora biti letalna postaja.
Naš pilot je zasukal letalo proti onemu mestu, ter se začel »puščati nizdol. Ko pride bliž-e k zemlji, opaši, da so ulice polne avtomobilov, na letališču pa glava pri glavi. Zaokroži nad množico, tedaj se pa zaeliši vrišč, klobuki letijo v zrak in beli robci pIapolaj<*v.zraku.
Nikjer nobenega prostora za pristanek. Prijezdi policija na ton jih, ter potipip množico nazaj, tako, da letalo pristane. Pa kaj bo proti tisočglavi množici, nekaj policistov.. Kordon je pretrgan, pod pritiskom množice zahrešči letalo, zastava ženske republike leži raztrgana na tleh In gospod Poklukar jezdi pa ramah in glavah navdušene množice.
"Gospodje, samo nt moj slamnik pazite," kriči, a se v splošnem hrušču ne sliši.
Množica valovi sem in tja, vpitje in ječanje pohojenih, gospod Poklukar pa p)ava nad vsemi temi živimi telesi, kakor mali čolnič na razburkanem morju V diru se pripelje požarna hramba z motornimi- brizgalkami, mrzli curki vode narede svojo dolžnost. ( Mnošice smeje letijo narazen, le gospod Poklukar sedi sredi travnika vee moker, zraven nJega pomečkan staromodni slamnik, ki je v ljuti borbi dobil enajst vogalov. ■Jfcdno prostopi newyorški gospod župan, ter galantno dvigne j unaškeg^letalca is kupa blata v pripavljeni avtomobil, ki se brzo odpelje med navdušenim kričanjem množice v Waldorf-Astoris hotel.
Tu je bilo že vse pripravljeno za sprejem. Gospoda Poklukar-ja odpelje i o v kopalnico, kjer ga s sirkovtmi krtačami komaj o-Čedljo blata, nato prihiti 14 kro-jačev, da rtiu umerijo obleko in ker se ne more ločiti od starodavnega slamnika, dajo istega popraviti na račun Združenih držav.
)(Konsc jotrl.)
. 11, tmu m
ŽENITVENA PONUDBA.
Rojak srednje starosti se želim seznaniti s Slovenko ali Ma-cedonko, ki je naprednega mišljenja, tudi divorsattka ali vdova z enim otrokom ni izvzeta. Sem sadi tudi divorsan in Ženo so mi Macedonci vzeli. Ce katero veseli, naj mi piše in pošlje sliko, ki jo na z«htevo vrnem. Tajnost jamčena. Naslov je: Ferdinand Leščak, 418 Michigsu »ve., O-wosso, Mich.—(Adv.) /
ali
FARMA NA PRODAJ
vzameno za posestvo v Chi-
cagu ali bližnji okolici, dobro u-rejena 40 akrov obsegajoča farma v Češki naselbini v južni Ala-bami. Živin«, orodje, poslopjs, pomarančno in hruŠkovo sadno drevje. Pojasnila za ceno in drugo vam daje lastnik: Frsnk PuyŠ, 2607 So. 5®th Ave. Cicefro, 111. *	(Adv.)
ITALIJANSKE
HARMONIKE Hi M»
laično ta
huportiromo vae* »»» • • i t 1 ■ •Ji«
Mt lataa imsft. NU« mm Je nW* oš MiimlMt. Brr*pl*4nl pouk m tematik* milna kw*m. tu** 90 wr*„linl kouje»
1*14
BUATTA SBaSNKLLl S CO. IIm UUM Are. D«i I«. CklMO.
SEST DNI PREKO OCEANA
PARIŠ, 25. Jas. • 15. ftb.
<Ok Hkill)
II« d« Friict, 1, M. 1- 1. marca
(OS »otaolO
mm
ta
izdaja svoje pabHkacije la fte poaebno list ProsveU za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva In za propagando svojih tyej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka organizacija ima običajno svoje glasilo.
Torej agitatorični dopisi in naznanila dragih podpornih organizacij in njih društev naj ae ne pošiljajo listu Proeveta. |
J NAZNANILO,
DraštveaUa UJaikom la L J«, da ■h i tar Ismi ia bi.lor* Bfc. črtaalk ia isafcfenu, čU, uffruraUUvu Protvcu, rrWl imenik u p, Imena ia natL ters pošlMa flavmemu tajnik v artUrti U jih upr, Torej je telo vai*>, taj poiljeU aa uUu zalo , liesih Itatiasli rue na.love , Hvu Pro«Tete posebej. Pri th bi aaslove aprsvaiitvu I Pri vsaki spremembi ■a) se Tsslej omeni stari in i ■iot. UprsTBištvo uljudno ds drailVMU Ujalld ia tajnic JtevsJsu—Philip Godina. uon
Ali ata ia Baročni Pro« Mladinski llat svojemu | Ija ali aorodalku v dos To je edini dar trajne m kl ga aa aud denar )al£o to avojceai v datsovins.
FRENGH LINE
tU N^Hkki|M
list
IZVRSTNA PRILIKA
Člani in članke S. N. P. J. Sedaj lahko dobita

tNeki pisatelj je ponudil ravnatelju gledališča svojo novo dramo, svoje prvo delo. Ravnatelj mu ja obljubil, da bodo dramo prečitali trije režiserji in da prepušča njim sod^o, ali je vredna uprizoritve aH ne. Čez kak teden se je pisatelj vrnil k direktorju in povprašal za mišljenje režiserjev.
"Režiserji so prečitali dramo in so zadovoljni; vendar so mnenje, ds oi bilo treba za oder Črtati eno dejanje." . • i:
"Radi mene kar lahko."
