Listek. Kristusa je hotel videti. Pravljica; spisal Josip Štelcar. V majhni hišiei na koncu mesta B. je živel star človek po imenu Štefan. Bil je vdovec in ni imel otrok. Ni bil bogat, a imel je vendar toliko, da je mogel lahko mirno živeti. V mladosti se je naučil čevljarstva, bil je pomočnik in pozneje tudi mojster. Bilo mu je prav dobro, kupil si je hišico z majhnim vrtom ter se je oženil. Otrok ni imel in žena, po imenu Tonika, mu je kmalu umrla. Delal je nekoliko s pomočniki in ljudje so radi hodili v obutalu, katerega je bil napravil mojster Štefan. Ko mu je žena umrla, odpustil je pomočnike in delal je samo le za kratek čas. Ni mu pa bilo tudi tega potrebno, toda mojster Štefan ni rad pohajkoval. Zato je tudi obdeloval svoj vrtec, da je bilo veselje. Bilo je tudi v njem vse polno cvetlic in sladkega sadja. Bogastva Štefan ni kopičil. «Cemu bi mi bilo>, rekel je večkrat. «Sam sem in dedičev nimam. Do smrti mi zadostuje to, kar imam in kar zaslužim — in po smrti? — Majhen kotiček na pokopaližču se bo tudi naSel za me!» In bil je zadovoljen. Ni imel prijateljev niti sovražnikov in zavoljo tega ne jeze ne sitnosti. Ni se mešal v tuje zadeve in ljudje so ga pustili pri miru. Sam je živel v svoji hišici in v svojem vrtcu. Njegova hisica je bila vedno zaprta, pa ne zavoljo tega, da bi se bal tatov, temveč ker je ljubil mir. Ljudje so skoraj pozabili na njega. Le takrat so se ga spomnili, če so potrebovali novo obutev, ali pa, ako je bilo potrebno kaj starega popraviti. Tako je živel mojster Štefan dolga leta. Lasje so se mu pobelili, hrbet sklonil in bledi obraz je bil poln gub. Bil Je prepričan, da je storil v življenju vse, kar mu ie Bog naložil in je mirno pričakoval smrti. Vsako leto je romal na razne božje poti, da, enkrat je Sel celč v sveto deželo. Ko je bil na svetem grobu v Jeruzalemu pomolil, v reki Jordanu se izkopal in nekaj prsti prinesel iz svete dežele domov za svoj grob, mislil je, da ie storil dovolj. «Danes ali jutri — vse eno! Ne bodem se branil, kedaj me Bog pokliče!* rekel je in se pobožno pripravljal na smrt. Ali Bog ve, — kaj mu je nakrat prišlo na misel. Sedel je enkrat v svoji hisici ter čital počasi, sam za-se «2ivljenje svetQikov». Toda nakrat obstane, vzdigne glavo, odloži naočnike in gleda resnobno pred-se. «Videl sem marsikaj! Milijonov ljudij ni videlo, kar sem jaz videl in bil sem tudi, kjer drugi niso bili, ali kaj mi vse to pomaga? Kristusa Se nisem videl!» Globoko vzdihne ter si s trepetajočo roko pogladi obraz in hoče misliti na kaj druzega. Ali ne more! Vedno in vedno se mu vrača v duSo otožna misel: Kristusa še nisem videl! «Videli so ga drugi, a jaz ne!» vzdihoval je nad veliko knjigo. Ta misel se mu je zdela pregreSna, a ni se je mogel otresti. Zastonj se je vojskoval zoper njo, zastonj je molil. «Videli so Kristusa drugi, zakaj bi ga jaz ne mogel videti?» In potem si je mislil: «Celo svoje živIjenje sem poSteno služil Bogu, vse svete kraje daleč okrog sem obiskal, na božjem grobu v Jeruzalemu sem klečal in na kolenih sem se plazil na goro Kalvarijo! Vse svoje grehe sem objokoval in ne spomnim se več ničesar greSnega: ali Kristusa Se nisem videl! — 0 moj odrešenik, ali morebiti nisem vreden!?» Glava mojstra Štefana se je nagnila globokeje, gube na čelu so postale večje, očesa so bile vedno kakor v solzah in srce je bilo otožno. Vsak dan je molil, celo sveto mašo je najel «za odvrnitev pregrešnih misli» — toda vse ni nič pomagalo. «Kristusa Se nisem videl», je vzdihoval po dnevu in stokal po noči. Le samo eno hrepenenje je imel, eno željo — videti Kristusa! Oh, ko bi se mu prikazal Kristus, ko bi obiskal njegovo priprosto stanovanje in kosil pri njegovi mizi: potem bi se z veseljem položil v grob! Kakšno veselje in kakSna slava! Ljudje bi za njim s ponosom gledali in bojazljivo si Sepetali: »Glejte, ta je, ki je videl Kristusa!» Mojster Štefan ni za nič druzega prosil, nego samo le za to edino milost — videti Kristusa. V svoji hisici je cele noči klečal in se jokal, ter klical: «Moj Bog-Kriste! Vem, da nisem vreden, pa videli so te drugi, slabejsi kakor sem jaz, in ti si celo jedel ž njimi: usmili se me in daj mi to milost, da te vidim z mojimi temi-le umirajočimi očmi!» Minula je spomlad, minulo je leto, tudi jesen in približavala se je zima. A stari mojster Štefan je bil nesrečen. «0 Kriste! Pridi in pokaži se mi!» je klical, ter se jokal. In Bog se ga je res usmilil. (Konec prihodnjič)