"Samo to je nerodno," pravi direktor, "da vsakdo iamed teli treh reiisatjev zahteva črtanje različnih dejanj. Tike he boch stak>\pič.*	„ ' '» -
"Prosim, ali bi lahko govoril z vašo ieao?"
"Ce mislite, da vas bo moja iena pustila do beeede, poizkusite svojo sreča."
e
Učiteljica: "Kaj moramo storiti, ako se hočemo spovedatl?"
Učenec is zadnje klopi: "Greh."
"Ste potovali,*kaj ne?".
"Da. bU sem v Kaliji."
"Malo sa rasvedrik). kaj ne?M
"Ne. Ml sem na svatbenem
potovanju." .
e V* *
Predavatelj predava: "In ko sem bil oa potovanju po Juftni Afriki, nem bi) naenkrat obdsn od cele črede nooorogov, kakor zdajle od vas."
o
Profesor leni: "Rad bi vedel, kdaj ee boš odvadila, ostriti svoj svinčnik s mojo br^vijo."
"Kakor hitro sa boš odvadil ti korigirati šolske zveske z mojo šminko."
I	?,
Oče auju: "Niti krajcarja več U ne dam. Od danes ai zame
mrtev."
Sin; "Daj mi vaaj za poffeb."
Kaj je asa storiti v slučaju slabih ledvic in mehurja.
Ljudi«, ki trp* na vn*tju Udvk fn mehurja. na|4aio veliko pomo4 v Nuaa-Ton* To AaSovtto adravilo odpravi v,i*i»nj« poneil »n •Ub potaUk t#r boMIn« vkfiiu. kakor tudi laboljla MfVMM »Uni*. kl h tako ikodlji-vo sdravju. •
Mr. a. M. Huntrr, OalvMton, T*» . J« imel neradnoatl ledvic Ht pravi: "Odkar utivam Nuaa-Tone nimam vod aerednoetl ledvic. Spiat dok»o in ni ni treba pModi vetajaU." Niiea-Tone Ja i udov I lo eredetvo aoper tierednaetl ledvic i« afckurja." Nuea-Tone ae prodaja pri veak trgovcih ■ adravili Ir ako rt wi irsovee nima v taloai. aaj vam «a aarodi od ■	a. adravili.	(**.)
T
NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLdVENCt"
Proeveta vsak dan sa eno leto in knjigo AMEHI&KI SLOVENCI, vredno	ako
pošljete brez odbitka svoto ftJO. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna $2^0. ZAKON BIOGB-, ih PATER MALAVKN-$1.50, skupaj
vrednost $5.00 ia dnevnik Prosveta sa eno leto sa avoto $6M. 1
To velja za Oaae S.NJPJ. sa rm stara in nove naročnike. Ne flani pla ča jo $7.50.
NBZUE, vredna $1.50, U TURA V KABARETU,
Lahko dobite pol lato dnevnik Prosveta in skupne J vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-1 KON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE tal HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljeta svoto $8.90. Nečlani pošljejo $4-50. Ali pa za $2.90 pol leta Ust Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.50.
■
To vse velja sa stare In nova naročnike. Vsak mora poslati celo fvoto brez odbitka. Denar ia naročila pošljite na uprsvništvo na»naslov:
PROSVETA. 2W! So. Lsnmdale Ave, Chicago, I1L
Pošfljam $ »••••••••••»••••••••••m
Naslov
_ . 1
Država.......................................... 0l* društva...
.............
rrrtr rr ir^r^je^rr^r^i^ij^^jrur.ijuri^jrt^mr ir^jr^rt' t -
Znižana eena knjig Književne Mitiee IN.P.J.
Sada j ja prilika, bratje ia sestre, da si vsskdo lahka aaroči ano ali več knjig po salo niski cenL Knjiga so dobra, paučae In moral! U jih taaeti v vsaki hišL
AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih slik, ja prijazna za čitanje in vam daje veliko pouka o zgo-* dovini Amerike, ameriških Slovencev in naša S. N. P. Jednote. Knjiga
vredna $5.00—sedaj ...................... m. m.,... ....................... ........m.... ............$1.50
SIX)VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščina in rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............50e
ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakoee, vsebuje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.50—
aedaj ............................................................... ..............................................60e
PATER MALAVENTURA V KABARETU-povest is življenja ameriških frančiškanov in doživljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.50— sedaj
••• •*••••«••..••..... ........ m..... ...................... ...M...M....................m.. ........ .......A.
ZAJEDALCI—povest in olika skritega življenja slovenskih delavcev v $1.7^—aedaj..................................................................|Qc
JIMMIE HIGGINS—zanimiva in kraana povest, spisal dobrosnani pisatelj
, poslovenil I. Molek, vredna $1.00—sedaj.....................~.50c
HRBfRNTCA"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko
10c
j
"INFORMATOR"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.-«elo
p pdročljiVa za člaoa^^stane samo.^...«......„.,„^,M,.„..,.......m...........10c
Ta saRaaa sena ja veljavna od 1. novembra 1928 pa da 1. aprila 1929.
Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in pošljite ns Prosveta.
PROSVETA, 2657 a Laimdale Ave., Chicago, DL
Priloženo vam pošiljam svoto $..„........... kot naročilo sa slsdeče knjige:
•................
\
.....................................................
..	---------,-„,................iiiiiiiiiiimiiih'----*
............................................................
...............................................
Knjige pošljite na naslov:
.<hmm«ih«
Naslov.
""■a.................. Država.«
Priloženo vam pošljem tudi naročnino sa list Prosveta svoto $-______
Člani S. NSP. J. plačajo ss celo leto $4 80. sa pol leta $2.40 in ne člani pa $« 00 eatrema $8.00 sa naročnino. (To velja izvzemši Chicago, Clcero in inonsasake države.)
aa knjiga la aa aarečafea lahka pošljete